12. stev. Novo mesto, 25. junija 1913. Letnik XXVIIF. DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo 10. in 25, veacega mescca. Cena jim je & poštnino vred 7>a cclo leto naprej 2 K, %& pol leta 1 K. Naročnina za Neinňijo, Boano in drnge evropsko države znaša 2 K -50 fi, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiafcania J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarsivo. Reja "krav za delo in za molžo. Nala dežela je v kmetijskem ozini kaj različna. Tukaj BO kraji bolj travorodni, tam zopet bolj žitorodul ali pa za oboje dobri, tukaj se pecamo z vinogradi, drugod z gozdi itd. Ta različnost vpliva na vse naše gospodarske in živinorejske razmere. Zlasti mali posestnik si mora v takih razmerali prav uravnavati svoje gospodarstvo, ker mora vsak košček zemlje tako obrniti in tako izkoriščati, kakor mu v danih razmerah najbolj kaže. Ta različnost v gospodarskih razmerah se vidi tudi pri naši živinoreji. Po nekaterih krajih je razširjena reja volov. Vsak posestnik redi voli. Keja krav je po teh krajih potisnjena nazaj in zato je slaba, slaba po ěteviln in po kakovosti. Po drugih krajiii je pa narobe, je pa reja krav v zvezi z mlekarstvom razširjena. To vidimo posebno po travorodnili krajih, kjer je dosti krme in dobre vode. Imamo pa tudi kraje, kjer se redé krave za delo in za molžo. Taka reja je razširjena n, pr. v Ribniški dolini. Pred leti so redili tudi po teh krajih voli iu je bila reja krav zapostavljena kakor je drugod po Dolenjskem, V teku let se je pa vse to obrnilo. Gospodarji, ki so redili prej voli, so se poprijeli reje krav, ker so ae prepričali, da jim ta reja več donasa in da imajo pri vsej reji več vspeha kakor prej. Danes jim krave koristijo s svojim mlekom, s svojim delom in s teleti. Živina je lepa in dobro rejena, da jo je veselje gledati. Pa tudi vsa prireja je lepa. Po iepih, močnih kravah imajo lepa teleta, ki se po potrebi odrejajo. Najraje se odrejajo junčki za prodajo, telice pa za domačo rabo. V resnici se vidi po tej dolini vseskozi lepa in skrbno rejena miada goved. Vsa živina, ki se vidi po teh krajih, napravi vtis skrbne strežbe, skrbne reje in dobrega krmljenja. Vse drugače kakor prej ! Prej je izgledalo tudi po tej dolini kakor po drugih našili krajih, kjer se pečamo — mali posestniki — z rejo volov. V hlevu je stalo par volov, večjih ali manjših, in zraven po ena krava, ki se je morala večkrat zadovoljevati z ostanki od volov in ki je bila najraje slabo rejena in zaraditega slaba za užitek. Z volmi se je kupČevalo kakor navadno po takih krajih. Na kravjo rejo se je pa premalo gledalo in zaraditega so se tudi živinorejci vse premalo zanimali za rejo potrebnih plemenjakov. Danes je v tem kmju vse drugače razpoloženje in zanimanje! Živinorejci so uvideli, da je dobra in skrbna kravja reja glavna podlaga za vspesui napredek, prepričali so ae pa tudi, da imajo od kravje reje več koristi kakor od prejšnje reje. Kot mali posestniki obdelajo s kravami prav lahko svoje polje in izpeljejo tudi potrebna drva in les iz gozda. Uvideli so, da jim prinaša kravja reja vse boljše dohodke in da je najbolj trden temelj za povzdigo živinoreje. V resnici napreduje živinoreja po tej dolini, da je veselje. In takih krajev imamo več po Dolenjskem, kjer bi nujno kazalo, da bi se manjši posestniki poprijeli dobre kravje reje, da bi na ta način povzdignili dohodke svoje živinoreje in ob enem ustvarili ugodnejše pogoje za zboljšanje domače živine. —r— Negujmo sadjarstvo z veseljem in pravilno. I'išo C. D. (Dftlje.) Sadi drevje pravilno! Kakor je stalo drevje v drevesnici — ietotako globoko ga vsadi, ne sadi dreva v jamo ampak na jamo — bi rekel z drugo besedo- Jamo zasujemo tako, da pride boljša zemlja bolj k vrhu, ko je jama polna potem šele sadi. Ne zabi vstaviti v jamo kola, predno hočeš saditi — in če zasaj&s hkratu celo vrsto dreves, pazi tudi na lepoto novega nasada in glej da bojo koli vsi v eni vrsti. Predno sadis drevo, skrajšaj vse debelejše ali ranjene korenine. Kar jih je predolgih, pa vsaj na 30 cm. Čim manjša je rana. tem bolje je, zato skrajšuj vodoravno in ne posev in na dolgo. Izkušnje nčé, da pri poševni in dolgi režnji korenin skoraj ena tretjina konca pri raui odmrje in da se rana pri vodoravnem skrajšanju bolj zaraste. Na o k olu k or en in daj najboljše zemlje, in glej, da pride mej vse korenine. Ako gnojiš, nikoli ne stavi gnoja mej korenine; tak gnoj trohni, tvorijo se tam glivice in po zimi si napravijo ondi miši svoje gorko ležišče. Gnoj naj pride nad korenine, s tem vzdržujemo tudi vlago, da se zemlja ne posuši, in dosežemo dohod redilnih snovi h koreninam samim, ker se one izlužu-jejo. Na spomlad sajeno drevo je treba vedno zaliti ; pri jesenski saditvi tega ni treba, v slučaju pozne saditve je zalivanje celo škodljivo. Luknje, ki nastanejo pri zalivanju, treba z zemljo zadelati. Zemljo, ki po saditvi preostaja, je treba nametati na kupček v krogu naokolu drevesa in sicer tako, da je površina pri deblu samem nižja kakor na kraju, Tak kupček imenujemo drevesna šipa. Vsajeno drevo je treba, tudi obrezati. Ako pustimo 6 do 6 mladik, s katerimi hočemo tvoriti krono — bode zadostovalo. Da dosežemo zopet ravnotežje mej krono in koreninami, moramo mladike v dolgosti 30—40 cm skrajšati in sicer tako, da je oko na koncu mladike nazunaj obrněno. Srednjo vodilno mladiko puščajmo 10 do 20 cm daljšo, da na ta način vzgojimo močno, lepo, piramidi podobno krono. liazume se samo ob sebi, da moramo drevo h kolu, ki pa ne sme nikdar v krono seči, privezati. Prva vežnja naj bo lahko in tako izvršena, da vozal, ki ae oprijema drevca, višje stoji kakor oni, ki se kola oprijema. Ako v nasprotnem smislu vežemo, obvisi drevo na kolu, zemlja se pogrezne — in na ta način pridejo korenine na dan. Sajeno sadoo drevje bo le takrat dobro vspevalo, ako zemljo naokolii v obsegu drevesne šipe vsaj prvib 4 do 6 let prekopljemo, na ta način rahljamo in išipo vzdržujemo. Vraiti 06 mora to rahljanje na vsak način na travnikih, pašnikih, v sadovnjakih, sploh tam, kjer zemlja v neposredni bližini usajenega drevja ai obdelana, Istotako moramo vsaj 6 do 8 let vzdrževati drevesne kole in na te tik pod drevesno krono drevje vezati, da jo na ta način varujemo pred poškodovanjem. Zelo važno je snaženje ali bolje rečeno iztrebljenje dreves — ker ono je takorekoč nadaljevanje vzgoje drevesne krone. Svoji poljubni naravni rasči prepuščene drevesne krone podivjajo — na zunaj se preveč zgoscujejo — proti sredini ostanejo le bolj gole in je na ta način seveda le oianj sadu pričakovati. Freblizo ena tik druge rastoče, poskodu^ane, sulie, križajoče se, v lastno krono ali celo v krono sosednega drevesa rastoče veje je treba iztrebiti (odstraniti). Pri starejših drevesih moramo istotako odstraniti nepotrebno btijno rastoče tako imenovane „vodene po-gnanke" (Šibam podobnej. Ako opazujemo, da se pri drevesih v primeri s krono deblo le slabo razvija (noce debeleti), dobro storimo, ako prerežemo lubad (kožo) debla od krone do tal. Paziti je treba pri tem, da ne zaidemo pregloboko, to je noter do lesa. Po preteku štirih let po aajenjii dreves je to delo spomladi (maja meseoa) posebno pri jabolkah in hruškah opraviti. Odstranjevanje vej in vejic ae mora vršiti tik onega mesta, kjer izraičajo. Večje rane povzročene z drevesno žago, treba je z nožem popraviti (ogladiti) in potem zamazati. Kazun cepilne smole ali oljnate barve je najpri-prostejse sredstvo mešanica iz kravjega blata in ilovice. S tem iztrebljenjem naj se zajedno vrši vaako tretje ali vaaj vsako peto leto tudi snaženje drevesa. Pri snaženju drevesa naj se odstrani stara odluŠčena Inbad (skorja), lisaj in tudi mah. V to svrho uporabimo lahko priprosto riževo ali tudi žično krtačo. Odpadki, ki pri snaženju nastanejo, vsebujejo pogosto različne škodljivce. Previden sadjar naj pri tem opravilu razgrne pod drevo plahto — in zbrane odpadke sežge. Pobelenje debla in tudi vej, kar jih je mogoče doseči, z razstopljenim gašeuim vapnom učinkuje pospešajoČe na snago in vzdržuje zdravo lubad. Popolen uspeh pri sadjarstvu je Često odvisen tudi od pravočasnega in pravilnega zatiranja škodljivcev in različnih bolezni, ki napadajo naše nasade. V tem oziru opazujemo pri nas Še premalo brige in doslednosti, znabiti manjka tudi še v tej smeri potrebnega poduka, kar se tiče spoznavanja škodljivcev in raznih bolezni ter načina, kako jim kljubovati. Kakor vse druge rastline, potrebuje tudi sadno drevje redilnih anovij. Le takrat bo drevje dobro vspevalo, ako se nahajajo te snovi v zadostni množini in v lahko razstopni obliki v zemlji. Staro drevje začne pešati in zgublja rodovitnost do gotove meje ne radi starosti, ampak zaradi tega, ker mu primanjkuje redilnih snovij. Danes stojimo na stališču, da je gnojenje sadnega drevja ravnotako potrebno, kakor gnojenje polja, vinograda in vrta. Z velikim zadoščenjem in veseljem sem v letošnji 8. st. „Dol. Novic" čital mej gospodarskimi drobtinami, koliko hasne gnojenje sadnemu drevju. Lastaa izkušnja, ki jo je 2 gnojenjem dosegel g. župnik Šašelj, naj nam bo v živ dokaz, kako potrebno in koristno je gnojenje. Daj Bog! da bi kratka navodila, ki jih vsebujejo moje vrstice, vzdramila one gospodarje, ki do sedaj ae niso kazali pravega zanimanja za to važno gospodarsko panogo in da bi hasnile v povzdigo našega dolenjskega sadjarstva. Zabavi in pouku. Dogodki barona Frik-Fraka. Kaj je občuti] pastirček David, ko je ])reinafial velikana Goljata, in kako je pokazal te svoje občutke na zunaj, toga nam sicer sv. pismo no pové, lahko si pa mislimo. S ponosom je zrl na premaf,mne sovraffc Fillstejcc, visoko je dvignil odsekano Go-Ijatovo glavo iu jo nesel v Satoriščo Izraelcev tor veselo vriskal in pel kakor sploh pastirji nekdaj in sedaj, Podobni občutki, misiim, eo navdajali tudi gospoda župana pod svobodnim solncera, ko je čul iz mojih nst besedico diplomat in ko sem mu zaklical: „Živijo vladar pod svobodnim solncem." Sicer, kakor pripovedujejo ljudje, zna g. župan'jako dobro skrivati svoje občutke, a moja hvala je bila le prelaakava, da ne bi tudi nekoliko na zunaj ne pokazal, kako prija njegovemu srcn. Ponosno se je zravnal na svojem stolu pole^' mene, navihal si svoje brke in ac nalahno nasmehnil. Ko bi bil takrat poleg kak klerilialec, gotovo bi se vzdignil g. župan, potegnil meč iz nožnice, odsekal glavo in jo nesel visoko v stolp ter jo izpostavil, da Ú ae videla daleč naokolu. Vriskal in pel bi j)a tako glasno in lepo, kakor do sedaj svet Se ni cul peti in vriskati nikogar. Žal, da mu ni bilo tega dano. Zato mi jc pa g. župan svobodnega solnca zaupal sledečo skrivnost: „G. baron, ali zaate molčati? Oprostite, da se drznem to prašati." „Molčati znam kot grob, zaupate mi lahko vso, kar hočete, nihče ne bo ničesar zvedel iz mojih ust." „Poslušajte tedaj, kaj nameravam že dolgo časa. Na velikansko piatno dam z zlatimi črkami naslikati črko J, A in Z. Vse skupaj pride potem v lep, modem, širok okvir pod debelo steklo in to razobesim tu zunaj pod mojo okno. Spodaj pa postavim nekak oltar, kjer bo gorol ogenj noč in dan, in vsakdo, ki pride rainto, bo moral vreči par zrn kadila na ta ogety. Gorje onemu, ki hi se tomu ustavil; takoj ga dam skrajšati za glavo." „Izvrstna ideja, g. župan! Ua, to je nesebičnost, altruizcm. Pereat egoizem! „Pereat! Prvi pa, ki bi moral vreči kadila na ogenj, bo kanonik Žlogar. Zakaj on jo v mestu prvi zagovornik altruizma, naj pa ^to tudi prvi pokažo y dejanju." Še enkrat, g. župan: Živijo vladar pod svobodnim solncem!" Medtem nekdo jiotrka. „Prosto!" zakličo o g. župan in smehljaj, ki se jo ravnokar prikradel na njihovo ob ičje pri mojih zadrgih besedah, jim bliskoma Izgino raz obraz, ki se jim zresni in stemni kakor nebo, ko so bliža nevihta. V sobo pa stopi ves prestrašen in preplašen oni gospod, ki sem ga prvega srečal, ko sem šol h g, županu. Priklone se globoko skoro do tal, potem pa začne jecljati; „Vaša Jasnost! Naznaniti mi je malo nesrečico, ki jo pravkar zadela naše veliko mesto." „Kaj pa je zopet, govorite vendar in ne jec(jajte, saj sto sokol. Sokol mora biti junak in se no smo bati živega vraga. Vi se pa tresete tu ko šiba oa vodi." „V Krki je pravkar utonil dijak. Kopališčno osobje jc storilo vse, da bi ga rešilo, a zaman. Poslali so vse ladje z najbopiini plavači in potapljači, a kizmet je hotel, da je šel fant k našemu preroku in proti kizmetu ni nobenega sredstva. „Da, da, kizmet je kizmet. Kaj hočemo. Ker se jo jiripetila ta nesreča, zato pa vam od danes naprej prepovcm Se kdaj zasesti sodrugovo kobilo, da se tudi vam no pripeti kaka nesreča." „Prcjasni! tega mi pa akoro ni potreba prepovedovati. So-drugova kobila jo že obljubljena nekomu plemenitemu gospodu iz sosodnc občine, ki ga lahko vidite sprehajati se na trgu vsako jutro pod vašim oknom." „Seve, če bi moral tako zgodaj vstajati kot vi drugi. Imate še kaj druzega poročati?" „Ne, vaša Jasnost. „Tedaj idite!" „Na zdar!" in zaprla so ae vrata za ponižno odhajajočim podanikom. „Poglejte, g. baron, tako ima župan svobodnega mesta polno neprilik." „Vo(5a je vođa. Ko vam prideni včeraj v hotel in zahtevam vode, prinese mi strežaj neto čudno zmes; mislil sem, da je limonada, a glej ga spaka, bila jo voda," „Pri nas pod svobodnim solncem ne pijemo vo(ic, zato pa tudi ne gledamo mnogo na to, jo li iiiata ali ne. Gospodii^e so pa Se bo^j s kaino vodo zadovo^ne, ker se družina bo^j nasiti i irjo in torej ni treba toliko denarja za jedila." „Kakor vidim, sto pod svobodnim aolncem tudi dobri ekonomi. Vendar zakaj pa nimate že električno razsvetljave, saj bi bila vendar cenejs nego je petrolejka." „To že res. A podnevu nam tako lepo sveti svobodno solnce. Proti večera razširjajo svojo svetlobo luči a-la Lotrič in drugi, po noči sveti pa svobodna Juna. Napraviti smo že mislili električno razsvetljavo. Pride Vam pa zadigič nek gospod, poslan od centralne komisije ca Dunaja za ohranjeiijo starih umetnin in vidi tudi nase svetilko. „G. župan", pravi, „teh svetilk pa za nobeno ceno ne smete odpraviti. Vem, da bi radi vpeljali električno razsvetljavo, a potem izgubé to svetilke vso svojo vrednost, ž njimi pa tudi mesto neizrečeno veliko na svoji lepoti. Ne, teh svetilk ne smote proč in ne smete." „Saj jih ne bom odpravil že iz humanitarnih ozirov ne. S tem bi moral odpraviti tudi institucijo prižigalca svetilk in imel bi enega marg, kateremu bi imel zapovedovati. Potem pride pa na drugo moje podložnike večja porcija povelj, « tega jim vendar no privoščim. Zato i)a naj ostanejo svetilke in stara razsvetljava." „Modro ste ravnali,g.župan.Vasa človekoljubnost je res velika". „A ljudje nočejo tega izprevideti. Zdaj so me začeli prijemati, zakaj pustim, da so naseljujejo v našem mestu judovski trgovci. Ja, za Boga, ali judje niso ljudje? Kaj pa, če goljufajo, saj imajo za to patent. Nasiiii trgovcem bo pa tudi delo olajSano, če ga nekoliko prevzamejo nase judje. Naj le pridejo razni Ozije in Klije in Jeremije, da naučé našo ljudi goljufati in še bolj goljufane biti." (Dalje eîedi.) Tihotapci. PoTGBt. — Spisal Ognjcslav. (Dalje.) S temi besedami odhiti klepetulja urnih bedor da^e neopa-zivši, da se jo Katarina vsa bleda sesedla na stol. „O usmiljeni Bog", jekne britko in si zakrije obličje, „Pogledat som šla sinoči že čez polunoči v kolarnico, pa Antona ni bilo doma," „Sedaj so mi jasni, zakaj oataja v delavnici. Zapeljali so ga naprej v pijačo, v igro, v sramoto, in sedaj v tatvino, O Bog, kam .še pride! „Grem h gospodu župniku, povem gospodu vse, prosim sveta in pomoči. O, meni ni veČ živeti, šo znorimi" Skrbno povije deto, 80 ogrne in odide brzih nog po vasi proti župnišču. Sredi vasi sedi pred svojo prodajalno Italijan Pikolini, kadeč iz dolge pipe. „Kam pa tako hitro mati Antonovka? Kaj so vam je pa pripetilo, da ste tako razburjeni?" „Ah, moj nebeški Oče, najmlajšega stražnika so ustrelili nocoj tihotapci v hribih, in — oh moj Bog — Antona ni bilo doma vso noč. Grem h gospodu župniku, da nm potožim." „Gospod župnik sedaj masuje ali pa spoveduje, stopite nekoliko k meni v sobo, vsaj sem tudi jaz že veliko hudega poskusil, tudi jaz vam lahko svetujem eno ali drugo," Katarina res gre za Italijanom v stanovanje. Utrujena sodo na stol in toži, potrtega srca: „Ta nesrečni Peharček in Lužar sta ga zapeljala najprej v pijačo, igranje, ponočevarije. Ob vso smo prišli. In sedaj, ko se ga jo usmilil Podlipnik ter ma dajo delo, som bila zopet polna dobrega upanja v prihodnost. Pridno je pričel delati, no pijančnje in no igra več, a več večerov zadiqe tedne ni prespal doma. Bog ve kot hodi po noči? Som in tjo se čuje o tihotapcih, o, če so ga zvabili ti tolovaji v svojo dražbo, potem je zgubljen. Denarja ima več kot zasluži, poštenim potom pridobiti ga ne more. Zla slutila mi pravi, da jo tako. O, ubogo dete, o jaz nesrečnical" „Potolažite 80 mati", dé Italijan prijazno. „To so samo vašo domiâljije. Anton jo prav priden in delaven postal. Tudi jaz mu dam zaslužiti, in da si prihrani prej ko mogoče primerno denarja, kakor mi je povedal, da odide potem v Ameriko, pa po noči pri meni popravlja marsikaj, za vsako delo je pripraven. Tako je in nič drugače." V tem tronotku so začuje iz sosednje sobe nekam Čuden glas, pol človeškemu, pol živalskoma podoben. Plaho posluškno Katarina ter vpraša: „Za božjo voljo, kaj pa jo to?" Vrata sosedne sobe se naenkrat odprú in med njimi stoji čudna postava človeške pohabljenosti. Zvite noge so nosile stisnjeno truplo z veliko grbo, debela, z razkaštranimi lasmi gosto ob-raščena glava se je čudno prilegala širokim plečam, zbegane oči, na pol odprta usta, so Se povečale žalostno prikazen, in Katarina je začudeno vstala in stO])ila korak nastaj. Pikolini pa zarenči osorno nad to žalostno prikaznijo: „nazaj v postelj .in daj mir, če ne —1" Deček čudno godrnaje zapre za seboj vrata, a Se nadaiye se čujejo žalni klici iz igegove sobe. „Vidite Katarina", zdihne globoko Pikolini, „tudi velika, zelo velika nadloga, ki mi jo je prenašati. Umrla mi je pred leti sestra, ki je služila v Aleksandriji, pustila mi je tega revnega, na pol bebastega, pohabljenega dečka, pri tem je pa silovit in hudoben. Mene se še boji, a drugim jo skoro nevaren. Vsak ima svojo križe in težavo. Zato so pa tudi vi potolažite, ne pripovedujte tega, kar ste sedaj meni, nikomur, niti gospodu župniku. S takim natolcevanjem, posebno od lastne ženo, spravite svojega Antona labko v velike neprijetnosti in morda celó v zapor." ,,In če BO mu ne posreči dokazati svoje nedolžnosti, ga lahko na leta obsodijo v ječo. Naj je šo potem tako nedolžen. Kolikokrat so že nedolžne obsodili in hudodelce izpustili. Kakor pravim, molčite o vsem, in nikomur več ne tožite o možu, če ga nočete storiti sama nesrečnega, in ga razglasiti za tihotapca." Katarina je uvidela, da ima Italijan prav, zahvalila se mu jo za dober opomin in svèt, a mirno in potolaženo ni bilo njeno srce, in žalostna se je napotila proti domu, Pikolini zre čudnim pogledom za ubogo Katarino, in ravno ko prižiga pipo, ga pozdravi od nasprotno strani prihajajoč vodja obmejnih stražnikov Miranovič. ,,Bog daj dobro jutro!" odvrne Pikolini, ter mu prijateljski poda roko. Je li resnica, kar sem čul, da ste nocoj imeli veliko nesrečo?" „Žali Bog, da je lo probritka resnica!" Ti lojiovi so ustrelili najmlajšega naših. Stoprv je bil dva meseca v službi. „O, kako je pa bilo, in kje?" (Dalje sledi,) Dopisi. Iz Novega muntii. — Pomanjkanje in draginja stanovanj v Novem mestu, — Kakor je Novomeščanom šo gotovo v živem spominu, jo mislila vlada svoje dni resno na to, da bi vsled pomanjkanja stanovanj za uradnike prestavila okrožno sodišče iz Novega mesta v Ljubljano ali sploh v kak večji kraj. Tedaj je bila občina prisiljena sezidati mestno bišo za uradniška stanovanja za primerne cene. Gotovo jo ta korak vse hvalo vreden. Toda pri oddaji stanovanj so bi moralo gledati pred vsem zares le na uradniško družine, ne pa oddajati jih najvišjemu i)onudniku, kakor na javni dražbi. Zraven pa zvišajo neprimerno visoko najemnino vsaki novi stranki, ravnajoč se po drugih novome.ških gospodarjih, A ravno občinski svèt bi bil v to poklican, da bi dajal drugim gospodarjem dober zgled, ter tako vsaj malo uravnal cene stanovanj. Kajti, če bodo eeno tako rastle, kmalu ne bomo več zaostali za cesarskim Dunajem. V Ljubljani so stanovalca itak že cenoja, kakor pri nas. Poznamo nekega gospodarja iz Ljubljane, ki je v teku enoga lota kar dvakrat poskočil z najemnino v svoji hiši v Novem mestu, medtem ko popravilo stanovanja blagohotno pripušča stranki sami. Ob enem bi pa najraje imel samo stranke brez otrok, četudi je sam dovolj oblagodarjen z lepim številom otrok. — Pri takšnem splošnem pomaqkanju stanovanj pa jo tedaj novodošli ali za Novo mesto na novo imenovan uradnik prisiljen vzeti prvo prosto stanovanje, pa naj mu gospodar stavlja še tako pretirane pogoje, seveda, če se sploh kakšno stanovanje dobi. — Recimo, da jo kak uradnik iz Ljub^ane pomaknjen v višji razred, ob onem pa prestavljen v Novo mesto, kaj mu pomaga povišarge, če pa tukaj stanovanja ali sploh no dobi, ali pa mora tretjino svojo plače odrajtati za stanovarrje. Govori se, da se je ravno vslod stanovanjske bede neki višji uradnik pred kratkim branil iti v Novo mesto in eden da jo sploh premestitev odklonil. Seveda izve o tem dejstvu vlada in če ona to upošteva, potem kaj lahko nekega lepega dno dočakamo, da nam, recimo, okrožno sodišče odvzame in bi osrečila z igim morda cel6 Kočevje. In resnica je, da bi bili Kočevarji pripravljeni v takšnem ugodnem slučaju uradnikom sezidati celo palačo. Kakšne posledice bi to imelo za Novoniesto in vso Dolenjsko, si lahko odgovarja vsak zaveden Novomeáčan. Prav isto jjoiiianjkanje stanovanj čatijo pa ne samo uradniki in najemniki večjih stanovanj, temveč sploh vai sloji prebivalstva. Vsaj ni ne srednjih in ne manjših stanovanj v naíena mestu. — Kazumc se, da je pomanjkanjo in draginja stanovanj za razvoj Novega mesta flalekosožnef^a zel« Škodljivega pomena in da so takšne razmere najmanj ugodne v prilog prepotrcbnemu tujskemu jirometu. In će kaj spada pod področje nnmega občinskega gospodarstva v Novem mestu, je gotovo najj»rvo in poglavitBo nujno saniranje stanovanjskih draginjskih razmer. Itiička. Računski zaključek hranilnice in posojilnice na Bučki izkazuje za V, upravno leto 1911 prejemkov K «5.701*32, izdatkov K81.161-40. Posojila so ssnašala koncem leta K 12ó.343'ti3, hranilne vloge K ô8.911'89. Rezervni zaklad jc narastel na znesek K 412472. V preteklem upravnem letu je prejela hranilnih vlog K 14.578-97, izplačala K 40.516-94. Posojil se jo vrnilo K 54.735-64, dalo K 32.860. Akoravno se je imela hranilnica boriti z neugodnimi denarnimi razmerami, dosegla je vendar v lotu 19H čistega dobička K 655'90. število članov je znašalo v začetku leta 295, koncem leta 292. Obrestna mera za hranilne vlogo je 4Vu"/o, za posojila 67o- Okoliš obsega župnije Bučka, Skocijan, Raka, Studenec. Uraduje se praviloma vsako nedeljo od 8.—12. ure dopoludne v posojilnični pisarni h. st. 13. Iz gongih podatkov je razvidno, da posojilnica pod načelstvom g. prof. J, Koinljanca lejjo napreduje. Iz AcHešič 20. jun. V zadnjem dopisu v št. 10. „Dol. Nov." sem omenil, kako slabo je kazal pri nas takrat krompir in da ga veliko ni odgnalo. Bile so nekatere njive res skoraj na pol ali pa še bolj prazne, tako slabo je odgnal krompir. Toda od tistega časa se je krompir lepo popravil in je večinoma tudi drugi odgnal, o itaterem snio mislili, da ga sploh ne bo iz zemjjc. A sadja pa ne bo pri nas prav nič. Zgodnje je pozeblo, a mislili smo, da nam vsaj pozneje ostano, ki je po mrazu lepo cvetelo în obetalo sad. Toda tndi tega ne bo nič, ker se je vso osulo, — Na strneh, ki so lotos vsled ugodne zime prav lepo pokazale in bujno zvastle, pa so naredili nalivi in viharji zadnjih dni, t. j. 9.-t. m. popoldne, 13. po noči in 17. dopoldne, veliko .škode. Vzlaati šenica je močno polegla. Na nekaterih pjivah leži polovica, ali celo dve tretjini in 8C ne bo vzdignila, kakor kaže do zdaj. Tndi lan — oziniec, ki jo letos tudi lep, jo precej trpel od viharjev. Ječmen ))a je večinoma močno snetljiv. Vihar pa jc napravil občutljivo .škodo tudi po vinogradih, kjer niao o pravem časti vezali, ker je polomil dokaj mladja. Iz Italije. Vreme v Xeapljn žalibog ni bilo ugodno; vendar smo si ogledali najznamenitejšo stvari, kakor; prekrasni park, v katerem so nahaja akvarij, najlepši celega sveta. V njem se vidi najnonavadnojše živali, kako živé na dnu morja. Ogledala krasni Kiuzej, ki nad njim stanujejo oo. Kartuzijani. Raz strehe smo gledali Neapol, morje, Vezuv in okolico krasno. Tudi so prijazni Kartuzijani postregli z chatros-om, ter napisali razglednico v pozdrav našim v Pleterje. — Za slabo vreme v Neaplju naj» je nekoliko o.škodovalo lepo vreme v Genovi, v največjem italijanskem pristanišču. Videla sva lopi spominek Krištof Kolumba, ki je Ameriko najdel. Pedala sva se z železnico na visok hrib, odkoder sva videla prekrasno mesto. Krasne rastline, kakoršnih nisva videla nikjer, krasé vrtove in parke. Kaj lepo je bilo videti drevesa, polna limon. Genova je snažno mesto, sezidano na obrežju in na obronkih bližnjih gora. Odlikuje se po svetovnoznanem pokopališču. Lepe spominke na pokopališču sva videla, in mislim, da so najlepši iz vse Italije. Obilo ptujcev je v tem mostu, in več jih gre odtod v Monte Carlo igrat za visok denar. Vožqa iz Genove v Turin ni posebno zanimiva, pač pa mesto Turin samo. Najprvo Bva ga šla gledat na kapucinski grič, na katerega nas je vzdignila tudi železnica. Hiše so zidane po vritah, kakor bi jih začrtal s črtalnikora. Sredi mesta se vzdiguje velik stolp, narejen nalašč zaradi razgleda. Veličastno se vzdigujejo v daljni okolici Turina francoske, italijansko in švicarske Alpe. — Ne dolgo na to smo smo bili že v Milanu, v največjem mestu Italije; v zadi^jih letih je prekosilo po številu prebivalcev Rim in NeapeÇ. Mesto nima nič italijanskega značaja, temveč je popolnoma moderno. Sredi mesta se vzdiguje visoko nad vsa druga poslopja veličastna milanska stolna cerkev v gotskem slogu. Z rgene strehe je najlepši razgled po mesta; še le na strehi cerkve so vidi, kako velika je ta stavba; kipi na raznih stolpičih, ki se vidijo od spodaj majhni, ao tu nadnaravno veliki. V bližini stolnice se nahaja velikanska hiša „Galerija Viktorja Emanuela". V tej hiši so najlepše prodajalne, gostilne in kavarne. Na tisoče ljudi se sprehaja po imenih hodnikih zvečer. V Milanu sva šla tudi v znamenito gledišče „Scala"; 3600 ljudi ima v njem prostora. Igrali BO rusko opero „Ivan Grozni". Ďasi sva jilačala za vsako vstopnico 4 lire, vendar sva sedela v šestem nadstropju, odkoder najn jo bilo kar strah pogledati doli v globočino, V orkestru, ki je igral naravnost divno-lepo, je sedelo 120 muzikov, na odru pa je nastoi)ilo kakih 400 ljudi in 10 konj. Bil je najlepši muzikalični užitek, kar sva jih imela v Italiji. Za Milanom jo' pri.šla na vrsto starodavna Verona, ki ima vse polno ostankov iz rimskih in poznejših časov, tako dve gledališči iz rimskih časov, več vrat itd. Zanimivo jo slišati, da čuvajo te spomenike veterani, ki so bili šo nekdaj avstrijski vojaki in govore popolnoma nemški. Verona leži že ob avstrijski meji, zato se vidi povsod polno vojaštva in topov. — iiadnjo mesto, ki sva si ga ogledala natančneje, so bilo Benetke, Kakor jo prekrasen trg sv. Marka in njegova okolica, tako umazane so Benetke v stranskih ulicah in kanalih. Vso razpada, ker ljudstvo nima pravih dohodkov, temveč živi samo od tujcev. Izmed stavb je najljoH zanimiva doževa jialača in cerkev sv. Marka, daljo pa tudi razni muzeji in zbirke slik itd. Na otoku Lido |)ri Benetkah jo vso polno hotelov, vil in kopališč, kajti tu je največje italijansko kopališče, seveda sedaj še prazno, po loti pa tn kar mrgoli ljudi, ki se zabavajo v morskih kopelih. — Po ogledovanju Benetk smo so poslovili od prelepe Italije, ki nudi človeku toliko užitka glede naravne lepote, glede umetnin in glede zgodovinskih sjiominov. Ni čuda, da jo poseča vsako loto na tisoče in tisoče tujcev iz celega sveta. Edino kar pokvarja ves užitek, jo velika dragiqja po gostilnah ter mnogoštevilni berači in prodajalci razglednic, ki nadlegujejo tujce na vseh voglih in pri vseh uhodili v cerkev in drugih znamenitostih. Do Cervignana smo se peljali še z italijanskim strojem, od tu dalje pa z avstrijskim, kar so je tudi takoj jioznalo, kajti žoleznica od tu dalje je bila slabša nego italijanska, ker tam zelo hitro vozijo. Kaj veseli smo bili, da zopet pridemo v na.so ljubo kranjsko domovino; pa tudi sorodniki, kateri so dobili lc]»e spominke iz Rima in drugih italijanskih mest. Zelo so tudi domačini po spominkih povpraševali In vsako malenkost hvaležno sprejeli, — Kot kurijozum Vam naznanim Se za sklep, da jo srečno vrnivšenm se romarju koj prvi dan neznan uzmovič odnesel nove čevlje, DomaČe in iuje novice. Osoliiiii vest. Cesar je tukajšnjega predsednika c. kr, okrožnega sodišča p, n. g. Fr, Trenza povodom njegovo upokojitve odlikoval z naslovom dvornega svetnika. Kakor je častilna ta odlika, vendar ne odtehta splošnega obžalovanja radi prehitre izgube tako Ijitdomilega predsednika, rojaka dolenjskega. Iz davčno sliižhe. Predsedstvo c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko jo jiromestilo davčnega upravitelja Alojzija Ipavica iz Radovljice v Novo mesto, davčnega asistentu Antona Pradiča iz Krškega v Črnomelj 'n uradnega slugo Matijo Pipa od davčnega urada v Litiji k davčuemu uradu v Kostanjevico. (►sebiia vest. Dr. Milan Škerlj na Dunaju je imenovan za ministerijalnega tajnika v^justičiiem ministerstvu. Itiihovske vesti. Žujinik v Beli cerkvi č. g. Anton Žni-daršič je dobil župnijo v Štaugi. — Kaplan na Krki č. g. Martin ; Pečarič pa župnijo Podkraj na Vipavskem. Vojaško, Náš odlični, na Žapiazu na Doloriskcm rojeni, sedaj v Ljubljani v pokoju bivajoči g. generalmajor .lanez Lavrič ])lemeniti Zaplas je dobil naslov in značaj „feldmaršallajtnanta", Bog živi iz skromne hiše do „ekscelencije" dospelega, svojemu materinemu jeziku zvestega in vrlega rojaka, i; V goztiarski «Inžhi je pri tukajšnjem c. kr. okr. glavarstvu g. Ivan Urbas pomaknjen za gozdarskega inspekcijskoga komisarja 1. razreda. Umrl Jo dne 23. junija t. I, v Žerjavini, župnija Brusnice, po.štorQak stare korenine Janez Ambrožič, star Bii let. Bil je ves čas zvest pristaš S. L. S,, naročnik Dol. Novic, do 40 let cerkveni ključar, istotako obč. odbornik, nad 30 let predsednik kr. š, .sveta in krajni šolski nadzornik ter umen kmetovalec. Počivaj v miru, spoštovani starček! Smi-tiia kosa. Dne 21. junija jo v Jurkivasi pri Valtivasi umrla za pljučnico vrla slovenska zona gosj^a Marija KramarSič, mati revizorja „Zadružne Zveze" g, Kramaršiča. Velika množica faranov jo je v nedeljo spremila na župno pokopališče, N. p, v m! Nainoiiiur iia Sv. (jori. Svoj čas so listi poročali, da jo liotel v Gorici neki neznan mož pri podružnici .,l)ubl}, kreditno banke in pri „Montu" dvigniti 6000 K na podlagi ijonarejonih listin. Izdajal se jo za župana občine Bate pod imenom Madon. A poizvedovanja so dognala, da je bil dotičnik bivši orožnik Prah, (loma ík iiiiôlfo lia JJolonosl^Giii. Triženil sa jo biJ v Batah ter imel ;udi kremo. Preiskava so je uvedla i»roti njemu — a ocitognil se jej je a teiu, da se jc ustrelil na Sv. Gori. Drkiinijski sliod Marijiiiili