Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 6. septembra 1964 Leto XX. - St. 201 (5884) Volilna kampanja v ZDA Zdaj, po nacionalni konven-MJ'. demokratske stranke so Politične enote, ki bodo sodelovale pri novembrskem mer-Jenju sil, v glavnem razvršče-Pe> komandanti so zavzeli svoja mesta, strategijo boja pa so ooiočiii s «piatformami» strank. Združene države Amerike bo v kratkem zajel vrtinec volilne kampanje, ki je bržčas naj-“™J nenadavna na svetu. To je čas, v katerem se vse Podreja potrebam kampanje, foni mogoče nobene izjave ali Poteze doma al v tujini ocenjevati neodvisno od volilnih računov, saj vsako besedo in vsako ravnanje skrbno prera-r^navajo v število glasov, ki JJh z njimi lahko dobe ali iz-Pibe. To predvolilno obdobje Je hkrati neugodno in ugodno *a preučevanje dolgoročnih tendenc razvoja Združenih držav Amerike in njihove politike. Neugodno zaradi že omenjenih taktičnih odstopanj od namenov predsedniških kandidatov, Kl Jih je mogoče, če gre za zmagovalca, praviloma nekoliko jasneje spozuati samo več •oesecev po koncu kampanje, ugodno zato, ker se med vo-"*p° kampanjo bolj plastično Pokažejo, pogostokrat pa tudi dramatizirajo poglavitne ame-riske dileme, zlasti še, če potoka ta kampanja, kot velja to za sedanjo, v pogojih so-ffztPerno ostre politične polarizacije Zanesljivo lahko trdimo, da f6 Pri nobeni izmed štirih Povojnih volilnih kampanj ni-med seb°J kosale tako raz-jcne «platforme» strank oziroma tako različna gledišča Kandidatov kot ob tej priložnosti. Jasno je, da to ne mo-re veljati za vsako podrob-nost, za vsako stališče, vsekakor pa to velja za celoto, za splošen vtis, predvsem pa za Sedišče o ključnih proble-mih vojne in miru, kakor tu-' ?' za najbolj pereče in naj-Poij kočljive domače spore. Kolrkoj. je to v ameriških po-sOjih sploh mogoče, «volilna P01itika» demokratske stran-f®. v primerjavi z drugimi po-ojnimi kampanjami sorazmerij® dobro zrcali liberalnejša, Progresivna stremljenja, vtem fo je postala politika repub-irffnske stranke verjtno bolj ?ot kdaj koli izraz konserva-fJJJftna, z močnim ekstremi-•tičnim poudarkom, pri čemer J® konservatizem republikance stranke izrazitejši od libe-u,Bma demokratske. Z «vo-mo politiko« moramo razu-rtirt Predvsem izvolitev kan-,'Patov (ne samo predsedni-r"®6e, marveč tudi podpredsedniškega, čigar vloga postaja .°e pomembnejša), skupna z osedanjim in sedanjim stali-- teh kandidatov o najvaž-ejsih zadevah ameriške polipe, nato pa program, s kate-"JP M le-ti pojavljajo pred m*riškimi volivci. niat.r zaaeva samo strankino „rto.prm°, moramo vnovič po-da je le-ta de facto r.,,JCeJ malo obvezuje prihod-Predsednika. V novejši viin zgodovini imamo šte-P^mere, da so ravnanja Rednikov precej, včasih pa ,(nfA, radikalno odstopala od di». Demokratski kan-n» at .Vo°drow Wilson je bil v , večer pred prvo svetovno nJ"0 izvoljen na ((platformi« S* zma, vtem ko je bila niEJJPiikanska stranka z moč-kn« 0P°rišči v vrstah Amert-ErPfff anglosaškega rodu pro-JPsko bolj naklonjena voi-ven;[an^u na strani antante. In žen» Je Alison popeljal Zdru-Pozbkii ave v vojno. Skoraj lin n , n° J«- da Je bil Frank-leti>Telano R°osewelt v prvih ian,®.8v°jega predsednikovanja v^? ?®ionis- in da je še med dii JJ0 kampanjo leta 1940 tr-VoWa*ZDA nR bodo stopile v misrJJ’ V .Precej medli, kompro-hii I “Platformi«, s katero je lie« ^esevvelt prvikrat izvo-slutiH932' leta- 3e bilo komaj ske tS radikalne reformator-Ei„J~krePe «new deala«. Dwight sedm«^We,r spet kot pred' nar^ir, kandidat 1952. leta dedi&S^1 uničenje celokupne Pa “new deala«, zlasti PevBr wiCno zmanjšanje držav-spnrto iP.l^rvencionalizma v go-m0oar8tvu, česar pa seveda ni d uresničit). Republlkan- zdaj na široko izkoriščajo n® 8'j°l° Propagando okolišči- drža?f trditvi, da Združene oboriJL Amerike zaostajajo v 8k0rJeva'ni tekmi za Sovjet-Pred^?,’ pozneJe pa Je kot ostm.. n k sodil, da ne zajejo. Zato lahko ((platfor- me« strank vzamemo za indikatorje prihodnje politike le z nekimi pridržki, kar sicer velja tudi za druge predvolilne izjave in listine. Morar mo pa vendarle opaziti, da se tokrat ((platforme« precej dobro ujemajo s politično fiziognomijo kandidatov, ki je, kot smo že rekli, sorazmerno ostro diferencirana, ta okoliščina pa v neki meri povečuje pomen teh dokumentov. Primerjanje obeh strankinih konvencij, kandidatov in ((platform« ne opozarja samo na povečano polarizacijo na liniji liberalizma — konservativizma, z vse bolj vidnim konservati-vizmom republikanske stranke, marveč tudi na izbiro ustreznih in torej tudi precej različnih strategij volilnega boja. Demokratska stranka se veliko bolj kot njen tekmec zanima za stvarne domače probleme Združenih držav Amerike. Pri tem si demokrati prizadevajo, da bi do skrajnosti izkoristili dolgotrajno gospodarsko blaginjo, zlasti pa zagrizeno poizkušajo pridobiti čim večji del «businessa», ki je tradicionalno precej bolj naklonjen republikanski stranki. Deloma po zaslugi dejstva, da so «posli» dobro tekli za časa sedanje demokratske administracije, deloma pa po zaslugi Johnsonovih prizadevanj, da doseže boljše odnose z velikim kapitalom kot so bili Kennedy-,evi, so demokrati imeli pri tem po vsem sodeč nekaj uspehov. Očitno pa je, da si Johnson prizadeva izkoristiti tako gospodarsko blaginjo kot tudi delno zboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo (za kar se ne samo predsednik, marveč tudi «platforma» demokratske stranke še naprej zavzemata, pri čemer vztrajata pri pomenu, ki ga ima moskovski sporazum o jedrskih poizkusih kot prece-dens) za rešitev nekaterih nalog, ki jih po oceni vodilnih politikov demokratske stranke ameriška družba mora urediti, če si hoče zagotoviti svojo stabilnost pa tudi svoj mednarodni vpliv v sodobnih pogojih. Res je, da demokratska ((platforma« ne napoveduje^ novih pobud na področju državljanskih pravic ali socialne zakonodaje, toda izrecno priznava važnost teh problemov In obljublja, da bodo uresničili že sprejete ali predlagane zakone, imenovanje eksponiranega liberalca Huberta Humphreya za podpredsedniškega kandidata pa je med drugim dokaz želje, da bi ohranili in zagotovili podporo •mističnih« sil. iprotno pa se Goldwater-koncepcija, ki jo v celoti a tudi ((platforma« repub-;ke stranke, konec koncev j je na to, da v ameriški ii ni nikakih problemov, ij bi jih reševali, da so ikanci živeli v najboljšem ieh svetov vse dotlej, do-jih ni «ogrozil komuni-in dokler se v njihovi i niso pojavila «nevarna» matorska stremljenja. Za vaterja je rešitev vseh emov Združenih držav A-ce dejansko izven Združe-[ržav. Zanj je «zmaga nad inizmom« poglavitna nalo-i smoter, ki bi, če bi ga ;ii, rešili Ameriko vseh . Koeksistenca, razoroži-»pomiritev« — to so #pa-nestvarne ideje, utvare, blikanska «platorma» gre tvu molče tudi preko vseh :ih domačih problemov Ženih držav In preko pe-problemov vojne in mi-iri čemer kaže nezaintere-ost za njihovo rešitev, na-o dejanskih pa ustvarja ne dileme. Sodeč po tem mentu in po glediščih re-kanskega kandidate, je >dnost Združenih držav A-ke odvisna od stopnje »čnosti v boju proti komu-u», temu pa se morajo se-podrediti tudi take «ma-)sti» kot je recimo rasna ost ali nepreskrbljena sta--iromašnega človeka To primer politične v službi družbe- ccile v ((platformi« demokrat- ttJsbsrz zastarelih klišejev. Tona je predvsem splošna tev. Toda v tej zvezi je uče, da ne bi videli re-notranje politične pro- osti in zunanje-politlč- •ealizma kandidatov in ma demokratske stran-isprotju z goldwaterskim stvnrnosti — V neodgovornost. C. A. mm , i, ■ ^ t i: ■ T’*"' .( 1 rti®77. ON m h.mii-TB Tajnik OZN U Tant je prejšnji teden izjavil, da je vsaj za sedaj izključena sporazumna rešitev spora o Cipru. Sporočil je, da bo v kratkem imenoval novega posredovalca in poudaril, da je nujno potrebno podaljšati mandat silam OZN, ki poteče 26. septembra. Pogajanja v Ženevi so se trenutno prekinila. Vendar pa se nadaljuje v posameznih prestolnicah diplomatska dejavnost, da bi našli izhod iz slepe ulice. Ta izhod bi bil dokaj lahek, če bi se druge države odrekle vmešavanju v ciprske zadeve in prepustile ciprskemu ljudstvu samemu, da reši notranje spore. Kakor že javljeno prejšnji teden, sta ciprski predsednik Makarios in zunanji minister Kiprianu imela v Kairu razgovore s predsednikom Naserjem. Uradno sporočilo o teh razgovorih poudarja, da ZAR podpira borbo ciprskega ljudstva za popolno neodvisnost in za pravico do samoodločbe. ZAR je mnenja, da mora prenehati vmešavanje od zunaj, da bo moglo ciprsko ljudstvo svobodno uveljaviti svojo voljo. ZAR je odkrito obsodila neposreden napad na Ciper in izrekla pripravljenost pomagati ciprskemu ljudstvu v obrambi pred napadom. Predsednika obeh držav sta zlasti nastopila proti tujim vojaškim oporiščem na otoku. Makarios je opozoril, da so ciprskemu ljudstvu vsilili londonske in zueriške sporazume, ki torej ne morejo obveljali. Predsednik Naser je v intervjuju nekemu ciprskemu listu sporočil, da bo obiskal Ciper in da upa, da bo spor kmalu rešen. Dodal je, da je Makariosu zagotovil vsako pomoč ZAR proti morebitnemu na padu in da nobena miroljubna država ne bi mogla ostati ravnodušna v primeru napada na Ciper. Načelo samoodločbe je priznano na vsem svetu in tudi Ciper ne sme biti izjema. Zaradi neuspeha dosedanjih posredovanj je ciprska vlada sklenila, da se bo oktobra obrnila na skupščino OZN, kjer bo stališče Cipra zagovarjal predsednik Makarios. Medtem se nadaljujejo posvetovanja med grško in ciprsko vlado. Napovedali so tudi bližnji obisk ciprskega zunanjega ministra v Moskvi. Pri tem pa Turčija Se vedno gro-'izi. Predsednik vlade Inbnu je izjavil, da turška vlada sicer želi mirno rešitev spora, da pa si pridržuje pravico vojaško intervenirati vsak trenutek na Cipru z vsemi sredstvi. Dodal je, da bi to utegnilo pripeljati do vojne med Grčijo in Turčijo, pri čemer bi prišel Ciper v ozadje. Pri tem je deja}, da bi Turčija sprejela Achesonov načrt o razdelitvi otoka, če bi ta bil dokončen. Očital ie ameriški vladi, da je s preprečitvijo turškega izkrcanja na Cipru pomagala Makariosu. Vsekakor je jasno, da sporazuma ne bo tako kmalu, ker turška vlada poudarja, da je Ciper za Turčijo Vietnamu spremenila stvari v Južnem Vietnamu. Pri tem poudarja, da je Vietlcong dovolj močan in lahko zmanjša svojo odvisnost od Severneaa Vietnama, če bo to potrebno. Nevarnosti ni v Hanoju, temveč je v Sajgonu. A-meričani se lahko pripravijo na enak poraz, kot so ga doživeli Francozi pred desetimi leti pri Dien Bien Fuju. List pravi, da nevtralizacija Južnega Vietnama seveda pomeni zmanjšati na minimum tuji vpliv, bodisi ameriški, kitajski ali francoski. To pomeni tudi, da je treba poiskati nevtralistično zveza med strankami v Sajgonu. kar bi bilo mnogo važnejše kot pa pogajanja o mednarodnih poroštvih sumljive vrednosti. Prej ali slej pa mora prit: do sporazuma z Vietkongom. Hruščov-Erhard V četrtek so v Bonnu sporočili da je Hruščov po svojem poslani ku sporočil, da je pripravljen obi skati Bonn, da se sestane s kane lerjem Erhardom. Sedaj poudarjajo v Bonnu, da mora naslednja po- ..................................................n........u.h.................................. Grčija zahteva izredno sejo varnostnega sveta zaradi naglega slabšanja odnosov s Turčijo Papandreu je pozval atlantsko zavezništvo, naj posreduje, da Turčija preneha z vojnimi grožnjami - Številne obtožbe proti Turčiji - Kralj Konstantin je včeraj sprejel gen. Grivasa grožnjami NEW YORK, 5. — Grški predstavnik v Združenih narodih tltsios je danes popoldne zahteval od predsednika varnostne-a sveta, sovjetskega predstavnika Morozova, naj skliče nuj-o sejo sveta, da prouči «naglo slabšanje grško-turških od-osov zaradi nezakonitih in izzivalnih ukrepov turške vlade roti grškim državljanom, kl živijo v Turčiji«. Atomska konferenca >✓ v Ženevi Predsednik grške vlade Papandreu je ob otvoritvi mednarodnega sejma v Solunu pozval atlantsko zavezništvo, naj pomaga Grčiji, «če bo Turčija vztrajala pri svojih grožnjah in vojnih pobudah«. Papandreu je dalje izjavil, da je absurdna zahteva, ki jo je Turčija postavila na ženevssih pogajanjih v zvezi s Ciprom in ki predvideva odstop dela grškega ozemlja Turčiji v zameno za priključitev Cipra k Grčiji. «Ob tožujem turško vlado, je nadaljeval Papandreu, pred atlantskim zavezništvom in pozivam to zavezništvo, naj posreduje, da prenehajo vojne grožnje in da se zagotovi obramba naše dežele v primeru napada. Samo tako bo atlantsko zavezništvo opravičilo svoje poslanstvo in bo ohranilo čast svojega imena.« Zatem Je Papandreu izjavil, da so načrti grške politike glede Cipra naslednji: 1. Edina rešitev Je priključitev k Grčiji, kl jo mora svobodno in brez obveznosti sprejeti ciprsko ljudstvo. 2. Samo mirna sredstva in zaupanje v delo Združenih narodov lahko odstranijo nesoglasja. 3. Popolna zaščita pravic turške manjšine. 4. Poziv glavni skupščini Združenih narodov, naj reši ciprski spor, ter poziv varnostnemu svetu, naj podaljša mandat OZN. 5. Popolna prekinitev vseh vojaških pobud na Cipru in zaščita turške manjšine. «Grčija, je zaključil Papandreu, se ne boji vojnih groženj, toda če nas bodo Turki napadli, bo dolžnost obrambe naše dežele za nas sveta dolžnost.« Predstavnik grškega zunanjega ministrstva ie danes izjavil: ((Predsednik Inbnu je pred narodno skupščino pripisal grški vladi načrte za uničenje turške manjšine na Cipru s podpiranjem ciprskih Grkov s tem v zvezi. Poleg tega je govoril o velikih grških demonstrativnih vojaških pripravah z namenom ogrožanja miru in izzivanja oboroženega spopada med Grčijo In Turčijo. Odgovor na te prazne obtožbe so dala dejanja: 1. Turške oborožene sile niso od decembra 1963 do danes nikoli prenehale z velikimi vežbami ob ciprski obali. Grške oborožene sile pa niso nikoli izvedle takega razkazovanja sile na tako Izzivalni način. 2. Turski reaktorji, kl so kršili ciprski zračni prostor, so prvikrat leteli nad otokom zelo nizko nad področjem Nikozije za božič 1963 popoldne. Tl nezakoniti poleti so se ponavljali med 8 ln 10. avgustom 1964. Kar pa Je še hujše, je dejstvo, da so turška letala obstreljevala ciprske vasi ln mimo prebivalstvo ter metala zažlgalne bombe na te vasi. 3. Voditelji turških oboroženih sil so po teh napadih podali ob-rekovalne in vojnohujskaške izjave. 4. Turški držav« radio ni dolge mesece nikoli prenehal razplante-vati strasti med ljudstvom proti ciprskim Grkom tn proti Grčiji s skrajno šovinističnimi oddajami. Tisk, ki je bil do še nedavnega popolnoma nadzorovan zaradi izrednega stanja, je sledil tej taktiki. 5. Prea nekaj dnevi je prišlo do znanih dogodkov proti sedežu grškega poslaništva v Ankari, proti grškemu tiskovnemu uradu v Carigradu in grškemu konzulatu v Smirni. Predvčerajšnje demonstracije v Ankari je vodil načelnik glavnega štaba turške vojske general Tural skupno z več desetin drugih večjih častnikov. Zvedelo se je, da je grška vlada zaradi žugajočega govora predsednika turške vlade odredila pripravljenost svoje vojske. Dalje poročajo, da je Turčija razmestila oklepne artilerijske enote ob grški meji. Zaradi tega so grške čete na tem področju dobile ukaz, naj bodo pripravljene. Grški kralj Konstantin je sprejel danes generala Grivasa, ki je prišel včeraj v Atene. Včeraj so Grivasa sprejeli predsednik vlade Papandreu ter ministra za zunanje zadeve In za obrambo. DANES Predsednik republike Segni je že toliko okreval, da je včeraj lahko zapustil bolniško posteljo in eno uro sedel na naslanjaču, opoldne pa je skoraj normalno kosil. Zadnji zdravniški pregledi so ugotovili, da se stanje bolnika stalno zboljšuje. — Medtem pa se je v poslanski zbornici za govorom kmetijskega ministra Ferrari-Aggradija zaključila splošna debata o agrarnih pogodbah. Minister je poudaril, da sta se spolovinarstvo in rentna veleposest preživela In da se morata umakniti sodobnejšim oblikam. — O atentatih na Jui nem Tirolskem je dal včeraj po radiu obljubljeno izjavo tudi avstrijski zunanji minister Krelsky, ki se bo prihodnji teden sestal z italijanskim zunanjim ministrom Saragatom v Ženevi. — V vsem svetu je Togliattijev dokument o mednarodnem delavskem gibanju doživel izredno velik odmev. Zanimivo je, da nekateri glavni časopisi na Zahodu ugotavljajo »vpliv predsednika T!*a na To-gliattijeve ideje*. V mednarodnem dogajanju pa je zopet v ospredju grško-turški spor zaradi Cipra, ki se je ponovno zaostril, tako da je Grčija včeraj zahtevala izredno sejo varnostnega sveta ter poudarja »nezakonite in izzivalne ukrepe turške vlade proti grškim državljanom, ki živijo v Turčiji«. Grški predsednik vlade Papandreu pa je pozval NATO, naj posreduje, da Turčija preneha z vojnimi grožnjami. Značilno je tudi. da je grški kral j Konstant in včeraj sprejel generala Grivasa, ki je poveljeval ciprski osvobodilni vojski. V Čilu je na predvčerajšnjih volitvah za predsednika republike zmagal demokristjanski kandidat Eduardo Krci, ki je prejel skoraj milijon in pol glasov, njegov glavni nasprotnik kandidat ljudske fronte Salvador AUende pa nekaj manj kot milijon glasov. V Adis Abebi se je začelo tretje važno zasedanje sveta ministrov organizacije afriške enotnosti, la so ga sklicali zaradi dogodkov v Kongu. ZAKLJUČENA SPLOŠNA RAZPRAVA O AGRARNIH POGODBAH Ferrari Aggradi o perspektivah kmetijske proizvodnje v Italiji Minister je poudaril, da sta se spolovinarstvo in rentna veleposest preživela in da se morata umakniti sodobnejšim oblikam La Malfa o stališču KPIglede vladnih ukrepov proti konjunkturi RIM, 5. — V poslanski zbornici so danes zaključili splošno razpravo o vladnih zakonskih ukrepih glede kmetijstva, ki predstavljajo izboljšanje delovnih pogojev za spolovinarje in kolone ter pomenijo prvi korak k postopni odpravi spolovinar-stva in kolonata v italijanskem kmetijstvu. V torek, sredo in četrtek bo poslanska zbornica razpravljala o posameznih členih teh ukrepov, v soboto pa jih bo odobrila s tajnim glasovanjem. Na začetku zasedanja se je poslanska zbornica poklonila spominu nedavno umrlega predsed nika poljske republike Zavad-skega, nato pa sta dobila besedo poročevalca manjšine Spon-ziello (MSI) in Bignardi (PLI), ki sta ponovila že znane ugovore proti vladnim ukrepom: Sponziello je celo zatrdil, da gre pri teh ukrepih za napad na «naš ustavnopravni sistem« in za prvi korak na poti k socialistični družbi in kolektivističnemu gospodarstvu, medtem ko je Bignardi zatrjeval, da ti ukrepi pomenijo »drugo zelo hudo zmoto levega centra, po nacionalizaciji električne industrije, in da bo povzročila, kot je po- vzročila prva, veliko škodo tudi izven ozkega območja, na katero se nanaša«. Potem ko je poročevalec večine Vittorio Colombo (KD) zavrnil argumente desne in leve opozicije in prikazal njihovo protislovnost, je dobil besedo minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi, ki je najprej poudaril, da je tudi splošna razprava dokazala, da ima kmetijstvo prednostni značaj in da je vprašanje kmetijstva »temeljno vprašanje naše dežele in, rekel bi celo, našega časa«. Minister je nato pripomnil, da so pereča vprašanja italijanskega kmetijstva trojnega značaja: tržišče, proizvodnja in struktura. S tem v zvezi je llllllllllllunillllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllUimilinillllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII Predsednik Johnson o Cipru: Stanje je zelo resno Zadovoljstvo zaradi zmage demokristjanskega kandidata v Čilu • Nov izstrelek vrste «Polaris» WASHINGTON, 5. — Ameriški predsednik Johnson je na tiskovni konferenci izjavil, da je stanje na Cipru zelo resno in da se bodo ZDA še dalje tru dile za rešitev spora. Pripomnil je, da je ameriška vlada zelo zainteresirana, da se najde (»pravična in mirna rešitev« zaradi tesnih odnosov, ki jih ZDA i-majo z vsemi sprtimi strankami. Zatem je Johnson pohvalil diplo- matsko dejavnost Deana Achesona v zvezi s Ciprom, o kateri je dejal, da je »potrpežljiva in spretna in se bo pokazala kot konstruktiven činitelj«. Acheson bo izročil prihodnji teden predsedniku Joh-ionu svoje sporočilo. Prve' dni prihodnjega tedna bo Johnson sprejel udi ameriškega poslanika v Južnem Vietnamu generala Taylorja n bivšega poslanika Lodgea, ki je nbiskal številne zahodnoevropske irestolnice in skušal pridobiti tam-ajšnje vlade za ameriško politiko i jugovzhodni Aziji. Johnson je zatem čestital novemu čilskemu predsedniku Freiju n je dejal, da je izvolitev Freija -mednarodnem srečanju v Ženevi, ki zaseda pod geslom «Kako žice*’ jutri». Oppenheimer je izjavil, da, če bi zahodni in sovjetski voditelji imeli najmanjše zaupanje, drugi v druge, se ne bi ohranila atomska, tajnost in mir bi bil zagotovljen. Na koncu je Oppenheimer poudaril, da bo samo razorožitev mogla ustvariti novega človeka in se ves svet želi v celoti iznebiti grožnje atomske vojne. Kitajci Maocetung je na nedavnem raZ' govoru z. japonskimi socialisti, PO" stavjl številne teritorialne zahteva proti Sovjetski zvezi. Maocetungo-ve ihfjave so v Moskvi objavili isto; časno s sovjetskim Odgovorom- J, Mosffvi poudarjajo, da ti dogodi kažejo, da Peking ne izbira sredstev v politični borbi proti Sovjfi' ski zvezi in KP SZ in da je v borbi pripravljen uporabljati nar podlkjše metode. Kot primer s omenjajo kitajske teritorialne zahteva proti Sovjetski zvezi in P0' skus da se med evropskimi socialističnimi državami ustvari razdor prav v zvezi z mejami. V Moskvi so mnenja, da je .Pekinško izzivanje na kitajsko-indijs* meji pred enim letom praktično m uvod v poznejše postavljanje P°' dobnfh problemov proti SovjetsK zvezi t jj Najprej so Kitajci začeli *2Z GENOVA, 5. — Dve osebi sta zgubili življenje med ropom, ki ga je davi izvršil v neki zlatarn: mlad ropar. Lastnik zlatarne je pravkar odprl trgovino in je začel jemati jz blagajne ure in druge zlate predmete, da jih razstavi v izložbi. Tedaj se je pred njim pojavil mladenič, oborožen z bodalom. Lastnik se je roparju postavil po robu. Tedaj je napa daleč potegnil iz žepa samokres in izstrelil štiri strele proti trgovcu, ki je bil na mestu mrtev. Napadalec je nato zbežal, toda številni mimoidoči so ga začeli za sledovati in zatem tudi karabinjerji. Ko je ropar uvidel, da je zgub ijen, si je pognal strel v glavo in je bil na mestu mrtev. obmkjne incidente. Zatem so v - . vilnih kitajskih tekstih začeli o imperialističnih osvajanjih čari* Rušile, kar je Maocetungu da je prišel do zaključka o «n pravični razdelitvi ozemlja» in a izjave, da Peking «ni še Vos,„,,. črte pod računoma. Kitajci P0Sl?Z. liajo med drugim zahteve po vni divostoku, Kamčatki in po drugi področjih vzhodno od Bajkalskeg jezera. «ki so postala rusko ozem. lje». Prav tako postavljajo . zahteve po Zunanji Mongoliji, kt J neodvisna država. Pri tem Sovjetski zvezi da si je priključi Besarabijo in del Poljske. , V moskovskih krogih ugotavljal tudi, da nikakor ni slučajno, a~ kitajski voditelji ne priznavajo a našvje meje Poljske in CSSR Pr“ Nemčiji. Pri tem hoče Peking d seči dva cilja. Prvi je, da napta nov korak političnega dvorjeni _ političnega Bonnu, drugi pa, da se ustvari spu med CSSR in Poljsko na eni stran ter Vzhodno Nemčijo na drugi stra ni Moskovska «Pravda» je poiia rila, da bi utegnila taka Pol,t,JL Pekinga ustvariti zelo neljube P* * * * v sledice. M ij jtTLgg, Draga Stamejčičeva izenačila svetovni rekord na 80m ovire CELJE, 5. — Slovenska atletinja Draga Stamejčičeva je danes v Celju Izenačila a časom 10”5 svetovni rekord v teku na 80 m ovire. 1.i Jugoslovanko je že pet atletinj, ki so dosegle Isti čas in sicer Nem. ka Blkkemayrr (1960. leta), Avstralka Moore (1962), Nemku Ital-zer (maja letos) ln predstavnica Sovjetske zveze Irina Press (9. in 29. avgusta letos). BUDIMPEŠTA, 5. — Poljska ženska štafeta v postavi Platkowska, Klrszensteln, Oorecka, Klobukovv-ska Je danes Izboljšala s časom 44 ’4 evropskt rekord na 4x100 m. Prejšnji rekord je s 44”5 pripadal štafetama SZ ln Poljske, medtem ko pripada svetovni rekord s 44"3 ZDA. PLAVANJE RIM, 5. — Tržačanka Annamari* Cecchi je danes z 1’07”7 Izboljša*0 Italijanski rekord na 100 m metu J ček. Prejšnji rekord <1'H”4) Je Pra’ tako pripadal Cecchijevl. SIRACUSA, 5.*— V novem bMf ne je bil nocoj plavalni dvoboj m dinskih reprezentanc Italije in “ goslavlje. Med dvobojem so It»*M ni izboljšali dva junlorska rekoro -Jugoslovan DJakovtč pa je s čašo lfi'OT'7 izboljšal lastni državni kord. Prvi dan dvoboja se Je kom kakor sledi: ii Juniorke: Italija 30 . Jugoslavija * Junlorji: Italija 27 - Jugoslavija V vnterpolu so italijanski n* -dinci premagali jugoslovanske (1:0, 3:1, 2:0, 0:2). GOVOR JUSA KOZAKA Ob deseti obletniei Župančičeve smrti Pretekli teden so pokopali slovenskega pisatelja, pomembnega kulturnega delavca Juša Kozaka. Objavljamo govor, ki ga je imel pokojnik ob deseti obletnici smrti prijatelja, pesnika Otona Zupančiča. Deset let je minilo, odkar je umrl veliki umetnik, «ljudski Pesnik» Oton Zupančič. Te skromna spominske besede nimajo drugega namena kakor v teh časih, ko dan tako požrešno požira dan in leto leto, za hip ustaviti beg časa in prisluhniti v tihi grob. Prenekaterim med nami sta še vedno pred očmi njegova sloka, “imo naprej nagnjena postava, visoko, izbočeno čelo nad košče- obrazom, zgovornim zrcalom duhovnega doživljanja. Vedno glob- Drazue je oraio življenje v ta obraz, na katerem so se živo, brez besed odražale vse skale človeškega čustvovanja, od otroškega ve-selja, nežne topline, mrke zamišljenosti do svete jeze, ko se je visoko Usločila leva obrv nad prodimim pogledom. Največ ur življenja je Prebil pri knjigah, bodisi da jih je sam ustvarjal, jih prelistaval ali Prevajal — po navadi zavit v oblake tobakovega dima. S posebno sbranostjo je jemal knjigo v roke, pomaknil očala na čelo in jo s široko odprtimi očmi pod sršečimi obrvmi izpraševal, kaj mu imajo povedati besede. Tako so minevale ure in ure ob Shakespearu, Dickensu, Balzacu, Stendhalu, Molieru, Rostandu, Puškinu in tolikerih drugih Arhovih svetovne literature. Z imenom Oton še vedno zaživi njegova podoba v dnevnem življenju in ob svečanih dogodkih. Odmi-rejoči sodobniki pa jo poneso s seboj, da bo s časom zbledela in *ivela le v ustnem izročilu. Trohnobo, neizbežno sojeno vsemu živemu, premagajo le dejanja, ® s prvobitno ustvarjalno močjo zajamejo in utelesijo v izvirni podobi smisel in usodo človeškega bivanja. Med taka dejanja, ki so redila novo zavest, se uvrščajo tudi stvaritve Otona Zupančiča. Kaj govori ta grob sodobnemu človeku? Usoda mu je naklonila sedemdeset let življenja, na zunaj brez Pretresljivih obratov, v notranjosti toliko bolj bogatega doživetij in snovanja. Od mladosti, ko je kot plah študent pričel pisati prve ver-ze, je do zadnje ure imel oster posluh na svojo rast in za dogajanja v svetu in narodu. Se v zgodnjih letih zorenja si je zapisal: «Moja stvar je narediti is sebe človeka, zdravega, krepkega telesa :n duha, ki je dobre volje. To se pravi, ki je tako močan, da si upa bojevati boj, veseliti se, omagovati, trpeti, padati, vstajati, iskati resnico in skrivnosti, z Unx>m in srcem, z mislijo in voljo, z vero in skepso, z upom in strahom.« Pravzaprav je tej maksimi ostal zvest do kraja. Vse njegove Pesnitve so izpoved nenehnega izpopolnjevanja, veselja, vere, omago-vanja, obupa in samozavesti, le obzorja se širijo. Politično življenje na Slovenskem je na pragu dvajsetega stoletja teklo po izvoženih poteh strankarskih bojev. Mladine ni moglo razmeti. v gospodarskem razvoju je bila dežela zaostala in prevladujoča Večina kmečkega prebivalstva se je oklepala konservativnih tradicij. V tem ozračju je pomenilo rojstvo ((slovenske moderne)) pomlad in Prerojenje. Nove izrazne oblike, nove misli in čustva so odprle dveri to okna, da je prepih vznemiril življenje. Drznost izpovedi, ki so Jun očitali bohemstvo in dekadenco, je presenetila. Z revolucionarnim pogumom je razbila stare oblike: v drznih podobah je umetnik izpovedoval svoja čustva. Z bodečimi ostmi je napadal filistra, to se ni drznil sam sebi priznati praznoto in duhovno lenobo. V teh igrivih verzih, ki niso mogli prikriti vpliva tujih vzorov, se je razgalilo človeško srce z vso iskrenostjo. Svobodni verz je napovedal umetnikovo sprostitev od vseh družabnih ozirov in dogem, ritem je izžareval mladostni zagon. Stari ideali so se osmešili, nova lepota totsede je omrežila srca, ki so zaslutila bliskavice. Umetniško snovanje modernistov je postalo politično dejanje, naperjeno proti lažnim Idealom, konservativnemu dogmatizmu in zakrinkani morali. Nova Umetnost je bila bojevita izpoved svobodnega duha. V žarišču je stal umetnik. Njegova usoda v družbi je bila usoda vseh idealov, vseh duš, Iti so hlepele po lepoti in soncu ter so preva-rane v hrepenenju omagovale. Zupančič se ja zgodaj odvrnil od boheme in zatohlih sanj. Nje-revo srce je spoznalo resničnost, da v življenju zmagujeta le zdravje to odločna moč. Bil je vendar človek, ki je preziral malodušnost, omahovanje in zakrknjeno bolestnost. Njegova maksima mu je narekovala, raje obležati zdrobljen kakor kloniti pred življenjskimi udar-ci in se predajati obupu. Človek mora priti do svoje podobe. Od kod ta vedri in nasmejani pogled na svet? 2e v časih prvih m ?a*?j 118 Pr*mer me(t drugimi «Zimska idila«, pesem o dneh žleb curlja zaspano, zdaj zdaj bo vkovan, razsušena lesa škriplje noč in dan, v mukanje živine lačno lesa škriplje, v koči siva mamka s prsti v prazno tiplje: Star vran na vereji prerokuje v mrak; trepnil je s perotmi m odločil: «Vrag!» t, ostrim in tenkim posluhom za ljudsko besedo mu Je bil dan be« ^ 8r’ da Je sproti ustvarjal nove izraze, zajete pri viru ljudske n ®de- Nad slovenskim Jezikom, ki mu je brez puritanske ozkosrč-kot tudi kot prevajalec temelje širokih izranih možnosti, je n uPrsvnik zavoda za kulturo slovonskega jezika pri Akademiji zna-"*ti in umetnosti bedel do kraja. Šestinštiridesetega leta Je opo-M* izobražence, da «tudi jezikovna oblast izhaja od spodaj iz PAHOR Iz „Matije Gorjancr“ Skoraj istočasno kot Juš Kozak je odšel pisatelj Jože Pahor, nepomirljivi borec za pravico. Objavljamo pričujoči odlomek iz njegovega romana «Matija Gorjam. Gospod Herberstain je dobil pomoč. Okrog tisoč tirolskih konjenikov je prijezdilo čez Koroško in po Mislinjski dolini, ženske, ki so vohunile upornikom, so sporočile kmetom, še preden so jezdeci dospeli pred Celje. V gradu so se pripravili. Nika-kega dvoma ni bilo, da bo Herberstain v kratkem navalil z vso silo. Prav tako ni nihče dvomil, da bo to najtežji spopad. Povsod so ojačili ovire in utrdili nasipe. V sovražnih vrstah je sicer mirovalo, a to je bil mir pred viharjem. 1 Gospod Herberstain Je dal svojim pomožnim oddelkom le malo oddiha. Mudilo se mu je. Zvest svojemu načelu, da je treba naglo udarjati, je že popoldne — čisto nenadno in brez priprav — zapovedal naskok. Kmetje so vedeli, da gre na življenje in smrt in so se srdito branili. Gospod Herberstain je divjal, tudi novi oddelki mu niso izbojevali nagle zmage, kakršnih je bil vajen drugod. Do noči je gonil čete v napad, a kmetov ni omajal. Vedeli so, da ne bo usmiljenja, če omahnejo, da pride šele tedaj najstrašnejši trenutek. Vztrajali so, sovražnik ni mogel naprej. A ko so se naposled napadi ustavili, so šele videli, s kakšnimi strašnimi žrtvami so se odkupili. Preveč je bilo mrtvih in ranjenih, da bi vzdržali nov naval. Odločitev so sicer zavlekli, a preprečiti je ne bi mogli več. Prvi spopad bi končal s klanjem, le močne nove uporniške sile bi lahko pričele novo bitko. Vojni svet se Je sestal in razpravljal z najstrožjo tajnostjo. Starešine so videli, da je položaj obupen, a nihče ni svetoval, naj bi se umaknili. Prek je bil, ki je presekal vozel. Vsi so zapisani smrti, jutri bodo ti nasipi njihov grob. Ali naj tu izkrvavijo? Ali ni bolje, da odstopijo, dobijo pomoč in spet nekje postavijo nov zid? Saj je še svežih uporniških krdel! «Kar je konjenikov, naj odidejo ob Savinji navzdol,« je nasvetoval, «drugi bomo krili odhod.« «Ti boš vodil konjico, obrambo pusti meni!« se je odločil Gorjan. «Tvoje življenje je dragoceno!« ((Prišel bom za teboj, če nam bo sreča količkaj mila,« je odločil Prek, «vem, kaj mi je storiti. Tvoja naloga je, da zbereš novih čet. Ljudi poznaš, delaj naglo in brez počitka! Kje se spet dobimo?« «V Mirenski dolini,« je dejal Gorjan, ki je trdno upal, da bodo vzlic vsemu zbudili med tlačani spet isti duh, ki je bil dvignil množico, da je privrela v Celie. Se pred polnočjo so jezdeci odšli, čim tiše, da bi ne bilo izne-nadenj. Hiteli so čez Zidani most, v Radečah in Loki so podrli mostove čez Savo in so bili ob Jutranjem svitu v Sevnici. Tu so našli predstražo oddelka, ki je bil na poti iz Brežic. ((Prepozno, odločeno je!« Je vzkliknil Gorjan. ((Vrnite se bra-i nit Krško ali Brežice! Le v utrjenem mestu boste kos sovražniku!« Pomislil je, ali bi ne bilo pa- metno, če bi šel oddelek ž njim. Toda če bi udaril Herberstain ob Savi navzdol, bi v Brežicah težko pogrešali teh čet. „ , »Pripravite se!« Je dejal. «Caka vas morda velika naloga! Izberite si najlepši del, junaštvo!« Gorjanov oddelek je krenil v Mirensko dolino. Povsod so jih spraševali o porazu kmečke vojske v Celju, že pred nekaj dnevi se je bil razširil glas o tem, obenem se je širila groza zaradi Herberstainove krutosti. «Tudi to je delo odpadnikov v službi plemstva,« je kipel Gorjan, «saj smo se še sinoči borili v Celju! Naši tovariši morda še to uro odbijajo nov napad! Ce se jim je pa posrečilo, da so se umaknili v hribe, bo še čutiti njihovo voljo!« Ves čas je Gorjan premišljal, kam bo krenila plemiška vojska, ko se odloči pred Celjem. To ni bilo važno le zaradi vsega dela v Mirenski dolini, ampak tudi zaradi nekaterih ranjencev, ki so jih imeli s seboj. Ce-bulec iz Mirne peči se je vso pot le težko držal v sedlu. Rana, ki jo je dobil v stegno, sicer ni bila huda, a kazalo je, da se je pri-sadila. žarela je in otekala. Ce-bulec je bil truden in se je vedno teže boril z vročino. Moral bi leči, a kje naj ga puste, ko je bilo pričakovati vsak čas zasledovalcev? Gorjan je ugibal, kako bi mu pomagali, ranjenec pa se je branil, češ da bo že bolje. Daši oslabljen, je vendar komaj čakal, da bi že mogel po vaseh, kjer je Imel prijatelje in znance. Ni verjel, da bi bil kdor koli premamil može, ki je bil prepričan, da so trdni kakor skala. Le z lažjo jih je mogel prevariti, ker se ne bi nikomur dali podkupiti. «Vse bomo še sklicali v boj,» je zagotavljal Gorjanu, «če imamo le teden dni časa!« Gorjan je vedel, da v osmih dneh ne opravijo ničesar. A če bi zbrali le še nekaj konjiče, bi ž njo lahko nadlegovali Her-berstaina, če bi krenil v Mirensko dolino. Konjikov so še najbolj potrebovali. Ž njimi bi napadali od strani, nenadoma in bi prav tako naglo spet izginjali. Tako bi se izogibali žrtvam. Ce bi medtem prišlo krdelo iz Kočevja, kamor je bil tudi že odhitel sel, bi počasi le omajali sovražnike kmetov in na ta način ustavili strahovitosti, ki so o njih pričale vasi od Zilske in Lavantske doline pa do Celja. Kakor sta si Dietrichstain in Herberstain z mečem podjarmila obširna ozemlja, vendar je bilo jasno, da sta z vsakim korakom dalje oslabljena, če se tlačani ne vdajo. Kamor koli je prišla Herbersteinova vojska, povsod je morala puščati večje oddelke, s čemer je pojemala njena sila. Se vedno je gorelo vse ozemlje od Savinje do Sotle in naprej ob Krki navzgor, še vedno so stale Brežice, in tudi Gorenjska je bila prosta in vsa v kmečkih rokah. Konjiški dogodki so jih raztrgali. A dasi je imel s seboj može, ki so bili pripravljeni na vsako žrtev, vendar je hotel še enkrat slišati njihovo besedo. «Na razpotju smo,# je nagovoril tovariše, «sami vidite. Le če nap-nemo vse sile, lahko še računate na bojno srečo. Niste izmed tistih, ki so plenili in ropali, a potem izginjali. To ni bila nikakš-na borba za skupne cilje, bilo Je le sramotno izdajstvo velike stvari. Kdor se bori za občo rešitev, mora iti do skrajnosti. Ni dovolj, da padejo roparska gnezda, da jih uniči ogenj, treba je zabra-niti, da se ne vrne krivica. Treba je s krvjo zapečatiti, za kar so dali življenje vsi, ki so pomrli po ječah, ki so padli v bojih, ki so končali na vešalih ali od rabljevega meča. Odgovorite, ali ste pripravljeni vztrajati na tej svetli poti? «Hočemo!» so odgovorili možje. ((Prisegate, da se ne boste u-maknili, pa naj vam je tudi umreti? Prisegate pri krvi vseh, ki so umrli za staro pravdo?« Možje so prisegli. Kakor so jih napori zadnjih dni izmučili, jim ni zlomilo volje, borba jih je strnila in prekalila. Se nedavno obrekovani Gorjan, ki je v Celju v nevarnem metežu pokazal svojo neustrašenost, jim je bil bližji in dražji. 2 njim vred so verjeli, da borba ni in ne more biti izgubljena, dokler sami ne padejo. Gorjanov načrt je bil preprost: polovica mož je ostala ob Savi, da bi branili prehod in obenem zbrali novih sil, drugi so odjezdili po vaseh, da spet razvnamejo voljo za boj. To ni bilo lahko, ker se je povsod ponavljala ista beseda, da bo dolina obvarovana strahot le, če se nihče več ne zgane. Baje je deželni glavar dosegel obljubo, da bo ljudem prizaneseno. V resnici je imel Auersperg sam tlačane v tem ozemlju — mirenski grad je bil njegov — in se je bal, da se ne bi ljudje razbežali iz strahu pred kaznijo. Kje naj potem dobi delavcev? Zato je prosil Herberstaina, naj prizanaša kmetom in vasem, naj pa neusmiljeno pobije in pobesi vse, lp so vodili punt. Gorjanovi ljudje so se razdelili v več skupin z nalogo, da bliskovito predirjajo vasi in brez usmiljenja zatrejo vse, kar bi oviralo odpor. Obenem so morali zbrati vse one, ki so odločeni, da branijo svobodo. Ukaz nadno je bil dober. Tako ne- Melita Vovk: ilustracija v zbirki novci Juša Kozaka aRodno mesto« in nepričakovano so planili jezdeci po dolini, da se Je potuhnilo vse, kar je bilo proti puntarjem. Tu in tam so zajeli sumljive nepoznane ljudi. Ko so jih pritisnili ob steno in Jim zagrozili- z vešali, so se začeli izdajati. Gorjan je dobival vedno več sledi, Mustar je bil sam v Mirenski dolini, dokazi o njegovi krivdi so bili vedno jasnejši. Pričel se je razburljiv lov. Puntarji so obkolili St. Rupert in preiskovali od hiše do hiše. Ko so prišli v gostilno, se jim je gostilničarka, mlada, postavna vdova, odločno postavila po robu. Baje je Mustar že kdaj odšel v Trebnje. Niso ji verjeli, prevrgli so vse v poslopju in v kašči so našli skritega soteškega veljaka. Divje se je pognal v zasledovalce, a možje so ga spodnesli, podrli in zvezali. Obležal je na podu, zastražili so ga. Gorjana je spreletelo, ko so ga obvestili, da je Mustar ujet. Usodno poglavje se je torej bližalo koncu, človeku, ki je ob najhujši uri padel tlačanom v hrbet, je zorelo plačilo. Ko pa je Gorjan stopil pred ujetnika, se je sam sebi čudil, kako je ravnodušen. Nič več ni čutil strašne jeze, ki je še nedavno gorela v njem, nič več ni bilo v njem želje po maščevanju. Toda tudi usmiljenja ni občutil. Ta človek, ki je ležal zvezan na tleh mu ni bil več kot kamen na cesti ali gomila zemlje. Mustarjeva usoda je bila zdaj v njegovih rokah in niti za trenutek ni razmišljal o njej. Ujetniku je kri udarila v obraz. Posmeh je zginil z njegovega ošabnega lica, le brezmejno sovraštvo mu je gorelo v očeh. «Odveži me!« je pozval Gorjana. «Nisem vajen vezi!« «Niso za veljaka, kaj? Potrpi, kmalu jih boš rešen!« Mustar ga je srepo pogledal. »Kaj nameravaš z menoj?« je vprašal z globokim glasom. «Kaj pričakuješ, ki si izdal stvar naših ljudi nasilnikom in krvosesom?« je udaril Gorjan. «Svojega očeta si zatajil zaradi njihove plemenite druščine«, je vrnil Mustar. »Lažeš!« je kriknil Gorjan in stopil bliže. «Udari!» se je rogal hrust. ((Zvezanega lahko biješ!« «Boril sl se za pravice tistih, ki požigajo vasi, ki obešajo in pobijajo nedolžne,« je očital Gorjan ogorčen. «Ne gobezdaj!« ga je zavračal veljak. «Od kdaj se boriš za tlačana? Od takrat, ko so vam vzeli zemljo, in kar ste imeli. Prej se nisi zganil!« «Podlež!» «Nisem te vprašal, da se raz-govarjaš z menoj! Le da me razvežeš, sem hotel, mar nisem dovolj zastražen?« «Vstani! Res nimam kaj govoriti s teboj!« «Kako naj vstanem zvezan?« je srdito vprašal Mustar. ((Vzdignite ga!« je velel Gorjan tovarišem. Postavili so ga na noge. «Kaj misliš z menoj?« Je ponovil ujetnik razburjen. »Tvoj čas je prišel!« «Je to sodba?« Gorjan ga je pogledal; velikan je bledel, a je še ves kljuboval. «Sam sebe nisem mogel razumeti, ko sem te ugledal zvezanega pred seboj«, je dejal Gorjan; «zdaj razumem! Nedolžne žrtve kličejo zadoščenje. Kdor si je nakopal veliko krivdo, jo more poravnati le s ceno svojega življenja. Tehtnica je pravična. Nisem tvoj sodnik, tu so, ki te bodo sodili.« Gorjan se je ozrl okrog in pokazal oborožene upornike. «Kaj bi izgubljali čas!« je dejal korenjaški mladenič «Saj si je splel vrv! Vsa dolina naj vidi, kako plačuje tlačan, kadar je mera polna.« Hrupno so odobravali možje, le eden, ki so se mu belili lasje na sencih, je iznenadil trde sodnike. Stopil je naprej, ozrl se po vseh in spregovoril: «Ali ga ne vprašate, če se kaj brani? Ce ni obdolžen po krivem? Ali nima pravice, da spregovori?« bi mater in sestro, dela ni bilo bogve kaj. Vajena sem bila hujšega. Sestra je bila vselfej osorna z menoj. Bogve zakaj? Ni bila lepa, jaz sem dobro vedela, ka -ko jo peče, da ni. Zato ji nisem nikoli ničesar zamerila. Na skrivaj sem se celo bala, da bi ji bila v napotje. Mirno sem prenašala njeno čemernost. Sama sebi se nisem zdela lepa. Bila sem pa močna in sta-sita, gospa je zmeraj občudovala moje lepe lase. Kadar sem nosila na mizo, sem čutila inženirjeve poglede. Vselej me je oblila rdečica, ker sem vedela predobro, kaj iščejo moške oči na meni. Ne rečem, da bi ne bila ničemurna. Večkrat sem stala zvečer pred ogledalom, se šarila z rutami in se ogledovala. Čudna žalost je bila nad mano, ker sem slutila, da me bodo le poželeli, ne pa ljubili. Veruj mi, Andrej, v vsakem človeku je nekaj, kar mu pove, kako bo z njim.« «Tebe — ne ljubiti?« Andrej se je zopet razvnel. «Ne govori, Andrej. Veliko sem izkusila. Leto dni sem živela tjavdan. Me, ki služimo, gledamo z grenkobo na življenje, drugače kot vi. Kaj moremo me pričakovati? Da nas vzame delavec ali kdo drug izmed njih. Nekaj veselih dni, potem se je treba boriti za kruhek, rediti otroke in se krvavo pehati z življenjem. Ljudje pa ne vedo ,da imamo tudi me toliko in toliko želja, od katerih se nam niti ena ne izpolni. Andrej, tudi v nas je skrito, da bi rade doživele nekaj lepega, da bi nas zapeklo pri srcu. Jaz sem vesela ženska in se rada smejem. Ampak včasih ponoči so se udrle solze, da je bilo zglavje premočeno. Nisem vedela, zakaj. Tisto jesen sem zvedela. V nedeljo popoldne me je vzela sestra s seboj. Z nama je šel študent, ki se je smolil že drugo leto okrog nje. Meni ni bil všeč. Strašno resen je bil. Nosil je dolge, košate brke in stopal tako premišljeno, da sem se mu morala smejati. Sli smo nekaj zunaj mesta. Spominjam se na veliko gostilno .kjer so točili novo vino, imeli muziko in plesali. Sestra je bila zopet čemerna, on pa resen, dostojanstven, poklon na levo, na desno, moj bog, kakšna puščoba. Nekajkrat me je povabil na ples. Sredi plesa, ko se mi je že malo mešalo v glavi, mi je strašno resno pošepetal: ..Gospodična, vi ste lepi!" Prasnila sem v smeh in se tudi pri mizi venomer smejala. Sestra me je očitajoče gledala, on pa je lovil pod mizo mojo roko. Uh, kako je imel mrzle roke. Kako sta živela s sestro, ne vem. Ko smo odhajali, sem opazila, da j? vzel sestrino torbico in poravnal račun. Mogoče mu je sploh da-ala denar, to sta pač sama vedela. V mestu smo šli v kino. Prvič sem bila v kinu in sem menda gledala z odprtimi usti. Nekajkrat sem čutila, da me je nekdo pobožal po roki. Bila sem tako zatopljena v podobe na platnu, da se nisem zmenila za mrzle prste. Po kinu smo se poslovili pred sestrinim domom. Gospod se je ponudil, da bi me spremil domov. Branila sem se. On pa je sestri nekaj pošepetal in reva je privolila. Hitro sem skočila na električno, on za mano. Sedela sva molče. Potem sva še hodila peš in tedaj je važno pričel: ..Gospodična ...” Kaj je govoril, se ne spominjam več. Vabil me je s seboj in mi ponuial denar. Od sramu sem stekla pred njim, da me ni mogel več dohiteti. Doma sem se zarila v blazino in jokala. Ne toliko zaradi sebe kakor zavoljo sestre. Drugo nedeljo sem ostala doma, čez teden dni sta prišla zopet pome. Najbrž jo je on nagovoril. V srcu sem mu obljubila maščevanje. Sedeli smo v gostilni, zopet nekje zunaj. Ko me je povabil na ples, sem odklonila. Sestra se ie jezila. Ne Vem, kaj mi je očitala. V meni je zavrelo. Še dobro se spominjam, da sem živo občutila grdo zlobo. Mimo sem dejala: „Potem mi bo pa zopet ponujal denar, če bi hotela z njim v hotel.” Lahko verjameš, kakšne oči sem zagledala. Sestra se je kar tresla. Njemu se ni prav nič poznalo. Grdo je pogledal in važno odprl mastne ustnice. „Tvoja sestra je neverjetno pokvarjena.” Beseda me je v živo zadela. Sestra me je presunila s pogledom in siknila; „Kača!” Preveč se mi je vse gnusilo, da bi le besedico črhnila. Sedela sem tiho, gledala v tla, v lice me je pekla sramota. Videla sem, kako vstajata, me zapuščata, pa se nisem mogla ganiti. Stemnilo se je že, ko sem vstala in se kar opotekla. Solze so mi lile, čeprav nisem hotela jokati. Preveč, preveč se mi je gnusilo. Sramovala sem se sama sebe, ker me je popadla taka zloba. Nič ne vem, kako sem prišla v mesto. Naenkrat sem stala pred kinom. Tisti hip sem vse pozabila. Kupila sem vstopnico, igrali so nekaj smešnega. Sedela sem in se smejala, da so mi zopet prihajale solze. To pot prav iz veselja nad tisto neumnostjo. ZANIMIVA ODKRITJA O SPOLNEM^ NAGONU IN LJUBEZNI Zakonska zvestoba med živalmi Vran, jereb, krokar, štrk, žerjav, divji gosak, papiga in še nekaj drugih žive vse življenje v trajnem in zvestem zakonu - Jelen, ruševec, divji petelin žive v sezonskem haremu - Veternjaki pa so prepelice, divji zajci, fazani in še nekateri Mrve in drobiž + MAČJA «PORODNIŠNICA» V Los Angelesu so pred kratkim odprli zares svojevrstno bolnišnico. Pravzaprav m to bolnišnica, temveč porodnišnica. A ni namenjena ženskim porodnicam, marveč mačkam Lastnice teh živali so namreč precej petične in so pripraljene žrtvovati za svoje ljubljenke kakršenkoli znesek, samo da bodo v «svoji najtežji uri» uživale največjo udobnost in komfortno postrežbo. In lastniki te «porodnišnice» so poskrbeli v resnici za nadvse velik komfort. Vsaka teh malih «porodmc» bo ležala v svoji sobici v mehkih košarah in jih bodo hranili z izbrano dietično hrano. Pri mnogih živalih so odno-iaji med samcem in samico taki, da bi jih mogli primerjati zakonu. Moramo pa pri tem razlikovati med sezonskim zakonom, ki ga samec ln samica skleneta samo za čas parjenja, in med trajnim zakonom. V obeh primerih o-pazimo vse tri oblike zakona: monogamijo, to je sožitje enega samca z eno samico, in poligamijo, to je zakonsko sožitje v več samicami in ene samice z več samci. Večina žuželk živi v sezdn-skem in hkrati trajnem zakonu, kajti pri večini žuželk traja življenje le eno sezono. Med ribami slovi po sezonskem zakonu tudi losos. V drstnem času, ko se prične velika selitev losovov in jame-Jo spolno zrele živali potovati lz morja po rekah navzgor, kot bi jih vlekla neka nevidna moč tja, kjer so prišli na svet, in ko naposled dospejo po velikanskih naporih in težavah do svojega cilja, si samica izbere samca in jame ob njegovem varstvu odlagati ikre, katere potem on oblije s svojimi semenčicami. Takrat se noben drug samec ne sme približati tej dvojici. Samo v primeru, če samec pogine ali, če se ujame v nastavljene mreže, si samica poišče drugega samca, da ji pomaga skrbeti za jajčeca. Lahko trdimo, da je pri lososih zakonska zveza dosmrtna, kajti le malo je lososov, ki se po končanem drstenju povrnejo v morje in imajo'še toliko moči, da zdržijo še eno potovanje v novi ploditveni dobi. Sezonska monogamija je v veljavi tudi pri lisicah, volko- vih, jaguarjih. Te roparice se sparijo v vsaki dobi parjenja nanovo. Med to dobo žive v dvojicah in samec pomaga braniti zarod ter ga hraniti. A najzanimivejši pa je pri živalih trajni zakon. Mnogo je namreč živali, ki žive vse življenje v trajni in zvesti zakonski skupnosti, to je ista sa- mica z istim samcem. Po navadi živita sama zase, ločena od drugih. Najlepši primer takega zakonskega sožitja je papiga. Zakonski par papig kaže med živalmi največjo zakonsko ljubezen. Njuna ljubezen je neskončna in ne pozna nezvestobe. A največja pa je prav gotovo med parjenjem. Tistikrat sedita samec in samica tesno drug ob drugem in se ne ločita niti za hip. Več dni in tudi tednov si iščeta primernega mesta za gnezdo, ki ga potem oba skupno pleteta. V trajnem in zvestem zakonu živijo tudi vrani, jerebice, krokarji, štorklje, žerjavi, divje gosi, pribe, labodi in še mnogo drugih. Njih zakonsko sožitje traja do smrti. Le smrt pretrga njih zakonsko zvezo, in šele potem si preostali zakonec poišče drugo tovarišico, oziroma tovariša. Zanimive so tudi ugotovitve o zakonskem življenju goril. Čeprav žive te živali v tropah, ne žive kot večina drugih gozdnih živali vsevprek ne glede na spol. Gorile žive v monogamnem zakonu in so samci zelo vdani svojim samicam. Samec pomaga samici postavljati gnezdo in skrbeti za mladiče. Podobno je tudi pri šimpanzih. O golobih se ve, da se iz ljubezni pogosto kljunčkajo in da žive v monogamnem zakonu. Vendar pa je znano, da samci niso največji vzori zakonske zvestobe. Kaj pogosto se dogaja, da golob «skoči čez ojnice« h kaki ljubki samički v sosedstvu. Kadar pa kdo od golobjega para pogine, se samec mnogo hitreje potolaži kot golobica. Zelo pogosta oblika živalskega zakona je sezonski harem. Ko se spomladi zbudi v živalih spolni nagon, se jelen pridruži krdelu samic. Po šest, deset ali celo dvanajst mu jih je na voljo. Gorje, če se kak drug samec skuša približati njegovemu haremu. Vname se Slika kaže Claudio Cardinale v Madridu, kjer snemajo film (Cirkus in njegova velika pustolovščina«, v katerem nastopa vi AI Storžkove pustolovščine I MJ* Detektiva ln kapitan so se prepadeno, brez besed spogledali. Ni Jim kazalo drugega, kot da ubogajo, kajti hladna cev ni obetala nič dobrega. — «In vse to se je moralo zgoditi ravno zdaj, tako rekoč tik pred koncem,« si je mislil kapitan, «kakšna smola!« «No gospodje«, je zbadljivo dejal Tom, ki se mu je s pravkaršnjim podvigom vrnilo nekaj dobre volje, ukazno je, da vas bo zadela dvojna nesreča.« ... pa je nekaj vitkega skočilo na njegov hrbet. Sunek je bil tako močan, da je zlikovca podrl. Jagi je vešče opravil svoje delo. Tomu je tako bliskovito nagnal strah v kosti, da še pomisliti ni utegnil na svoj revolver, ko Je na vratu čutil vročo sapo jaguarjevega diha. Ostalo sta dokončala detektiva. «Vidiš Tom,» je rekel eden izmed njiju zvezanemu razbojniku, «kdor se zadnji smeje...» «Preden bo tale moj prihalnik opravil svojo dolžnost, kar bo prva od vaših nesreč, naj vam povem, da kljub vsej moji pazljivosti kapitanovega mulca ni več med živimi. Zbežal Je v pragozd in mislim, da od njega ni ostalo niti za koščico sledu več...« — «Saj ni res,« je v tistem trenutku Toma prekinil deški glas. Razbojnik je osupnil, v naslednjem hipu... Srečanje očeta in sinka Je bilo zelo prisrčno. Kapitan kar verjeti ni mogel, da se je vse tako srečno izteklo ln da je največ zaslug za tak srečni konec imel prav Storžek sam. (Mamica bo zelo vesela,« je radostno dejal, «ko bo izvedela kakšen junax si. Toda Storžek, povej mi, kje si pa tegale staknil?« Pokazal je na Jaglja, ki je pravkar pospravljal svojo nagrado — kos sočnega mesa. ogorčen boj na življenje in smrt. In ko je boj končan, postane zmagovalec edini gospodar harema. Po končani gonji, ko se kri umiri, pa prepusti jelen samice njih usodi. Včasih ostanejo samice skupa, včasih pa gredo vsaka svojo pot. A naslednje leto se vse ponovi. Podoben primer je domači petelin, ki prav tako vlada nad svojim kokošjim haremom. Njegove kokoši so mu ponižno vdane in na voljo njegovim muham in željam. Do zaroda nima v glavnem nobenih obveznosti in dolžnosti. Divji petelin in ruševec se tudi prav v ničemer ne navezujeta na samice, čeprav se v času bresta močno razgrejeta. Toda brž zatem gresta od nje «brez slovesa«. Prav tako se vedejo divji zajci, fazani in prepelice, ki so pravcati vetrnjaki. Kukavica je znan samotar. Ne ljubi družbe in se ji izogiba. Ker je samic dvakrat toliko kot samcev in ker ima vsak samec v gozdu svoj strogo odmerjen predel, ne more kar tako letati za samicami. Zato si morajo samice poiskati samca. In tako so kukavice prišle na «slab glas«, češ da se vdajajo mnogomoštvu. Najbrž pa ni to res. Ta njena «odljudnost» izvira drugje in tudi okolnost, da ne mara zakonske skupnosti, ima vzrok drugod. Netopirji žive v družbi, vendar pa niso drug na drugega ljubosumni. Naravoslovci trdijo, da se samci in samice po parjenju ločijo, a samice se skrijejo v kako votlo deblo ali duplino v zidu, kjer si uredijo svoje gnezdo. A tja samci nimajo dostopa. Skoro vse nižje vrste živali žive same zase, vedno same in samotne, čeprav jih nemalokrat vidimo tudi v skupinah. To so na primer žuželke. Te drobne živalice nimajo pravzaprav ničesar, kar bi jih družilo. Pri teh živalih je oploditev prepuščena naključju. Pri tem ni moč govoriti o kakem skupnem sožitju. Srečanje dveh muh ali dveh hroščev poteka brez vsake poezije, oploditev se izvrši le po zapovedi nagona, avtomatično, kot je v naravi njih organizma. Res je, da poznajo na primer muhe enodnevnice eno samo ljubezen v svojem življenju, enega samega moža. Seveda ni to zaradi zvestobe, marveč zaradi tega, ker je pač življenje tega mrčesa sila kratko, ker traja vsega samo en dan. Saj poginejo brž zatem, ko so opravile svojo življenjsko nalogo — ko so poskrbele za potomstvo. + ZAPRTO ZARADI POGREBA Tak napis so našli obiskovalci nekega dne na vhodu na pokopališče v nekem kraju blizu Cannesa. Vsem se je seveda kaj čuden zdel takle napis, ko se vendar ve, da se mora pokopališče ob pogrebu odpreti in ne zapreti. Vendar pa so prav kmalu ugotovili, da ne gre za pogreb na tistem pokopališču, marveč na nekem drugem. Grobar in varuh ter oskrbnik tistega pokopališča je namreč tisto popoldne moral oditi k pogrebu neke svoje sorodnice v nekem drugem kraju. it ČUDEN PROTEST Prometni stražniki po navadi niso posebno priljubljeni med šoferji. Zlasti pa velja to za tiste, ki niso prav trdni v prometnih predpisih. Seveda so taki in taki stražniki. Nekateri so bolj natančni, drugi manj. Mnogi so boljši psihologi in pri marsikom raje spregledajo kazen, ker si mislijo, da bodo drugič bolj pazili. No, so pa med njimi tudi taki, ki s posebno naslado za najmanjši pogrešek zahtevajo kazen. In sicer najvišjo, ki je sploh mogoča. Tak stražnik je bil tudi v nekem ameriškem mestecu. To njegovo ravnanje je bilo že tako znano, da so šoferji, ki jim je ta redar predpisal kazen, ustanovili posebno društvo. In v protest proti takemu ravnanju so člani omenjenega društva sklenili, da se bodo dosledno izognili križišča, kjer bo urejal promet osovraženi stražnik. Nič pa se ne ve, če je ta protestna akcija oglobljenih šoferjev tudi rodila kak uspeh. + ZANIMIVO NAKLJUČJE Tom Sellers je opravljal v nekem kraju blizu mesta Salem službo veterinarja. Nedavno tega pa so ga izvolili tudi za šerifa. In sedaj je šerif in živinozdravnik. Pred kratkim ga je ponoči zbudil telefon. Ko se je odzval, ga je nekdo prosil, naj brž pride v neko hišo, kjer je njegova pomoč nujna. «Ali me potrebujete kot šerifa ali veterinarja?« je hotel KRIŽANKA ir r r T r" r r 1 r r 10 n r ri Vi LJ T~ 16 1 17 w~ T~ _ 20 ‘21 S H 25 26 27 26 ES 29 a IT a 31 r 32 1 33 C 3V a 36 L br a 3B 0 aa 5T VI) Ig Vi a u V5 v&~ V7 m V& 50 n 5) T~ mm s rT VODORAVNO: 1. prlvami proizvajalec, 8. čitanje, 14. soli solne kisline, 15. rastlina, ki jo spomladi uživamo kot prvo solato, 16. reka v Istri, 17. sprimek snega, 18. predlog, 19. črnomorsko letovišče ob vznožju Kavkaza, 20. osnova, temelj, 21. glavno mesto ob Tiberi, 22. kratica zunanjega ministrstva ZDA, 23. posoda za pepel umrlega, žara, 24. voznikova potrebščina (množ.), 25. samodejni stroj, 29. obsežna literarna zvrst, 30. popust pri prodajni ceni, 31 orientalski asket in čarovnik, 32. naročilo, 33. prosluli francoski oasovskl general (Raoul), 34. moško ime, 35. petrolejski eter, 37. Perzija, 38. Kitajska, 39 okrajšava za «eventualno», 41 vzročni veznik, 42. karta pri ta roku, 43. trud, prizadevanje, 46 kemični znak za silicij, 47. po glavje korana, 48. pega, lisa, 49 slovnično število, 51. prva stopnja francoskega plemstva, 52. ekvator, 53. prekajena svinjska maščoba. NAVPIČNO: 1. ornament, 2 oklopnt avtomobil, 3. cvetlica, 4 bebec, slaboumnež, 5. Cankarjeva povest, 6. gora na Kreti, 7. ozi ralnl zaimek, 8. listnato drevo, 9 poljski pridelek, 10. nekdanji tur ški oblastnik, 11. začetnici Jugoslovanskega popevkarja, 12. ne kdanji turški vojak, 13. tanka tka nina za zavese, 17. nemški filozof (Immanuel), 20. ožji sorodnik, 21 italijansko pristanišče ob Jadra nu, 23. mestece na zahodni istr ski obali, 24. stara mera za vino 26. uslužbenec ob vhodu v po slopje, 28. okvir, 29. plug. 31 stopnja razvoja, 32. morska nim fa v grški mitologiji, 33. francoska romantična pisateljica, Chapi nova prijateljica, 31. mešalec, 35 ime igralke Lollobrigide, 36. mlaj Si oddelek terciara, 38. element hoje, 40. duri, 42. starejši ameriški igralec (Paul), 43. starodavna Japonska prestolnica, 44. židovsko moško ime, 45. majhen angleški konj, 47 moški potomec, 48. slovenski zgodovinar (Josip), 50. začetnici ere, ki se začenja s 17. stoletjem, 51. različna soglasnika. REŠITEV PREJŠNJE UGANKE: VODORAVNO: 1. ostriž, 7. rokoko, 13. Stritar. 15. Belizar, 16. Eros, 17. bujon, 19. pire, 20. kap, 21. Diderot, 23. mah, 24. av, 25. raca, 26. ura, 28. m, 29. ikona, 31. robat, 33. snaga, 34. bor, 37. Jovan, 39. Ist, 40. Isadora, 43. Ano, 44. akorder, 46. minaret, 48. minuend, 49. bledica. NAVPIČNO: vedeti Tom. «Oboje! Ne mormo razkleniti čeljusti našega psa, ki je zgrabil vlomilca!« Prav zares zanimivo naključje! it MODERNA JETNIŠNICA Zapori postajajo vedno bolj udobni in komfortni. Marsikak kaznjenec še nikoli prej ni prebival v tako udobnem stanovanju. Tudi državni zapor v Washingtonu so sedaj zelo moderno opremili. A tudi sicer je urejeno v njem vse kar se da imenitno. Bolj je podoben modernemu hotelu kot zaporu. Saj izročijo vsakemu kaznjencu celo ključ njegove celice! it DRAGA IDEJA Gayle Andrews iz Arlingtona v Virginiji hoče na vsak način biti originalna. V glave ji je šinila misel, da bo vozila po glavni ulici svojega mesta dva avtomobila naenkrat. Seveda so ji to že kar ob začetku preprečili prometni stražniki. A za «nagrado» za tako «izvirno» idejo so ji naložili 25 dolarjev kazni. Še premalo! REBUS Rešitev iz prejšnje številke: MADAGASKAR Veljaven od 6. do 13. septembra OVEN (od 21.3. do f \ 20.4.) Imeli boste [ J čustvene sestanke, \/T J) ki bodo popolnoma zadovoljili vaša pričakovanja. Našli boste lju'>ezen, ki Jo potrebujete, ter boste srečni, ker vas bo ljubljena oseba razumela. Niste pa preveč zadovoljni na delu in v poslovnem življenju. BIK (od 21.4. do 20. 5.) V začetku tedna boste zaradi vpliva Lune zelo inuhasti, pa tudi potrti. Ne dajajte prevelike važnosti malim in neizogibnim zapletom skupnega življenja. Dobro boste uredili vaše gospodarske zadeve. Uresničili boste tudi neki načrt. z-DVO. && e* v S n„T' DVOJČKA (od 21.5. 21.6.) Prehod Lu-čez vaše zname-vas dela čemer-ga. tako da se lz-igibate družbi. Ljudje lz vaše okolice vam gredo na živce in bi bilo prav, da za nekaj časa menjate svoje običajno okolje, da sl odpočijete živce. Tudi na delu gre vse narobe. „ RAK (od 22.6. do <*_ T) \ 22.7.) Vaši čustveni \ odnosi z ljubljeno o-I sebo so še vedno pod vplivom boginje ljubezni. Zato ste zelo privlačni In očarljivi. Mnogi Izmed vas bodo čutili krepko željo po srečanju z Izrednimi osebami. Prav tako čaka tudi mnoge prijetna Izbira. /----X LEV (od 23.7. do 22. / /<• \ 8.) V vsem, kar se [ JBSP tiče srčnega življe-~ J nja, bodisi v zvezi z V običajnimi odnosi a- 11 z novimi poznanstvi, se morate skušati Izogibati sporom, nezaupanju in ljubo-sumju. Zlasti mladi ljudje naj ne delajo lz muhe konja. Na delu ali pri poslih bodite vztrajni. f _"X DEVICA (od 23.8. do [ /L f \ 22.9.) Skupek vpil-( 'fcy, ] vov bo pripomogel, \ ~JfY ) da boste preživeli ve-\_ J/ šele ln brezskrbne ■ < dneve. Okrog sebe boste Imeli ljudi, s katerimi boste navezali prisrčne odnose. Doma boste hoteli napraviti velike spremembe. Ne smete pa se lotiti preveč stvari hkrati. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Te dni boste doživljali lepe u-rlce, ki vam bodo dale obilo zadoščenja. Navezali boste tiste prisrčne stike, ki vas lahko osrečijo, imate tudi mnogo izvirnih idej, katere pa morate uveljaviti. Na delu se bo položaj izboljšal. ŠKORPIJON (od 24. 10. Uo 22.11.) Vse zunanje okoliščine so vam v prid. Razdobje Je še posebno ugodno za tiste, ki so na potovanju ali na letovišču, saj bodo imeli okoli sebe polno zanimivih in inteligentnih oseb Spričo svojih izvirnih idej boste želi uspehe. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vaša čustvena srečanja bodo raznolika in zanimiva. Spoznali boste tudi neko osebo, s katero se boste kasneje tesneje povezali. V družabnem življenju Imejte dobro odprte oči. saj se boste lahko mnogo navadili. Premagajte malodušje. KOZOROG (od 21. 12. do 20.1.) Ta teden boste navezali prisrčne odnose z o-sebo, ki vas Ima rada ln bo kazala tudi veliko razumevanje za vašo čustveno notranjost. Ne boste pa se razumeli s starejšimi sorodniki Na delu ali v poslovnih zadevah boste napredovali. (D VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sedaj se boste čutili nekam «lzven tira« in zasanjani Zato boste težko vzpostavili stike z osebo, ki vam Je pri srcu. Ne trudite se preveč, da bi naenkrat vse pojasnili. Na delu bodo nastale neke spletke, ki bodo preprečile uresničenje načrta. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaši čustveni odnosi bodo pod dobrim vplivom zvezd, razen kakšne negotovosti v začetku tedna. Ne dopuščajte malim hišnim opravkom ln družinskim zadevam, da vas popolnoma zaposlijo. Branite svoje stališče * vso odločnostjo. L TEDEN Pretekli teden se je tržaška javnost najbolj zanimala za vprašanje poviška tarif na tramvajskih, filobusnih in avtobusnih progah mestnega pod- ka? A Snočl se je v javnem parku na Fontani pričel festival glasila KPI «L’Unita», ki je že prvi dan privabil veliko množico občinstva, saj so bile vse ploščadi polne ljudi. Povsod se je širil prijeten vonj po jedeh in dobri kapljici, saj so pekli celo čevapčiče, piščance na žaru in kuhali «raviole», pa tudi pršuta, surovega in kuhanega, ter klobas je bilo na pretek. Obilo občinstva je privabljal srečolov, za zabavo mladih sta poskrbela dva orkestra (pri enem so celo nastopali diletanti s popevkami), na glavni ploščadi pa sta nastopila istrska folklorna skupina sPiran-Porto-rož» in na novo ustanovljeni «Zbor tržaških delavcev». V posebnem kio- sku pa so prodajali italijanske in slovenske knjige ter partijski tisk. Festival je odprl Claudio Tonel, ki je pozdravil številno občinstvo ter orisal spored, v slovenščini pa je nato spregovoril Miro Kapelj. Sledil je nastop istrske folklorne skupine s pesmimi in plesi Slovenske Istre. Nato je zapel nekaj pesmi in arij v italijanščini «Zbor tržaških delavčeva, ki je tokrat prvič nastopil v javnosti ter žel obilo ploskanja. Zatem je istrska folklorna skupina nastopila z gorenjskimi plesi in pesmimi, ki so mnogo bolj vžgale kot istrske, ker so bile bolj poskočne. Se posebno je navdušil Ples z metlo. Na koncu je bilo obilo ploskanja in plesalci so morali dodati še dva plesa. Danes bo koncert pevskega zbora iz Trebč-Gropade, nakar bosta govorila Emanuele Macaluso, član tajništva KPI, in poslanka Marija Bemetičeva. Zatem bo ples. Festival se konča jutri. Izjava predsednika dežele Berzantija na seji vlade Kot smo že poročali, se je predsednik deželnega odbora dr. Ber-zanti udeležil seje ministrskega sveta, na kateri so odobrili zakonski odlok o ustanovitvi pordenon-skega okrožja. Slo je za prvi uradni stik z najvišjimi predstavniki javnega življenja, kajti predsednik Berzanti še ni imel prilike, da bi obiskal predsednika vlade Mora ali druge ministre, odkar je bil izvoljen prvi odbor dežele Furlanije-Julijske krajine. Predsednik vlade Moro je pred pričetkom razpravljanja o omenjenem zakonskem odloku predsednika Berzantija kot zastopnika Fur-lanije-Julijske krajine prisrčno pozdravil in mu izrekel najboljše želje. V odgovoru na pozdrav se je Berzanti zahvalil za voščila in rekel. da si bodo deželni voditelji prizadevali uresničiti čimvečjo avtonomijo ob popolnem in skladnem sodelovanju z državnimi organi in z osrednjimi oblastmi. Odv. Miani na otvoritvi zagrebškega velesejma Občinski odbornik odv. Michele Miani se je včeraj zjutraj udeležil otvoritve zagrebškega mednarodnega velesejma kot zastopnik tržaške občinske uprave. Danes sta stopila v zakonski stan ELCI JERLICH in LOJZE ABRAM Ob tej priliki jima prosvetno društvo Slavko Škamperle iskreno čestita ter jima želi obilo sreče. • • • Ko vstopa v zakonski stan naš prosvetni delavec Lojze Abram, mu Prosvetna zveza iskreno čestita in želi mnogo sreče v skupnem življenju z njegovo družico Elči Jerlich. * * * Svojemu delovnemu tovarišu Lojzetu Abramu, ki vstopa danes v Železni Kapli na Koroškem v zakonsko zvezo s tovarišico Elči Jerlich, iskreno čestitajo kolegi iz uredništva in uprave Primorskega dnevnika. V četrtek sta se poročila Aleksander Jerič in Onorina Prašel. Srečno življenje jima želijo prijatelji in znanci. iimiiimiuniiiiviiiiiiiiiiiiiimiitiiiifiiiiimiiiiifiiiiiiiimiiiinniimimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiim HUDA PROMETNA NESREČA V UL. PINDEMONTE Videmski avto podrt študentko sredi ulice Ponesrečenko so sprejeli v bolnišnico s pridr-Žano prognozo zaradi hudih lobanjskih poškodb S pridržano prognozo so sprejeli sinoči ob 17.50 na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 21-letno študentko Femando Giacova-ni iz Ul. Timignano 18. Nekoliko prej je Giacovanijeva šla po ulici Pindemonte v smeri proti ulici Crispi. V bližini poslopja štev. 7/1 je privozil zanjo fiat 1100 UD 31009, ki ga je upravljal 29-letni Dario Piccinino iz Lonjer-ske ceste 172. Avtomobilist se je zaletel naravnost v nesrečno dekle ter Jo vrgel na tla. Pri padcu se je Giacovanijeva hudo pobila po čelu in po bradi. V bolnišnico so jo pripeljali v nezavestnem stanju. Avto v drevo s štirimi potniki Bilo je nekoliko po 2,30 včeraj zjutraj, ko so se štirje prijatelji peljali z avtom znamke «blanchina» po pokrajinski cesti v Nabrežini. Prihajali so od železniške postaje uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiNtiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiDiiiiniiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŽALNA ZASTAVA NA AMERIŠKEM BR0D0VJU V PRISTANIŠČU En mrtev in trije ranjeni mornarji zaradi požara na torpedovki «McDonough» Ogenj je nastal v strojnici, kjer so se sprostili tudi strupeni hlapi Požrtvovalnost tržaških gasilcev - Izrazi sožalja poveljniku brodovja Predvčerajšnjim 23.30 je prišlo dovki «McDonought» zvečer okoli na ameriški torpedo požara v strojnici, ki je terjal eno smrtno žrtev in tri poškodovane mornarje, od katerih je eden črnec. Kot Je znano, sta v teh dneh privezani ob pomolu pomorske postaje dve ameriški bojni ladji: težka križarka »Boston* in torpe- V JAVNIM PANKU NA PONČA NI FESTIVAL «L’UNITA> od včeraj do ponedeljka, 7. t. m. 16.00: Koncert pevskega zbora iz Trebč-Gropade, ob 17.30: tombola, ob 18.30: govorita Emanuele Macaluso (član tajništva KPI) in posl. Maria Bemetič. Ob 19.30: ples, filmske predstave, »Večer diletantov«. ob 20.30: Glasbena predstava »Nuovo canzoniere italisno* — »LTtalia l’e maladavt, s sodelovanje pevca Mlchela Stranlera in drugih, koncert pevskega zbora «Venna» Iz Križa, filmske predstave in zaključek »Večera diletantov*. Poslujejo kioski s pijačo In jedačo, (cvrte ribe, čevapčiči itd.) DANES: JUTRI: aovka »McDonought*. Qbe bojni ladji sta oboroženi z raketnim o-rožjem ter pripadata 7. ameriškemu brodovju. Požar na fregati je povzročil nenaden curek olja iz cevi, ki dovaja olje v kotle pogonskega stroja Cev se je iz neznanih razlogov razpočila in olje se je vnelo. Požar je izbruhnil tako nenadoma, da so se plameni razširili na bližnje stroje. Pri nezgodi se je opeklo nekaj mornarjev, toda se hujše posledice so povzročili strupeni plini in hlapi. Štirje mornarji so se onesvestili in od teh je e-den izdihnil še preden so ga u-tegnili odpeljati v splošno bolnišnico. Osmim mornarjem so nudili prvo pomoč v ambulanti fregate, dva so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom tržaikih gasilcev (v tistem trenutku nista bili na razpolago vozili RK), a za prevoz tretjega so poskrbeli policisti. Življenje treh ponesrečencev ni v nevarnosti. Do požara je prišlo, kot smo dejali, okoli 23.30, toda že po polurnem delu požarnega oddelka posadke je bila mimo nevarnost, da bi plameni zajeli ladjo. Kakih JO minut po polnoči je poveljstvo fregate telefoniralo na postajo RK ter zahtevalo rešilne avte za prevoz ponesrečencev v bolnišnico. Na srečo je bil na razpolago rešilni avto gasilcev, ki je poskrbel za to človekoljubno delo. Naj o-menimo še, da je poveljnik tor-pedovke takoj ukazal, da se strojni oddelek zalije z vodo, da bi tako preprečili širjenje plamenov. 2e okoli 1 ure ponoči je prišel na krov poveljniške ladje križarke »Boston* general Battaglieri, poveljnik tržaške luke, ki je izrazil kontraadmiralu Harryju Hullu, poveljniku 10 skupine križark sožalje italijanske mornarice zaradi smrti ameriškega mornarja in nezgode, ki se je pripetila na torpedovki. V včerajšnjih jutranjih urah pa je obiskal križarko »Boston* podprefekt Molinari, katerega je spremljal predstavnik luškega poveljstva major Conti. Podprefekt Molinari je zastopal odsotnega vladnega komisarja dr. Mazzo ter je v njegovem imenu izrazil sožalje ameriškemu poveljstvu. So-žalne brzojavke ali pisma so poslali tudi poveljnik prezidija gen Barberis, predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, pokrajinski predsednik Delise, kvestor Pa-ce ter predstavniki raznih drugih oblasti. Zupan Franzil je naslovil na konzula ZDA v Trstu pismo, v katerem izraža sožalje tržaških cbčanov. Kontraadmiral Harry Hull se je vsem zahvalil za sožalne izjave, a še posebej tržaškim gasilcem, ki so nudili ponesrečencem takojšnjo pomoč. Zaradi nezgode na torpedovki »McDonought* ne bo moglo občinstvo obiskati te ladje, kot je bilo predvideno. Možen pa bo o-bisk na križarki »Boston* danes cd 14 do 16. ure. Odpovedali so tudi promenadni koncert ladijske godbe na nihala, ki bi moral biti na Trgu Unita. ter so bili namenjeni domov. Blizu nabrežinskega sanatorija pa je šofer izgubil oblast nad vozilom, ki se je z vso silo zaletelo v obcestno drevo. Pri nesreči so se vsi štirje potniki poškodovali, čeprav ne hudo. Avto je upravljal 26-tetni Bruno Pertot, ki se je pobil po levem boku, se ranil po levem kolenu ter utrpel razne druge poškodbe na levi strani prs. Poleg tega je tudi močno krvavel iz nosa. Reševalci (karabinjerji in osebje sanatorija) so imeli precej opravka preden so ga rešili iz zmečkanega avta. Ostali ponesrečenci pa so: 24-letni Mario Kobau. 22-letni Enrico Abrami ter 24-letni Eugenio Vesnaver. Kobau se je pobil po čelu in levem sencu in po nogah. Utrpel je tudi pretres možganov. Abrami se ,ie močno udaril po trebuhu ter po nogah. Poleg tega je tudi krvavel iz nosa. Vesnaver si Je izbil dva zoba ter se pobil po nogah. Vsi bodo ozdraveli v desetih dneh. Zdi se, da je prišlo do nesreče, ker je šofer zadremal za krmilom. Pes ugriznil deklico Mala triletna Katja Sedmak iz Sesljana 54 ni imela sreče z domačim psom. Ko je bila na obisku pri znancih na Proseku, jo je žival ugriznila v lice. Deklico je odpeljal v bolnišnico njen oče. Zdravnik so jo sprejeli na 2. kirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti 10 dni. Šolske vesti Predvajanje filmov v krožku «Morandi» Kulturni Krožek »Kodolfo Moranih« bo pričel zopet delovati, ln si-cer s predvajanjem nekaterih filmov iz prvih časov kinematografije. V sredo 8. septembra ob 19. uri bodo v prostorih krožka na Trgu S. Giovanni l-I. predvajali komične prizore iz filmov Maxa Llnderja, Buster-Ja Keatona in Bena Turpina. Vstop samo z vabilom. Vabila pa so na razpolago na sedežu PSIUP v Ulic! Zonta 5-1. vsak dan od 17. do 20. ure. Darovi in prispevki Ob šestletnlol smrt: Andreja Pre-garca daruje družina 1000 lir za Dijaško Matico. Starši otrok iz Boršta, ki so bili letos v koloniji v Gorjah pri Bledu. se Iskreno zahvaljujemo SKGZ ter osebju omenjene kolonije za vso nego In skrb, ki so jo nudili otrokom. Ob tej priliki darujemo 3000 lir za Dijaško Matico V počastitev spomina Zore Mahničeve, Pavle Zazule in Zore Rupel daruje Amalija Cok 2000 lir za Dijaško Matico. LOTERIJA BARI 74 26 2 33 71 CAGLIAR1 15 8 10 32 30 FIRENCE 32 17 40 90 57 GENOVA 12 5 84 47 43 MILAN 51 32 63 27 84 NEAPELJ 83 88 55 24 89 PALERMO 53 66 30 13 27 RIM 57 22 6 73 8 TURIN \ 74 53 37 81 EENETKE 23 80 68 35 16 Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki Ima poleg razredov t znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-II. neprekinjeno do 25. septembra. * • • Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni Izpiti v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1963-64 dne 14. septembra 1964 ob 1.30 s pismenim izpitom iz italijanščine. * * * Na Državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1964. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se s šolskim letom 1964-65 lahko vpišejo v prvi razred zavoda absolventi strokovnih šol vseh vrst, ne da bi morali polagati katerikoli izpit. Zadevni odlok je izšel v uradnem listu št. 189 z dne 3. avgusta 1964. Dijaki, ki so končali katerokoli nižjo strokovno šolo in ki bi želeli nadaljevati šolanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu, se lahko vpišejo v prvi razred do 25 septembra t. 1. Havnateljstvo Državne nižje srednje šole ter Nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu Ul. Caravaggio 4, sporoča: da se vpisovanje za vse tri razrede nadaljuje do 25. septembra 19« vsak delavnik od 10. do 12. ure. U-čencl, ki se vpišejo v I. razred, mo-rajo predložiti naslednje dokumente: 1. rojstni list od anagrafskega urada 2. potrdilo o precepljenju 3. potrdilo o zdravih očeh 4. zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila daje tajništvo šole. Državna srednja šola ln nižja ln‘ dustrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Montorslno 8) obvešča, da se vrši vpisovanje učencev in učenk 0° vključno dne 25. septembra tj. ŠOLA GLASBENE MATICE Vpisovanje v šolo bo od 1-do 12. septembra od 9. do 12. ure v šolskih prostorih v Ul-R. Manna 29. Vpisovanje v podružnico glasbene šole v Nabrežini bo jutri 7. septembra od 17. do 19. ure v prostorih P. d. «Iv° Gruden« v Nabrežini. Pouk se bo pričel v ponedeljek, 14. septembra. Ravnateljstvo ENALOTTO TIT « v * v. A # lvuieouj ZMAGOVITI dl. ou STOLPEC Bari . . » . 74 2 Cagliari . . . 15 1 Firence . . . 32 X Genova . . . 12 1 Milan • •* . . 51 X Neapelj . . . 85 2 Palermo • s . 53 X Rim . . . . 57 X Turin . . . . 4 1 Benetke . . . 25 1 Neapelj II s * 88 2 Kini 11 . « • , 22 1 PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce Z 12 točkami lir 12.916.000 1 1 točkami lir 172.900 10 točkami lir 15.600 Dokončne kvote določi o- srednja komisija • Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade Mali oglasi PODI In pokrivala Za poae, preproge ln sintetične preproge za nodnlke iz plastike, gume, Moauette ln Me-raklon. Beneške zavese (tende vene-z;ane) po meri. zaslon Clriz lava-tex, prevleke iz plastike. A. R. P. ITALPLAST — Trg Ospedale št; (. Tel. 93-919. DARWIL — Plazza S. Glovannt št 1 — natančna in vestna popravila ur In zlatnine. FANTA za trgovino jestvin išče Tav-čer, Plazza Vico št. 3. BUFFET TOMAŽIČ Išče 15-letnega vajenca. Dobri ekonomski pogoji. 44-LETNI TRŽAČAN, visoke postave, obrtnik, bi se poročil s krepko, razsodno ljubiteljico mirnega življenja. Pirati v italijanščini na naš list v Ui. sv. Frančiška 20. SPHEJMEM pošteno dekle k 2 otrokoma. Crnilec Mara Naklo 152, Gorenjska. POZOR, preden si nabavite pohlštvb, obiščite nas. Mobill SARTORI, Trst. vla Giulia 1*1 (Rotonda del Boschet-to). Tel 79-26*. Velika ižbira pohištva za moderno stanovanje odnosno hišo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 31. I. do S 9.) AlTAlabarda, Ul. delflstrta 7; Cen-tauro. Ul. BuonarroU 11; Croce Az-zurra Ul. Commerclaie 26; Mizzan, Trg Venezla 2; Barbo-Carmel, Trg Garibaldi 4; de Leltenburg. Trg S Giovanni 5; Vielmettt, Borzni trg 12; NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 31. |. do *. 9.) Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4; de Leltenburg, Trg S. Glovannt 5; Vlel-mettl, Borzni trg 12: Miani, Drevored Mlramare 117, Poletne prireditve Danes: v miramaru predstava »Luči ln zvoki«. Ob 21. uri v nemščini »Der Katsertraum von Mirama-re». Ob 22.15 v italijanščini «Mas' simillano e Carlotta«. ,, Jutri: v Miramaru predstava «Lum in zvoki« ob 21. uri v angleščini «Maximilian of Mexico». Ob 22.1 v italijanščini »Maksimilijan J Karlota«. VERDI Dubravka Tomšič v Verdiju V četrtek, 10. sept. ob 21. uri bj* v gledališču Verdi drugi simfon ^ ni koncert orkestra gledališča vedi pod vodstvom dirigenta Pera pr*" Jerja in s sodelovanjem pianistk Dubravke Tomšič. Program ob skladbe Musorgskega, Cajkovske* in Sibeliusa. Prodaja vstopnic se bo začela ponedeljek. Nazionale 15.00 «L’inafferrabile Primuli Nera* Technicolor. — Sledi barvne slikanice. Arcobaleno 14.30 «Sfida sotto “ le« Barce De Luxe. Uršula A dress, John Derek, Aldo Ray. “r povedano mladini, , Excelsior 14.30 «Le voci bianch?' Technicolor. Paolo Ferrari, An°“ Aimee, Vittorio Caprioli. Prepo* dano mladini. Fenke 15.00 «O.S.S. 117 minacci* Bangkok* Eastmancolor. K«rwj. Mathevvs, Anna Maria Pierang* ■ Grattacielo 15.00 «Viva Las Vega Metrocolor. Elvis Presley. A Margret. Alabarda 15.00 »Donne calde di n te* Technicolor. Prepovedano n« dlnl. c,n. Filodrammatlco 14.30 «1 fratelli s® za paura* Technicolor. Ann Bly Robert Taylor. Aurora 15.00 «1 pistoleros di ca grande«. Cristallo 15.30 »Chi giace nella bara?* Prepovedano mladini. Capitol 15.30 »Appuntamento tra nuvole« Technicolor. Garibaldi 15.00 «Venere selvag« . Technicolor. Jeanne Valerie. " nji dan. Impero 15.00 «11 marmittone«. ,, Moderno 15,30 «Sfida al O.K. Corr« Technicolor. Burt Lancaster. k Douglas. ..., Astra 15.30 »Le frontlere dell’odi° ■ Vittorio Veneto Revija odlikov* in nagrajenih filmov. 15.00 «" -fanzia di Ivan« Kolja Banriu ' Valentin Zubokov. Nagrajen z tim levom na 23. beneškem > valu- Tech" Astorla 15.00 «11 domlnatore* nlcolor. no Abbazia 14,00 »Gll amantl dep(. Imparare« Technicolor. Angle ckinson. Troy Donahue. ne- Ideale 15.30 #L’uomo dalla mas ra di ferro* Technicolor. Silva sclna. Jean Marals. KINO NA FKOSTEM Arena Diana (Ulica Kevoltella. 'r' Sl. 11) 20.15 »El Cld« Technicv Charlton Heston. Sophla boren. ^ satelljte (Naselje sv -.erstua, deu bu.s št 21 Se nonov: orv' nc0 20.00 «11 giorno plil corto« Franchi, Clccio Ingrassla. ^ Paradlso 20.O0 (dve predstavil gte. «I,a grande fuga« Technicolor. ve McQueen, James Garner. -j) Skedenj 20.00 (v dvorani ob l .o(_ «L’ldolo dl Acapulco* Techoi Elvis Presley TRŽAŠKA KNJIGARN^ Trat - Ul. »v. Frim***1** ^ 'I«-1«-*«>■> 61-7** Nov o: H. H. Kirst: «08-15 DANES« L 1-90° Z. A H V A L, A Vsem, ki so počastili spomin in spremili na zadnji Pot* našega dragega Josipa Sardoča se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku, darovalcem cvetja ter pevskemu zboru Salež-Zgonlk. Žalujoči: žena, hčere, zetje ln vnuki Salež, 5. septembra 1964. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki Izgubi našega dragega moža in očeta Ivana Tenceja darovalo*®1 Posebna zahvala godbi, pevcem, sorodnikom, cvetja in vsem, ki so se udeležili pogreba. Sv. Križ, 6. septembra 1964. Družina Tence Včeraj-danes Rojstva, smrti in poroke iwne 5- se*>t«nbra 1964 se je v ratu rodiilo 12 otrok, -umrlo pa je J oseb. 82-letn-l Mauro Va-°. 75-4t trvi Umberto Spizzami- rr°' 75-letm Ilario Marco, 68-letna Mananna H ral ja por. Matozel, 75-dtn * berto Zovich. 56-letn-i Gior-—: 0 Starini, 54-letni Alberto Fiz-GiuiePP« S»rdo. uivLici; Stražar javne varnosti entino Pecorari in ' gospodinja eresa Riccardi, težak Arturo Trost N .^PPPinja Maria Fonio, uradnik n“l“e Favento in delavka Lucia-. .. Vl0|la, elekromehanik Elio Kru-™ Prodajalka Renata Gali, mi-NMHe Koren in gospodinja Ma-a AUrelia Lisjak, mehanik Giorgio G* -K lin fr>zerka Silva Colautti, Sinili kut?ar Almiro Degrassi in ‘Ja Maria Glavina, mornar Li-nar°»«TaYliaPietra in gospodinja Ari-Mar'a Jogovaz, prodajalec Giu-ePPe Silvestri in gospodinja Claiv- URARNA - ZLATARNA LAURENTI Jrst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240 Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine » BIRME, POROKE in KRSTE _ Poseben popust : . f Bugliese, kuhar Franco Pei Eti ka Karmela Hvala, sijladj... . 2 0 Faccbinl in frizerka Mar.sa in a?arP.' Kovač Armando Delbello I ul .'*Ja El i a Anna Cociani, šofer v ®! Zcchil in služkinja Ada Bo-urnli - travnik Livio Zecchin in šla mca . Alvina Pegan, sprevodnik zi00 Gffizia in delavka Nives Mar-•OMtaik Romano Michelus in fri-2i Ka Mar>na Sosis, mehanik Ign-a-E. de Cesare in baristka Edda Dra-nl?’ uradnik Angelo Pavom in bol-. a Franca Coccolo, bolničar Mar'n° Verzier in frizerka Anna i- J.a Blason, delavec Elio Benevol bfrn Oa c°nforta Nasi, strugar Liri 0 piacomin in gospodinja Rita ml«VVn’ P°stni agent Antonio Dover ,<*elavlca Ornella Fon, trgo-n .. Gario Otonelli in prodajalka chi na lellini, kuhar Libero Gia-„ n ln gospodinja Lucia Pitacco, tr-r,j ec Ermanno Taberi m frizerka ana Osana, bolničar Giordano Hmtttm Predvaja danes, 6. t. m. ob 15. Ur> Universal dramatičen film: QUEL CERTO NON SO CHE (Tista tajinstvenost) IGRAJO: Doris Day, James Garner, Arlene Francis, Ed-Ward Andretvs in drugi. v _ Ponedeljek. 7. t. m. ob 18. Ur' ponovitev filma: QUEL CERTO NON SO CHE Pata! in bolničarka Maria Sandrin, mizar Ezio Križman in gospodinja Michela Alfeo, litograf Sergio Valenti in prodajalka Graziella Amato, fotograf Sergio Sattin in delavka An-nunziata Nasi, kapitan Fulvio Del-ben ln gospodinja Beatrice Pascucci, karabinjer Domenico Riccitelii in pletilja Lola Ceisi, delavec Claudio Ver-rccchia in gospodinja Maria La Mar-ra, delavec Nevio Pt-rt-ssin in služkinja Anna Ceschia, uradnik Lucio Čušin in uradnica Marina Santarello. skladiščnik Luciano Perna in učiteljica Carmina Esposito, zidar Giuseppe Palazzolo in gospodinja Enza A-dragna, karabinjer Giuseppe Soggiu ir gospodinja Nives Viezzoli, kmet Francesco Mlach i-n šivilja Nevia Grusovin, reprezentant Carlo Stagno-li in delavka Silvana Železnik, zidar Bruno Bassanese in delavka Fla-via Mercandel, brigadir finance Orlando D'Onofrio in gospodinja Rita Di Luca, brigadir karabinjerjev Gian Paolo Mereu i-n uradnica Maria Do-menighin-i, kemik Franco Pachor in gospodinja Luciana Grattoni, uradnik Matteo Chiurco in bolničarka Maria Coslovich, godbenik Andrea Giorgi in študentka Gioia Torcello, pa-rketist Giuseppe Crosilla in gospodinja Anna Maria Guargna-1, u-radnik Lucio Štolfa in uradnica Anna Matteini, delavec Carlo Muha in gospodinja Anna Maria Klun, ta-petnlk Luigi Venezia in gospodinja Ambrosina Previtali, prodajalec Claudio Sterpin in frizerka Gioia Ožbolt, geometer Roberto Furlan-Radivo in prodajalka Silvia Zorzut, varilec Ita-lo Bernardini in gospodinja Liliana Cosina, uradnik Claudio Rimari in služkinja Adriana Alessi, varilec Gio-vanni Cernecca in šivilja Anna Emili, inženir Carlo Geo in dr. Marta Kovačič, delavec Armando Mosetti in Aaltje Nijman, uradnik Joa-chin Hon-r.ef in natakarica Martina Stokelj. KINO SKEDENJ predvaja danes, 6. t. m. ob 20. uri (ob 18. uri v dvorani) barvni film: «L’idd9 di Acapulco» (Ljubljenec iz Acapulca) Igra ELVIS PRESLEY K1NO PROSEK-KONTOVEU Predvaja danes, 6. t. m. ob 16. uri film: IL PROCESSO Dl VERONA (PROCES V VERONI) JpRAJO: Silvana Mangano, Frank Wolff, Vivi Gioi in Salvo Kandone. Kino «1R1S» PBOSEK Predvaja danes, 6. t. m. ob 16. uri film Dina De Laurentiisa: IL BOOM GRAJO: Alberto Sordi, Gianna Maria Canale in veliko drugih. ŽALOSTNO SPOROČILO NOTRANJIM KOMISIJAM Uradna zahteva ravnateljstva po odpustitvi 300 tekstilnih delavk Zaradi pomanjkanja naročil namerava odpustiti 225 delavk v Podpori, 40 v Ronkah in 25 v oddelku «Iiocco» ■ Odpusti in skrajšanje delovnega časa v slaščičarskih podjetjih proste cone Ravnateljstvo podgorske tekstil- . v Gradiški za 4Q delavcev, tudi ne tovarne je včeraj sporočilo no-1 podjetji Vriz in Venturini zahte- ' vali odpustitve, medtem ko se pričakuje huda kriza v gradbeništvu in njegovih sorodnih panogah kot so opekarne, podjetja cementnih izdelkov, zapiral, pleskarskih del itd. Delovni čas so skrajšali v tovarni OET v Tržiču, v SAFOG v Gorici, prenehalo je z delom podjetje Ravaccia, skrajšani delovni čas pa uvajajo v večjem številu slaščičarskih podjetij, tra-njim komisijam tekstilnih tovarn v Podgori, Ronkah in «fioc-co» v Podgori, da namerava odpustiti odvečno delovno silo. Odločitev je sklenilo izvesti osrednje vodstvo v Milanu, ker so zmanjšali naročila domači in tuji klienti. Vest je včeraj pripravila za tisk Delavska zbornica, ki jo je o napovedi obvestila notranja komisija. Odpustitev se nanaša na vse tri oddelke: v podgorski tovarni naj bi odpustili 225 delavk, v Ronkah 45, v «fiocco» pa 30, skupno torej 300 S tem se na žalost uresničuje vest, ki smo jo objavili v včerajšnji naši številki na podlagi nepotrjenih vesti, ki so se že širile med gospodarskimi in sindikalnimi zastopniki. Notranje komisije so vest ravnateljstva takoj sporočile sindikalnim organizacijam delavcev, ki na podlagi določil medkonfede-ralnega odbora o odpustih za zmanjšanje števila zaposlenih delavcev pričakuje uradno vest od Zveze industrijcev. Tajništvo Delavske zbornice je takoj po objavi vesti pozvalo člane pokrajinskega sindikalnega sveta na, izredno sejo, ki bo prihodnje dni tega tedna, da prouči zaskrbljujoči gospodarski položaj, ki se pojavlja v naši pokrajini zaradi neprestanih odpustov in krčenja delovnega časa v največjih industrijskih obratih. Sindikalni zastopniki bodo odločili, s kakšnimi ukrepi naj se prepreči nadaljnje slabšanje položaja, ki spravlja v hudo gospodarsko stisko številne delavske družine Sporočilo Delavske zbornice poudarja, da sta po zapori podjetja Montiglio v Marianu, kjer je izgubilo delo 170 delavcev, mehanične delavnice ARIOSA, slaščičarskega podjetja SODOLVE, skrajšanja organika v podjetju Zumin ki delujejo na področju proste co ne. Vpisovanje v glasbeno šolo v Štandrežu Jutri, v ponedeljek 7. t.m. bo pri Francu Lupinu v Štandrežu vpisovanje gojencev v šolo Glasbene Matice. Vpisovanje bo popoldne od 16. do 19. ure. Zastopniki naftovoda pri gorišfcem prefektu Zastopniki družbe, ki namerava zgraditi naftovod Jadran-Bavarska, so bili včeraj pri goriškem prefektu dr. Princivalleju. Ob tej priliki so dali ponovna zagotovila glede zaščitnih ukrepov pri gradnji naftovoda. Tako bodo na krajih kjer cevi ne bodo pokrili z zemljo, iste obdali s posebnim zaščitnim pokrovom. Ukrenili bodo tudi vse potrebno, da se prepreči okuženje vode. Obenem so napovedali, da bo treba prestaviti terminal na levo stran Soče na ozemlje občin Starancan in Škocjan. Vesti iz Doberdoba Danes bodo po vseh vaseh občine Doberdob zbirali prostovoljne prispevke za civilne slepce. Jutri ob 9. uri pa bo prišel na županstvo vojaški predstavnik iz Vidma, da se s kmeti, lastniki zemlje, kjer se gradijo vojaški objekti, pogovori o izplačilu odškodnine. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiniiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiu VINOGRADNIKI IZ RRD SE PRITOŽUJEJO Pri izdaji dovoljenj za osmice naj bo postopek nagel in pravičen Kako je z zadeve zavrnjenih prošenj z Oslavja ■ Poseben odbor pri trgovinski zbornici bo v bodoče proučeval sporne prošnje Ob priliki predavanja o vinarstvu, ki je bilo v četrtek zvečer na Oslavju, so se nekateri vinogradniki pritožili, da so jim zavrnili prošnje za osmice in da tudi na ponovno prošnjo na kvesturi zavlačujejo z ugodno rešitvijo. Nenavaden je zlasti primer nekega vinogradnika, ki so mu zaradi pritožbe tamkajšnjih gostilničarjev odbili prošnjo, da bi odprl osmico v neki hiši na glavnem trgu v Štandrežu. Prosilci so se v svojih prošnjah opirali na zakon iz leta 1963, po katerem imajo pravico odpreti osmico in prodajati svoj pridelek kjerkoli v svoji občini in tudi v sosednih občinah. Na tej osnovi so navedli več primerov vinogradnikov iz V OKVIRU MAL0BLAG0VNEGA PROMETA V juliju izmenjali blaga v vrednosti 1.200 milijonov Največji poudarek na mesu, lesu, tekstilu in krogličnih ležajih Na podlagi videmskega sporazuma o blagovni menjavi med obmejnima področjema Italije in Jugoslavije so v mesecu juliju izdali 3 uvozna dovoljenja za 6,7 milijona lir; «a dogana» so uvozili za 392,6 milijona. Izdali so nadalje 82 Izvoznih dovoljenj za 801 milijon lir blaga Konec julija Je bilo stanje avtonomnega kompenzacijskega računa naslednje: saldo 30. junij 1964 605.350.387 lir; prejeta vplačila v tem mesecu 361.337.120 lir; skupno 966.687.507 lir. Izvršena plačila 837.492.881 lir, saldo 31. julija 1964: 129.194.626 lir. Z obrtnico so uvozili za 6,7 milijona lir mleka in njegovih izdelkov. «A doganan pa so uvozili konje za delo in za zakol (14 milijonov), govejo živino za zakol (25 mil.) goveje meso (113 mil.) les za kurjavo (118 mil.) trd žagan les listavcev (21 mil.) leseno maso za umetna vlakna (37 mil.) čipke (13 'm. r//A V/A '////* Radio Trst A ste . Koledar; 8.30 Poslušali bo-Slovž..9;00 Kmetijska oddaja; 9.30 to neOske pesmi; 10.00 Maša; na-Pester Melachrino; 11.15 Od-Mk»„ z,a oajmlajše; nato Harmo-tiahrf»Art ^an Damme; 12.00 Slov. žeijlcna Pesem; 12.30 Glasba po H« t J3,30 Glasba po željah; sank„Laika glasba; 15.00 Zlata ri-na Ka; Klvis Presley; 15.20 Motivi Bessieige Hammond; 15.40 Jam BalJJfi’ 16 00 Mojstri groze; 16.40 Plev 10 *lasba; 17.40 Popoldanski 19 oq J3 ™ Kino, včeraj in danes; NEDEUA, 6. SEPTEMBRA 1964 glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 13.25 Vzporedni glasovi; 14.00 O-pema glasba; 14.30 in 15.15 V nedeljo skupaj; 16.00 Radijska črtica; 16.20 Glasba za praznični dan; 18.30 Tekma Roma-Torino; 21.20 Violončelist M. Gendron; 22.20 Plesna glasba. II. program 19 Oh /s ! *uno, včeraj m aunes; 'hassi£rkester' ki ga vodi Casa-i9sn jiai 1915 Nedeljski vestnik; lbštniVJe°-d'je' 2000 sP°rt: 20-30 «<&ntalnl solisti; 21.00 Iz arkestS, folklore; 21.30 Godalni 22 je 22 00 Nedelja v športu; i Moderni ritmi • 22 0(1 Zbori 8.40 Ital. pesmi; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.35 Nastopajo pevci; 12.10 Plošče tedna; 13.40 Zabavna oddaja; 14.00 Italijanska oprema in skupno tržišče; 14.15 Nedeljski orkestri; 15.00 Marsovec na Zemlji;, 16.15 Klakson; 17.00 Glasba ln šport; 18.35 Vaši Izbranci; 20.00 O opernem gledališču; 21.40 Glasba v večeru. °*PPeUaernl ritm‘; 23,00 Zb0li 9 3n TrSt Tambur^etlj8ka oddaJa: 11-10 muraški ansambel. 7i, , Koper n0j' pranja glasba; 8.00 Pre-8-4() Domače viže; 9.00 10.00 paža; 9.15 Zabavni zvoki; Je; 11 nr?n,°.s KD: 10-30 Operne ari-Repo,/,!!u. v nedeljo skupaj; 11«30 Po žen u’ U 5U in 12 5° Glasba pregkM ,i, 12 35 Zunanjepolitični *°cli1e- ,13-40 Od melodije do me-15.15 h 14,00 Glasba po željah; RL- (o^ače pesmi; 16.00 Prenos nr 0rkestL,t Henkels; 19.30 Vestj : 22.15 Ples; 22.35 šport- 5 f?ac'onalni program KrrieHna ital. morjih; 8.30 ‘jsica oddaja; 9.00 Nabožna III. program 16.30 Bachove kantate; 17.15 J. Hanley: «Ne reci ničesar«; 19.00 Batonove skladbe; 19.15 Filmski pregled; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Boc-cherinijeve skladbe; 21.00 Malipie-ro: «Don Huan». Slovenija 7.15 Narodni zvoki; 8.00 Mladinska igra; 8.45 Skladbe za otroke; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 Komorni zbor; 10.50 Orkester Rossi; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Vedre melodije; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Koncert; 14.15 Nedeljsko popotovanje; 15.05 «Danes popoldne«; 16.00 Humoreska tedna; 1905 Glasbene razglednice; 20.00 Glazunov: Letni časi; 20.50 šport- na poročila; 21.00 Melodije; 22.10 Godala v noči; 23.05 Komorni koncert. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 15.25 Športni prenos; 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Glasbeni program; 20.15 športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 Trode-Janka; 23.05 športna nedelja, na koncu Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbena predstava; 22.00 Šport; 22.50 «La giostra del Saracino« v Arezzu. Ponedeljek. 7. septembra 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Glasbeni kar-net; 20.00 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Prigode kapitana CooKa; 22.00 Fred Astaire; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «Le fanciui' J delle follie«; 23.25 šport. Jug. televizija 9.30 Deček iz cirkusa — film; 10.00 Kmetijska oddaja; 14.00 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v tenisu; 15.25 Monza: Avtomobilske dirke; 17.30 Magnetofonski posnetek mednarodnega prvenstva Jugoslavije v tenisu; 19.25 Biro; 20.00 Dnevnik; 20.45 Policijska postaja — film; 21.35 Sprehod po velesejmu; 21.50 Glasbena oddaja; 22.20 Jazz; 22.50 Poročila. Ponedeljek, 7. septembra 18.50 Biro; 19.10 Obzornik; 19.30 S kamero po svetu; 20.00 Dnevnik; 20.30 Tedenski športni pregled; 21.00 Sprehod po velesejmu; 21.10 Celovečerni film; 22.40 Včeraj, danes, jutri. mil.) Izvozili so riž (26 mil.) tekstil (310 mil.) gume in zračnice (24 mil.) kmetijske stroje (41 mil.), kroglične ležaje (127 mil.), jeklene pločevine (20 mil.) itd. Dve prometni nesreči v Tržiču Včeraj okrog 12.40 se je 39-letni Marcello Bertocchi iz Trsta, Roton-da del Boschetto 3, peljal z avtom Fiat 600 po Ul. Verdi v Tržiču. Pred njim se je peljal na kolesu 57-Ietni Lino Neri iz Tržiča, Ul. Parinl 19. Kolesar je nenadoma hotel zaviti na levo proti sredini ceste ln ker šofer tega ni pričakoval, je zadel z vozilom v kolesarja ter ga podrl. Nerija so odpeljali v tr-žlško bolnišnico, kjer so mu ugotovili več poškodb ter ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Drugo trčenje pa se je zgodilo v Ul. Bolto med avtom Renault, ki ga je vozil 33-letni Virgtlio Brazzani iz Codrolpa in vespo 150, ki jo Je vozli 17-letnl Celio Mellni iz Tržiča, Ul. Sanzio 54. Avto je bil namenjen proti Ul. San Marco, vespist pa v smeri od Trsta proti Ronkam. Pri trčenju je avto podrl vespista, ki so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so mu ugotovili številne poškodbe in ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Zapisnik o obeh nesrečah je napravila cestna policija iz Tržiča. Mednarodna nogometna tekma danes v Sovodnjah Sovodetijski nogometaši, ki se že nekaj časa pripravljajo na jesen tko uradno tekmovanje, so za da nes organizirali prijateljsko nogi metno tekmo z ekipo iz Mirna. To bo povratna tekma po gostovanju sovodenjskih nogometaše/ dne 24. maja letos v Mirnu,' kjer so zmagali z rezultatom 4:1. Prav gotovo se bodo danes gostje Mirna skušali revanžirati zn ta poraz in bodo napeli vse sile, da bi popravili ta rezultat. Po dru gi strani pa bi hoteli tudi domačini doseči uspeh na domačem i grišču in pred svojimi navijači-Zato vlada za tekmo veliko zanimanje in bo prav gotovo privabila mnogo navijačev za eno in drugo ekipo na sovo1e-:j*ko igrišče. Tekma se bo začela ob 16 uri. Sovodenjski trener je pozval na slednje igralce, naj se uro pred tekmo javijo na igrišču: Gianni Marson, Ferdi Kovic, Edi Marinič, Bruno Marson,-Toni Ferfolja, Jelko Petejan, Boris Petejan, Viljem Sfiligoj, Zvonko Caudek, Branko Kuzmin, Žarko Kerševan, Rado Pelicon, Marijan Devetak, Vojko Cotič bi Cvetko Nanut. Steverjana, Kaprive in drugih so sednih občin, ki so odprli osmice v Gorici. Navajajo tudi, da se jim zdi, da kvestura pri izdajanju takih dovoljenj ne postopa pravično, ampak da je nekaterim prosilcem več, drugim pa manj naklonjena. Na Oslavju gre konkretno za štiri primere takih prosilcev, ki še niso dobili dovoljenja, nekaj pa jih je tudi iz drugih krajev. Tudi včeraj so bili prizadeti v Gorici, kjer so obravnavali zadevo na sedežu Federterre, na goriškem županstvu, na kvesturi in prejšnje dni tudi pri trgovinski zbornici. Kvestura se je namreč po zavrnitvi prve prošnje obrnila na to ustanovo. Vprašali smo za pojasnilo predstavnika trgovin ske zbornice dr. Poterzia. Ta nam je pojasnil, da se je za rešitev te zadeve sestal upravni odbor trgovinske zbornice in podrobno proučil stališče vinogradnikov, ki imajo polne kleti starega vina, ki bi ga radi prodali, in gostilničarjev, ki se pritožujejo, da jim osmice delajo konkurenco. Odbor se je izrekel za izdajo dovolilnic in je v tem pravcu priporočal kvesturi rešitev že vloženih prošenj. Seveda pa mora kvestura upoštevati tudi varnostne ukrepe, kot za druge javne lokale. Na trgu v Štandrežu pa ne dovolijo odpreti osmice, ker da je tam že dovolj gostiln in morajo tudi to upoštevati. *Pri tem moramo pripomniti, da si pristojne oblasti zakon iz ’e-ta 1963 tolmačijo tako, da vino ni kmetijski pridelek ampak že predelano blago_ Kot pridelek smatrajo samo grozdje. Zato je tudi kvestura tista, ki izdaja potrebno dovoljenje. Da pa bi pri izdaji takih dovo ljenj bili bolj pravični in nagli, je odbor trgovinske zbornice predlagal ustanovitev posebnega petčlanskega odbora, v katerem bodo predstavniki vinogradnikov, kmetijskih organizacij in gostilničarjev. V vsakem dvomljivem primeru naj bi se kvestura obrnila do tega odbora, ki naj bi odločil, ali naj se neka prošnja zavrne in zakaj. V tem smislu je trgovinska zbornica pisala kvestorju in prefektu. Kvestura je že odgovorilo, da se s predlogom strinja. Vsekakor so zagotovili, da bodo sedaj one štiri prošnje vinogradnikov z Oslavja ugodno rešili in bodo lahko odprli osmice. Kot smo že omenili, se je za zadevo zanimalo tudi pokrajinsko tajništvo Federterre iz Gorice, ki je posredovalo na pristojnih forumih, kakor tudi nekateri pokrajinski svetovalci. VESTI IZ OBČINE SOVODNJE Občinska komisija odobrila štiri gradbene načrte ENEL bo gradil električno kabino na Peči Popravljalna dela v občinskem sedežu Popravljalna dela na županstvu i zahtevi, ki bi sprožila enake zah-v Sovodnjah so v polnem teku. Oh- teve, tudi v drugih rudnikih po činskl uradi so se premestili v visoko pritličje, Kjer je občinska sejna dvorana. Na takšen način so o-mogočili podjetjema, ki zamenjujeta okna in napeljujeta centralno kurjavo, da delata v zgornjih in v kletnih prostorih. Ko bosta dokončali delo v zgornjih prostorih, se bodo občinski uradi preselili in s tem dali prostor delavcem, da dokončajo delo tudi v visokem pritličju. Prejšnji teden se je na županstvu v Sovodnjah sestala občinska gradbena komisija, ki je odobrila štiri načrte. Privoljenje je izrekla državnemu podjetju za električno energijo ENEL, da zgradi električno kabino na Peči; Anton Devetak z Vrha 26 bo popravil svoje stanovanje, Maks Pavletič iz Rupe bo uredil sanitarije, Alojz Masten s Peči pa si bo zgradil novo hišo. Ustoličenje novega škofa v vipavskem logu Novo imenovanega škofa za Slovensko primorje msgr. Jenka, ki bo imel svoj sedež v Kopru ter upravno območje na bivšem novogoriškem in koprskem okraju, bodo slovesno ustoličili danes dopoldne v romarski cerkvi v Logu na Vipavskem. Pontifikalno mašo bo opravil nadškof iz Beograda Bukatko, prisotni pa bodo tudi nadškofje in škofje iz Ljubljane, Maribora in drugih krajev. Rudarji v Rablju grozijo s stavko sindi-t. m. V rabeljskem rudniku je kat rudarjev najavil za 8. splošno zborovanje rudarjev. Razpravljali bodo o ukrepih proti odklonilnemu stališču ravnateljstva do izplačila 14. plače rudarjem. Ravnateljstvo se izgovarja, da ni pristojno za razpravljanje o tej Italiji. Rudarji so na stališču, da je treba z njimi ravnati enako kot z uradniki, katerim je priznana i4. plača. Ce ne bo prišlo do zadovoljive rešitve zahteve rudarjev, ni izključena niti splošna stavka. Predavanje o vinarstvu Na pobudo centra za gospodarski razvoj Brd in v sporazumu s pokrajinskim kmetijskim nadzomišt-vom je enolog kleti iz Kaprive Ivo Eornasir imel pretekli teden vrsto predavanj o vinarstvu po raznih krajih goriških Brd. med drugim v števerjanu in na Oslavju. Danes bo tako predavanje na županstvu v Moši, jutri v K.minu, v torek v Bračanu in v sredo v Dolenjah. VČERAJ V LJUDSKI ČETRTI V UL. BAIAMONTI Žena z otrokoma pretepla ljubimko svojega moža Vdova je vso družino prijavila sodišču, ker je vdrla v njeno stanovanje Včeraj so goriški kriminalni poli-t Dejanje se je zaključilo tako, da ciji prijavili štiričlansko družino, I je celotno družino prijavila zaradi ker Je kršila nedotakljivost stanovanja. Prijavljencl so Luigi Paoletti z ženo Luigio, rojeno Cocianni, ter hčerko Graziello in sinom Gianni-jem. Paoletti je že delj časa vodil iz-venzakonsko ljubezen z 31-letno vdovo, ki stanuje v Ul. Baiamonti. Zahajal je k njej na dom, kjer se je po navadi zadrževal del časa. Paotettijeva žena 4n otroci so vedeli za njegove muhe; včeraj pa se Je mera napolnila. Vsi trije, mati in oba otroka, so odšli k vdovi ter našli tam tudi Luigija. Nastal je hud spor, med katerim so se s pestmi lotili nesrečne mlade vdove. iiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimuiMKiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiniiiMiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii VČERAJ V ODSOTNOSTI GOSPODARJA Tatvina v gostilni pri Pepiju na Oslavju Eno uro po tatvini je policija tatu že aretirala Včeraj dopoldne je gostilničar Pe-pl Bensa, ki ima znano gostilno na Oslavju okrog 10 30 videl vstopiti v svoj lokal nekega mladeniča, ki je že večkrat prišel prejšnje dni v gostilno. Gospodar se je za trenutek oddaljil iz lokala in ko se je vrnil, mladeniča ni bilo več. Obenem z njim pa je izginilo iz predala tudi 34 tisoč lir. Takoj so osumili omenjenega mladeniča in v resnici ga je sin, k< se je vrnil iz Gorice, opazil na pevmskem mostu. Gostilničar je šel takoj za njim in ker ga ni našel, Je javil tatvino kvesturi, kateri je tudi opisal mladeničevo zunanjost. Na podlagi teh podatkov je že čez pol ure policija aretirala 18-letnega Paola Kudllco iz Gorice, Ul. Cor-daioli 29, ki je tatvino priznal ln pri njem so našli tudi ves denar ter ga vrnili Bensi. Kudlico so poslali v goriške sodno zapore ln ga prijavili sodišču. Pri igranju je padel Sinoči okrog 20. ure so prepeljali v civilno bolnišnico v Gorici 10-letnega Tulita Lo Presti iz Gorice Ul. Torriani 2. Ugotovili so mu udarec na glavi ln bulo na čelu ter pretres možganov ln ga pridržali za 5 dni na zdravljenju. Deček Je povedal, da Je dobil navedene poškodbe ko je med igro padel na domačem dvorišču. Tolminski nogometaši danes v Gradiški Na stadionu Mion v Gradiški se bo done« popoldne nadaljeval no gometni turnir za pokal. Ob tej priliki bo ekipa Partizan nastopila proti Torriani iz Gradiške, Ita-la proti Foglianu. Začetek tekem ob 14.30. V nedeljo 13. t. m. bo finalna tekma med obema zmagovalcema. Prejšnjo nedeljo na so nogometaši iz Gradiš.te nastopili v Tolminu in odnesli obe točki. vdora v stanovanje, ženska pa si bo nekaj prask, ki jih je dobila med pretepom, zdravila doma. Sosedje so si po dejanju delj časa brusili zlobne jezike Razdeljevanje jestvinskih bonov proste cone Pričeli so razdeljevati jestvinske bone proste cone za september potrošnikom iz Gorice, Sovodenj in drugih krajev pokrajine. Potrošniki iz Gorice in Sovodenj bodo prejeli 1,5 kg sladkorja na odrezek št. 15 živilske nakaznice po največ 200 lir kg, 250 g surove ah 200 g pražene kave na odrezek 16, liter semenskega olja in 200 g masla Razdeljevanje se bo zaključilo 30. septembra. Za nekaj časa odložena razstava slik iz Steverjana Prvotno je bilo dbločeno, da bodo slike, napravljene’ med tekmovanjem prejšnjo nedeljo v števerjanu, razstavili danes zvečer v razstavišču trgovinske zbornice v pasaži in pa v kavarni Teatro. Razstava pa se bo nekoliko zavlekla, ker slike še niso suhe. Potrebno bo počakati vsaj še kakšnih pet dni, da se posušijo. Zaenkrat so še vedno v For-menttnijevem gradu v števerjanu. V Čedadu razstava radijskih in TV sprejemnikov Pod arkadami pretorske palače v Cadadu so včeraj popoldne odprli sejem radia in televizije. Na njein sodeluje osem čedadskih prodajaln radijskih in televizijskih sprejemnikov, ki so jih izbrali z žre-' bom. Sejem bo trajal do 13. septembra. Obiskovalci bodo napisali dopisnico ter jo vrgli v nabiralnik, da bodo sodelovali pri podelitvi osmih sprejemnikov, ki so jih podjetja namenila izžrebanim obisko valcem. Včeraj je otvoritev posnela tudi televizijska skupina iz Trsta. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V tednu od 29. avgusta do 5. septembra se je v Gorici rodilo 23 otrok, umrlo je 8 ljudi, porok je bilo 6 m oklicev pa 10. Rojstva: Alessandro Vescovo, Ro. sanna Gregorin, Angelo Cabassi, Fabio Raimo, Oreste Campolongo Roberto Zulli, Alessandro del Ne ri, Sandra Gasparini, Pierpaolo Pe-truz, Sabina Peruzzi, Tullia Stani, Cristina Codispoti, Giuseppina Zul io, Claudio Valentinus, Igor Fa nin, Rosanna Candin, Mirella Mon-talbano, Mauro Milloch, Cinzia Trivellaro, Rodolfo Gorkič, Aleš-6andra Sartori, Maria-Loretta Zan ni, Barbara Azzano. Smrti: Tekstilka 55-letna Elvi ra Vuga; upokojenec 73-letni Va lentino Schirati; upokojenka 87-letna Maria Luigia Brida vdova Vignando; invalid 78-letni Edoardo Musulin; barist, 63-letni Felice Mu-nafo; kmetica 75-letna Giuseppina Hlede vdova Bajt; 90-letna Cateri na Lutman vdova Macuz; upoko jenec 73-letni Antonio Chiapulin. Poroke: preddelavec Giorgio Pau lo Visintin in tekstilka Sonja Prin čič; geometer Dario Birri in šivi lja Ljudmila Primožič; zidar Ma rio Bertolini in predilka Graziella Russo: industrialec Lino Cogo-io in gospodinja Luciana Miseri; uradnik Domenico Fascilla in telefonistka Rosanna Trani; mornar Giorgio Salustio in gospodinja Rosanna Saccomani. Oklici: šofer Gianfranco Battisti in prodajalka Sonia Roiz; uradnik Luciano Falzari in uradnica Maria Petarin; uradnik Alfio Michic in uradnica Maria Blasutig; uradnik Mario Miani in delavka Pia Zanet-ti; policist Francesco Costantini in gospodinja Lea Bosco; elektrome-hanik Bruno Fiegl in uradnica Sonia Tomasello; industrijski izvedenec Sandro Vertovez in uradnica Annamaria Fornasier; uradnik Giuseppe Blegig in pletilja Sara Ca-stellani; podbrigadir finančnih stražnikov Riccardo Montone in pletilja Ivana Castellan; uradnik Giuseppe Morselli in delavka Graziella Lissoni. Prosvetno društvo «BRISKI GRIC» - Stevcrjan priredi v soboto 12., nedeljo 13. in ponedeljek 14. septembra Praznik grozdja na dvorišču gostilne SOBOTA 12. septembra DVOR z naslednjim programom: od 20. ure dalje PLES NEDELJA 13. septembra — ob 15. url tekmovanje v briško- li za 6 nagrad ob 18. uri NASTOP PLESALCEV NA KOTALKAH iz Trsta od 20. ure dalje PLES PONEDELJEK, 14. septembra — od 20. ure dalje PLES s tekmovanjem v valčku ob 23. uri bo prosta trgatev grozdja nad plesiščem Za ples bo igral BRIŠKI KVINTET Deloval bo dobro založen buffet ■ pristnim domačim vinom, prigrizkom in grozdjem VERDI. 14.30: «1 tre da Ashiya». Yul Brynner in Richard Wid-mark. Ameriški cinemascope v barvah. Zadnia predstava ob 22. CORSO. 15.15: «La battaglia di fort Apache«. Lex Barker in Pierre Brice. Cinemascope v barvah. VITTORIA. 15.00, zadnja ob 21.30: «La lancia che uccide«. Spencer Tracy in R. Wagner. Ameriški cinemascopski film v barvah. CENTRALE. 15.00: tiLa rivolta di Frankenstein«. P. Cushing in D. Lamond. Ameriški film techmco-lor. Mladini izpod 14. let prepovedan v Tržiču PRINCIPE. «L’uomo di Laramie«. J. Stewart, A. Kenneth in Katy D’Onnel. Cinemascope v barvan. NAZIONALE. iiPrima delhuraga-no->. V. Heflin m A. Ray, Cinemascope v barvah. AZZURRO. «11 dott. Stranamorc«. P. Sellers in G. Scott. EXCELSIOR. «1 marziani hanno 12 mani«. F Franchi, C Ingras-sia in Magali Noel. v Ronkali EXCELS1UK. «11 segno di Zorrc«. D. De Metz. RIO. «1 diavoli di Spartiventoe. J. Barrymore in Sciila Gaber. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Goorici lekarna KUERNER na Korzu Italia, 10, tel. št. 25-76. dežurna cvetličarna Danes, 6. septembra bo v G<*rid odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italia št. 34, tel. 53-71. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 26.2 stopinje ob 15.10 ln najnižjo 11.9 stopinje ob 6. uri. Povprečna dnevna vlaga Je dosegla 79 odstotkov. :':' ............................................................... 1 4fl§ mam n ihii^ 1 ... -iOi ■ # T*'-'-'-'-ftl m*m j feg|®Ji^^lliKPIS! ltiii» j •V::V:7r*:T?*?$&:*:...- ■ :.. • . .;,. : . . • /.^^^yi^St‘>;:l-..::-:..--:v; .-. ;:,, A:.X/.!'-’ •: -, ^^,:•^^^:n mopede tik ob prireditvenem prostoru z odvozom v desno štev. 5, 7 in 8. Za vse druge o-sebne avtomobile brez oznak P8 z’ odvozom na križišču pri Anke-letu ter po lokalni cesti nataJ proti prireditvenemu prostoru n8 parkirni prostor štev. 9. Za vozila iz smeri Ljubelj P8 bo odvoz iz avto ceste pri Tominčevem slapu, ter nato po 1°‘ kalni cesti na parkirni prostor štev. 9. LOKALNA CESTA: Vozila, ki bodo prispela po 1°* kalni cesti bodo parkirala t8' kole: Avtobusi pri prvem nadvozu (Žaga) desno štev. g, osebni * oznakami, mopedi in motom8 kolesa ter vozila tekmovalcev pri podvozu ob prireditvenem proštom štev. 7 in 8, ostali osebni avtomobili brez oznak pa Pr' «Cecku» na parkirnem prostoru 9. Odhod iz parkirnega prostor* bo pod vodstvom prometnih °r’ ganov in se vozila vključujejo J* parkirnih, prostorov 5, 7 in 8 direktno na avto cesto pod mostom pri prireditvenem P1-0-štoru. Vozniki upoštevajte navodil* organov prometne službe. MARKO .........» MSVSJL Kako je pred 25 leti prišlo □ do druge svetovne vojne Tega je Hitlerjevo širjenje pričelo vznemirjati. Dobro je vedel, da bo za Češko na vrsti Poljska, nato pridejo Madžarska, Jugoslavija, Romunija. Tu pa je Mussolini mislil, da ima on pravico vmešavanja Zaradi tega in tudi ker so Angleži takrat Mussolinija smatrali za dobrega politika, je «Duce» pričel mešetariti in uspelo mu je organizirati dobro znano konferenco v Muen-chenu. V bavarski prestolnici so se 29. septembra 1938 sestali v imenu Nemčije, Italije, Francije in Anglije Hitler, Mussolini, Daladier in Chamberlain. Konferenca je trajala samo en dan in je pomenila z odločbo o razkosanju Češkoslovaške (štiri velesile so odločile, da se mora Češkoslovaška takoj odpovedati sudetskemu ozemlju, in to v dneh od 1. do 10. oktobra. Sporazum je tudi določal, da morajo Cehi pustiti v redu vse vojaške naprave) in Francije. Hitler je trenutno mimo dosegel, kar je hotel, svetu je «dokazal svojo miroljubnost, ker ni hotel uporabljati sile», Mussolini pa se je proslavil kot rešitelj miru. Chamberlaina so sicer ob povratku domov manj kapitulantski Angleži sprejeli z gnilimi jajci in z žvižganjem. Cisto naravno Je bilo, da je bila aneksija sudetskega ozemlja za Hitlerja le majhen korak naprej v skladu s teorijami njegove knjige «Mein Kampf». Italijanski bersaljerji ob Izkrcanju v albanskem pristanišču Drač na veliki petek 1939 Češkoslovaška je bila precej okrnjena. Januarja 1939 je Hitler na nekem zaupnem sestanku, kateremu so prisostvovali načelniki nacistične vohunske službe, dal nalog naj se povečajo stiki s slovaškim nacionalističnim gibanjem in da se podpreta tudi poljska in madžarska manjšina na Češkoslovaškem. Vsa tl korald so pomenili, da namerava Hitler pomesti še s preostalo Češkoslovaško, ki je bila trn v peti njegovim ekspanzionistič-nim načrtom. Hitler je bil prepričan, da bosta tako Anglija kot Francija ostali mirni, ako napade Prago. Prve dni marca je sklenil uničiti češko državo. V noči na 12. marec sta imela nekje na Slovaškem dva nemška agenta skrivni razgovor s slovaškim voditeljem monsinjor-jem dr. Jožefom Tisom, ki je izjavil, da je pripravljen proglasiti samostojno slovaško republiko pod visokim okriljem nemškega Rajha, Se tisto noč so s posebnim letalom dr. Tisa skrivaj prepeljali v Berlin na varno, kjer je s Hitlerjem sklenil pakt. 14. marca je dr, Tiso proglasil slovaško neodvisnost in češkoslovaški pred sednik dr. Hacha, ki je prav tistega dne prišel v Berlin, da bi odgovoril na Hitlerjev ulti- mat, se je znašel pred izvršenim dejstvom. Moral je kapitulirati. Naslednjega dne, 15. marca 1939, so nemške čete brez streljanja zasedle celotno Češkoslovaško ob tihem nasprotovanju prebivalstva. Sam Hitler je z avtomobilom pohitel v Prago, kamor je prispel s prvimi nemškimi edinicamd. Mislil je, da mu bodo prebivalci Prage priredili tak navdušen sprejem, kot ga je bil doživel na Dunaju. Zmotil se je. Praga je žalovala. Ustanovljen je bil nacistični protektorat nad Češko in Moravsko, uradni jezik je postal nemščina. Cehi so pričeli s pasivnim odporom. • Mussolini je bil vznemirjen Jezen je bil, ker mu ni bil Hitler nič povedal o nameravani zasedbi Češke. Ker je bil prepričan, da sta Francija in Anglija gnili državi (to svoje prepričanje je utemeljeval s padcem rojstev v Franciji in s prihodom Chamberlaina in Halifaxa v Rim v januarju 1939), je hotel tudi on imeti svoj delček slave. Zaradi tega je ukazal, naj prične italijanski tisk vsakodnevne napade na Francijo in v fantomatič-nem rimskem parlamentu so fašistični poslanci pričeli med Članovim govorom o ((naravnih aspiracijah Italije« skan- «Nica, Korzika, dirati besede: Tunis«. Posledica fašističnega kvakanja nad Francijo je bilo šikaniranje stotisočev italijanskih sezonskih delavcev, ki so delali v Franciji. Da je bila Mussolinijeva politika le slavospev diktatorju in brez nobene konkretne podlage, nam služi en majhen dokaz. Italijanski ambasador v Parizu Guariglia ve povedati v svojih spominih, da ni dobil v tistih mesecih od Cia-na niti enega politično diplo- matskega navodila: Ciano mu je le pisal, naj mu dobi francosko dekle, ki bi učilo francoščino njegove otroke. Hitler je bil z enim zamahom pograbil Češkoslovaško in je še dajal svojim generalom navodila za napad na Poljsko. Mussolini je hotel, da bi svetovno časopisje spet pisalo o njem in je sklenil zasesti malo in raz-oroženo Albanijo. O razdelitvi Albanije sta sicer že leto prej govorila Ciano in jugoslovanski predsednik vlade Stojadino- Joachim vnn Ribbentrop in grof Galeazzo Ciano, zunanja ministra Nemčije in Italije na sestanku v Salzburgu nekaj dni pred nemškim napadom na Poljsko vič (Stojadlnovdč je za časasvo* jega vladanja gledal z velik® simpatijo na politiko fašistična Italije in je skušal jugoslovan-sko politično življenje prikroji* ti po fašističnem zgledu) in 18 je bil Cianu dejal, da bi se Ju‘ goslavija zadovoljila le z m8* lenkostnimi popravki meje 1 svojo korist. Albanija ni predstavljala vj>* jaškega problema. Delno se J® tega zavedal sam Mussolini. ** je vedel, da ni italijanska voj* ska pripravljena na vojno. Soh* je na zasedanju Velikega f*» ’ stičnega sveta (Gran Consign® del Fascismo) v februarju I93 dejal, da bo Italija vojaško P/* pravljena šele leta 1942, ko o obnovljena artilerija, ko bo n morju plulo osem novih k** žark in ko bo Abisinija docej pomirjena in bo lahko da» «črno armado«, V mali jadranski državi J® vladal kralj Zog. Dobival Je £ nančno podporo italijanske vi de, maloštevilno albansko voj sko pa so vodili italijanski oiv cirji. Kakšen pomen Je h11® torej zasedba Albanije, če ne prestižnega? Italijanska vojska se Je i*8 cala v Albaniji na veliki Pet (7. aprila 1939) v popolni zmes* njavi. (Nadaljevanje sledi) II TELEFON 93-808 in 94-838 __ Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelltoo 1 ■ II Telefon 33-82 UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur — Vnaprej. - Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1990 din, polletno 960 din, četrtletno 460 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubil*1^ tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14 603 86 - OGLASI: One oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski ISO, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaške In gorlške pokrajin* naročajo pri upravi — Is vseh drugih pokrajin Italije pri eSocietk Pubblicitk Italianae. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja m tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ____________,__- UREDNlSi VO: TRST — UL. MONTECCH1 8 letna 2 250 Ur, polletna 4.400 Ur. celoletna 7.700 Ur - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din Stari trg 3/1, telefon 22-207. tekoč) račun pri ‘ Z OBISKA PRI NAŠEM filmskem amaterju Narava, človek in čustvi' tomaso prioguo na filmskem traku Aljoše Žerjala Od prvega velikega uspeha pred petimi leti do zadnje trofeje: Mascherinijeve «Bele žene» za vsebinski film «Tako se je začelo» Te dni se je zaključil II. kinematografski natečaj, ki ga je razpisala avtonomna turistična j® letoviščarska ustanova v Ses-ljanu v sodelovanju s kinematografskim klubom Enal. Prvno nagrado — Mascherini-isv srebrni kipec «Bela žena« — v absolutnem merilu je odnesel Aljoša Žerjal. Aljoša Žerjal je postal v zad-bjem času, ko je govora o ama-lerSki kinematografiji, že pojem rase. Brez njega ne mine nate-®*i> nobeno amatersko filmsko tekmovanje tako v krajevnem *°t vsedržavnem merilu, njego-T0 une pa je prešlo tudi že dr-ravne meje v sosedne dežele. In vendar je še mnogo takih med nami, ki verjetno niti ne vedo je ta tihi in skromni, visokorasli in sloki, nekoliko vase Pogreznjen a v . istem hipu tudi Prešerno sproščen mladenič, ki nstvarja svoje filmske umetnine ““raj z nekako kronometrsko rednostjo. Zato sem sklenil, da yam ga nekoliko bolje pribli-ram, ker je prav, da poleg gledaliških umetnikov, glasbenikov, Pisateljev in drugih kulturnih delavcev, spoznamo tudi našega 'Imškega amaterja, ki je že sa-s svojimi dosedanjimi uspe-1,1 Potrdil vitalnost našega slo-venskega tržaškega človeka na vseh področjih umetniškega u- dejstvovanja. Aljoša Žerjal živi v srcu Skednja v Ul, Panebianco in ko sva s kolegom potrkala na vrata njegovega stanovanja, nama je odprla njegova simpatična, živah-na in zgovorna ženka. Prvi vtis: stanovanje družine, ki sicer živi svoje normalno življenje, navezano na poklicno zaposlitev, k' Pa vendarle daje s svojo o-Premo in ureditvijo vtis kulturnega okolja. Na stenah sli-® naših tržaških umetnikov, “Vedenjskega rojaka Lukežiča, eganela, Groma in še kakšne-vzdolž stene moderna bi-toteka s kompletnim Cankar-slovenskimi klasiki, sloven-»kimi tržaškimi in mnogimi Bananskimi pisatelji, dokaj boga- * diskoteka izključno klasične * ssbe z izbranimi deli Beethov-3 Dvojka, Musorgskega, So- akoviča, Prokofjeva, Stravin-***••, Brahmsa in drugih, v sre- Pokali, «Oscarji» in Mascherinijeva «Bela žena* — Zerjalove trofeje dini pa niša s trofejami in pokali, ki predstavljajo zmagovite etape Žerjalove filmske dejavnosti od prvih začetkov tam pred devetimi leti do poslednjega u-speha — Mascherinijeve «Bele žene«. Če bi ne bilo teh trofej, malega sobnega projektorja in pa zamešane štrene neuporabljenih filmskih trakov na mizi, bi človek lahko mislil, da je pač prišel samo v hišo človeka, ki ljubi slike, knjige in glasbo, ne pa umetnika amaterja, ki je svoje ime tesno povezal s filmskim ustvarjanjem in s filmsko umetnostjo, ki je pri njem vsa pristna, vsa doživeta in iskreno izpovedano z idealno skladnostjo tehnike in čustvene notranjosti. Kje začeti razgovor: pri začetku ali pri zadnjem uspehu? Najbolje pri čašici «gina», da se u-stvari atmosfera sproščenega nevezanega razgovora. Srebrna «Bela žena«, simbolizirajoči kipec čudovite čeri pod devinskim gradom, ima častno mesto. Pa začnimo pri njem. Okrog 150 kratkih filmov na ozkem traku se je letos potegovalo za to Ma-scherinijevo umetnino kot najvišjo absolutno nagrado in še za druge nagrade v posameznih kategorijah ali filmskih zvrsteh. Po strogi selekciji jih je prišlo v finale samo še 27 in med njimi je bil tudi film z nevsakdanjim naslovom «Začelo se je tako«, prijavljen v kategoriji vsebinskih filmov z oznako «Sesljan». Za strokovno razsodišče in za gledalce ni bilo nobenega dvoma: «Srebrna žena« pripada samo temu filmu, filmu Aljoše Žerjala. «Začelo se je tako« je romantični sprehod mladenke in mladeniča ob devinski obali. Njej je 18 let, njemu 20. let. Aljoša Žerjal ju spremlja s svojo kamero od razgrizenih belih kra-ških skal visoko nad obalo pa vse do modrega morja, v katerem se temačno odsevajo visoke devinske čeri in kopljejo beli kopičasti oblaki na nebu. Kratek, komaj 14 minut trajajoči sprehod in vendar je v teh 14 minutah ujel naš amaterski u-metnik toliko večnih človeških motivov in utrinkov, ki jih ne bo preživela nobena tehnika, nobena znanost, dokler bo človek človek. Intimno utripanje dveh mladih življenj, preprosto in iskreno kot je iskrena naša krašika obala, se zliva z melodijo naravne lepote v čudoviti skladnosti človek-priroda. Nežen dotik rok, podarjena ciklama, odkrit pogled iz oči v oči, intimen pomenek in otroško nagajiv nasmeh, vse to so tista drobna jedrca prekipevajočega občutja, ki raste v dveh mladih ljudeh od tistega magičnega trenutka, ko »se je začelo tako*. Aljoša je v svojem filmskem jeziku iskren in preprost, objektiven in globoko subjektiven obenem. Hotel je narediti film brez sence erotizma, hotel je na filmski trak ujeti božajoče note iskrenih in plemenitih občutij. Podobe se na njegovem traku prelivajo v harmoničnem sozvočju z melodijo Dvoržakove 4. simfonije in ustvarjajo novo pesem, večno lepo pesem življenja. Da se razumemo: Žerjal v svoji iskreni izpovedi ni ničesar «ukradel». Snemal je z vednostjo in v sodelovanju z obema nosilcema svoje ideje in če mu je kljub temu uspelo pričarati na trak tako pristno intimnost, pripada nedvomno dobršen del zasluge za uspeh filma tudi njima, mladima slovenskima študentoma Jadranki Tavčar iz Trsta in Ivanu Mozetiču iz Nabrežine. Oba sta pbkazala nevsakdanji smisel in izredno občutljivost za ustvarjalčeve namene in čeprav sta v bistvu «igrala», sta vendarle igrala tako, da tega ni bilo občutiti, kot da bi ju Žer-jalovo filmsko oko brez njune vednosti spremljalo iz najbolj skritih perspektiv čudovite slovenske devinske obale. Film «Začelo se je tako« je zrelo delo amaterja, ki je že prodrl v neštete skrivnosti filmske tehnike, amaterja, ki je izkristaliziral tudi svoj filmski izraz, svoj filmski jezik, ki je v sebi izčistil svojo filmsko umetniško dušo in utrdil v svojem snovanju tri globoke zdrave temelje: človek, priroda in čustvo. Aljoša Žerjal je nedvomno rojen za film, toda doseči filmsko umetnino ni lahka stvar; ne zadošča samo talent, potrebna sta tudi volja in ljubezen, ki sta motor ustvarjalnosti. Umetnina nastane takoj; umetnina ie produkt razvojne poti, osebnega zorenja in — kar zadeva film usvajanja utrjenih tehničnih zakonitosti. Lahko rečemo, de je Žerjal to pot že prehodil čeprav je še mlad. da pa to nikakor še ne pomeni, da ne bi ta njegova pot vodila še naprej k novim dosežkom, saj tudi sam prav gotovo ni slutil, ko je pred devetimi leti prvič sprožil izposojeno kamero, da bo nekoč njegovo ime na vodilnem mestu amaterske filmske dejavnosti v Trstu in v Italiji sploh. Po vrsti poskusov za ((domačo rabo«, je Žerjal dosegel svoj prvi uspeh leta 1959, ko se je udeležil amaterskega filmskega natečaja Tržaškega kinematografskega kluba (katerega član je) na temo «Božič». Prejel je prvo nagrado in takoj vzbudil pozornost zaradi izvirnih prijemov in izvirne obdelave tematike. Poln zanosa je naslednje leto prijavil za klubski natečaj vsebinski film proste izbire z naslovom «Taki smo» in — kot se pogosto dogaja začetnikom — doživel neuspeh. Obdelana zgodba je bila tehnično sicer dobra, toda vsebinsko banalna. Leta 1961 se je podal na potovanje po Grčiji in posnel dokumentarni film «Stara Grčija« z motivi iz Aten, Korinta, Termopil, Patrasa in drugih zgodovinskih krajev. Na klubskem natečaju je film v kategoriji doku-mentarjev prejel prvo nagrado. Naslednje leto je obiskal Dubrovnik in seveda posnel film o tem edinstvenem mestecu ob dalmatinski obali. Zopet prva nagrada v kategoriji dokumentarjev. V Jugoslaviji je nato Žerjal posnel še dva dokumentarna filma «Bosna» in «Ohrid», za klubski natečaj pa je pripravil film o «Krasu», s katerim je seveda zopet osvojil prvo nagrado. S «Krasom» in «Bosno» je sodeloval tudi na vsedržavnem natečaju, kjer je prejel za «Kras» srebrnega ((Oskarja«, za »Bosno« pa bronastega «Oskarja». Uspeh na vsedržavnem natečaju v Turinu je ponovil tudi letos, ko je za film «Zmaj», katerega je posnel v Avberju na Krasu, in s katerim je dobil tudi prvo nagrado na letošnjem klubskem natečaju za vsebinski film, prejel srebrnega ((Oskarja«, za dokumentarni film o «Ohridu» pa bronastega ((Oskarja«. S filmom o Dubrovniku je letos sodeloval tudi na mednarodnem festivalu amaterskega filma v Beogradu in v konkurenci 20 filmov o Dubrovniku odnesel prvo nagrado. Na letošnjem natečaju v Ses-ljanu je sodeloval z dvema filmoma: »Zmaj« in ((Začelo se je ‘ tako« in ker je lahko vsak posamezni amater dobil samo po eno nagrado, je ta zopet pripadla Žerjalu za film «Začelo se je tako«. Poleg navedenih je Aljoša Žerjal posnel še nekaj drugih filmov, skupno okrog 30 v skupni dolžini nad 1000 m filmskega traku, pri čemer pa seveda niso všteti vsi tisti metri, ki jih je pri montiranju izločil. In pri vsem tem je Aljoša pristni, resnični amater, ki Se s svojim «ho-byjem ukvarja skoraj izključno ob nedeljah in ja v večernih u-rah, potem ko odbije svojih 7 ur službene zaposlitve. Vse preveč skromen in tih je naš filmski amater, da bi mogel kaj več izvleči iz njega o njegovih novih načrtih. V pripravi nima trenutno ničesar in vendar mnogo, vse kar vidi in čuti v svoji umetniški duši. Njegovo oko je živi, vedno nemirni in odprti objektiv filmske kamere, njegova umetniška narava je vedno polna tihih snovanj, vsako njegovo potovanje je gradivo za nov dokumentar. Njegove odločitve so hitre, včasih tudi improvizirane, njegovi filmi so često produkt dveh ali treh dni. In ambicije? Ostati filmski a-mater. Aljoša Žerjal bi nedvomno lahko postal odličen poklicni filmski snemalec, scenarist, režiser, kajti vse te lastnosti se zrcalijo v njegovih kratkome-tražnih dokumentarnih ali vsebinskih filmih. Toda Aljoša hoče ostati amater: amater zato, ker ga k temu sili njegova čustvena intimnost, njegova notranja potreba, da se izpoveduje neposredno, iskreno in brez špekulacij. Ostati hoče zvest samemu sebi in svojim trem temeljem: naravi, človeku in čustvu. Amater zato, ker je kot amater lahko bolj svoboden, brez spon in obzirov, ki žal tolikokrat izmaličijo tudi še tako pošteno hotenje. JOŽE KOREN ŠPEDICIJA TRST — TRIESTE Ul. C. Ghega J./III. - Tel. 37-314, 31-291 NASCIMBEN T E L L I IMPOKT NADOMESTNI DELI EXPORT ZA AVTOMOBILE TRST, Ul. Coroneo šl. 39,1- 24-955 TECHNA» TRST — Ulica C. Ghega, 2 Telefon 35-907 Telegr «TECHNALUIN» IMPORT-EXPORT RONKE (Gorica) Drevored Serenissima, 18 VRŠI VSAKOVRSTNE UVOZNE IN IZVOZNE OPERACIJE TRGOVINA Z MESOM IN GOVEDOM ESERCENTI PRODOTTIZOOTECNICI Soc. a r. I. TRST URADI: Ulica P. Severo 85 Telefon št. 94-233 Telefon št. 93-335 SKLADIŠČA: Ul. Cologna št. 38, 40 MESNI ODDELEK Telefon št. 76-348 ODDELEK MALIH ŽIVALI Telefon št. 93-077 KLAVNICA: Telefon 93-259 Telegrafični naslov; SEPROZO - TRIESTE industrija metalnih polizdelkov-slovenska bistrica Zel. postaja: Slov. Bistrica Telef.: Maribor 22113, 21375 Slovenska Bistrica 6, 45 Brzojavi: Impol, Slov. Bistrica Teleprinter: 03313 Bančna zveza: Narodna banka SFRJ podružnica Slov. Bistrica štev. tek. računa 604-18-1-1 0 1 i ALUMINIJ: • IZ ALUMINIJA od 99 do 99,7% čiste aluminijaste legure AiMg, AlMgSi, AlMgMn, AlMg 2, 3, 5, AlCuMgPb in avtomatske legure, in sicer : • PLOČEVINO, TRAKOVE in RONDELE, • PROFILE za vagonsko ter karoserijsko industrijo in za gradbeništvo — polirane, anodizirane oziroma barvane (eloksirane) • CEVI IN OSTALE PROFILE (okrogle, šestoglate. ploščate), • ALUMINIJASTE VRVI (čiste) in aluminijasto-jeklene vrvi (Al-Fe), valjano in tegano žico. TRST TRG GOLDONI 7 Tel. 23352, 6111» kine- JU Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega tn matografskega materiala aparati za mikrofilme, znanstveni aparati, elektronski aparati Popolne opreme materiala za fotomehaolko, za industrijo in za znanstvene zavode Na zahtevo se pošljejo seznami VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT InJjJlSUUJUrfUl KOPER - JUGOSLAVIJA KOPER TELEFON 21-630 TELEX 03-517 PREDSTAVNIŠTVO V TRSTU: UL. ROMA 15, TEL. 37-823 Berginc Franc UVOZ ■ IZVOZ in PREDSTAVNIŠTVA TRST • ULICA IMBRIANI, 8 • TEL 28-748 S doledovanje in vskladiščevanje blaga Z Z kvantitativni prevzem S Z poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah £ Z redni zbirni promet Iz evropskih centrov $ Z mednarodni cestni transport blaga S z lastnimi kamioni C : : KOVINO, RUDNINO STROJE ELEKTRIČNI MATERIAL ORODJE TEHNIČNI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PREMOG KEMIČNE IZDELKE KRZNO IN USNJE TEKSTILNE PROIZVODE telef. telex telef. teles Direkcija Koper 21-630 03-517 Izpostava Kozina 10 Filiala Koper 21-630 Izpostava Prevalje 30 Filiala Ljubljana 36-170 03-103 Izpostava Nova Gorica Ul. M. Pijade 13 Železn. postaja 24-33 Filiala Maribor 21-43 03-323 Rožna dolina 24-53 Partizanska c. 51 Izpostava .lesenice 3-43 Filiala Zagreb 39-758 02-148 Maršala Titd 1 Jurišičeva 9/1 Filiala Rijeka 25-481 02-515 Filiala za sejme 51-317 02-148 Beogradski trg 2 Zagreb, Filiala Beograd 33-427 01-128 Ul. B. Kidriča bb Ul. Stevana Sremca 7 Filiala Sežana 82 03-122 Filiala Novi Sad 51-758 01-327 Avtoremont Sežana 39 Ul. JNA 48/1 po kopnem, po morju, po rekah carinjenje blaga In zraku transportno zavarovanje blaga booking ladijskega prostora kontrola transportnih dokumentov strokovno pakiranje falof fplov Filiala Subotica 14-54 01-718 Ul. Gen. Drapšina 15 Izpostava Celje 30-70 03-348 Cuprijska ul. 10 Izpostava Podgorje 4 Izpostava Sarajevo 24-625 Brankova 6 Izpostava Bar 21-49 Jovana Tomaševiča 2 Izpostava Zrenjanin Izpostava Dimitrovgrad 25 Maršala Tita 178 Aljoša Žerjal ob projektorju ^^HiHiiiiiHHiHinuiiiHiniiniiinimmnHHiiiNamiBiiiiiinnimiiiiiiiiHiimiumninniaHHnniiiiiiiiHiUiSiiiiUiHi.................................................................................... MILAN AMBROŽIČ Elektro - inštalacijsko podjetje in TRGOVINA * električnimi predmeti: lestenci. Štedilniki, peli, pralni stroji, hladilniki in vse ostale gospodinjske potrebščine DREV. MIRAMARE ST. 29 - TELEFON 29-322 TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1883 D*stilacija esenc JANOVŠEK trst — Uarkovlje — TRIESTE — Bartola — Tel. 29.963 Lastna proizvodnja in izvoz: •tenčnih olj za lekarniško uporabo in Izdelavo parfu* mov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov; esenc za 'zdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov r C. G. Ra ( OMMERCIO GENERALE E Rappresentanze SOC. AR.L, Ul BELLA GEPPA, 9 • TRST - TEL. 37-940. 28-352 °voz IZVOZ KMEČKA BANKA GORICA r. z. z o. z. Ulica MorelU 14 Tel. 22-08 IMPORT-EXPORT KERSEVANI BORIS TRST, Strada del rriull 102 • Tel. 23-802 Tehnični artikli (šivalni stroji, radio in televizijski aparati za dom, avto 1" žepni, kolesa, motocikli, pralni stroji, sesalci za prah Itd.) TRST • UL Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI v Vit kraje, tudi 9 inozemstvo Ne propustite posjetiti najznačajniju privrednu manifestaciji! Jugoslavije ¥ a# Privrednici i potrošaci, sudjelujte i na našim slijedecim priredbama: proljetnom velesajmu 17.-25.IV.1965 jesenskom velesajmu 9.-19. IX. 1965 ni 5.-20. IX. 1964 -dfc.::, KORISTITE SE POPUSTOM NA JUGOSLAVENSKIM ŽELJEZNICAMA! najnovejši izum moderne tehnike SUPERAUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini ELEKTRONIC na baterijski pogon ULTRAP1AT LUX za dinamičnega človeka najtanjša ura na svetu Specialne ure za potapljače od 200-1000 metrov globine ŠVICARSKA SUPERMARKA piitiB::Sii;i:i:S:;iiS;S::U-agi«:S:a:i:;S:;iH:iip:3ii;::::::i;;;;:::K:;n:;:;S:;:H;:n:iiiBi::iiii4ii«::im^^ NOVA GORICA — Telefon 20-44 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. Informacije dobite v naših poslovalnicah v Novi Gorici, Tolminu, Ajdovščini, Postojni in Sežani. — Turistična agencija »Izletnik# s ;j: poslovalnicama v Novi Gorici in lij Bovcu vam hitro in solidno or-!!j ganizira izlete po Jugoslaviji in III inozemstvu, ter nudi vse ostale turistične usluge. I h HOTEL «ZVEZDA» KOBARID s sobami z eno m dvema posteljama ter s tekočo toplo in mrzlo vodo, centralno kurjavo — skupaj 54 ležišč. • Streže s prvovrstnimi vini: specialitete: soška postrv in divjačina. | V 5 km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli. • Cenjenim gostom se priporoča za obisk. GRAND BOTEL LJUBLJANA TeL 20-750. 21-742 s svojo restavracijo in senčnatim vrtom, kavarno in hotelom, se priporoča cenjenim gostom Obiščite zdravilišča *!!■: L«;»1» al• ; „ - BLED - TEL 316 BLED vabi Hoteli ob ježem, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba ln ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru NASI IZDELKI KamlnD TAM 4994, nosilnosti «,5 tone, i vgraje-um zračno hlajenim Dieslovlm motorjem Prekucnik TAM 4341 K., s ..rostransko «kip» napravo primeren za delo na gradbiščih iti cestah Kamion hladilnik TAM 4544 HS voz hitro kvarljivth stvari primeren z# pre- Gasiiski avtomobil TAM 494» o In TAM 9540 C, hitra ln izredno praktična gasilska avtomobila z vgrajeno cisterno in drugim gasilskim priborom HOTEL KRN 'F . - Kamion TAM 4944 p, vozilo ta polivanje ulle m cent Kam..in TAM 4344. F vozilo za odvoz fekalij primerno Za komunalno nejavnost Avtobus A 3444 v standardni ln turistični izvedbi primeren za izlete in druge prevoze potnikov, 32 sedežev Kamion TAM 2444. lastna konstrukcija TAM. vozilo, ki odlično služi v mestnem prometu za prevoz mangih tovorov. Podjetje ga bo v kratkem pričelo serijsko Izdelovati TOLMIN - TEL. 39 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, specialitete na žaru ln dobra kuhinja. Ob sobotah in nedeljah ples. Vljudno se priporočamo Iirvri?! VDAB POSTOJNA ItU I LLj (IVuAN» m 100 tl v/ 1 IM .j «IVIVrVia> telico "<"» «* *<•*•»• i" » prlporota m cnjcd »Wsk PARK NOVA GORICA HOTEL GORICA - Tel. 20-61, 20-32 s svojimi obrati restavracijo, kavarno. Prvorazredna kuhinja. Ples vsak večer razen ponedeljka V primernih dneh je ples na vrtu. PARK HOTEL BLED Telefoni 284 - 338 200 ležišč, restavracija, kavama, nočni bar Hotel odprt celo leto. V sestavu Park hotela Je tudi Sporthotel na Pokljuki in Izletniški dom v Ribnem. Vsi obrati poslujejo celoletno Hotel TRIGLAV Koper Telet. 16 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. • Priporočamo svoje o-brate Giustemo z olimpijskim bazenom in restavracijo «Riža-na«, s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki ::::::::: iiiiiiiii m adriaimpe* I rVRDKA JOŽEF SILA i uvoz IZVOZ IZVOZ UVOZ ZASTOPSTVA UL GEPPA 9-111 - TEL 38-770, 29-135 TRST l vsakovrstnega lesa za predelavo m kurjavo ter jamskega lesa TRST - II. Milano a 4 • Telefon 28-944 I- ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR nudijo vse hotelske- usluge. Priznana domača in inozemska kuhinja. Telel. 21 m 51 Pripuručamo tudi obisk hotela »Planinski orel* v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangartom B O V E C I PRIZNAN D MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE EA. GORIZIANA GORICA - UL Duca d'Ao*ta 180 - TeL 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA I I 1 —■ e i A m H0T£L GALEB tel. 21605 RIBJA RESTAVRACIJA » 21182 KAVARNA LOTA RESTAVRACIJA TAVERNA Priporočajo svoje gostinske usluge - Cene imerne TCP, - METROPOL PIRAN - Telefon 73-313 vabi na odlične specialitete ln izbrane pijače v vseh svojih obratih; nočni bar »Tri papige« v Piranu z mednarodnim artističnim programom, odprt je vsak dan razen srede. Priporočamo novo restavracijo »Lucija« pri Portorožu UGODNO UGODNO UGODNO USNJENA KONFEKCIJA (plašči, kostumi suknjiči) USNJENI IZDELKI (kovčki, potovalke, torbice) v največji Izbiri pri VELEBLAGOVNICA MMdn V LJUBLJANI Obiščite naše poslovalnice: • PRED POŠTO — Cankarjeva ul 1 • TROMOSTOVJE - VVolfova ul 1 • KONFEKCIJA - Čopova ul 5 20 ODST. POPUSTA IA NAKUP S TUJO VAIIITO UGODNO UGODNO UGODNO Ekskluzivna zuslupstvu nudi najboljše pogoje pri nabavi m prodaji vsakovrstnega blaga Trst. Ul. f. Lazzaro 23.11., Tel. 24-444, 31-496 II Hotel BELLEVUE LJUBLJ AN A Tel. 33-133 mr. TRANS ADRIA S.p.A. ME 8 TRST — Ul. CiOERONE 801 - LEL. 30-214 SKLADIŠČE: vse vrste lesa — e k šote — furnirje — poiiejier« — dekora- Scalo Legnami tivne plastične profile — laminate — stroja in druga ar- tikla ta lasno industrijo priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo • Terasa - Vrt - S terasa lep pogled na Ljubljano ANDREJ BOLKO mr. ph. Izkoristite vaš izlet za ogled izvirkov VIPAV* V HOTELU VIPAVA in v GOSTIŠČU OB II VIRU vos priletno postrežejo HOTEL ADRIA Telefon 31-315 UVOZ - IZVOZ Pmrmmomvfki prot* votli m komikmll/m 1RS1 - UL. lORREBiAMOA 21. H ANKARAN (bivši S. Nicold) a Telefon 74-112 ODPRT SKOZI CELO LETO U V A Z Ai vsakovrsten les, drva kurjavo, gradbeni material 1 Z V A 2 A: kolonialno blago tabatll, in rasnovratne stroje TRST, UL. CICERONE 8 Tel. 38-13«, 37-725; TelegrJ IMPEZr »RT 1R1ESTE IMPlXP0RT HOTEL C EL El A «y f „ >(CEL,[J£ - Id. 20)1. 2042 'st hlPMdfč« v Trstu, Ul. Torreblan-ca 26, vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne MADALOSSO ..._.^mCiAUZlRAN0 PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE ... ■ _________________________________________■_______ilML_____________________________________ ai-iiiiiiiiii-iiiiii-ii-iimiiBiiumRiaiiiiiiRiiuBiaiHiRiHHmffNKniBiAiiniiniaaiBmiaifflCiiHguaHii.«»H«BiRiBHnaiBifliataiHimuilll>!m;ui;m!H:i>HiiHimmit;.........................................................................................iii!!iiiiiwiNiiH!iiiiWHHaHijH!i!imRi»ium!i«iHittHU!iH#5i88 KOMPAS S SVOJIMI POSLOVALNICAMI VRŠI VSE TURISTIČNE USLUGE LJUBLJANA, Dvoržakova ulica številka 11 Novi Hotel Soča^ ilHiimi!iUiIlHi:!HiHHi!Iii!iitHllHiiiiHiHiiiUi Most na Soči priporoma okusne jedi in izbrane pijače za vae okuse ter druge hotelske usluge 1 I 1 iii ZMAJ ZEMUA Z e m INDUSTRIJA P0LJ0PRIVREDNIH MAŠINA u n »Jogoslavij fk KOMBAJNI ZA ŽITO, KOMBAJNI ZA KORUZO, PRAKTIČNA VOZILA ZA PREVAŽANJE SILAŽNE KRME TER POTREBNE PRIKLJUČKE ZAHTEVAJTE NAŠE PROSPEKTE