-MMINE NT LY'. BUT WAT • SEEMS ALONG WAY OFF!;
WAHKsmw Holidays -
Wickershamova komisija trdi, da je ameriška vlada tiran v deportaciji
Washington, 8. avgusta. Znana Wickershamova komisija, ki. je preiskovala prohibicijo in zločine v Ameriki, in ki doslej še
Vlada Zedinjenih držav se pripravlja za odpomoč brezposelnim pozimi
Washington, 8. avgusta. Predsednik Hoover je danes naznanil, da bo tekom enega meseca imel načrt za pomoč brezposel-
Mladina, mladina, kmalu pride zopet šola!
Zamorsko prebivalstvo Zedinjenih državah se silno hitro množi
ničesar pametnega ni prinesla nim tekom zime. Izjavil je, da na dan, je pa prišla včeraj s po- je bil v stiku tekom zadnjih treh ročilom v javnost, ki je marsiko- i tednov z governerji, s trgovci, z ga presenetilo. Komisija dolži industrijskimi in delavskimi vo-delavski oddelek vlade, da se po- ditelji ter z dobrodelnimi druž-služuje srednjeveških inkvizicij- bami, da se naredi nekaka pod-skih metod pri deportaciji tuje- laga za pomoč brezposelnim, zemcev. Letno preiščejo našel- Hoover je prepričan, da bo le-niški uradniki kakih 100,000 tu- tošnja zima izvanredno ostra in jezemcev, ki so prišli v Ameri- bo pomoč veliko bolj potrebna ko, in z njimi se v resnici sra- kot je bila lansko zimo. Hoover motno in tiransko postopa in v je to povedal pri konferenci s največ slučajih popolnoma nepo- časnikarji. Ko so ga vprašali, če stavno in neustavno. Letno se deportira kakih 15,000 tujezem-cev, in pri tem se kršijo take metode, da kršijo slednje najbhlj priproste človeške postave in pravice. Ameriška vlada postopa z deportiranci veliko slabše kot z živino. Naselniški komisarji neprestano kršijo ustavno določbo ameriške ustave, da se ne sme nikogar aretirati brez varanta. do neba.
je vladi znano, koliko je brezposelnih ljudi v Zedinjenih državah, je izjavil, da je natančne1 številke nemogoče dobiti, toda 6,000,000 brezposelnih kot jih je naštel števni urad, najbrž ne odgovarja resnici, pač pa jih še j veliko več. Toda tekom zime pa vlada upa, da bo imela položaj dobro v rokah, da bo preprečila vsaj največje pomanjkanje. So-To je škandal, ki kriči delovale bodo z zvezno vlado vse Ameriška vlada depor- države in vse lokalne dobrodelne tira ljudi, katere pošilja narav- organizacije v posameznih me-
nost v smrt, kot se je to zgodilo z nekim Italijanom, katerega so fašisti obsodili v smrt, toda je Pobegnil v Ameriko. Tu so ga dobili naselniški uradniki in poslali — Mussolini ju v klavnico. --o-
Slovenska šola v Lorainu
Šestdnevni praznik v Kaliforniji
i
San Francisco, Cul., 8. avgusta.—Governer Rolph je naznanil, da bo proglasil od 4. do 9. | septembra narodni praznik, v Ena najvažnejših slovenskih j katerem času bodo vse trgovine ustanov v naselbini Lorain, Ohio, j zaprte in se bo prenehalo z vsa-
V državi je vsled silen protest od bankirjev, trgovcev in i
v 150,000 ljudi je videlo kr-stitev orjaške zračne ladje
.. . . . , ,.. .
Washington, 8. avgusta. Vlad- Akron, O., 8. avgusta.—Iz
ni števni urad je pravkar priob-; vseh krajev Zedinjenih držav
je prihitelo ljudstvo, da vidi,
čil zanimive številke glede ple-
menskega naraščaja prebivalcev kako bo Mrs_ Hoover, žena
v Zedinjenih državah. Te številke kažejo, da se črni mnogo hitreje množijo v Ameriki kot pa beli. Tekom zadnjih deset let se je število zamorskega prebivalstva v Ameriki pomnožilo za 13 procentov, toda se je deset let) prej pomnožilo za samo 6 procentov. število belega prebivalstva se je pa pomnožilo za samo 12 procentov, dočim se je deset let prej pomnožilo za 16 procentov. Skupno število belega prebivalstva v Zedinjenih državah je znašalo 1. aprila, 1930, 108,- " 864,207, dočim so našteli 11,-891,143 črncev, Mehikancev 1,-422,530, Indijancev 332,397, Kitajcev 74,954, Japoncev 138,834 in Filipincev 45,208. Država Georgia je edina država, ki ima več kot milijon črnih prebivalcev.
Mussolini bo obiskal Nemčijo
je brezdvomno Slovenska šola vikim delom. S. N. Domu.' Če se bo s poukom";tega nastal še nadaljevalo, bomo uverjeni, | strani
da bo v Lorainu zavel topel na-! obrtnikov. Governer se je iz-rodni duh, ki bo prišel iz src tu J javil, da bo še premislil, predno
Jutri so primarne volitve. Volite pravega moža!
Letošnje volitve v Zedinjenih i ko se vršijo primarne volitve, državah, ki se vršijo dne 3. no- Naj takoj na tem mestu sprego-
rojene ijiladine, ki ima iskreno voljo za spoznavanje materinskega jezika, veliko zanimanje za zgodovino Slovencev in njih običaje. Saj naša mladina sama, takorekoč, prosi: dajte nam slovensko šolo! V Lorainu se vrši sedaj dva meseca pouk v slovenščini v Narodnem Domu, in že bojo pokazali naši mladini dne 29. avgusta v veliki dvorani S. N. Doma z deklamacijami in
bo končno veljavno tega "moratorija."
odločil radi i vembra, bodo povzročile silno vorimo^ par besed
Pc 24 letih na obisk
Iz Spokane, Wash, je prišel na obisk k svojim bratom in sestram Jack Dolenc, ki je svoje čase bival v Clevelandu. Ustavil se je pri bratu Joe Dolenc, 1131 E. 63rd St. Tukaj ima poleg tega še tri brate: Franka,
spremembo po vsej deželi. Do- j volitvah. Primarne
primarnih volitve so
čim je še tekom lanskega leta in i tu, da pristaši ene ali drugo
Johna in Andreja, ter sestre pesmicami, kako željno so čaka-S Frances, Josephine in Terezijo, H pouka v slovenščini in kako ter mnogo prijateljev in znan-marljivo so se učili in sprejema- cev. V Clevelandu bo ostal še ta li jezik svojih mater in očetov, teden, nakar se poda nazaj v
Dolžnost slehernega Slovenca v Lorainu je, da pride na prireditev 29. avgusta, da vidi, kaj so naši mladi Slovenci in Slovenke, rojeni v Ameriki, naredili v dveh mesecih. Pokažite, da se zanihate za njih napredek, potrdite, \ da smo Slovenci izobražen narod, ki zna ceniti'marljivost j Malčkov, ki bodo postali ponosni na rod svojih mater in očetov.
Spokane. Iskreno dobro došel med svojci v naši metropoli!
Novost
Od sobote je na razstavi v izložbenem oknu A. Grdina in Si-j novi, 6019 St. Clair Ave., miza in ledenica, vse skupaj narejeno. Marsikdo bi rekel, da je to nemogoče, toda oglejte si to in boste videli, kako praktično je narejeno. Delo je izum Mr.
Pridite 29. avgusta v S. N. Dom. , T . v.v	,	,,
„ t • m «	i j v . #Frank Jelusica, Maple Heights,
v Lorainu, Tudi Clevelandcani r , . '. . .	,
Program j
V Canaclo
Pozno v soboto večer se je podal proti Canadi Mr. Josip Mo-1 die, slovenski trgovec na 315 E
Predmet je zanimiv in vam bo| gotovo ugajal. Natančnejša jašnila dobite v trgovini Anton ; Grdina in Sinovi.
Nov arhitekt
volitev padlo število republikanskih kongresmanov za 70, in imajo danes demokrati enako število glasov z republikanci v kongresu, pa se pričakuje od no-vemberskih volitev še ^večjega poraza republikancev. Taka je usoda ameriške politične zgodovine, ki se ponavlja neprestano v javnem življenju.
Poleg volitev v novembru mesecu, pa bodo imeli državljani mesta Cleveland v torek, jutri, 11. avgusta, priliko, voliti pri primarnih volitvah. Te volitve je razpisal governer državo Ohio v prvi vrsti iz vzroka, ker ni hotel, imenovati naslednika umrlemu kongresmanu Charles A. Mooneyu, pač pa je stvar prepustil ljudem, da sami odločijo. In jutri, 11. avgusta, boste vi, slovenski m hrvatski državljani imeli priliko povedati, koga želite imeti v kongresu, da vas zastopa.
Kaj je bil pokojni kongres-po"|man 20. okraja, Charles A. Moo-ney, to vedo tisočeri Slovenci, katere je ta odlični in pošteni Mooney zastopal pri ameriški vladi. Med politikarji v Zedi-
tesrčnosti, upoštevanja siromakov na sodniji in sploh radi libe
Rim, 8. avgusta.—Po dnevnem posvetovanju z vlado, sta odpotovala nazai v Nemčijo kancler Bruening in zunanji minister Curtius. Nemca sta izjavila, da se je obno- ne; I vila tesnejša prijateljska zveza med Italijo in Nemčijo, kot je bila kdaj poprej. Nemčija bo v bodočnosti nakupovala vse sadje v Italiji, ta pa bo obratno • kupovala premog v Nemčiji. Mussolini je dal na razpolago [neomejen kredit Nemčiji za ; svoj e nakupovanj e je obljubil, da v
predsednika Zedinjenih držav, j krstila največjo zračno ladjo na svetu. Točno ob treh popoldne je Mrs. Hoover izvršila ceremonijo v par preprostih besedah: "Krstim te za 'Akron'." Nato je botra zračne ladje potegnila za svileno vrvico in visoko v zraku so se odprla mala vratica in iz male gajbice je !zletelo na prosto 48 golobov, (simbol zrakoplovstva. V hangarju je vladala silna vročina in mnogo žensk je omedlelo. Akron" bo last bojne mornarice Zedinjenih držav. Stalen dom nove zračne ladje bo v Sunnyvale, Cal. Zračnega orjaka goni osem motorjev, katerih vsak ima 4,48$ konjskih sil. V zraku lahko plove 10,580 milj, he da bi bilo treba zrakoplov napolniti z novim kurivom. Zrakoplov je dolg 785 čevljev, visok 146.5 čevljev. "Akron" bo vršila poizvedovalno službo za našo bolno mornarico v slučaju laško v°i»€- V tem oziru je velikanskega pomena, ker se lahko izogne sovražnim letalom vsled tega, ker se lahko hitrejše dvig-kot vsako drugo zračno letalo. Prve poskusne zračne vožnje z "Akronom" se boclo priče-,11e po 15. avgustu in bo takrat poletel tudi preko Clevelanda. ---——o-
dva-;1
Banditi napadli samostan redovnic
Breslau, Nemčija, 8. avgusta. Mussolini!Strašno razburjenje je nastalo v bližnji bodoč-jsamostanu v Porembi na Gor-
! Mr. George Vojnovich nam
naznanja, da je odprl svoj urad j njenih državah se dobi tisoče in 156th St. ž njim so odpotovali j na 4082 E. 78th St., kjer bo pišoče sleparjev, graftarjev in tudf njegova soproga Katie, sin-1 lahko postregel vsem za razna j ostalih nepoštenjakov. Mooney, ko August in hčerka Ida. Mr. in ' arhitektična dela. Mr. Vojno-j kot kongresman iz 20. okraja, Mrs. Modic obhajata te dni 25-|vich je graduiral na Carnegie i je stal kot steber dela, iskrenc-
tetnico poroke. V svrho srebrnega jubileja sta se podala v Ontario, Canada, kjer se nastaneta na domu Mr. in Mrs. Leskovec,
tehnični šoli v Pittsburghu. sti, poštenja m zanimanja za Dobrodošel v naši naselbini. j naše ljudi. Lahko rečemo, da je Delo dobi	{ljudem prihranil stotisoče do-
dober slovenski karpenter, ki billarjev v stroških, da je spravil
k* je sestra Mrs. Modic. Tam j preuredil podstrešje. Delo ima j skupaj stotine družin, ki so bi Se bodo sestali s sorodniki iz Chicaga in Waukegana, 111. Na-Se iskrene čestitke k njiju srebrnemu jubileju, mnogo zabave srečen povratek!
pri Jos. Prišel, 519 E. 143rd St., ki bo vesel, če dobi pripravnega Slovenca. Za pojasnila se ogla,-site v našem uradu. Hvala lepa Mr. Prišel-u za naklonjenost.
le ločene med Ameriko in Evropo.
In njemu je treba poiskati naslednika, Ta naslednik se bo dobil v torek, 11. avgusta, jutri,
stranke odločijo, kdo bo v resnici pravi kandidat.
Trije demokrati se v 20. okraju poganjajo za nasledstvo Charles Mooneya. Kdo izmed teh treh demokratov bo izvoljen kot pravi kandidat za volitve v novembrUj o tem bodo naši volivci odločili jutri. Primarne volitve so tu, da se narodu da prilika, da izbira sam svoje kandidate. Demokratska stranka ima tri kandidate jutri, o katerih je treba, odločevati. Izbrali boste enega ali druzega.
20. kongresni okraj države Ohio je oni okraj, v katerem biva do 7,000 slovenskih in hrvatskih volivcev. Ti naši ljudje odločujejo absolutno, kdo'bo prihodnji kongresman v tem okraju. žal je, da nimamo slovenskega kandidata. Pri primarnih volitvah bi ga skoro gotovo izvolili, pod pogojem, da pridejo naši volivci na dan. Ker pa ni slovenskega kandidata, se je treba ozirati na one, ki so kandidati.
Rodoljubni poljski odvetnik in odlični Amerikanec, Leon Ku-jawski, je kandidat za kongres v 20. distriktu. Njegovo ime boste dobili na tiketu jutri. On je demokrat, izboren in izobražen, pa tudi priprost, naš domači človek, ki pa ima vse sposobnosti za kongresmana. Ako čutite, da je on kot Slovan po rodu, upravičen do vašega glasu, zaznamujte križ pred njegovim imenom. Mi smo toliko prepričani, da bi nam Mr. Kujawski delal čast v kongresu.
Drugi kandidat je sedanji mestni sodnik Martin L. Sweeney. Mr. Sweeney je jako dobro poznan v mestu radi svoje odkri-
ralnega naziranja v politiki, na'nostj poseti Berlin, da se še na- njem šleskem, ko so samostan sodniji in v javnosti. On bi bil tančneje pogovore, kako dvigni napadli banditi. Sestre redovni-izvrsten kongresman, in vemo, da bi tudi naš narod pošteno za-
ti obe državi ekonomsko. Kane- ce 80 se zbudile ob polnoči, ko
ler Bruening, ki je katoličan, je stopal, za kar bi že mi skrbeli. V obiskal tudi papeža Pija v dalj-mestu se pričakuje, da bo on dobil največje število glasov.
Tretji kandidat, O'Donnell, ne! pride v poštev. Je sicer pošten mož, toda premalo poznan v javnosti, da bi ga mogli priporočati. Kar smo navedli tu, so odkri- kongresman Hull iz države Illi-
šem posetu.
Od zdravnika preiskan, da ni bil pijan
Berlin, 8. avgusta. Ameriški
ta dejstva in besede.
nois, je potoval tekom poletja
Naj vam povemo še eno, slo- po švedski in je dospel sedaj venski in hrvatski rojaki in sem. Izjavil se je, da imajo na bratje: 7,000 vas je v 20. okra-' švedskem izvrsten sistem glede ju, ki imate pravico voliti kot prodaje opojnih pijač. Prej je ameriški državljani. Prosimo bil zagovornik prohibicije, sedaj vas, ne ostanite doma. življenje jo bo pa pobijal. Nekega dne je je neprestan boj, in kdor vrže spil na švedskem šest steklenic puško v koruzo, tega poteptajo! pive, nakar se je dal preiskati od oni, ki nosijo neprestano puške zdravnika, če je pijan. Zdravnik s seboj — v obliki glasovnic. Pri-! je ugotovil treznost.
dite ven in volite. Urad kon-	-
gresmana v 20. okraju je takoj važen, da ga Slovenci v Cleve-
je nastal silen šunder po samo-; stanu. Banditi so vrata, ki vodijo v samostan, razbili. Sestre jso se zaklenile v svoje sobe, toda banditi so vrata razbili. Pol ure I so di vjali po sobah, odnesli vsako malenkost, ki je bila kaj vredna, ; nakar so pobegnili.
Poboji v Nemčiji
Berlin, 9. avgusta. — Ko se je izvedelo, da so bili pri plebiscitnih volitvah poraženi komunisti, so pričeli slednji streljati na policijo v tem mestu. Ubiti so bili trije policisti in 18 komunistov. Sedanja vlada je dobila pri volitvah več kot tri milijone večine.
John Martinčič, landu nikakor ne morejo prezre- društva Srca Jezusa, je bil v ne-
_____i Zločini stanejo denar
.. v>v	Družba, ki se bori za zmanj-
Rojak Martmcic ^»Vjšanje zločinov, in katere pred-
ti. Prosimo vas torej, da pride te jutri na pla'n in volite.
deljo oropan za $275.00, ko je I šel od seje društva. Bil je že
sednik je Newton D. Baker, poroča, da bodo znašali stroški administracije za javno varnost v
Nobene registracije ni treba, blizu svojega doma, ko se pripe-	let,os $8'?00'"
1000, ah $7.07 na vsako osebo v
ustavita na Hamilton j tem okraju. In v tej vsoti so zapopadeni samo stroški policije, sodni j in drugih varnostnih
z revolverjem prisilil, da mu
Ako ste se preselili od zadnjih ljeta dva moška v avtomobilu za volitev, pronajdite, kje je vaša ; njim in ga nova volivna koča, pokažite svo- Ave. in 53. cesta. Edien ropar jo karto, pa boste lahko volili, jev je skočil z avtomobila in ga
je
Verovškov piknik
Prijetno so se zabavali včeraj
Pomnite, da stotine in stotine ; rojakov naših vsako leto prosi izročil denar, nakar sta ropar-pomoč od kongresmana. V to- ja skočila v avtomobil in pobeg rek je dah, ko vi odločite, kdo nila. bo vaš kongresman. Omenili smo vam vse kandidate tozadevno, in jutri boste vi, kot zaveden ameriški državljan, oddali svoj glas.
-—o-—
Maša zadušniea
V torek ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida maša zadušniea za pokojno Zofi Tomažin v spomin prve obletnice njene smrti. Vabi se zlasti šolske otroke, da se udeležijo maše.
i organov, ne glede na to, koliko škode napravijo zločini direkt-jno prizadetim.
Policijski načelnik iz Parma umrl
j Charles Tesar, ki je bil svo-
popoldne na Goriškovih prosto- ječasno vzrok silovitim politič-rih v Noble, Ohio, člani in člani- nim bojem v vasici Parma, bli-ce dramskega društva Anton j zu Clevelanda, je umrl v soboto (Verovšek. Med posetniki je biT v Toronto, Kanada, kjer se je lo opaziti splošno kar dokazuje, da številne prijatelje
zadovoljstvo, mudil na počitnicah.
Obilica sadja
Tekom zadnjih 14 dni je do-telje. Pozno zvečer so se vračali | spelo v Cleveland 8,000 železni-posetniki v dobrem razpolože- škili voz sadja, ki se letos pro-nju na svoje domove.	i daj a po nenavadno nizkih cenah.
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 187
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, AUGUST 10TH, 1931
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
8LOVBNIAH DAILY N*WSPAF*lt Published daily except Sunday« »cd Holiday«_
NAROČNINA:
b Ameriko In Kanado na leto ....»5.60 Za Cleteland, po poMl. celo leto «7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta «3.00 Za Cleveland, po polti, pol leta M.60 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto «5.60; pol leta «3.00 Za Evropo celo leto »7.00, pol leta «3.50. _Posamezna Številka » cente.________
Vsa pisma, dopise in denarne poSilJatve naslovite: Ameriška Domovina. «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson «83«.
JAJUUE8 DKGXVKC and LOUIS J. PIRC, Idltors and Publishers
Entered as second clas3 matter January 5th, 1809, at the Post Offlce it Cleveland, Ohio, under the Act of March Jra, 1»7».
■38
No. 187, Mon., Aug. 10th, 1931
Na počitnicah
Vsak d a if čitate v našem dnevniku, da se je ta ali oni podal na počitnice. Da, tisoče jih je naših mladih in starih rojakov in rojakinj, ki si vzamejo čas v poletnih mesecih, pa se odpeljejo z .zrakoplovom, z avtomobilom, s parnikom ali z vlakom iz svojega bivališča v druge kraje, kjer obiščejo svoje sorodnike, prijatelje in znance ter — počivajo.
Je pa tudi stotine in stotine naših ljudi, ki počivajo že dolge mesece, nekateri več kot leto, ker so prisiljeni počivati, ker ni dela. jih je pa zopet stotine in stotine, ki so potrebni počitka. Kmalu bo prišla doba, ko bo vsakdo deležen počitka po zasluženem in napornem delu, ki ga opravljajo tekom leta.
Človek ni narejen iz železa ali jekla, dasi ima nekaj te tvarine v svojem telesnem sestavu. Zato pa potrebuje od časa do časa nekaj počitka od svojega rednega dela. Delavci, ki opravljajo duševno delo, se odpočijejo tejcom počitnic s tem, da hodijo na farme, v gozdove, kjer tekom počitnic upravljajo telesna dela, sekajo drva, čistijo gozdove, pomagajo pri poljedelskem delu, ali pa ribarijo in streljajo divjačino.
Delavci pa, ki tekom leta opravljajo težka telesna in ročna dela, pa najbolje storijo, da tekom počitnic mirujejo, sedijo, spijo, čitajo, se sprehajajo in zlasti pa — mnogo čita-io. Delavec, ki dela v tovarni, je naravno ravno toliko opravičen do dobrih počitnic, kot delavec, ki dela v uradu. ^Telesne moči in duševne moči omagajo pri neprestanem "garanju," in raditega mora pač vsak počitničar zamenjati svojo vlogo. Kdor dela z rokami tekom leta, naj vporabi čas počitnic za duševno delo, kdor pa dela z duhom in možgani tekom leta, naj se ob počitnicah prime ročnega dela. Koristilo bo to obema.
Pisec teh vrstic se nahaja danes daleč proč, od vas, ce-iiienih čitateljev. Nahaja se na počitnicah tam daleč na deželi, kjer seka drva, pomaga pri mlatvi, preganja krave, ribari v Grand River, leži, pogovarja se o HoOverjevi prospe-riteti in pri tem seveda misli na vas, cenjene čitatelje, katere bi imel najraje vse okoli sebe, da bi mu svetovali, pripovedovali in s prijateljskimi besedami mu kratili čas. Ker pa ne morete vsi naenkrat priti, pa vam pošilja tem potom prav lepe počitniške pozdrave.
Cas počitnic pa ni samo čas "lenuharenja in 'postopa^ nja," pač pa ima vsakdo na počitnicah lepo priliko premišljevati, kaj je storil v preteklosti in kaj ga čaka v bodočnosti, delati načrte za boljšo bodočnost. Kadar ste pri stalnem delu, nimate o vsem tem dosti prilike premišljevati, toda v lepih, prostih uricah počitnic pa lahko mnogo premišljujete, kako bi bila ta ali ona stvar boljša, kje ste kaj zagrešili, kje se lahko poboljšate. Zato pa imate počitnice, to je, čas, ko se lahko predaste svojim mislim popolnoma, ne da bi vas kdo motil in si kujete boljšo bodočnost.
"Ameriška Domovina" dovoli vsem svojim cenjenim uslužbencem vsako leto en teden počitnic. Vsi naši fantje so bili letos že deležni tega prostega časa, razven enega ali dveh, ki prideta seveda še na vrsto, ln te dni je prišla vrsta tudi na pisca teh vrstic, da odide v ljubke hribčke na vzhodu Oh, seveda, i.z počitnic pride človek bolj truden in zdelan kot pa je bil tedaj, ko je odhajal na počitnice, toda ta trud in /delanost je vse drugega značaja kot trud in zdelanost, ki ga človek doživi tekom leta. To povzroča sprememba v delu, v podnebju, hrani in stanovanju. Gotovo pa je, da nekaj tednov počitnic podaljša skoro vsakomur življenje in mu daje novih moči za delo \ bodočnosti.
V hladnih večerih, ko se bomo zabavali pri koncertu poljskih čričkov, kobilic, ko bomo prisluškovali poznim klicem večernih ptičk, ko bomo zrli na temno-sinje nebo z mi-rijadami zvezdic, ko bo prihajalo iz dalje lajanje stražečega farmarskega psa, ali ko bo preplašena ptica zafrfotaia iz svojega zavetja, v rosnih jutrih, ko bo zvezda danica prva oznanjala prebujo narave in povedala, da se je treba izki-dati iz sladko-dišeče otave ter iti "na dnevno delo" — ko bodo go/.dne plice najslajše prepevale budnico, ko bo domači "Rover" zapeljivo in proseče gledal proti meni, ccš, da ga \ /anioni v gozd, da gre za zajci in drugo "zverino," in tekom dopoldneva in popoldneva, ko bomo mlatili, sekali, kosili in politizirali pisec teh vrstic se bo vas, cenjenih čitateljev, ob vsakem času spominjal in pri tem zopet prišel do resnične trditve, ki pravi — vse je minljivo na svetu. V dobrih desetih dneh bo zopet treba sedeti pri isti mizi in skrbeli za vas, da dobivate dnevne novice, članke, povesti, navodila in ostalo duševno hrano. Dotedaj pa — good-bye!
Zabeležiti hočem pripovedovanje dveh legijonarjev, ki sta se skupno borila na solunski fronti in pozneje padla v roke avstrijskemu vojaštvu. Ker sem slišal prvo pripovedovanje leta 1919 na Koroškem in drugo štiri leta pozneje v Kočevju in je prvo drugemu enačilo, sem prepričan o resnici in to tem bolj, ker se ta dva legijonarja nahajata po oprostitvi vsak v drugem kraju in se nista potem nikoli več videla.
Ker sta doživela oba eno in isto usodo, se hočem omejiti samo na pripovedovanje mojega prijatelja, s katerim sva skupaj vršila državno službo na Koroškem. Oba rojaka sta bila zavedna Primorca in sta služila pri 97. pešpolku v Trstu. Prvi je bil Anton Colja in drugi Ivan Muhič. Prvi usluž-ben pri finančni upravi in drugi pri sodišču v Kočevju. Colja mi je pripovedoval nekega dne na Koroškem, ko sva skupaj opravljala službo, sledeči do-godlja j:
Potrjen sem bil k vojakom tik pred svetovno vojno in odšel k vojakom ob mobilizaciji. Vežba ni dolgo trajala, ker za mesnico so nas kmalu usposobili. Začetkom leta 1915. sem bil odposlan z novim bataljonom na gališko fronto. Večkratni sunki od ruske armade so nas kmalu pritisnili v Karpate, kjer smo stali v defen-živi. Nekega večera sem bil odbran, da grem kot desetnik na poizvedovalno patruljo. Bilo nas je sedem mož, oboroženi 7, ročnimi granatami in puškami. Plazili smo se skozi grmovje v temni noči, kot lisice, kadar gredo za plenom. Naši obrambni strelski jarki so se nahajali od ruskih kakih '800 korakov. Fronta je bila v živahnem ognju in strojnice so pridno regljale. Opasno je bilo hoditi pokonci, zato smo se plazili po vseh štirih po zemlji in prisluškovali na vsakih dvaj set korakov. Nič izvanrednega se nam ni zdelo, vse tiho, le brenčeče krogle nad glavami so kalile nočni mir.
Po enournem plazenju po zemlji, smo prišli v neko obra-š^pno dolinico in se vsedli na tla v zavesti, da smo tam varni pred kroglami. Komaj smo dobro odložili puške, ko zaslišimo na robu doline večjo četo ruske infanterije, ki nas je bila zasačila. Vsak boj ž njimi bi bil brezuspešen. Dal sem torej svojim možem povelje, naj ni-kdo ne strelja in pozval Ruse. da smo ujetniki. Ruski vojaki so bili napram nam precej obzirni in so nas izpraševali o naših postojankah in armadi. Posebno zanimanje so kazali, ko smo jim pripovedovali, da za nami taborijo slovenski fantje. Narečje naše se jim je zdelo znano in kmalu smo se dogovorili, da smo Slovenci. Odvzeli so nam orožje in nam napovedali, da moramo oditi ž njimi.
V glavi mi je rojilo, kaj bo z nami, ko dospemo v ruske strelske jarke. Mogoče nas dajo tam postreliti, mogoče nas bodo mučili, ali bogzna kaj bodo počeli z nami. Korak moj je bil nesiguron in zdelo we mi je, da se zemlja udira pod menoj v neskončna brezna. Misel "ujetnik" se mi je zagrizla globoko v srce. Toda nisem imel dosti časa to premišljevati, ko smo stali že pri ruskih strelskih jarkih. Kmalu stopi pred nas ruski častnik in nas v lepi ruščini nagovori ter vpraša, kakšne narodnosti da smo. Videl sem strog izraz na obrazu tega velikega in lepo zrašče-nega častnika. Zdelo se mi je, da sem v njegovih očeh razbojnik in zločinec. Komaj sem spravil iz sebe, tla smo Slovenci, ki razumemo rusko govorico. Komaj sem povedal da smo Slovenci, že sem videl, kako je s častnikovega obraza izginila grobost in njegov pogled je postal mehkejši.
Stavil nam je razna vprašanja glede vojaških zadev na naši strani in kmalu krenil pogovor na slovenske fante, ki so
se nahajali v avstrijskih jarkih. Dolgo si nismo znali tolmačiti, čemu vsa ta skrb. To sem pozneje razrešil v ujetništvu, ko sem opazil, da je njih borba, borba za nas.
Prepričan, da se nam ne bo zgodilo nič zalega, sem začutil silno prazen želodec in kot nalašč nas je častnik vprašal, če smo lačni. Ko smo mu pritrdili, je zapovedal, da se nam da kruha in palenke. Rusi so postopali z nami jako prijazno, čeprav so nas čuvali z nasajenimi bajoneti. Drugi dan so nas odpeljali na poveljstvo, kjer so nas nadalje izpraševali o naši armadi. Hoteli so vedeti, kaj mislijo Slovenci o vojni. Čudno se mi je zdelo vse to izpraševanje in njih zanimanje za Slovence. Nehote se mi je vrinila misel, da bi se strnili vsi Slovani v eno močno silo proti sovražniku slovanstva.
Potem so nas porazdelili po raznih krajih širne Rusije. Slovanom so dali večje privilegije in več prostosti, nego drugim narodom. Po dolgem transportu smo dospeli v bližino Moskve, kjer sem bil dodeljen za delo na nekem velikem posestvu. Z ostalimi ujetniki sem delal od ranega jutra do poznega večera. Da mi bo življenje z rožami posuto, tega nisem niti pričakoval, ker sem se zavedal, da sem ujetnik—suženj. Lakote nisem občutil, pač pa od trdega dela tuljave roke.
Takrat se je pričela organizirati jugoslovanska legija. Pristopil sem k nji in po kratki vežbi pod poveljstvom srbskih častnikov, smo odrinili na solunsko fronto. V srcu sem nosil idejo jugoslovanstva, na rami puško in na sebi legij onar-sko obleko. Bilo nas je nekaj nad 200 Slovencev, ko smo odrinili proti Solunu. Komaj smo se dobro izkrcali, že smo stali na fronti proti isti armadi, v kateri smo se prvotno borili. Poprej borec brez idej, sedaj borec z idejami. Ppprej človek brez cilja, sedaj Človek v borbi za pravico.
Vroče so bile bitke in imeli smo znatne izgube. Antanta je poizkušala prodreti fronto. Avstrijci in Nemci so se temu namenu trdovratno upirali. Železo in ogenj je pokrilo že vsako ped zemlje. Vztrajna ofenziva in disciplinirana defenzi-va se ni pomaknila niti korak naprej in ne korak nazaj. Borba je počenjala biti hujša vsak dan, topovi so uničevali obojne postojanke in odločitev ni hotela nikomur pasti v srečo. Napadi na nož so se •odbijali in izgube so vedno rastle.
Reorganizirala se je antant-na armada in v sredo potisnila srbske borce. Ob rami srbske armade so se razvrstili legijo-narji in rama ob rami so se borili za vsako ped zemlje. Pod groznim ognjem je an-tantna armada prelomila av-strijsko-nemško fronto, ki se je pričela počasi umikati. S pre-lomo fronte je bila zlomljena tudi disciplina armade. Pričel se je umik in hitro zasledovanje, da ni mogel sovražnik spraviti armade v postojanke. Borili smo se skoro brez počitka po skoro nedostopnem gorovju.
J'o nekaj dnevih se je sovražnik utaboril v močnih postojankah in nam oviral pohod naprej. Napeli smo vse sile. da jim iztrgamo to postojanko. Izvršili smo devet napadov, pri čemur nas obkoli večja avstrijska armada in nas zajame. Komaj smo se zavedli, kaj se godi okrog nas, že sem zaslišal staro komando avstrijskega oficirja: odložiti orožje. Bilo nas je že malo, ker nas je bila ofenziva jako zredčila.
Zaskelela me je v srcu misel:, že zopet ujetnik. In ne samo ujetnik, ampak tudi—izdajalec. Ozrl sem se okrog, da končam sam "s seboj, predno me dobe rabi j i v roke, toda orožja ni bilo več pri rokah. Odpeljani smo bili na armad-no poveljstvo. V meni in mo-
jih prijateljih so spoznali jugoslovanskega legijonarja. Z jermeni so nam bili v obraz, kdor je prišel blizu nas, nas je opljuval, kdor je hotel, me je sunil in nesramno obrcal. Stal sem pred višjim oficirjem v družbi sorojaka, kot brezpravni suženj, katerega življenje je
bila vrata odprta, bi ne mogel pobegniti, ker je jetnik komaj malo živ.
Kmalu se je pričelo svetlikati skozi špranjo pod vrati. Dani se, čas prihaja. Zdaj pa zdaj se pojavijo v vratih oboroženi možje in me bodo odvedli na morišče. Poskušal sem se dvigniti in stopiti k vratom. Ni-
Ce verjamete al' pa ne.
šteto na minute. Obleko so strgali z mene, tako, da sem stal v par minutah brez vsake krpe na životu. Pri vsakem vprašanju sem dobil udarec na glavo. Prositi milosti bi bilo popolnoma odveč. Komaj so se mi odprla usta, že je letela pest nad mojo glavo. Ubijali so me počasi, trpinčili po divjaško.
Izrečena je bila smrtna kazen nad nami, ki bi se naj izvršila drugo jutro—smrt na vešalih! Ustrelitev bi bila preveč častna za nas! Solnce se je bilo nagnilo že zdavnej k zatonu, ko sem stal pred mogočnim avstrijskim oficirjem. Nisem se zavedal, kaj se godi z menoj, ker moje telo je bilo podleglo silnim udarcem in padel sem v nezavest.
Končno sem odprl oči in se ozrl okrog sebe, toda bil sem v popolni temi. Stegnil sem ranjene in otrple ude in začuti! pod svojim životom ilovico, na kateri je sedaj ležalo moje telo, tisto telo, ki se je borilo za ideje jugoslovanstva. Nisem se mogel zbrati, kje da se nahajam. Okrog vse tiho, le včasih je bilo slišati trde korake pred celico. To je bila gotovo straža, ki me je čuvala. V ječi sem in jutri bom sramotno obešen. To mi je rojilo po glavi. Bog zna, koliko je ura in koliko ur mi je še odločenih na tem svetu? Umreti moram kot izdajalec. Ali sem res izdajalec? Ali sem res radi tega največji zločinec, ker iz srca želim, da bi bil naš narod svoboden? Ne, nisem! Pošten sem in umreti bom moral za pravico . . .
Tudi koraki pred celico so sčasoma utihnili. Mogoče je stražnik čutil utrujenost in mogoče si je mislil, da tudi če bi
sem mogel. Oprijemal sem se mrzlega zidu, iz katerega je štrlelo potno kamenje.
Vse tiho, vse mirno, le tam v daljavi se sliši zamolklo gro-menje topov in nedaleč reglja-nje strojnic. Kaj neki mora to biti, saj smo bili odpeljani daleč za fronto. Potihnilo je streljanje in vseokrog je zavladala smrtna tišina. Tako bom tih tudi jaz čez par minut, ko bom visel na vešalih, trd in mrzel...
Zaslišim neko vpitje in ropot nad menoj. Sklepal sem, da se moram nahajati v trd-njavski ječi. Glasovi so se hitro bližali moji ječi in srce se mi je krčilo pri misli,-sedaj gredo pome. Že prihajajo! Še par sekund in vrata se bodo odprla in zgrabila me bo trda roka in me tirala pod vislice. Obesite me, usmrtite me, toda prosim vas, ne trpinčite me več! Dovolj je ran na mojem životu. Pozdravil sem v duhu še mojo mamo in milo domovino, in že se je obrnil ključ v vratih . . .
Skozi vrata je planila svetloba in osvetljevala—srbske vojake, ki so me prišli osvobodit. Zgodil se je čudež. Bil sem peljan ne pod vislice, ampak v krog srbskih junakov, ki so mi nudili prvo pomoč.
Pozneje sem bil zvedel, da je ponoči srbska armada za vzela okraj in prepodila sovražnika in tako sem bil rešen gotove smrti . . .
To se mi je zdelo primernot zabeležiti, da bodo naši rojaki vedeli in znali ceniti trpljenje' pri ustvarjanju svobodne Jugoslavije.
Joško Penko,
zastopnik Ameriške Domovine.
V naši vasi je nekoč rekel očanec svojemu sosedu: "Miha, dandanes ni več pravih možakov na svetu. Jaz sem, pa če si ti, drugi so pa same fige!"
Teh besed sem se spomnil v soboto in sem tudi jaz nekaj podobnega rekel, ko sem slovesno izjavil: "Dandanes ni več poštenih ljudi na svetu!"
In kaj me je privedlo do tega sklepa? Čakajte, da vam povem. Zadnjo soboto sem se peljal k Niagarskim slapovom, da vidim, če se še vedno toliko vode po nepotrebnem zlije proč. Nekje med Madisonom in Ash-tabulo se' je hotela poskusiti z mojo "lizo" neka trapasta ko-kodajska, česar-pa na tem sveT < tu nikdar več ne bo, poskusila storiti. Naenkrat je završalo belo perje po.zraku,-slišal se je en mil stok: krjausk, in kraj ceste je ležal zgled najlepše kurje pečenke, kot si jo more človek le predstavljati.
Krivda ni bila moja, ker za ceste plačujemo mi davke, ne pa kokoši. Da bi pa za vsako kokljo postavljali na cestah signalne luči, se pa državi ne izplača. Vendar pa človek ni tako neusmiljen, da bi po nesreči odbrzel naprej. Ustavim, da pogledam, če bo treba kaj pomoči. Toda vsaka pemoč je bila odveč. Putka je ležala kraj ceste; zdelo se mi je, da se kar na smeh drži. Najbrže se je preselila v večno gnezdo v j a k o dobrem razpoloženju. Najbližja farmerska hiša je bila skrita za drevjem, torej se ni bilo bati nobene priče mojega strašnega zločina. Mimogrede opozarjam vsakega avtomobil lista, da se v enakem slučaju ozre zja pričami in čq vidi, da so priče v neposredni bližini, naj jo hitro odkuri, ker so farmer-ji trdnega prepričanja, da ne redp kokoši za mestne ljudi, ki baje nimajo drugega dela, kot da butajo s svojimi avtomobili kokoši, race, gosi in prešiče po farmah in ob farmah.
časi so slabi in človek mora vedno gledati, da iz vsake nesreče kuje dobiček, zato sem si tudi jaz mislil, da mi je srečna usoda nalašč postavila putko na pot, da si bom enkrat zastonj privoščil kurjo župco in par bederc. Ni pa kazalo, da bi vozil kokoš notri do Niagarskih slapov in nazaj, ker me znajo kanadski iblajtarji zato še prijeti. Čez mejo je dovoljeno voziti kokoši samo v pohanem stanju, drugače pa ne.
Torej ran j ko putko lepo po-krijem s travo, misleč, da jo bom pobral nazaj grede. • Jo-hani rešem, da za pondeljek ni treba kupovati ničesar za večerjo in se odpeljemo. Vso pot mi je bila putka na misli in sline so se mi cedile po brezplačni pečenki. Malo me je pa tudi skrbelo, če me bo putka še čakala, ko bom šel nazaj. Kar obstanka nisem imel in silil sem Johano in otroke, da naj bi šli kmalu, da bomo še za dne doma. (Niagarskc slapove človek lahko vidi, kadar hoče, kokoši se pa ne pobirajo kar tako na cesti). In res, ob šestih zvečer smo bili že na kraju nesreče. Prostor, kjer sem pustil kokoš, sem si dobro zapomnil, toda ko z velikim upom v srcu stopim z avtomobila, da jo poberem, pa ni bilo kokoši nikjer. JVJisleč, da sem prostor zgrešil, se peljem trikrat od Madisona do Ashta-bule in nazaj in se ustavim na vsakih petdeset korakov,, ali moja srčna nada v podobi kurje župce je šla po vodi. Storila se je noč in morali smo opustiti nadaljno iskanje. V srcu seru' imel strašen gnev nad tem človeškim rodom, ki nima nikake-ga poštenja več v sebi, in ki ne more pustiti njti en-o ubogo po-vpženo kokoš več pri miru.
In da sem bil še bolj razkačen, me pa še Johana vpraša: "Jaka, kaj naj pa skuham v pondeljek za večerjo?"
"MARIJA MAGDALENA" HOČE OSTATI NEPOROČENA
Usodepolni udarec solunske fronte od strani antanlnih čet na centralne države, je zlomil železno vojaško disciplino in ustvaril pohod čez uničeno in opustošeno Srbijo. Srbska armada se je levje borila za vsako ped zemlje in gonila pred seboj sovražnika. Zgodovinskega dogodka so se udeležili tudi Slovenci prosto vol j n o, zbrani v jugoslovanski legiji, ki se je sestavila iz ujetnikov
in ubežnikov v Rusiji. Legijo-narji so se borili ob rami srbske armade, kol se more boriti le idealist za idejo, ki mu je nad vse sveta. Če je prišel slučajno tak legijonar živ v roke nasprotni armadi, ni našel milosti, ampak je moral po nečloveškem trpinčenju na sramoten način umreti. Veliko je bilo takih, ki so se temu trpinčenju in sramotni smrti izognili s strelom v glavo.
Dne 31. julija t. 1. je prišla v Toledo, O., k svojim sorodnikom na obisk iz Bavarske gospodična Klara Mayr, ki predstavlja v pasijonskih igrah v Oberammergau-u na Bavarskem Marijo Magdaleno. Gospodična Klara je izjavila, da si je izbila iz glave vsako ljubezen ali možitev, tako da lahko pri naslednjih vprizoritvah Pasijona zopet lahko nastopi v vlogi Marije Magdalene, kajti omoženim ženam je sodelovanje pri Pasi-jonu prepovedano. Naslednja prireditev Pasijona se vrši leta 1940.
Lepa plavolasa deklica, ki se nahaja sedaj v Toledo pri svojih sorodnikih, je zrasla, kakor vsi ostali prebivalci vasi Ober-ammergau, katerih je 1,500, v atmosferi svetopisemske drame, katero igrajo tu že od leta 1634 vsakih deset let. Družina Mayr je sodelovala generacija za generacijo pri pasijonskih igrah, ki privlačujejo' zlasti zadnje čase na stotisoce turistov.
"Jaz ne mislim na ljubezen in zakon," je izjavila gospodična Mayr časnikarjem, ki so jo obiskali, "kajti pasijouska igra izpolnjuje vse moje življenje in pri tej hočem sodelovati koliko krat mi bo le mogoče."
Deklica bi si lahko zaslužila ogromno premoženje, če bi ho tela igrati vlogo Marije Magdalene za zvočni film, toda je odbila vse tozadevne ponudbe, ker hoče ostati zvesta svojim rojakom in tradicijam svoje vasi.
Tekom obeh zadnjih prireditev je Klarin oče igral vlogo Judeža Iškarijota in upa, da bo mogel obdržati vlogo do pozne starosti, nakar bo prisiljen, da jo izroči mlajšemu igralcu. Kakor slavni Anton Lang, ki v pasijonskih i g r a h predstavlja
Kristusa, tako je tudi njen oče rezbar. Klara mu vodi gospodinjstvo.
Pri pasijonskih igrah v Oberammergau-u nastopa 600 ljudi. Kakor omenjeno, se vrši predstava Pasijona vsakih deset let, in sicer od maja do septembra, vsako nedeljo, pondeljek in petek. Ostale dni v tednu pa se posvete igralci svojemu običajnemu poslu. Glavno opravilo mož je rezbarija, dočim oddajajo ženske sobe tujcem in turistom.
Prvikrat so igrali Pasijon v Oberammergau-u leta 1634, in sicer v zahvalo, ker je v kraju prenehala strašna kuga. Takrat so obljubili, da bodo priredili to igro vsakih deset let, kar so tudi storili.
Klara je naj prvo nastopila v koru otrok in ker ima lep sopran, je bila izbrana za neko vlogo, v kateri je morala nastopili v solospevu.- Preteklo leto je dobila vlogo Marije Magdalene. Največje stremljenje vsake mlade deklice v tej vasi je^ da dobi vlogo, ki jo ima zdaj Klara, in vsak mlad mož upa, da bo enkrat napočil dan, ko bo mogel igrati vlogo K r ista.
ladjaIne rabi kuriva
V San Franciscu imajo posebno ladjo, ki pobira olje in maščobo, ki plava v pristaniščih na površju vode. Ta ladja ima posebno napravo, s katero vsrkava to olje in maščobo. V ladji so pa potem še posebne naprave!, ki izolirajo olje od vode in na ta način pridobljeno olje gre takoj v poseben kotel in ga potem rabijo za gonilno sredstvo te ladje. Na ta način si ladja poišče sama svoje kurivo, obenem pa očisti pristanišča nesnage, kj jo puste tam druge ladje.
NOČ PRED JUSTIFIKACUO
1931
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
AVGUST
16.—Dramsko društvo Naša Zvezda, piknik na Goriškovih farmah v Noble, O.
16.—Klub zapadnih slovenskih društev priredi piknik na Frank Železnikarjevih prostorih, 4002 Jennings Rd.
16.—Proslava 25-letnice cerkve Marije Vnebovzete, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
23.—Društvo Cvet, piknik na prostorih fare sv. Lovrenca.
30.—Društvo Ribnica št. 12 SDZ, piknik na Goriškovi farmi v Noble, O.
SEPTEMBER
5.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
6.—Slovenski	Delavski Dom, koncert in po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
6.—Vrtni	koncert društva Zvon pri Anton Gorišku na Green Rd.
7.—Društvo	Brooklynski Slovenci, piknik na Hartmanovi farmi, North Royalton, O.
12.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
13.—Društvo	Srca Jezusovega št. 55 SDZ, blagoslovitev in razvitje zastave, v Knausovi dvorani.
19. — Društvo Spartans št. 198 SSPZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
26.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ, plesna veselica v Slovenski Delavski Dvorani na *Mnce Ave.
26.—Piknik društva Progresses na prostorih Slovenskega Društvenega Doma na Recher
Ave.
26.—Društvo	Marije Magdalene št. ,162 KSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
27.—Ženski	odsek S. D. D., Ules v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
27.—Oltarno društvo sv. Kristine, vinska trgatev v šolskih prostorih na Bliss Rd.
27.-—Društvo Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
OKTOBER
3.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna Veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
4.—Skupna	drtfttva S. S. P. Z., koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
4.—Gospodinjski odsek priredi plesno veselico v Slovenskem Društvenem Domu na lleeher Ave.
4.—Društvo Abraševič, igra V avditoriju S. N. Doma,
10.—Društvo	Comrades št. 060 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
11.—Društvo	Verovšek, igra, Po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
11.—A. šubelj-Mrs. Grdina, koncert v avditoriju S. N. Doma.
17.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. '
18.—Društvo	CollinwOodski Sokol, koncert, po koncertu Ples v spodnji dvorani S. D. Do-Jlia na Waterloo Rd.
18.—Slovenska Zadružna ^vejsa, zabavni večer v spodnji dvorani S. N. Doma.
24--Podružnica Slovenske
ženske Zveze št. 14 priredi P'osno veselico v prostorih Slovenskega Društvenega Doma Recher Ave.
24—St. Clair Welfare Club, •-'•c'sjiH veselica v spodnji dvo-S. N'. Doma.
25.—Društvo Hrvatska Slo-boda, vinska trgatev, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
25.—Društvo Collinwoodske Slovenke, banket ob priliki 10-letnice, v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
25.—Med. Rad. Obrana priredi popoldne igro, zvečer ples v Grdinovi dvorani.
25.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
31. — Društvo Strugglers, Hallowe'en ples, v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Prireditev društva Progressives v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
31.—Društvo Ivan Cankar, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
NOVEMBER 1.—Socialistični klub št. 49, prireditev v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
1.—Društvo sv. Pavla HKZ, banket in ples v Grdinovi dvorani.
7.—Društvo Ilirska Vila št. 173 JSKJ, plesna veselica v S. N. Domu.
7.—Klub	slovenskih vdov, plesna veselica v Knausovi dvorani.
8.—-Društvo	Verovšek, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
8.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v Grdinovi dvorani.
14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
14.—Pevsko, društvo Soča, zabavni večer v Slovenskem Domi,! na Holmes Ave.
14.—Društvo F r ie n d s h i p Grove, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
14.—Gospodinjski odsek priredi plesno veselico v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
14.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v, spodnji dvorani S. N. Doma.
15.—Društvo	sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi igro, ples in prosto zabavo v šolskih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Road.
15—Društvo Jutranja Zvezda št. 137 JSKJ, proslava 10-letnice obstoja društva, z banketom, v Knausovi dvorani.
15.—Društvo V Boj, proslava 25-letnice obstoja društva, v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
15.—Slovenska Ženska Zveza št. 10, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
15.—Društvo Zarja (samostojno), plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
21.—Društvo	Comrades št. 506 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
22.—Društvo	sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 20-letnice in razvitje nove zastave popoldne; zvečer plesna veselica v obeh dvoranah S. N. Doma.
22.—Društvo Jadran, koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
■; 22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
25.-—Društvo	sv. Jožefa št. 169 KSKJ, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave. . 25. — Društvo Spartans št. 198 SSPZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
26.—Ženski	odsek S. D. D., ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
26.—Socialistični klijb št. 27 'JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
na Recher Ave.
28.—Društvo	Carniola Tent št. 1288 TM, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
29.—Društvo	C o 11 i n w o o d Hive, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
29.—Društvo Pioneers BHZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
DECEMBER
5.—Društvo	Lunder-Adamič št. 20 SSPZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
6.—Društvo	Pioneers BHZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
13.—Društvo Verovšek, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
13.—Društvo Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
24.—Slovenska	šola S. N. D., zabavni večer v spodnji dvorani S. N. Doma.
25.—Ženpki	odsek S. D. D., prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd.
27.—Društvo Hrvatska Slo-boda NHZ, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Društvo Jadran, zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Klub društev S. N. D., plesna veselica v S. N. Domu.
JANUAR
Zadnja kmečka vojska
ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1578
(Spisal Avgust šenoa iz Hrv.
Poslov. L. J.)
1.—Proslava	5-letnice otvoritve S. D. Doma na Waterloo Rd.
2.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v S. N. Domu.
9.—Zbor	Zarja (samostojno), plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
10'—Društvo Waterloo Grove, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
10.—Skupna	društva fare sv. Vida priredijo plesno veselico v Grdinovi dvorani.
16—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
17.—Društvo Spartans, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
23.—Ženski	odsek S. D. D., zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
, 23.—Društvo Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
24.—Društvo	Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
30.—Skupna	društva SSPZ, veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
31.—Društvo	Združene Slovenke, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo lid.
31.-—Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
28. — Društvo Progressives, plesna veselica v prostorih Slovenskega Društvenega Doma
FEBRUAR
6.	— Društvo Comrades št. 566 SNPJP, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
7.—Društvo	Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
Pustni torek—Ženski odsek S. D. D., maškeradna veselica, S. D. Dom na Waterloo ltd.
9.—Klub društev S. N. D., maškeradna veselica v S. N. Domu. -
13.—Društvo	Strugglers, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
14.—Slovenski	Sokol, telovadba, po telovadbi zabava, v S. N. Domu.
| 21.—Društvo Kristusa Kralja, veselica v S. N. Domu.
28.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
27. in 28.—Društvo Abraševič, bazar v Grdinovi dvorani.
MARC
6.—Društvo Carniola 'Lent št. 1288 TM, plesna veselica v S. N. Domjj.
13.—Društvo Orel, telovadba v S. N. Domu.
19.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
20.—Društvo	Kristusa Kralja, veselica v S. N. Domu.
, 27.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
"Lej," prične Barbara laskavo, "tvoja žena ne ve ničesar, kmečka je, kaj ? A sodite napačno, gospod moj! Ne veš, kaj je žena. žensko srce ne more mirno biti, ako je moško čelo mračno; žensko oko vidi jasno v vašo dušo, četudi je ni razsvetil sveti Duh."
"A kaj vidi tvoje oko?" vpraša Peter.
"Naj-li ugibam?" "Ugani, gospa banica!" se nasmeje ban.
"Vi razmišljate, kakšen bo novi kralj Maksimilijan."
"Lc oddaleč. A kaj dalje?" "In se srdite na Nikolaja Zrinjskega."
"Ne govori mi o njem," jo prekine nevoljen Peter in se obrne naglo proti oknu.
"Evo, uganila sem," reče Barbara živahneje; da, jezite se na Nikolaja Zrinjskega, ki Vam je večna nadlega. In je tudi popolnoma prav. Ta oderuh, ta cigan Vam greni življenje. Kaj Vas ni prevaril, hudo prevaril? Zasnubil je za svojega sina Jurija vašo hčer Anko, in v ta namen ste mu izročili svoje mažarske gradove.' '
"To je skovala njegova ranjka žena Katarina Frankopanova in moja ranjka Margareta Tahova, ki jo je k temu pregovorila tetka Elizabeta, setra Nikolajeva, a jaz sem potreboval novcev."
"In kaj je nastalo iz tega črnega ko varstva? Tvoja Anka je ostala na cedilu, Jurij je vzel Nemko za ženo, a Nikolaj ti ni ničesar povrnil, pač pa te zapletel v pravdo z Gregorijanci."
Pustiva to, Barbara," odvrne ban, "to so stare stvari, radi tega me neboli glava, z Zrinjskim pa sem se že tako pomiril."
"Z jezikom, a ne-v srcu," pripomni banica (ljedljivo. "A mene boli glava, mene, ker sem jaz, ker sta moja sinova Peter in Tomo oškodovana. Se ni-li la-komni Nikolaj polastil Cesar-grada, ki si mi ga bil pred štirimi leti zapisal? A čakaj še kak mesec, da se Nikolaj oženi z giz-davo čehinjo Evo Rozenbergo-vo, ki ima, kakor pravijo, praških grošev na mernike, pa boš videl, kako se bo potem bahal ž njo! Ali ti niso sedaj Gregorijanci sovražni?"
"Res je," odvrne ban, "nikdar ne bom pozabil Nikolaju, da je osramotil mojo kri, in ne verjamem, da se bosta naša dva rodova koda j iz srca ljubila, toda dosti močan sem, da sem kos Gregorijancem. Zaradi tega me ne tare skrb. Ampak sovražim Nikolaja Zrinjskega, ker mi je povsod na poti, časih se pa dela, kakor bi ne bil jaz njegov ban. Bil je ban, a odrekel se je ban-
APRIL
3.—Društvo Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
2. — Društvo Clevelandski Slovenci št. .1.4 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
Velikonočna nedelja — Ženski odsek S. D. D., ples v S. D. Domu na Waterloo lid.
10. — Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
16.—Dršutvo Cleveland št. 127 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
24.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
MAJ
1.—-S 1 o v ens k i Socialistični klub št. 27 JSZ, slavnostna prireditev v S. N. Domu.
Mother's Day—Društvo Waterloo Grove, prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd.
8.—Društvo Orel, Materinski dan, v S. N. Domu.
15.—Zbor Zarja (samostojno) , plesna zabava v S. N. Domu.
stvu, bil je glavar kraljevine, a odrekel se je glavarstvu. Kralj Ferdinand se ga je bal. Nikolaj je ubil Kranjca Kacijanarja, a zgodilo se mu ni nič žalega; Turki so sami pravili kralju, da so ga bili podkupili. Jaz tega ne verjamem, ali nadejal sem se, da mu kralj že zaradi sumnje odvzame čast, ali zopet se mu ni zgodilo nič žalega, da, dobil je celo Medmurje v dar. Prošli mesec je umrl Ferdinand, in njegov sin Maksimilijan je pozval, kakor čujem, v Požun višje državnike, da se dogovori zaradi preteče pogibelji od strani Turkov. Je-li pozval mene, bana? Ne! Nikolaja Zrinjskega je pozval in zopet Nikolaja, ki je "hraber, slaven in dičen." Ta človek dela in dela, zapre se v kak svoj grad, odbija časti, se protivi kralju, a hipoma zopet skoči, razsiplje denar, bije Turke, a svet ga slavi. Nikolaj se vede proti kralju kakor deklica, ki se kuja in skriva pred dragim, da ga le bolj podraži. Na poti mi je, pravim, on zatemnju-je mojo slavo in mene potiska v senco, a ne morem mu nič, ker je junak, ker je mogotec, ker ima za seboj močno stranko. Zato ga črtim."
"Toda, ali ni mogoče razbiti to stranko?" vpraša Barbara.
Težko, morebiti! Bom poskusil."
"Kako?" reče banica radovedno.
"Nikolaj se je hudo spri h svojim svakom T ah o m. Tahi ima prijatelje na kraljevem dvoru; stal ob na moji strani, pomagal mi bo. Radi njega sem tudi prišel--"
"Zaradi njega?" se začudi žena.
Peter je hotel govoriti dalje, » naenkrat se obrne z glavo proti vratom, za katerimi se je slišala glasna govorica. Vstopi sluga in javi, da gospod podban in neka stara gospa želita priti pred bana. Ban sekoliko osupne in odvrne jezno:
"Reci, da nočem — ne, da ne morem, da ,imam mnogo posla — ne morem, na noben način!"
A v tem trenotku se odpro za slugo vrata. V sobo vtopi visok, lep starec, plešast, z dolgo belo brado, resnega in ponosnega obraza. Odrinivši slugo na stran stopi naprej, a za njim vstopi žena Uršula Heningova. bleda, jezna, objokanega obraza. Peter se zdrzne in prebledi.
"Magnifice domine bane!" iz-pregovori starec mirno in jasno. "Oprostite! čul sem, da imate mnogo posla. A važnejšega nimate, kakor je ta, ki prihajam jaz ž njim. Dogodil se je neču-ven, razbojniški čin. Ban je v naši domovini namestnik kraljev, ban mora varovati pravice v vsakem času; važnejšega opravka nima, kakor je ta."
Ban stisne obrvi in pogleda srdito prišleca, a starec dvigne ponosno glavo in zre mirno v Petra, zataknivši si roke. za široki srebrni pas, ki se mu je ovijal okoli črne halje.
"Kaj želite, domine Ambrož?" vpraša ban Peter resno starca, dočim se je ozirala banica s plahim očesom sedaj na podbana, sedaj zopet na njegovo tovariši« co.
"Zase ne želim ničesar,' 'odgovori Ambrož Gregorijanec. "A jaz sem zastopnik vaše časti in 'zato sem pripeljal pod Vas to plemenito gospo, ki ima mnogo
terjati."---
"Ki ima terjati vse," zavpije Uršula, ki je komaj dihala od razburjenosti. "Vse terjam, ban, ker nimam nič. Gotovo veste, kdo da sem."
I'eter prikima z glavo in reče "Govorite, gospa llcningova," "Da, govorila bom," reče Uršula s po vzdigni eno glavo in položi roko na' razburjene prsi. "Ne vem, kje naj začnem, kaj naj govorim. Kača se mi ovija okoli srca, srd in jeza me grabita za grlo. Oprostite! Greh je to, nehvaležnoiH do Boga! Toda Vi me hočete poslušati, ne? Vi me morate poslušati, ker ste ban, ker ste plemič, ker ste človek. Morate me poslušati, ker
sem ženska, vdova, mati — ker bi lahko postala levin j a, čujte me, prosim Vas! Ako Vas napade v gozdu človek, ako vam iztrga iz vratu zlato verižico, rekli boste: Razbojnik, to je njegovo rokodelstvo, zgrabil ga bom in obesil na vešala. Ako se pozimi zažene v Vas lačen volk, rekli boste: To je nema in besna zver, to mu je prirojeno in poslali mu boste krogljo v glavo. Ako Vas zaloti sredi polja besen Turčin, boste rekli: To je sovražnik križa in moje svobode; s sabljo mu boste junaško preklali glavo. To je vse naravno, popolnoma naravno. A kaj porečete na to, da krščen človek pahne v nesrečo ubogo rodbino z Judeževim poljubom, da prvi sodnik v državi izvabi s hinav-ščino vdovi pogodbo, potem pa pogodbo razdere, pogazi in obla-, ti svoj starodavni grb. Kaj porečete na to, da velikaš s sivo brado, ki nosi poleg kralja državno zastavo, v temni noči, na skrivnem kakor razbojnik, iz-žene siroto vdovo in uboge otroke iz davne dedščine na golo zemljo, na trdi kamen, brez vsega? To ni naravno, to ni človeško, to je zversko, to je hudičevo. Kaj porečete na to, gospod ban, kaj?"
Peter Erdedij ni rekel nič. "Vidim, da me ne razumete," nadaljuje Uršula, "govoriti hočem priprosto, obširneje. Jezik se mi mota, izgubila sem pamet. — Kako tudi ne? Saj sem skoro izgubila vero v Boga. Zbrati se hočem, čujte! Tako je. Bato-rij je naredil z menoj pogodbo, to bržkone veste?"
"Vem," odvrne ban, mirno gledajoč razjarjeno ženo.
"Po pogodbi sem šla stanovat v Stubico, tudi to veste." Ban potrdi, da ve. "In glej, kaj se zgodi. Nekaj časa se je gospodarilo mirno, kakor smo se pogodili. Bila sem srečna, da je enkrat mir, bila sem neumna, ker sem verjela. Teden dni je tega, kar sem šla s-svojimi otroci na obisk v Brezovico. Tam stanuje s svojo drugo ženo Doro Mrnjavičevo ta-le gospod Gregorijanec, tast moje hčere. A vrnimo se k svari. Pridem v Zagreb. Tu me dohiti zet Štefan, bled in prestrašen, ii? zavpije:
"Tašča, strela božja naj jih ubije, oplenili so Vas. Slišim, da je Batorij na skrivnem proda) Tahu vse imetje, svoj in vaš del. Onega dne je odstranil vaše ljudi z zvijačo iz Stubice. Ponočj sta prišla kanonik Svetič in sodnik Mojzes Humski in izročila Tahu celo posestvo. Vaše stvari je pometal na polje. Nihče si ni upal ugovarjati. Tahi sedi na vaši dedščini. Vse to sem zvedel v mestu v hiši kneza Konjske ga."
"Tako je govoril zet. Stepko. Zmračilo se mi je. Zavpila sem: "Zet, znorel si, lažeš!" Zasmejal se mi je na glas. Toda ni bila laž, ampak gola resnica. Vsedla sem se na voz in se peljala proti Susjedu. Vidim: na stolpu se vije zastava, ni Batorijeva, ni Heningova — črn lev v modrem polju, saj jo poznate, zastava vašega prvega tasta. Ko1 pridem do grada, ko potrkam na vrata, se pojavi na oknu zlodjevi Peter Petričevič in zakliče: "Poj te z Bogom, gospa! Ta grad je last milostljivega gospoda Ferenca Taha, in jaz sem njegov oskrbnik." Vrata ostanejo zaprta, a pod bregom najdem svojega ranjenega slugo Andreja Horvata, ki ga je bil Tahi iztiral iz grada. Sluga mi potrdi, kar mi je povedal Stepko. Vzkipelo mi je srce, a sem molčala. Kaj hoče napravili žena s tremi deklicami proti trdnemu gradu, polnemu obo-ružcncev? Na noč pridem v Stubico, svojo Stubico. In zopet mi zakliče nekdo iz gradu: "Ta~ hov je!" Vse moje siromašne stvari so ležale pod gradom, pod milim pebom. Nisem imela strehe, ne zavetja, nisem imela niti toliko, kakor moj najbednejši kmet. Omadeževala sem svojo dušo. Proldela sem dan, prolde-la noč, proklela svet, proklela sem vse! Oh, ne daj Bog, da do-
žive vaši otroci tako noč. Ne podere me vsaka sapica. A ta nesreča mi je potrla dušo. Gospod Jurij Raškaj me je vzprejel čez noč, pozneje sem šla k zetu Stepku v Mokrice, a danes prihajam k Vam, domine ban, in Vas rotim na glas: Vrnite mi odvzeto dedščino, branite vfdo-vo, pomagajte sirotam, sodite brzo z mečem, dokažite, da še biva na svetu pravica, da lakom-na zver ne sme iztrgati iz ust sirotam vsakdanjega kruha. Ban! V imenu te kraljevine Slavonske, dolžim pred vami Taha raz-bojništva, dajte mi pravico, dajete mi pravico, dajte mi jo!" (Dalje prihodnjič) -o-
Dva utonila v Vermilion
Lloyd Maurel, star 20 let in Walter Reamei, star 19 let, sta se šla včeraj kopat v jezero. Hodila sta od obrežja v jezero, ko ju je nenadoma zagrnil ogromen val in ju potegnil v globoko vodo, kjer sta izginila. Oba sta bila farmerska sinova iz Brown-helm v bližini Vermiliona.
-o-
Novi naročniki
Pretekli teden so se naročili na slovenski dnevnik "Ameriško Domovino" sledeči naši rojaki: Anton Kocjančič, Frank Baznik, Joseph Dolgan, Mary Ozimek, Frank Železnikar; National Drug Store, Angela Ste-blay, Frank Jager, Jack Železnikar, vsi v Clevelandu, in Frank Zerovnik za Jugoslavijo in Joseph Zaje v Epton, Pa. Vsem novim naročnikom našo prav iskreno zahvalo. Priporočamo se tudi še drugim rojakom !
MALI OGLASI
Soba
se da v najem, za enega ali dva fanta, s hrano ali brez. Ali pa se odda soba tudi dekletom. 7204 Superior Ave.	(188)
Dve sobi
se oddasti v najem. Vpraša se na 1187 E. 61st St.	(187)
Stanovanje
še odda, 5 sob in kopališče. «$30 na mesec. 841 Alhambra Rd. Vprašajte za ključ takoj zraven.
Stanovanje
se da v najem, štiri čedne sobe, furnez in vse druge udobnosti. Prav poceni. Stanovanje se nahaja na 3976 E. 93rd St. Pozve se na 3769 E. 93 rd St. (188)
Kupi se
Chevrolet ali enak truk za pol tone. Kdor ima kaj naj naznani Frank Hočevarju, 6904 Lorain Ave.
čedna soba
se da v najem enemu fantu. Pripravno tudi za p e e 1 a r j e. Vprašajte na 1153 E. 61st St.
(188)
Farma naprodaj
južno od mesta Geneva, Ohio. Se zamenja tudi za mestno posestvo. Vprašajte pri John Da-ney, Rock Creek ali Footville, Ohio.	(188)
Soba
se da v najem, za enega ali dva fanta. Vprašajte na 1019 E. 63rd St., spodaj.	(187)
Slovenska šivilja
se priporoča Slovenkam za izdelavo oblek po najnižjih cenah. Vse delo garantirano.
6026 St. Clair Ave. Suite No. 2	(187)
Naznanjamo
da smo odprli konfekcijsko trgovino in prostore z lahkim prigrizkom, in sicer.na
1020 E. 62nd St.
Rojakom se vljudno priporočamo za obilen obisk.
Mary Stare
(187)
V najem
se da pet lepih, čistili, velikih sob, toilet, elektrika, posebna klet, velik jard. Rent $22 na mesec. 7002 Becker Ct., med Superior in St. Clair Ave., blizu 71. ceste. Ključ je zgorpj pri Mr. F. Kos. Tel. Eddy 7612-R.
(187)
BLASCO IBANEZ
ZA "AMERIŠKO DOMOVINO" PREVEL A. ŠABEC
ODVETNIK
401 Engineers Bldg, Main 4126
THE OLD HOME TOWN
Stanley
Registered U. S. Patent Office
WILL A YOUNG MAM STEP UP ON THE PLATFORM---
ONLY ONE J§ ^ l please v.	^
, / Doctor ,/ BLA-rri
/ fAMO(j5
I Cold
MF-oo
Volitev se vrši v torek, 11. avgusta
NAVNL ITS MY TURN1-
Vsemu cenjenemu občinstvu naznanjamo, da smo prevzeli slaščičarno od Antona Vidmarja na
kjer bomo od sedaj naprej postregli vsem obiskovalcem najboljše z finimi mehkimi pijačami, slaščicami, cigarami, cigareti, sladoledom itd. V zalogi bomo tudi imeli nekoliko GROCERIJE.
Cenjenemu občinstvu se toplo priporočamo za obilen obisk in naklonjenost
THE DOCTOR WAS COMPLETELY CABRlEO OFF HIS FEET BY THE RUSH/	-TO THE EXCEPT/ONAL
HOT NKSHT
ANTON POZELNIK
1126 E. 61st Street
Za čast in ljubezen
"Moja razneženost se vam je morala zdeti zelo smešna!" je rekla. "Toda vi, vi, ste bili mnogo presmeli! . . . Drugikrat bova manj pila. . ."
Te njene zadnje besede so se nanašale kakor na nadaljni poziv, in Ferragut si je vroče želel, da bi šla Freya ž njim obedovat v eno onih trattorij, ki so ob potu v Possilipo, odkoder se ta-kokrasno vidi solnčni zahod in ves zaliv v krvavordečem žaru.
Nekega večera je čakal Ulisej mlado ženo nedaleč od vhoda v hojel, da bi se umaknil vratarje-vemu oprezanju. Ko je Freya prišla, in Ferragut je pogledal po vrsti kočij, ki so stale ob cesti, pripravljene za najetje, čim so kočij aži videli, da bi rad kočijo, so začeli tekmovati med seboj, kdo bo prej pri njem, da mu ponudi svojo. Pričeli so medse-boj kričati, mahati z rokami in klicati Madono, in vsak hip je izgledalo, kakor da se bodo zdaj poklali. Ferragut je nekaj časa poslušal njihove neapeljske psovke in kletvice, nato pa je s svojo tovarišico stopil v najbližjo kočijo.
Kočijaž, ki je mislil, da ni lepo, če sedi vedno s hrbtom obrnjen proti svojima potnikoma, se je od časa do časa obračal nazaj in jima to in ono pojasnjeval.
Toda njegova potnika mu nista odgovarjala. Gospod je prijel roko svoje tovarišice ter jo Stiskal, govoreč ji pri tem s tihim glasom. Neai>olitanec pa, ki ga je nenadoma objel neki plemeniti občutek velikodušnosti, se za njUno indiferentnost ni zmenil, temveč nadaljeval s svojimi pojasnili.
"Vidite, tista cerkev je cerkev Santa Maria del Prato, katero nekateri imenujejo tudi Sannazarovo cerkev. Sannazaro je bil velik pesnik, ki je opeval ljubavne dogodivščine pastaric. Friderik II., Aragonski, mu je poklonil lepo vilo z vrtovi . . .,f ! Nenadoma pa je žlobudravi Neapolitanec utihnil. Dvojica, ki je sedela v kočiji, je pričela namreč razgovor v nekem njemu nerazumljivem jeziku. "Bedasti tujci! . . Nezadovoljni ciceron se je nato zavil v globok, užaljen molk, priganjajoč samo svojega konja, ne da bi zopet poizkušal začeti razgovor.
Končno so dospeli na višino Possilipa. Na desni strani ceste se je dvigala visoka in lepa stavba, na koje pročelju je stalo z zlatimi črkami: "Restaurant." Na drugi strani ceste pa so bile terase, na katerih so bile razpostavljene mize in stoli pod vedrim nebom, nad njimi pa so se bočile nizke strehe iz j a drovine., , ,
čim so dospeli pred restavracijo, je prišel ven njen lastnik, Starejši človek, ki je v znak sporazuma pogledal Ferraguta in rekel: "Imam vse, kar bo gospodu potreba!" Nato je krenil proti neki terasi, katero je za-semčevala vinska brajda, ter uvedel svoja gosta v majhen salon, ki je imel samo eno okno.
Freya je takoj odhitela k oknu.
"Ah, kako je to lepo!" je vzkliknila.
Dočirn je ona gledala skozi okno, je pričel Ferragut študirati jedilni list ter pri tem poslušal gostilničar jeva namigava-nja, v katera se je ta diskretno spustil. Ko je krčmar odšel, je stopil Ferragut k Freyji ter jo poljubil na njen tilnik.
Ona se je naglo obrnila in rekla:
"Ostanite mirni, kapetan! Spomnite se, da sem sprejela vaše povabilo pod pogojem, da mi boste dali mir."
Toda vendar je dovolila, da ji je on nekolikokrat poljubil lice in usta. Bojazen, da on tega po-ljubovanja ne bi izrabil, jo je prisilila, da je stopila od okna.
"Evo čarobne palače, ki mi jo je obetal moj flirt," je rekla Freya veselo, da bi pričela razgovor.
In pokazala je na opremo v v salonu. Na sredi je stala miza iz sirovo izdelanega lesa in nekaj stolov, in končno se je njen pogled ustavil v kotu, kjer je bilo nekaj, o čemer se ni moglo reči, ali je divan, ali postelja ali oder. Sivo sukno, ki je bilo vrženo preko tega, je spominjalo na oblike postelje. Freya je stopila proti vratom. "Ah, kako se mi gnusi vse to," je rekla.
Ferragut je stal ob vratih in Freya je mislila, da ji hoče zapreti izhod.
"Kapetan, pustite me, da grem ven;" je rekla srdito. "Vi me še ne poznate! Umaknite se, če nočete, da vas smatram za strahopetca!"
Freya je odšla ter se ustavila pod brajdo, nenadoma zopet pomirjena, ko je videla, da je spet na svežem zraku. Pogledala je okoli sebe ter sedla k na.j-oddaljenejši mizi.
"Pojdite sem, kapetan," je rekla. "Od tukaj nama bo lepše gledati na zaliv. Pojdite sem in ne bodite otročji! Vse je pozabljeno, saj končno niste vi krivi!"
Stari gostilničar, ki se je vrnil s krožniki v rokah, se ni niti najmanj začudil, ko je opazil mlado dvojico na terasi. Bil je namreč navajen vsakovrstnih iznenadenj. Izbegaval je očem dame ter je gledal svoja gosta z onim običajnim izrazom, ki ga je znal dati svojemu obrazu, kadar je javljal, da je obed pripravljen. Toda Uliseju pa so krčmarjeve oči govorile: "Bodi pameten in strpen! Jaz sem videl pri svojih gostih že mnogo težje zmage."
Prej kakor je prinesel jedila, je postavil na mizo trebušnato steklenico domačega vina, nektar z obronkov Vezuva. Freya je bila žejna, toda v vodo te trat-torije ni imela zaupanja. Ulisej je začutil ptrebo, da pozabi na svoj nedavni poraz. Tako sta oba doprinesla žrtvo bogovom ter izpila vino, katero ni razredčila niti kaplja vode.
Na teraso je prispela skupina pevcev in pevk. Ena izmed mladenk, bakrene polti, lepa in zamazana, razkuštranih las in z velikimi uhani v ušesih, je stopil iz skupine in zaplesala pod brajdo, spremljajoč svoj ples s tamborinom, katerega je vihtela nad glavo. Dva lopova iz te skupine, oblečena kakor nekdanji lazzaroni, z rdečima čepicama na glavi in zavihanih hlač, sta na mandoline svirala k njenemu plesu.
Zaliv spodaj se je pričel rde-čiti in zlatiti v žaru krvavorde-če zarje. Ulisej je občutil ono sladko razburjenje, ki ga občutimo v krajih, kjer smo preživeli svojo otroško dobo. On je že večkrat videl tako panoramo s plesalkami! in vulkanom, in sicer tam doli, v svoji hiši v Valenci-ji: videl jo je na slikah slikanih v "romantičnem stilu," katere je zbiral njegov oče. . .
Nato so odšle plesalke na neko nižjo teraso, kjer je bilo več ljudi. Prihajali so novi gostje, sami mladi pari. Krčmar je od-vedel v salončič, iz katerega sta prej odšla Ferragut in Freya, nekoliko zelo našminkanih žensk, katere je spremljal nekaj mladičev. Skozi polodprta vrata-se je kmalu nato zaslišal iz notranjosti hrup preganjanja, silen
smeh in pritajeno vzdihovanje žensk.
Stari gostilničar je posvetil sedaj svojo pozornost Ferragutu in njegovi tovarišici. Za buteljko vezuvskega vina, ki sta jo izpila do zadnje kaplje, je prišla druga, ki sta jo prav tako veselo izpraznila.
Freye so se polastili občutki, kakršne povzročajo prvi učinki zaužite pijače, kapetana pa se je pomalem lotevala neka nevolja. Zdaj in zdaj je pogledal Freyo, pripravljen, da jo zamrzi, po-mislivši na njeno prezirno postopanje, ko je odšla iz malega salona. In istočasno se je porajala v Ferragutovih možganih sirova misel: "Danes mi ne iz-begneš! Danes te dobim!" Odločil se je, da postane, če treba, tudi nasilen, samo da enkrat konča to situacijo, ki se mu je zdela skrajno smešna.
Ona pa, ne sluteč, kakšne misli roje po njegovi glavi, je tiho govorila, dočim so ji pogledi blodili po obzorju . . . Sanjala je, kako živi samostansko življenje v mali hiši na Possilipu.
"In vendar," je glasno nadaljevala, "ta okolica ni primerna za samot ar en je, temveč je ustvarjena za ljubezen. Ah, kako mora biti lepo, tukaj se ljubiti in se skupaj starati, pred lepoto tega zaliva! Kako žalostno, da nisem bila nikoli ljubljena !"
Te njene besede so užalile Uli-seja in ga še bolj vznevoljile. In on? Kaj je on ni ljubil? Ali ni bil pripravljen, da ji z žrtvami dokaže svojo ljubezen? ,
"Vsi moški so mi enako govorili," je rekla Freya; "vsi so mi grozili, da se ubijejo, če jih ne uslišim . . . Toda ubiti se, to je stvar enega samega trenotka in potem nimaš niti časa, da se po-kesaš ... To je udar živcev, geste, ki jo napraviš, misleč na to, kaj bodo drugi rekli; to store s ponosom igralca, ki želi pasti v lepoti . . . Tudi zaradi mene se je ubil neki moški. . ."
Ko je Ferragut čul te besed6, si je mislil: "To je tretji 1"
"Videla sem ga, ^ako je umiral," je rekla ona, "in sicer na neki hotelski postelji. Na sencu je imel majhno krvavo pego: tam se mu je zarila v možgane krogla iz revolverja ... To je bil neki romunski tenor. Bilo je v Rusiji . . . Jaz sem bila namreč svoječasno umetnica. . ."
Kapetan je hotel izprva pokazati svoje začudenje, katerega so v njem vzbujale razne perspektive, pod katerimi se mu je polagoma odkrivalo to skitalsko, tajinstveno bitje, toda se je premislil. Njemu ni bilo do tega, da bi se radi nje ubil". . . Baš obratno: v njem je pela želja.
da postane ta žena njegova sko-' rajšnja žrtev.
Nastal je molk. Pričelo se je mračiti in zablestele so prve zvezde. Zaliv je pričel dremati pod plaščem svojih voda, izpa-rujoč neko misterijozno svežost, ki je prehajala iz zaliva na brda in drevje.
Natakarji so pričeli tekati od mize do mize s svečami, zaprtimi v papirnate lampijone. Okoli svetlih lampijonov so pričeli le tati komarji in nočne vešče.
V tem je iznova odjeknil Frey-in glas, tako nenadoma, kakor glas sanj:
"Je večja žrtev na svetu kakor žrtvovanje življenja; to je edina žrtev, ki more žensko pre pričati, da .je ljubljena."
Nato je za hip umolknila, za tem pa nadaljevala:
"Nekaterim moškim pomeni čast več kakor življenje; samo oni, ki bi meni na ljubo svoje čast stavil na kocko, bi me rao gel uveriti, da me res ljubi . . , Moški, ki bi padel še niže, ne da bi izgubil voljo do življenja . . Vidite, to je žrtev."
Te besede so razburile Ferraguta. Torej kakšno žrtev je želela ta ženska od njega? Toda pomiril se je ter jo dalje poslušal.
"Mnogokrat sem sanjala o moškem," je nadaljevala Freya, "ki bi zame kradel, ki bi, ako bi bilo potrebno, zame ubijal, in ki bi zaradi tega prebil v ječi zadnje dni svojega življenja. Nesrečen tat zaradi mene! ... Id jaz bi živela edino zanj ; šetaia bi se ob zidovju jetnišnice ter gledala skozi njena zamrežena okna in pošiljala dobro hrano svojemu razbojniku ... To je ljubezen, to! Tu ni nobene te atralne laži našega sveta.
Ulisej si je mislil: "Ta ženska je vsekakor blazna!" Ta misel se je odražala tako jasno v njegovih očeh, da jo je ona pogodi la.
"Ne bojte se, Ferragut!" je rekla ter se nasmehnila. "Od vas ne mislim zahtevati take žrtve. Naslajam se samo s temi hipotezami, ker me to zabava.''
Znočilo se je. 'Male svetilke po mizah so metale medel soj, v katerem so bili obrazi gostov čudno izremenjeni. Iz zaprtih sob so se slišali zaljubljeni vzdihi, smeh, preganjanje in divjanje in preobračali je pohištva.
"Odidiva!" je rekla Freya.
Hrup te vulgarne orgije jo je žalil. Občutila je potrebo, da se pregiblje v mračnem veličanstvu noči.
Pri izhodu iz trattorije se jima je ponudil neki kočijaž, toda Freya je sama odbila njegovo ponudbo. Hotela je iti peš v |Neapelj. Ulisej jo je prijel za
roko in odšla sta v toplo noč. Freya je dobro vedela, kaj stavi na kocko pri tej pustolovščini. Ferragut je pričel takoj, ko sta naredila prve korake, poljubljati ji obraz in vrat. Toda to so bile stvari, katerim se Freya ni več protivila. Bila si je sigurna svoje hladnokrvnosti in vedela je, da je zmožna držati svojega ljubimca v mejah,,ki jih je sama določila. Zato se je predala njegovemu ljubimkanju kot premagana, da bo mogla ob času reagirati.
Ferragut je izprevidel, da ni imel še nikoli tako lepe prilike. Toda njegovi poljubi in prisege niso mogle pripraviti Freyo, da bi se ustavila; trdovratno je odbila vsak predlog, da bi sedla kraj ceste.
Toda Ulisej je sklenil, da se ne odreče svoji nadi. Tam doli na ovinku, blizu zaliva, je bil ne- S ki hotel, katerega jef kapetan že pričel smatrati za svoj. raj.
"Reci da!" je šepnil Freyi na uho. "Nocoj . . . kaj ne?"
Ona mu ni odgovarjala, temveč se prepustila njegovim objemom, in pusteč, da jo vleče, kakor bi bil izgubil pamet. Pogledala je Ferraguta in mu ponudila svoja usta.
Ko je Ulisej hodil tako poleg nje, neprestano jo poljubljajoč, je njegov notranji glas slavil zmago: "Evo ti je! Tvoja je! Treba samo še, da jo odvedeš v hotel."
Ko sta dospela v vrtove "Ville Nazionale," v bližini Akvarija, sta se za hip ustavila. Tam je bilo sicer bolj svetlo, toda manj ljudi, kakor na potu v Tossilipo. Oddaljujoč se od velikih električnih svetilk, sta se instinktivno približala neki klopi, ki je tonila v senci drevja.
Tedaj se je Freya nenadoma zavedla. Izgledalo je, da se srdi sama nase radi slabosti, ki jo je pokazala ob povratku.
"Zbogom, Ulisej!" .je rekla. "Videla se bova jutri. Prenočila bom pri doktorici."
Kapetan je odstopil, kakor bi ga bila strela zadela: ali je bila to šala? Toda preostajalo mu ni nobenega dvoma: Freyin ton je dovolj jasno izražal njen odločni sklep.
Nato jo je pričel on ponižno zaklinjati, naj ne odide. Istočasno pa mu je pravi neki notranji glas: "Ona se ti roga . . . Vleče te! Čas je, da že enkrat končaš to stvar! Pokaži ji svojo moško avtoriteto!" In nenadoma jo je brutalno zgrabil.
Vrgel se je na mlado ženo, kakor da jo hoče ubiti, stisnil jo je v svoj objem in oba sta padla na klop, sopeč in se boreč . . . Toda to je trajalo samo kratek hip. Strast je Ferragutu jemala del
njegove telesne moči. Nenadoma je skočil nazaj, držeč se 7. obema rokama za svojo ramo, kjer je začutil silno bolečino, kakor da mu je tam počila kost. Freya ga je bila odbila od sebe s spretnim japonskim prijemom.
"Ah, vlačuga!" je kriknil.
In iznova se je vrgel nanjo, ker mu je njegovo ljubezensko poželjenje še ojačila želja, da jo poniža in pokori. Toda ona je ustavila ta naval besnega bika s tem, da mu je pritisnila nekaj mrzlega na čelo: mala kovinska cev, ledeno mrzla se je dotikala njegove kože.
On pogleda: bil je majhen revolver, ubijalska igrača iz svetlega niklja. Freya ga je, držeča prst na jezičku revolverja, ostro in srepo gledala. Videlo se je takoj, da je vešča orožju, ki ga je držala v roki.
Kapetanova neodločnost je malo časa trajala. Da bi stal pred kakim moškim, bi bil pograbil to roko z revolverjem, ki mu je pretila, in gotovo bi jo bil zlomil, ne da bi se plašil revolverja, toda imel je posla z žensko, in to z žensko, ki je bila v stanju raniti ga in se mu nato še rogati . . .
"Odstopite, gospod!" je rekla Freya s svečanim glasom, polnim pretnje.
Pri tem je sama odstopila za kcrak, videč, da se Ulisej, zamišljen in neodločen, ne gane. V naslednjem hipu mu je obrnila hrbet in revolverja ni bilo več v njeni roki. Predno se je oddaljila, je zamrmrala nekaj besed, katerih Ferragut sicer ni razumel, glede katerih pa je bil prepričan, da so strašne psovke . . .
"Tako ne more biti . . . Končano je, končano za vselej!"
Te besede si je neprestano ponavljal; vračajoč se v svoj hotel, in njena podoba ga ni vso noč zapustila.
Drugega dne zarana je zahteval v hotelski pisarni svoj ra-člin, nato je dal vratarju zadnjo napitnino ter ga obvestil, da bo,
tekom ene ure prišel ž njegovega broda neki mornar po njegovo prtljago.
(Dalje prihodnjič) -O-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno do-^er vspeh.
OGLEJTE SI
novo o t v o r j e n i dom, zgrajen po slovenskem stavbeniku Aug. Kau-šku, na 18321 Neff Rd. Odprta za ogled vsak
dan od 2. do 9. ure zve-
i » cer.
JOSEPH J. OGRIN
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1G94
Maytag
aluminum s
Washer
MANDEL HARDWARE
15701 Waterloo Ud.
Tel. ICEnmore 1282
Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877
VOLITE ZA
MARTIN
SWEENEY
za kongresmana 20. okraja
DEMOKRATIČNI TIKET!
NAZNANILO
1126 E. 61st St.
^OH, Boy' here's
A CHANCE TO COOL, i \ OFF! /
.FlRLSTi: