12. stev. Novo mesto, 25. junija 1913. Letnik XXVIIF. DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo 10. in 25, veacega mescca. Cena jim je & poštnino vred 7>a cclo leto naprej 2 K, %& pol leta 1 K. Naročnina za Neinňijo, Boano in drnge evropsko države znaša 2 K -50 fi, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiafcania J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarsivo. Reja "krav za delo in za molžo. Nala dežela je v kmetijskem ozini kaj različna. Tukaj BO kraji bolj travorodni, tam zopet bolj žitorodul ali pa za oboje dobri, tukaj se pecamo z vinogradi, drugod z gozdi itd. Ta različnost vpliva na vse naše gospodarske in živinorejske razmere. Zlasti mali posestnik si mora v takih razmerali prav uravnavati svoje gospodarstvo, ker mora vsak košček zemlje tako obrniti in tako izkoriščati, kakor mu v danih razmerah najbolj kaže. Ta različnost v gospodarskih razmerah se vidi tudi pri naši živinoreji. Po nekaterih krajih je razširjena reja volov. Vsak posestnik redi voli. Keja krav je po teh krajih potisnjena nazaj in zato je slaba, slaba po ěteviln in po kakovosti. Po drugih krajiii je pa narobe, je pa reja krav v zvezi z mlekarstvom razširjena. To vidimo posebno po travorodnili krajih, kjer je dosti krme in dobre vode. Imamo pa tudi kraje, kjer se redé krave za delo in za molžo. Taka reja je razširjena n, pr. v Ribniški dolini. Pred leti so redili tudi po teh krajih voli iu je bila reja krav zapostavljena kakor je drugod po Dolenjskem, V teku let se je pa vse to obrnilo. Gospodarji, ki so redili prej voli, so se poprijeli reje krav, ker so ae prepričali, da jim ta reja več donasa in da imajo pri vsej reji več vspeha kakor prej. Danes jim krave koristijo s svojim mlekom, s svojim delom in s teleti. Živina je lepa in dobro rejena, da jo je veselje gledati. Pa tudi vsa prireja je lepa. Po iepih, močnih kravah imajo lepa teleta, ki se po potrebi odrejajo. Najraje se odrejajo junčki za prodajo, telice pa za domačo rabo. V resnici se vidi po tej dolini vseskozi lepa in skrbno rejena miada goved. Vsa živina, ki se vidi po teh krajih, napravi vtis skrbne strežbe, skrbne reje in dobrega krmljenja. Vse drugače kakor prej ! Prej je izgledalo tudi po tej dolini kakor po drugih našili krajih, kjer se pečamo — mali posestniki — z rejo volov. V hlevu je stalo par volov, večjih ali manjših, in zraven po ena krava, ki se je morala večkrat zadovoljevati z ostanki od volov in ki je bila najraje slabo rejena in zaraditega slaba za užitek. Z volmi se je kupČevalo kakor navadno po takih krajih. Na kravjo rejo se je pa premalo gledalo in zaraditega so se tudi živinorejci vse premalo zanimali za rejo potrebnih plemenjakov. Danes je v tem kmju vse drugače razpoloženje in zanimanje! Živinorejci so uvideli, da je dobra in skrbna kravja reja glavna podlaga za vspesui napredek, prepričali so ae pa tudi, da imajo od kravje reje več koristi kakor od prejšnje reje. Kot mali posestniki obdelajo s kravami prav lahko svoje polje in izpeljejo tudi potrebna drva in les iz gozda. Uvideli so, da jim prinaša kravja reja vse boljše dohodke in da je najbolj trden temelj za povzdigo živinoreje. V resnici napreduje živinoreja po tej dolini, da je veselje. In takih krajev imamo več po Dolenjskem, kjer bi nujno kazalo, da bi se manjši posestniki poprijeli dobre kravje reje, da bi na ta način povzdignili dohodke svoje živinoreje in ob enem ustvarili ugodnejše pogoje za zboljšanje domače živine. —r— Negujmo sadjarstvo z veseljem in pravilno. I'išo C. D. (Dftlje.) Sadi drevje pravilno! Kakor je stalo drevje v drevesnici — ietotako globoko ga vsadi, ne sadi dreva v jamo ampak na jamo — bi rekel z drugo besedo- Jamo zasujemo tako, da pride boljša zemlja bolj k vrhu, ko je jama polna potem šele sadi. Ne zabi vstaviti v jamo kola, predno hočeš saditi — in če zasaj&s hkratu celo vrsto dreves, pazi tudi na lepoto novega nasada in glej da bojo koli vsi v eni vrsti. Predno sadis drevo, skrajšaj vse debelejše ali ranjene korenine. Kar jih je predolgih, pa vsaj na 30 cm. Čim manjša je rana. tem bolje je, zato skrajšuj vodoravno in ne posev in na dolgo. Izkušnje nčé, da pri poševni in dolgi režnji korenin skoraj ena tretjina konca pri raui odmrje in da se rana pri vodoravnem skrajšanju bolj zaraste. Na o k olu k or en in daj najboljše zemlje, in glej, da pride mej vse korenine. Ako gnojiš, nikoli ne stavi gnoja mej korenine; tak gnoj trohni, tvorijo se tam glivice in po zimi si napravijo ondi miši svoje gorko ležišče. Gnoj naj pride nad korenine, s tem vzdržujemo tudi vlago, da se zemlja ne posuši, in dosežemo dohod redilnih snovi h koreninam samim, ker se one izlužu-jejo. Na spomlad sajeno drevo je treba vedno zaliti ; pri jesenski saditvi tega ni treba, v slučaju pozne saditve je zalivanje celo škodljivo. Luknje, ki nastanejo pri zalivanju, treba z zemljo zadelati. Zemljo, ki po saditvi preostaja, je treba nametati na kupček v krogu naokolu drevesa in sicer tako, da je površina pri deblu samem nižja kakor na kraju, Tak kupček imenujemo drevesna šipa. Vsajeno drevo je treba, tudi obrezati. Ako pustimo 6 do 6 mladik, s katerimi hočemo tvoriti krono — bode zadostovalo. Da dosežemo zopet ravnotežje mej krono in koreninami, moramo mladike v dolgosti 30—40 cm skrajšati in sicer tako, da je oko na koncu mladike nazunaj obrněno. Srednjo vodilno mladiko puščajmo 10 do 20 cm daljšo, da na ta način vzgojimo močno, lepo, piramidi podobno krono. liazume se samo ob sebi, da moramo drevo h kolu, ki pa ne sme nikdar v krono seči, privezati. Prva vežnja naj bo lahko in tako izvršena, da vozal, ki ae oprijema drevca, višje stoji kakor oni, ki se kola oprijema. Ako v nasprotnem smislu vežemo, obvisi drevo na kolu, zemlja se pogrezne — in na ta način pridejo korenine na dan. Sajeno sadoo drevje bo le takrat dobro vspevalo, ako zemljo naokolii v obsegu drevesne šipe vsaj prvib 4 do 6 let prekopljemo, na ta način rahljamo in išipo vzdržujemo. Vraiti 06 mora to rahljanje na vsak način na travnikih, pašnikih, v sadovnjakih, sploh tam, kjer zemlja v neposredni bližini usajenega drevja ai obdelana, Istotako moramo vsaj 6 do 8 let vzdrževati drevesne kole in na te tik pod drevesno krono drevje vezati, da jo na ta način varujemo pred poškodovanjem. Zelo važno je snaženje ali bolje rečeno iztrebljenje dreves — ker ono je takorekoč nadaljevanje vzgoje drevesne krone. Svoji poljubni naravni rasči prepuščene drevesne krone podivjajo — na zunaj se preveč zgoscujejo — proti sredini ostanejo le bolj gole in je na ta način seveda le oianj sadu pričakovati. Freblizo ena tik druge rastoče, poskodu^ane, sulie, križajoče se, v lastno krono ali celo v krono sosednega drevesa rastoče veje je treba iztrebiti (odstraniti). Pri starejših drevesih moramo istotako odstraniti nepotrebno btijno rastoče tako imenovane „vodene po-gnanke" (Šibam podobnej. Ako opazujemo, da se pri drevesih v primeri s krono deblo le slabo razvija (noce debeleti), dobro storimo, ako prerežemo lubad (kožo) debla od krone do tal. Paziti je treba pri tem, da ne zaidemo pregloboko, to je noter do lesa. Po preteku štirih let po aajenjii dreves je to delo spomladi (maja meseoa) posebno pri jabolkah in hruškah opraviti. Odstranjevanje vej in vejic ae mora vršiti tik onega mesta, kjer izraičajo. Večje rane povzročene z drevesno žago, treba je z nožem popraviti (ogladiti) in potem zamazati. Kazun cepilne smole ali oljnate barve je najpri-prostejse sredstvo mešanica iz kravjega blata in ilovice. S tem iztrebljenjem naj se zajedno vrši vaako tretje ali vaaj vsako peto leto tudi snaženje drevesa. Pri snaženju drevesa naj se odstrani stara odluŠčena Inbad (skorja), lisaj in tudi mah. V to svrho uporabimo lahko priprosto riževo ali tudi žično krtačo. Odpadki, ki pri snaženju nastanejo, vsebujejo pogosto različne škodljivce. Previden sadjar naj pri tem opravilu razgrne pod drevo plahto — in zbrane odpadke sežge. Pobelenje debla in tudi vej, kar jih je mogoče doseči, z razstopljenim gašeuim vapnom učinkuje pospešajoČe na snago in vzdržuje zdravo lubad. Popolen uspeh pri sadjarstvu je Često odvisen tudi od pravočasnega in pravilnega zatiranja škodljivcev in različnih bolezni, ki napadajo naše nasade. V tem oziru opazujemo pri nas Še premalo brige in doslednosti, znabiti manjka tudi še v tej smeri potrebnega poduka, kar se tiče spoznavanja škodljivcev in raznih bolezni ter načina, kako jim kljubovati. Kakor vse druge rastline, potrebuje tudi sadno drevje redilnih anovij. Le takrat bo drevje dobro vspevalo, ako se nahajajo te snovi v zadostni množini in v lahko razstopni obliki v zemlji. Staro drevje začne pešati in zgublja rodovitnost do gotove meje ne radi starosti, ampak zaradi tega, ker mu primanjkuje redilnih snovij. Danes stojimo na stališču, da je gnojenje sadnega drevja ravnotako potrebno, kakor gnojenje polja, vinograda in vrta. Z velikim zadoščenjem in veseljem sem v letošnji 8. st. „Dol. Novic" čital mej gospodarskimi drobtinami, koliko hasne gnojenje sadnemu drevju. Lastaa izkušnja, ki jo je 2 gnojenjem dosegel g. župnik Šašelj, naj nam bo v živ dokaz, kako potrebno in koristno je gnojenje. Daj Bog! da bi kratka navodila, ki jih vsebujejo moje vrstice, vzdramila one gospodarje, ki do sedaj ae niso kazali pravega zanimanja za to važno gospodarsko panogo in da bi hasnile v povzdigo našega dolenjskega sadjarstva. Zabavi in pouku. Dogodki barona Frik-Fraka. Kaj je občuti] pastirček David, ko je ])reinafial velikana Goljata, in kako je pokazal te svoje občutke na zunaj, toga nam sicer sv. pismo no pové, lahko si pa mislimo. S ponosom je zrl na premaf,mne sovraffc Fillstejcc, visoko je dvignil odsekano Go-Ijatovo glavo iu jo nesel v Satoriščo Izraelcev tor veselo vriskal in pel kakor sploh pastirji nekdaj in sedaj, Podobni občutki, misiim, eo navdajali tudi gospoda župana pod svobodnim solncera, ko je čul iz mojih nst besedico diplomat in ko sem mu zaklical: „Živijo vladar pod svobodnim solncem." Sicer, kakor pripovedujejo ljudje, zna g. župan'jako dobro skrivati svoje občutke, a moja hvala je bila le prelaakava, da ne bi tudi nekoliko na zunaj ne pokazal, kako prija njegovemu srcn. Ponosno se je zravnal na svojem stolu pole^' mene, navihal si svoje brke in ac nalahno nasmehnil. Ko bi bil takrat poleg kak klerilialec, gotovo bi se vzdignil g. župan, potegnil meč iz nožnice, odsekal glavo in jo nesel visoko v stolp ter jo izpostavil, da Ú ae videla daleč naokolu. Vriskal in pel bi j)a tako glasno in lepo, kakor do sedaj svet Se ni cul peti in vriskati nikogar. Žal, da mu ni bilo tega dano. Zato mi jc pa g. župan svobodnega solnca zaupal sledečo skrivnost: „G. baron, ali zaate molčati? Oprostite, da se drznem to prašati." „Molčati znam kot grob, zaupate mi lahko vso, kar hočete, nihče ne bo ničesar zvedel iz mojih ust." „Poslušajte tedaj, kaj nameravam že dolgo časa. Na velikansko piatno dam z zlatimi črkami naslikati črko J, A in Z. Vse skupaj pride potem v lep, modem, širok okvir pod debelo steklo in to razobesim tu zunaj pod mojo okno. Spodaj pa postavim nekak oltar, kjer bo gorol ogenj noč in dan, in vsakdo, ki pride rainto, bo moral vreči par zrn kadila na ta ogety. Gorje onemu, ki hi se tomu ustavil; takoj ga dam skrajšati za glavo." „Izvrstna ideja, g. župan! Ua, to je nesebičnost, altruizcm. Pereat egoizem! „Pereat! Prvi pa, ki bi moral vreči kadila na ogenj, bo kanonik Žlogar. Zakaj on jo v mestu prvi zagovornik altruizma, naj pa ^to tudi prvi pokažo y dejanju." Še enkrat, g. župan: Živijo vladar pod svobodnim solncem!" Medtem nekdo jiotrka. „Prosto!" zakličo o g. župan in smehljaj, ki se jo ravnokar prikradel na njihovo ob ičje pri mojih zadrgih besedah, jim bliskoma Izgino raz obraz, ki se jim zresni in stemni kakor nebo, ko so bliža nevihta. V sobo pa stopi ves prestrašen in preplašen oni gospod, ki sem ga prvega srečal, ko sem šol h g, županu. Priklone se globoko skoro do tal, potem pa začne jecljati; „Vaša Jasnost! Naznaniti mi je malo nesrečico, ki jo pravkar zadela naše veliko mesto." „Kaj pa je zopet, govorite vendar in ne jec(jajte, saj sto sokol. Sokol mora biti junak in se no smo bati živega vraga. Vi se pa tresete tu ko šiba oa vodi." „V Krki je pravkar utonil dijak. Kopališčno osobje jc storilo vse, da bi ga rešilo, a zaman. Poslali so vse ladje z najbopiini plavači in potapljači, a kizmet je hotel, da je šel fant k našemu preroku in proti kizmetu ni nobenega sredstva. „Da, da, kizmet je kizmet. Kaj hočemo. Ker se jo jiripetila ta nesreča, zato pa vam od danes naprej prepovcm Se kdaj zasesti sodrugovo kobilo, da se tudi vam no pripeti kaka nesreča." „Prcjasni! tega mi pa akoro ni potreba prepovedovati. So-drugova kobila jo že obljubljena nekomu plemenitemu gospodu iz sosodnc občine, ki ga lahko vidite sprehajati se na trgu vsako jutro pod vašim oknom." „Seve, če bi moral tako zgodaj vstajati kot vi drugi. Imate še kaj druzega poročati?" „Ne, vaša Jasnost. „Tedaj idite!" „Na zdar!" in zaprla so ae vrata za ponižno odhajajočim podanikom. „Poglejte, g. baron, tako ima župan svobodnega mesta polno neprilik." „Vo(5a je vođa. Ko vam prideni včeraj v hotel in zahtevam vode, prinese mi strežaj neto čudno zmes; mislil sem, da je limonada, a glej ga spaka, bila jo voda," „Pri nas pod svobodnim solncem ne pijemo vo(ic, zato pa tudi ne gledamo mnogo na to, jo li iiiata ali ne. Gospodii^e so pa Se bo^j s kaino vodo zadovo^ne, ker se družina bo^j nasiti i irjo in torej ni treba toliko denarja za jedila." „Kakor vidim, sto pod svobodnim aolncem tudi dobri ekonomi. Vendar zakaj pa nimate že električno razsvetljave, saj bi bila vendar cenejs nego je petrolejka." „To že res. A podnevu nam tako lepo sveti svobodno solnce. Proti večera razširjajo svojo svetlobo luči a-la Lotrič in drugi, po noči sveti pa svobodna Juna. Napraviti smo že mislili električno razsvetljavo. Pride Vam pa zadigič nek gospod, poslan od centralne komisije ca Dunaja za ohranjeiijo starih umetnin in vidi tudi nase svetilko. „G. župan", pravi, „teh svetilk pa za nobeno ceno ne smete odpraviti. Vem, da bi radi vpeljali električno razsvetljavo, a potem izgubé to svetilke vso svojo vrednost, ž njimi pa tudi mesto neizrečeno veliko na svoji lepoti. Ne, teh svetilk ne smote proč in ne smete." „Saj jih ne bom odpravil že iz humanitarnih ozirov ne. S tem bi moral odpraviti tudi institucijo prižigalca svetilk in imel bi enega marg, kateremu bi imel zapovedovati. Potem pride pa na drugo moje podložnike večja porcija povelj, « tega jim vendar no privoščim. Zato i)a naj ostanejo svetilke in stara razsvetljava." „Modro ste ravnali,g.župan.Vasa človekoljubnost je res velika". „A ljudje nočejo tega izprevideti. Zdaj so me začeli prijemati, zakaj pustim, da so naseljujejo v našem mestu judovski trgovci. Ja, za Boga, ali judje niso ljudje? Kaj pa, če goljufajo, saj imajo za to patent. Nasiiii trgovcem bo pa tudi delo olajSano, če ga nekoliko prevzamejo nase judje. Naj le pridejo razni Ozije in Klije in Jeremije, da naučé našo ljudi goljufati in še bolj goljufane biti." (Dalje eîedi.) Tihotapci. PoTGBt. — Spisal Ognjcslav. (Dalje.) S temi besedami odhiti klepetulja urnih bedor da^e neopa-zivši, da se jo Katarina vsa bleda sesedla na stol. „O usmiljeni Bog", jekne britko in si zakrije obličje, „Pogledat som šla sinoči že čez polunoči v kolarnico, pa Antona ni bilo doma," „Sedaj so mi jasni, zakaj oataja v delavnici. Zapeljali so ga naprej v pijačo, v igro, v sramoto, in sedaj v tatvino, O Bog, kam .še pride! „Grem h gospodu župniku, povem gospodu vse, prosim sveta in pomoči. O, meni ni veČ živeti, šo znorimi" Skrbno povije deto, 80 ogrne in odide brzih nog po vasi proti župnišču. Sredi vasi sedi pred svojo prodajalno Italijan Pikolini, kadeč iz dolge pipe. „Kam pa tako hitro mati Antonovka? Kaj so vam je pa pripetilo, da ste tako razburjeni?" „Ah, moj nebeški Oče, najmlajšega stražnika so ustrelili nocoj tihotapci v hribih, in — oh moj Bog — Antona ni bilo doma vso noč. Grem h gospodu župniku, da nm potožim." „Gospod župnik sedaj masuje ali pa spoveduje, stopite nekoliko k meni v sobo, vsaj sem tudi jaz že veliko hudega poskusil, tudi jaz vam lahko svetujem eno ali drugo," Katarina res gre za Italijanom v stanovanje. Utrujena sodo na stol in toži, potrtega srca: „Ta nesrečni Peharček in Lužar sta ga zapeljala najprej v pijačo, igranje, ponočevarije. Ob vso smo prišli. In sedaj, ko se ga jo usmilil Podlipnik ter ma dajo delo, som bila zopet polna dobrega upanja v prihodnost. Pridno je pričel delati, no pijančnje in no igra več, a več večerov zadiqe tedne ni prespal doma. Bog ve kot hodi po noči? Som in tjo se čuje o tihotapcih, o, če so ga zvabili ti tolovaji v svojo dražbo, potem je zgubljen. Denarja ima več kot zasluži, poštenim potom pridobiti ga ne more. Zla slutila mi pravi, da jo tako. O, ubogo dete, o jaz nesrečnical" „Potolažite 80 mati", dé Italijan prijazno. „To so samo vašo domiâljije. Anton jo prav priden in delaven postal. Tudi jaz mu dam zaslužiti, in da si prihrani prej ko mogoče primerno denarja, kakor mi je povedal, da odide potem v Ameriko, pa po noči pri meni popravlja marsikaj, za vsako delo je pripraven. Tako je in nič drugače." V tem tronotku so začuje iz sosednje sobe nekam Čuden glas, pol človeškemu, pol živalskoma podoben. Plaho posluškno Katarina ter vpraša: „Za božjo voljo, kaj pa jo to?" Vrata sosedne sobe se naenkrat odprú in med njimi stoji čudna postava človeške pohabljenosti. Zvite noge so nosile stisnjeno truplo z veliko grbo, debela, z razkaštranimi lasmi gosto ob-raščena glava se je čudno prilegala širokim plečam, zbegane oči, na pol odprta usta, so Se povečale žalostno prikazen, in Katarina je začudeno vstala in stO])ila korak nastaj. Pikolini pa zarenči osorno nad to žalostno prikaznijo: „nazaj v postelj .in daj mir, če ne —1" Deček čudno godrnaje zapre za seboj vrata, a Se nadaiye se čujejo žalni klici iz igegove sobe. „Vidite Katarina", zdihne globoko Pikolini, „tudi velika, zelo velika nadloga, ki mi jo je prenašati. Umrla mi je pred leti sestra, ki je služila v Aleksandriji, pustila mi je tega revnega, na pol bebastega, pohabljenega dečka, pri tem je pa silovit in hudoben. Mene se še boji, a drugim jo skoro nevaren. Vsak ima svojo križe in težavo. Zato so pa tudi vi potolažite, ne pripovedujte tega, kar ste sedaj meni, nikomur, niti gospodu župniku. S takim natolcevanjem, posebno od lastne ženo, spravite svojega Antona labko v velike neprijetnosti in morda celó v zapor." ,,In če BO mu ne posreči dokazati svoje nedolžnosti, ga lahko na leta obsodijo v ječo. Naj je šo potem tako nedolžen. Kolikokrat so že nedolžne obsodili in hudodelce izpustili. Kakor pravim, molčite o vsem, in nikomur več ne tožite o možu, če ga nočete storiti sama nesrečnega, in ga razglasiti za tihotapca." Katarina je uvidela, da ima Italijan prav, zahvalila se mu jo za dober opomin in svèt, a mirno in potolaženo ni bilo njeno srce, in žalostna se je napotila proti domu, Pikolini zre čudnim pogledom za ubogo Katarino, in ravno ko prižiga pipo, ga pozdravi od nasprotno strani prihajajoč vodja obmejnih stražnikov Miranovič. ,,Bog daj dobro jutro!" odvrne Pikolini, ter mu prijateljski poda roko. Je li resnica, kar sem čul, da ste nocoj imeli veliko nesrečo?" „Žali Bog, da je lo probritka resnica!" Ti lojiovi so ustrelili najmlajšega naših. Stoprv je bil dva meseca v službi. „O, kako je pa bilo, in kje?" (Dalje sledi,) Dopisi. Iz Novega muntii. — Pomanjkanje in draginja stanovanj v Novem mestu, — Kakor je Novomeščanom šo gotovo v živem spominu, jo mislila vlada svoje dni resno na to, da bi vsled pomanjkanja stanovanj za uradnike prestavila okrožno sodišče iz Novega mesta v Ljubljano ali sploh v kak večji kraj. Tedaj je bila občina prisiljena sezidati mestno bišo za uradniška stanovanja za primerne cene. Gotovo jo ta korak vse hvalo vreden. Toda pri oddaji stanovanj so bi moralo gledati pred vsem zares le na uradniško družine, ne pa oddajati jih najvišjemu i)onudniku, kakor na javni dražbi. Zraven pa zvišajo neprimerno visoko najemnino vsaki novi stranki, ravnajoč se po drugih novome.ških gospodarjih, A ravno občinski svèt bi bil v to poklican, da bi dajal drugim gospodarjem dober zgled, ter tako vsaj malo uravnal cene stanovanj. Kajti, če bodo eeno tako rastle, kmalu ne bomo več zaostali za cesarskim Dunajem. V Ljubljani so stanovalca itak že cenoja, kakor pri nas. Poznamo nekega gospodarja iz Ljubljane, ki je v teku enoga lota kar dvakrat poskočil z najemnino v svoji hiši v Novem mestu, medtem ko popravilo stanovanja blagohotno pripušča stranki sami. Ob enem bi pa najraje imel samo stranke brez otrok, četudi je sam dovolj oblagodarjen z lepim številom otrok. — Pri takšnem splošnem pomaqkanju stanovanj pa jo tedaj novodošli ali za Novo mesto na novo imenovan uradnik prisiljen vzeti prvo prosto stanovanje, pa naj mu gospodar stavlja še tako pretirane pogoje, seveda, če se sploh kakšno stanovanje dobi. — Recimo, da jo kak uradnik iz Ljub^ane pomaknjen v višji razred, ob onem pa prestavljen v Novo mesto, kaj mu pomaga povišarge, če pa tukaj stanovanja ali sploh no dobi, ali pa mora tretjino svojo plače odrajtati za stanovarrje. Govori se, da se je ravno vslod stanovanjske bede neki višji uradnik pred kratkim branil iti v Novo mesto in eden da jo sploh premestitev odklonil. Seveda izve o tem dejstvu vlada in če ona to upošteva, potem kaj lahko nekega lepega dno dočakamo, da nam, recimo, okrožno sodišče odvzame in bi osrečila z igim morda cel6 Kočevje. In resnica je, da bi bili Kočevarji pripravljeni v takšnem ugodnem slučaju uradnikom sezidati celo palačo. Kakšne posledice bi to imelo za Novoniesto in vso Dolenjsko, si lahko odgovarja vsak zaveden Novomeáčan. Prav isto jjoiiianjkanje stanovanj čatijo pa ne samo uradniki in najemniki večjih stanovanj, temveč sploh vai sloji prebivalstva. Vsaj ni ne srednjih in ne manjših stanovanj v naíena mestu. — Kazumc se, da je pomanjkanjo in draginja stanovanj za razvoj Novega mesta flalekosožnef^a zel« Škodljivega pomena in da so takšne razmere najmanj ugodne v prilog prepotrcbnemu tujskemu jirometu. In će kaj spada pod področje nnmega občinskega gospodarstva v Novem mestu, je gotovo najj»rvo in poglavitBo nujno saniranje stanovanjskih draginjskih razmer. Itiička. Računski zaključek hranilnice in posojilnice na Bučki izkazuje za V, upravno leto 1911 prejemkov K «5.701*32, izdatkov K81.161-40. Posojila so ssnašala koncem leta K 12ó.343'ti3, hranilne vloge K ô8.911'89. Rezervni zaklad jc narastel na znesek K 412472. V preteklem upravnem letu je prejela hranilnih vlog K 14.578-97, izplačala K 40.516-94. Posojil se jo vrnilo K 54.735-64, dalo K 32.860. Akoravno se je imela hranilnica boriti z neugodnimi denarnimi razmerami, dosegla je vendar v lotu 19H čistega dobička K 655'90. število članov je znašalo v začetku leta 295, koncem leta 292. Obrestna mera za hranilne vlogo je 4Vu"/o, za posojila 67o- Okoliš obsega župnije Bučka, Skocijan, Raka, Studenec. Uraduje se praviloma vsako nedeljo od 8.—12. ure dopoludne v posojilnični pisarni h. st. 13. Iz gongih podatkov je razvidno, da posojilnica pod načelstvom g. prof. J, Koinljanca lejjo napreduje. Iz AcHešič 20. jun. V zadnjem dopisu v št. 10. „Dol. Nov." sem omenil, kako slabo je kazal pri nas takrat krompir in da ga veliko ni odgnalo. Bile so nekatere njive res skoraj na pol ali pa še bolj prazne, tako slabo je odgnal krompir. Toda od tistega časa se je krompir lepo popravil in je večinoma tudi drugi odgnal, o itaterem snio mislili, da ga sploh ne bo iz zemjjc. A sadja pa ne bo pri nas prav nič. Zgodnje je pozeblo, a mislili smo, da nam vsaj pozneje ostano, ki je po mrazu lepo cvetelo în obetalo sad. Toda tndi tega ne bo nič, ker se je vso osulo, — Na strneh, ki so lotos vsled ugodne zime prav lepo pokazale in bujno zvastle, pa so naredili nalivi in viharji zadnjih dni, t. j. 9.-t. m. popoldne, 13. po noči in 17. dopoldne, veliko .škode. Vzlaati šenica je močno polegla. Na nekaterih pjivah leži polovica, ali celo dve tretjini in 8C ne bo vzdignila, kakor kaže do zdaj. Tndi lan — oziniec, ki jo letos tudi lep, jo precej trpel od viharjev. Ječmen ))a je večinoma močno snetljiv. Vihar pa jc napravil občutljivo .škodo tudi po vinogradih, kjer niao o pravem časti vezali, ker je polomil dokaj mladja. Iz Italije. Vreme v Xeapljn žalibog ni bilo ugodno; vendar smo si ogledali najznamenitejšo stvari, kakor; prekrasni park, v katerem so nahaja akvarij, najlepši celega sveta. V njem se vidi najnonavadnojše živali, kako živé na dnu morja. Ogledala krasni Kiuzej, ki nad njim stanujejo oo. Kartuzijani. Raz strehe smo gledali Neapol, morje, Vezuv in okolico krasno. Tudi so prijazni Kartuzijani postregli z chatros-om, ter napisali razglednico v pozdrav našim v Pleterje. — Za slabo vreme v Neaplju naj» je nekoliko o.škodovalo lepo vreme v Genovi, v največjem italijanskem pristanišču. Videla sva lopi spominek Krištof Kolumba, ki je Ameriko najdel. Pedala sva se z železnico na visok hrib, odkoder sva videla prekrasno mesto. Krasne rastline, kakoršnih nisva videla nikjer, krasé vrtove in parke. Kaj lepo je bilo videti drevesa, polna limon. Genova je snažno mesto, sezidano na obrežju in na obronkih bližnjih gora. Odlikuje se po svetovnoznanem pokopališču. Lepe spominke na pokopališču sva videla, in mislim, da so najlepši iz vse Italije. Obilo ptujcev je v tem mostu, in več jih gre odtod v Monte Carlo igrat za visok denar. Vožqa iz Genove v Turin ni posebno zanimiva, pač pa mesto Turin samo. Najprvo Bva ga šla gledat na kapucinski grič, na katerega nas je vzdignila tudi železnica. Hiše so zidane po vritah, kakor bi jih začrtal s črtalnikora. Sredi mesta se vzdiguje velik stolp, narejen nalašč zaradi razgleda. Veličastno se vzdigujejo v daljni okolici Turina francoske, italijansko in švicarske Alpe. — Ne dolgo na to smo smo bili že v Milanu, v največjem mestu Italije; v zadi^jih letih je prekosilo po številu prebivalcev Rim in NeapeÇ. Mesto nima nič italijanskega značaja, temveč je popolnoma moderno. Sredi mesta se vzdiguje visoko nad vsa druga poslopja veličastna milanska stolna cerkev v gotskem slogu. Z rgene strehe je najlepši razgled po mesta; še le na strehi cerkve so vidi, kako velika je ta stavba; kipi na raznih stolpičih, ki se vidijo od spodaj majhni, ao tu nadnaravno veliki. V bližini stolnice se nahaja velikanska hiša „Galerija Viktorja Emanuela". V tej hiši so najlepše prodajalne, gostilne in kavarne. Na tisoče ljudi se sprehaja po imenih hodnikih zvečer. V Milanu sva šla tudi v znamenito gledišče „Scala"; 3600 ljudi ima v njem prostora. Igrali BO rusko opero „Ivan Grozni". Ďasi sva jilačala za vsako vstopnico 4 lire, vendar sva sedela v šestem nadstropju, odkoder najn jo bilo kar strah pogledati doli v globočino, V orkestru, ki je igral naravnost divno-lepo, je sedelo 120 muzikov, na odru pa je nastoi)ilo kakih 400 ljudi in 10 konj. Bil je najlepši muzikalični užitek, kar sva jih imela v Italiji. Za Milanom jo' pri.šla na vrsto starodavna Verona, ki ima vse polno ostankov iz rimskih in poznejših časov, tako dve gledališči iz rimskih časov, več vrat itd. Zanimivo jo slišati, da čuvajo te spomenike veterani, ki so bili šo nekdaj avstrijski vojaki in govore popolnoma nemški. Verona leži že ob avstrijski meji, zato se vidi povsod polno vojaštva in topov. — iiadnjo mesto, ki sva si ga ogledala natančneje, so bilo Benetke, Kakor jo prekrasen trg sv. Marka in njegova okolica, tako umazane so Benetke v stranskih ulicah in kanalih. Vso razpada, ker ljudstvo nima pravih dohodkov, temveč živi samo od tujcev. Izmed stavb je najljoH zanimiva doževa jialača in cerkev sv. Marka, daljo pa tudi razni muzeji in zbirke slik itd. Na otoku Lido |)ri Benetkah jo vso polno hotelov, vil in kopališč, kajti tu je največje italijansko kopališče, seveda sedaj še prazno, po loti pa tn kar mrgoli ljudi, ki se zabavajo v morskih kopelih. — Po ogledovanju Benetk smo so poslovili od prelepe Italije, ki nudi človeku toliko užitka glede naravne lepote, glede umetnin in glede zgodovinskih sjiominov. Ni čuda, da jo poseča vsako loto na tisoče in tisoče tujcev iz celega sveta. Edino kar pokvarja ves užitek, jo velika dragiqja po gostilnah ter mnogoštevilni berači in prodajalci razglednic, ki nadlegujejo tujce na vseh voglih in pri vseh uhodili v cerkev in drugih znamenitostih. Do Cervignana smo se peljali še z italijanskim strojem, od tu dalje pa z avstrijskim, kar so je tudi takoj jioznalo, kajti žoleznica od tu dalje je bila slabša nego italijanska, ker tam zelo hitro vozijo. Kaj veseli smo bili, da zopet pridemo v na.so ljubo kranjsko domovino; pa tudi sorodniki, kateri so dobili lc]»e spominke iz Rima in drugih italijanskih mest. Zelo so tudi domačini po spominkih povpraševali In vsako malenkost hvaležno sprejeli, — Kot kurijozum Vam naznanim Se za sklep, da jo srečno vrnivšenm se romarju koj prvi dan neznan uzmovič odnesel nove čevlje, DomaČe in iuje novice. Osoliiiii vest. Cesar je tukajšnjega predsednika c. kr, okrožnega sodišča p, n. g. Fr, Trenza povodom njegovo upokojitve odlikoval z naslovom dvornega svetnika. Kakor je častilna ta odlika, vendar ne odtehta splošnega obžalovanja radi prehitre izgube tako Ijitdomilega predsednika, rojaka dolenjskega. Iz davčno sliižhe. Predsedstvo c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko jo jiromestilo davčnega upravitelja Alojzija Ipavica iz Radovljice v Novo mesto, davčnega asistentu Antona Pradiča iz Krškega v Črnomelj 'n uradnega slugo Matijo Pipa od davčnega urada v Litiji k davčuemu uradu v Kostanjevico. (►sebiia vest. Dr. Milan Škerlj na Dunaju je imenovan za ministerijalnega tajnika v^justičiiem ministerstvu. Itiihovske vesti. Žujinik v Beli cerkvi č. g. Anton Žni-daršič je dobil župnijo v Štaugi. — Kaplan na Krki č. g. Martin ; Pečarič pa župnijo Podkraj na Vipavskem. Vojaško, Náš odlični, na Žapiazu na Doloriskcm rojeni, sedaj v Ljubljani v pokoju bivajoči g. generalmajor .lanez Lavrič ])lemeniti Zaplas je dobil naslov in značaj „feldmaršallajtnanta", Bog živi iz skromne hiše do „ekscelencije" dospelega, svojemu materinemu jeziku zvestega in vrlega rojaka, i; V goztiarski «Inžhi je pri tukajšnjem c. kr. okr. glavarstvu g. Ivan Urbas pomaknjen za gozdarskega inspekcijskoga komisarja 1. razreda. Umrl Jo dne 23. junija t. I, v Žerjavini, župnija Brusnice, po.štorQak stare korenine Janez Ambrožič, star Bii let. Bil je ves čas zvest pristaš S. L. S,, naročnik Dol. Novic, do 40 let cerkveni ključar, istotako obč. odbornik, nad 30 let predsednik kr. š, .sveta in krajni šolski nadzornik ter umen kmetovalec. Počivaj v miru, spoštovani starček! Smi-tiia kosa. Dne 21. junija jo v Jurkivasi pri Valtivasi umrla za pljučnico vrla slovenska zona gosj^a Marija KramarSič, mati revizorja „Zadružne Zveze" g, Kramaršiča. Velika množica faranov jo je v nedeljo spremila na župno pokopališče, N. p, v m! Nainoiiiur iia Sv. (jori. Svoj čas so listi poročali, da jo liotel v Gorici neki neznan mož pri podružnici .,l)ubl}, kreditno banke in pri „Montu" dvigniti 6000 K na podlagi ijonarejonih listin. Izdajal se jo za župana občine Bate pod imenom Madon. A poizvedovanja so dognala, da je bil dotičnik bivši orožnik Prah, (loma ík iiiiôlfo lia JJolonosl^Giii. Triženil sa jo biJ v Batah ter imel ;udi kremo. Preiskava so je uvedla i»roti njemu — a ocitognil se jej je a teiu, da se jc ustrelil na Sv. Gori. Drkiinijski sliod Marijiiiili i shod. Po malem okrepčilu so čvrsti ndadeniči zasedli vozove ter so zadovoljni vrnili na svoje domove. líoniiNÍja za trniisverzahio itelfïziiif-O Brež-ice-Novo Mesto je od 13. junija da^je of^ledovala profio. Guje se, da provanuje trasa na^ levem brejiu Krke od Belecfrkve do novomeškega kolodvora, Žiii»anstva so ^zastopala svoje želje iii zahteve. Tako se je županstvo občine Šmihel-Sto piće izreklo za progo ob desnem bregu, kar je zanj čisto naravno. Radi tega so liberalni listi napadli župana Zurca, česar mu noben pameten človek ne more zameriti, Sicer pa bo konečno odločilo železnično in vojno ministerstvo. Slovesnost 1. Hv. obhajilu sta imeli obe ljudski šoii na Alojzijevo, IJeklice v kapiteljski cerkvi, bilo jih jo in dečki i»ri 00, bVančiškanih 41 po številu. Tudi sorodniki so se obilno vdeležili te gin(jive slavnosti. Olířni zbof IJiidske líiijiíniťe v Smibelu se vrši dne 30. junija popoldne po litanijah a sledečim vsporedom: 1, Poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. lHesltia in inešćaiiske ^^arde godbii bo v nedeljo 30. t, ra, popoldne ob 2. uri sprejemala učence za godbo. Gg. mojstri in drugi se prosijo, da dečkom dovolijo se udeležiti vaj, ktere bodo vsak ]iondo|jck, sredo in petek od fi—8 ure zvečer. Na ta način so skuša pridobiti potrebni naraščaj za za mesto toli važno godbo. (jiivajte .se Krko! Dne 11. junija se je na perišču poleg mestnega kopališča igral učenec Slavko Miheîin. Na spolzlih deskah mu je spodrsnilo, da jo jiadel v vodo. Pogumen deček Avsec nevarnost zajiazivši skoči za i\jîm ter z lastno nevarnostjo reši potapljajočega. — Nasiedirji dan je služkinja Katarina Rozman ondi prala. Nekaj perila jej pade v vodo, hoteč řía vjetí se pre-brnc sama na glavo v Krko. Navzoči so jej prihiteli na pomoti in jo rešili. A med tem se je odigral ]iri kopaliáču še bolj žalosten sJučaj. Plavanja nevešči četrtošolec Anton Koporc, doma iz Do-brniča, se je upal predaleč čez ograjeni prostor. Moči so ga zapustile, da je utonil. Ko so ga izvlekli iz vode, je prihitevši kandijski g, sekundarij mogel konstatirati le smrt. Dno 15. junija ga jo cela gimnazija s profesorskim zborom spremila na pokopališče. Dijaški zbor je zapel žalostinke in med sprevodom i>ro-tresijivi „Miserere". N, p. v m.! Oez in)è zuiDore obogatiti, kdor kupi turško srečko v korist ,,Slovenski Straži" in ž njo pri žrebanju dne 1. avgusta t. 1. zadene glavni dobitek 400.000 frankov. Mesečni obrok zna.ša .samo 4 krone 75 vin. Vsak naročnik dobi eno srečko v korist revnim otrokom z glavnini dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj.— Pojasnila daje za „Slov. Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana. Koimrslii napad je bil izvršen na „Vahti" nad zidarjem Finkom iz Kandije, ko je šel na Radovico. Dva možka sta iz aniročevja planila naiy, strgala mu obleko, iskajoč denarja, ki ga pa ni imel seboj, in ko sta začula pokati bič in je napadeni začel klicati na pomoč, sta zbežala v temno noč. Gospodarske drobtine. — Najboljši in »jijcenejši strelovod nu kmetih. Ako človek po plani Ogrski potuje,'zapazi lahko, da je okrog poslojuj tamo.šnjih posamezno ležečih kinetiških dvorov povsod drevje laške topolico ali la.ške jagence zasajeno. To so tiste topolice ali jagenee, katere kakor sveča ravno, visoko v zrak rastó. Botanično imenuje se take laške topolice tudi piramidne ali pirainidalke, latinsko: populus piramidalis, Tn ako so ogrsko kmetovalce vpraša, zakaj da imajo okolo svojih gospodarskih poslopij tako drevje zasajeno, odgovore: zato, ker 80 to naši najboljši strelovodi. — Resnica, po obili skuširji utrjena resnica je namreč, da ob hudi ari strela najrajši udari v tako drevje, da veliko rajši kakor pa v pravi. na kaki strehi nahajajoči se strelovod. Da je temu istinito tako, dokazala je skušnja tudi že drugod. Zato za-sajalo se je la.ške jagenee v prejšnjih Časih tudi pri nas po Dolenjskem kaj rado, to osotnto okolo graj.ščin.skih gos]iodarskÍh poslopij. Da se je pa to opustilo in da se dandanašnji pri nas že tožko na laško topolico nameri, ima svoj vzrok v tem, ker so pred kakimi 15. leti zlo vse zaradi neke bolezni na listju posahniie, S posahnenjcm drevja zginila je gotovo tudi dotična bolezen. In zato bi kazalo, da se to drevje zopet znova zasajati prične, to že celo okolo posamezno ležečih kmetiških dvorov. Marsikateri, po streli provzročeni požar, bi so s tem od gospodarskih jtoslopij odvrnil, in to po strelovodu, kateri )>rav nič ne stane. Zato bi bilo kaj pravo, ako bi se pri-hodno spomlad naši posestniki posamezno ležečih kmetij združili, ter si sajenic laske jagenee iz krajev naročili, kjer jih že imajo, pa jih okolo poslopij posadili. —1— — Občni zbor živinorejskozadi-iige za novomeško okolico bo v nedelo 7, julija ob 10. dopoludne na vrtu g. župana Zurca v Kandiji. Na sporedu je: 1. Poročilo o delovaigu. ÍÍ. Poročilo o računih. 3. Naprava pašnika za mlado goved. 4. Premovarije zadružnih plemenjakov in po teh dobljenega zaroda. 5, Drugi ))rcdlogi. 6. Nabiranje članov in podpisovanje iiriatopnic. — Vse naše zadružnike vabimo, da se občnega zbora gotovo udeleže, ker se imajo na tem zborovat^u razpravljati važna vpra.šanja za na-daljni razvoj zadruge. — Treinovaiije ziidnižnili jdemenjakov in iijib ziiioda. Načelstvo živinorejsko zadruge je v zadnji seji sklenilo, da se pospešujejo interesi zadruge tudi na ta način, da se priredi jeseni v Kandiji prcmovaiije zadružnih plemenjakov in po njih dobljenega zaroda. K ])removaiiju ae imajo pripustili le živali od članov zadruge. Ogled premovai^a bo dovoljen vsakemu, premovale se bodo pa le živali od zadružnikov. Taka jiremovanja se imajo tudi zanaprej prirejati, da se tem potom zi)iija potrebna zmieel za zadružno delovaige na polju nase domače živinoreje. — Pašnik za mlado froved. Kmetijska šola na Grmu jo napravila letos pa.šnik na Gričih pred gradom. Ta pašnik je na-meiyen za mlado goved, ki jo redi .šola v večjem številu kakor prej. Nujno potrebno bi bilo, da bi se napravil tudi za okoliš živinorejske zadruge tak pa.šnik, na katerega bi lahko zadružniki dajali svojo mlado goved. Na ta način bi so reja zadružnikom izdatno olajšala in lahko bi se storilo za })ovzdigo domače reje več kakor na vsak drug način. Kolikor vemo, se načelstvo zadruge trudi dobiti tak pašnik, samo da se kažejo povsod težke ovire, — Oddaja ninetnih gnojil za ajdfp. Naročena umetna gnojila se oddajajo v ]>ondeljek v skladišču kmetijske podružnice na kolodvoru. Oddajajo so seveda le proti pravočasnemu naročilu, ki ga je zaarati. Cena superfosfata za člane 7 30 K in za nečlane 7-50 K za 100 kg, — Grašica med žitom. Lotos je vse polno grašice med žitom. Zakaj? Zato, ker se seme premalo čisti. Po it.šenid je tudi dosti Ijulike, Raznoterosti. • Kar je resnične» dobro, poznavavci ijriznavajo in kako sodijo praktični zdravniki o Fellerjeve/n fluidu z znamko ,,Elsafluid*', dokazuje naslednje pismo: ,,Zahvaljujem sc Vam najtopleje za Feller-jev fluid z znamko ,,Elsa", kateri preparat se je pri v.seh od trgaqja izhajajočih bolečinah izkazal izbornoga. Priporočam Fellerjev fluid, kjer je potreba, najtopleje in Vas prosim, da mi poš^jete za mojo lastno rabo šo, znesek za to Vam pošijem. Dr. M. David, mestni zdravnik v Sieniawi jiri Jaroslavu, Galicija." Pravi Fellerjev fluid se naroča; 12 majhnih, G dvojnih ali 2 Specijalni steklenici za 5 kron poštnine prosto pri E. V. Fellerju v Stubici, Elsaplatz št. 287 (Hrvatsko), Loterijske številke. TRST, 15. junija 65 25 59 13 63 GRADEC, 22. junija 56 61 60 21 83 Pri 6. žrebanju delnic «leJniŠkcga društva „L Nurodui dom" v Rudolfoveni so fie 18. t. m. iziirebale sledeče dehiiee, loi. 10, 20, 'î'y^ 28, ;t5, :ií), TA, 74, Si, Í)K, 116, HS, Ili), 157, 15!), l(il, IW», 171, 182, l!)í(. J35 Dr. Albin l'oznik, c. kr. notar. 98. DOLENJSKE NOVICE štev. 12. Vabilo na I. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Qavtivasi ki se bo vršil 30. Junija ob 3. uri popoldne v „stari âoli". Ako ta občni zbor ne bi bil aklepicn, se vrši pol ure poznej drugi občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število udeležencev. 137 Naifllstvo. Išče se varščine (kavcije) zmožni [][|jp|]]|]j|{ za graščinsiio gostilno in kantino na postaji Eirčna vas boJoliraufske železnice. Več pove oskrbnižtvo graščine líaperávrh pri Rudolfovem. 140-0-1 Dražbeni oklic. E 2B7/I2 9 Dne 12. julija 1912 dopoldne ob 10. url bo pri spodaj oznamenjeni Bodniji, v iibi át. W, dražba zomljisća v), st, i2 kat. obůine Družinskavas, ob-Btojeùo]^ iz hiše h svinjakom, hlevom, Supo, konolucm in podom ter 1 vrata 8 iiritikiioo vred, ki sestoji iz 3 kûp âk febra za kiselno in 1 skrinje za žito. 3 njiv in 3 gozdov 8 iiritiklioo vred, ki sestoji iz 3 kûp àkope, 1 hrastovega îft kiseJno in I skrinje za žito, Seprcmičnini, ki jo je prodati na draibi, jo dolofona vrednost na 41fl8 K U4 h, pritiklinam oa 33 K. Nftjmanjèi ponudek zoaia 28U K 62 h ; pod tem zneskom se ne prodajo. Dra^benc pogoje in listine, ki te tii^ejo nopromiínio, smejo tisti, ki Žolň kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni Bodniji, v iibi St. 5 med opravilnimi tirami. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek 11., dno 21. maja 1H12. 138 K Zahvala. Ob bridki izgubi uaSe preljubo, dobre in nepozabne fioproge, mRmice, oKÍioma sesti« in tete, gospe Ane Cižmek roj. Stiuller ae tflni potom prav iskreno zahvaljujemo vaom, ki so nam tia kakitienkoli naíin lajšali veliko žaloflt. 1'osebno se zahvaljuj oni o vsem blagim darovalcem krasnih vencev ter vsem udeležencem pogreba. Vsem skupaj in visakemu posebej: liog plačaj! ŽABJAVAS-NOVOAIESTO, 9. junija 1B12. Žaluj oři rodbini (jiimek-Stiidler. 1 Razglas. v I, razred novomeške «iiniiazijo n« ïtoclo vpisovali novi učenci za Šolsko leto 1912/1:1 V petek 5. julija od 9. do 12. ure dopoldne. sprejemni izpiti se začn« (i. jnlija oh 8. uri zjutraj. C. kr. gimn. ravnateljstvo. Kudolfovo 17. junija 1912. 133 Posestvo na prodaj. Proda se od Toplicah pri >'ov6m mostu hiiia ât. 49, vrt ter tso zemljiSilo. niša je pripravna za vsako obrt. Kupoc gi naj ogleda. Cena se poizvc pri upravniitvu Dol Novic. — Ignacij Derganc, posestnik, 139-2-1 MOJA STARA 38-21-10 skušnja ja in ostane, da je za odstranitev p6g, kakor tudi v dosego in ohranitev nežne in mehke kože ter bole poiti najboljšo eredatvo avetovno-znano milo „SteckenpfBrd-LillenmilchsBito" znamko Stecken-pterd tvrdke Hergmann & Co., TotBfihen a/E. Komad po 80 h se dobi T vseh lekarnah, drožerijah, prodajalnah parfumov in vseh v tû stroko spadnjoiih trgovinah. — Ist.otako ho priporoča Bergmannova lilijina kroma „Manera" kot izborno arodBtvo za ohranitev neánih, belih, ženskih rok; lonček po 70 h so doiii v vseh trgovinah. tianke IVíjrřlltinílíi Zastop vzajemno zavai-ovalne lui lldAllillllIU. ^^iShivija" v pratri naliaja se sedaj V hiál Štev. 180 v Novem mestu, sv. Jurija ulica, nekdaj Brunnerjeva gostilna. Novomosto, dne 24. junija 1912. 141 Fran Perko, zastopnik vzaj. zav. banke „Slavija". Naznanilo in priporočilo. Uljuduo podpisana naznanjava, da sva prevzela Ignac Košakovo nekdaj Brunncr-jevo ^ gostilno ^ kjer bodeva točila dobra dolenjska vina in pivo ter imela vedno mrzla in ^orkn jedilu po zmornili cenali in točni pONtrežbi ])ripravljena. Kegljišče je še oddati društvom nekaj večerov. Priporočava bo za mnogobrojen obisk — z velespoátovanjem Neža Perko — Fran Perko. 142-3-1 Proda SB lepo posestvo v [eriiljah obstoječe iz hiše, raznih gospodarskih poslopij in nekaj zemljiško po8C.sti. Leži ob coati in v bližini župne cerkve. Pojasnila daje Jauez Račič v Cerktjah, h. št. .32, posta; Krška vas, Ijolcgjako. ÎTron TTiinfofo = ^apetnlk in dekoratnik : XVZtli AUiltdiav šmihelu pri Rudolfovem ae priporoča slavnemu občinstvu in gg-. jfraSčakoni okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko »padajočega dela in sobnega tapetovaitja. — Za naročilo zadostuje dopisnica. 132-13-1 Priporoma se Tam! Kdor potrebuje železnino, traverze, cement ter zanesljive češke stroje, slamoreznice, čistilnike (pajkelne), mlatilnice in gepelje, naj ae obrne na tvrdko Butara Anton, 131-0-1 Novo mesto, Glavni trg (zraven Božiča). Nizko ceno! Postrežba točna I CHnoitoiiv Àtv jo^tcmjz/: Jčlatfvuiri^^ 3Cnjel|t|xcw€u jyCcxxLnjœJkoAHV. iiv jtoiuaoču^, xla/m£eko' AOf MunoTAijiwíaĚiy, Jpnimuief anacty^Múo^ JHilijonij zdravijo Kašalj hripavost, katar, zasli-ženje, dušljivi in oslovski kašelj S KaisBPjBuimi prsnimi liDrametsmi „s tremi smrehomi". fiO'li) notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in pri- - - vatnih oseb dokazuje gotov uspeli. - - -Bonbonùki jako dobro prijajo in so ugodnega okusa. Paket 20 in iO viiiarjevj ovojčck 60 viiiarjev, se dobiva pri 1ekiu-i])irji]i : ' 1-20-17 Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem. Oskrbilištvo Riipercviii naznanja, ihi jo do preklica znižalo ceno za seno na 6 kron za 100 kg^. 127-0-2 Tu Vam nudimo iíTrBtni Fellerjev raot-linBki Haid takoimenorani „Elia fluid'', o ka-torem ítmo pTejirii^ni, <1a uliUř.uje bolečine, kiei» in ïdr»vi kite, žile in ude t^r jireRanjft vnetje, IkIji unnkuje pomirnjoée proti rormi, ncrvoznoBti, bodenju, (!;I&vol)olu in zobobolu, proti boleftinam v vratu, v križu in je izvrstno sredstvo proti migreni ; okrepiujo of.i'— pploh zavaruje proti posledicam pre-hlnjonja, kakor kafielju, hripavoiti, nahodu itd. — Pristno le x imenom „Felleť' na Eteklenici, 12 malih, ali 6 velikih, a)i 2 specialnih Btekjenic franko K 6 —, 24 mtilih, ali 12 velikih, ali 4 Rpec^ialnih K B'tiO, in 48 malih ali 24 velikih ali 8 specialnih K 16 — poštnine prosto. Koncitno nH7>nanjatno, da hc poslu/.uje tÍH06e ljudi z uspehom Fellerjevih od-vajajoiih raharbara — in „Ehsa pil" proti boleftitiani v želodcu, krfu, in proti po-umnjkanju tek», goroSiei, bruhanju, gla-boBtim, kolcHuju, napetosti, zabactaooBti ter ]iroti motenju prebavanja. Šest Ěkat-Ijio K 4'— franko. Varujte BO ponarejanja! Kdor želi pravi Fcilerjev fluid in prave piio, naj naitlovi Bvoje naroiilo na E. V. FEller, dvorni leharnarvStubicí EIsapiatz šť 287 (Hrvaško). 44-10-7 I I 99 NUI50U« 38-10-6 tvrdke Bergmann & C'«., Totscheu a/E. je in ostane, alej ko jirej, nedosegljiv v presenetljivo naravneni Iiarvanjii I«b in brado. — iiobi se v iiarvab : hlond, riijavo in ěmo, à steklenica K v vseh lekarnah, drožeiijab, prodajalnah parfumov in brivnicah. Poslano! Preteklo leto napravili smo vZg. Brnlk-u pri Kranju vodovod v obsejiu približno 1500 metrov. Cevi in potrebni materijal dobavila nam jo iio nizkih cenah obĚeznana tvrdka In edini založnik svetoTuih koNiliiili strojev „Deeriníí" Fr. Stupico v Llubljoni. čutimo se torej dolžni izraziti omenjeni tvrdki tem potom za točno in kulautno postrežbo vae iiriznanje. Obenem pa priporočamo vsem onim, ki nameravajo napraviti vodovode ali nabaviti karkoli v železniško stroko spadajoèega, da se obrnejo ziuipno na oziiivà>no tvrdko. Zg. Brnik pri Kranju, dne 3, svečana I9I2. Zorman in drugi. 70-7-7 136-3-1 Ena velika in ena manjša meblovaiia soba na glavnem trgn v Novem mestu — se takoj odda, vsako a posebnim vhodom. Oddajo se tudi obo skupaj. Več se izve v hiši st, 85. 120-2-9 Lepo posestvo na prodaj. Tik okrajoe ceste blizu lepega trga na Spodnjem Štajerskem ; lepi svet, pripraven prostor za kakega rokodelca ali tudi za malo trgovino ; lepo dvoje poslopje, lepe njive, travniki in gozd. Cena 6000 kron. Več se izve pri upravnlstvu. 111-5-4 Oglas. Srečhe u horist „Siovenshi Straži" prinesó obmejnim Slovencem pomoč, naročnikom v srečnem slučaju bogastvo. Nihče naj ne zamudi ^ žrebanja turških srečh dne 1. avgusta 1.1. pri katerem bo vzdignjen glavni dobitek Čistih 400.000 zlatih frankov. Vsak naročnik dobi eno srečko v korist revnim otrokom z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. Pojasnila daje za „Slov. Stražo" g. Valentin Urbančii, Ljubljana. ■v Skupa po 10 kron kopa se dobi pri Janez Dularju v Cegelnici pri Novem mestu. 100. DOLKNJSKK NOVICE I Uh îi!- Hh * * ffr hd-* at- Hr * Stt- i** * i*- I t I * I I Popolnoma uarno naložen denar Hranilnica in posojilnico za KandijD in Mm rcg. zadruga z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji aprejenia hranilne vloge od vsacej^a, če je njen nd ali ne, 1er obrestuje po 5-0-u na leto brez odbitka rentnega davk.i. katerega aania iz svojcj^a plačuje. Zft brňtiilne vlogo kakor zn vse posojilniĚDe ohvcznoKti — jamoi polog re/.cnnciça zaklada iti delciov icz 221X1 zadružnikov j. v^eni svojim prcinužonjom. Iz tega i-o razvidi, dn Tnalokatori denarni zavod nudi tolike varimtiti kakor kaudijanska liTanilnica. Parna opekarna v Zalogu - Breitenau iiaznaiija^ da je obče priljubljena, sedaj žgana B SaSSSaSBSHgBSHSSSaSBs 5B5B555a5E5E5E55555S 13 KEIL-ov LAK najboljši lak za tla iz mehkega lesa. Kcil-ova bela prevlaka (gl&Kura) /a utntvalne mize 90 viti. KoiUova ptuta za ijevlje po 30 rin. Koil-ov lak za zlatcnje okvirjev 40 vin. Koil-ovo loáflilo za půdě t)0 vin, Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah, ima vedtio v zalog: tvrdka : J. PICEK, Novo mesto. Črnomelj: Anton Zurc. Idrija: Val. Lapnjno. Kamnik: Ed. Hajok. Koiflvje; Franz Ixiy. Kranj : Franc Dolenc. . Ljubljana: LoBkovtc & Modon. Šhofja Loka: M. i^igon. Zagorje: Rih. E. MibelCiů. Radovljica: Oto Haman. eri-G-S ggaffHSHsasssasaffasasggsasasHgasBSBSgsasHS zarezana in stavbena opeka v veliki množini na razpolago in se zamore takoj dobiti. Cena najnižja, kakovost izborna. Naročuje se lahko po dopisnici, 46.0.8 Za priiiodnje šolstio leto se sprejmejo delili ce na stanovanje In hrano, k Sobe 30 svetle in zračno. Hrana zdrava in točna. Nadzorstvo skrbno, lleseùnina 50 kron. Hed. Pehani, ravnateljeva soproga la.'j-a-a Ljubljana, Gorupove ulicc st. 3/1. : Edino pristno domače žganje! : Siívovhíi, BpinjeuEG, GreniSica, Planinski -- iilier, VišnjeuBc ter dobro znani -- ,,Carski hpuškovec" se dobi v trgovini „M. Seidl nasi." BRATA KOBE - Itjer prodajajo tudi u usait! mnoilîni - tS= „najbolj zanesljiva semena" ^ haitor: krmilno peso, repo, korenje, raznovrstne trave, ceiiulček, ter zanesljivo -- „kranjsko in nemško deteljo". - i i i i i i i i i i Si .Restauracija pri .Kroni' na lianiji, Karlovec. I^riporoča avoje izvrstno vedtjo sveže pivo, ter izvrstna domaČa vina, Dobro znatia in izvrstti« urejena kuhinja ima vedno na razpolago najtečnejSa topla in mrzla Jedila. Udobno iirejene sobe za spavapje po najugodnejših cenah, liestavracija oddaljena je pet miniit hoda od kolodvora ter vsled tega najbližje sestajaiiače tujcev in potnikov, posebno za izsel-nike v Ameriko. Po letu udoben iiladen vrt z lepo urejenim kegljiščem. Prostrane shrambe za vozove in hlevi za konje, kar je posebno prikladno za one, ki potujejo z vozom. Ivan Salzer, restavrater. Izdajatelj in založnikUrban Horvat. Odgovorni urednik Anton Žlogar. Tisk J. Krajec nasi.