Slev. 220. v MM Tlele* ie 28. senfeira 1924. P^m^ mrn »« vso ti« Lelo LH. Naročnina za državo SHS: na mesec ...... Din 20 za pol leta . . . . . «120 ia celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstva.... . 60 Cene Inseralom: Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm vifiine po Din 2'50, veliki po Din V— In 4 —, oglasi v uredniikem delu vrstica po Din 6'— Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan lzvremšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina DioCona v ooiovioL Uredništvo je v Kopitarjevi altot */IU. Rokopisi •e ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon SO. upravniStva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun t Ljubljana 10.630 In 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.363. Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. H Kompromisu. Ženeva, 23. septembra 1924. Poseben pododbor dvanajstorice delegatov je včeraj predložil tretji komisiji tekst protokola o obveznem razsodišču za spore med posameznimi državami in o razorožitvi. Vsebina protokola je kompromisna formula med gledišči, ki sta jih zastopala Mac Donald in Herriot; obsega torej skupno vse tri probleme: Obvezna razsodišča, razorožitev in garancije. Iz dolge vsebine protokola, ki bo formalno še gotovo precej izpremenjen, pred-no ga sprejme plenum, se lahko izločijo sledeče glavne misli: Prvi del obsega določbe v obveznosti obravnavanja in reševanja vseh nastalih sporov potom razsodišča. Vse države, včlanjene v Društvu narodov, se obvežejo, da vsak nastali spor takoj predložijo mednarodnemu razsodišču in sicer bo o sporih juridične prirode reševalo stalno mednarodno razsodišče v Haagu, o takih, ki so političnega značaja, pa Svet Društva narodov. Z ozirom na to so vse države logično dolžne zbegavati kakoršnokoli drugo poravnavo. S tem se proglašuje vojna za nezakonito in v nobenem slučaju dovoljno sredstvo. Ker pa je pakt Društva narodov vojno v skrajnem slučaju še vedno priznaval kot zakonito sredstvo za poravnavo sporov in dosego pravičnih zahtev, je z navedenimi odredbami nastala potreba revizije, oziroma dopolnitve pakta. Zato je tretja komisija ta del protokola predložila prvi komisiji, ki obravnava pravna vprašanja, da prouči možnost dopolnitve pakta in da poda svoje mišljenje o načinu take spremembe. V tem delu protokola se nahaja tudi točna definicija pojma napadalca, in sicer je napadalec oni član Društva narodov, ki vkljub temu, da je podpisal protokol, prične vojno, ne da bi preje poskušal rešiti spor mirnim potom pred razsodiščem, ali če se upira izpolniti in podvreči se razsodbi mednarodnega razsodišča, odnosno soglasnim sklepom Sveta Društva narodov. Definicija se torej v glavnem naslanja na amerikanski predlog, da je napadalec oni, ki odklanja razsodišče in se ne podvrže pravilni in redni razsodbi. Priporoča se ustanavljanje demilitariziranih con med državami, ki v to privolijo. Kontrolo nad njimi bo organiziralo Društvo narodov. Drugi del govori o sankcijah in odreja, da je vsaka država primorana lojalno in efektivno sodelovati, da se bodo odredbe Društva narodov spoštovale in izvrševale. Ravnotako so vse države, individualno in kolektivno, obvezane napadeni državi takoj priskočiti na pomoč: moralno, gospodarsko in vojaško. Vse vsled take vojaške eks-pedicije nastale stroške mora plačati napadalec do skrajne meje svoje finančne moči,vendar se ne sme v nobenem sluča ju kršiti njegova teritorialna integriteta in politična neodvisnost. Vse te odredbe pa bodo prišle v veljavo šele po sklepih mednarodne konference, ki bo razpravljala o razorožitvi. Ta konferenca bo po odredbi protokola sklicana 15. junija prihodnjega leta. Vršila se bo v Ženevi in bodo na njo poklicane vse države, tudi one, ki niso včlanjene v Društvu narodov. Kakor se vidi iz te kratke vsebine, je Macdonaldovo stališče zmagalo tako glede razsodišč in definicije napadalca kakor tudi glede sklicanja posebne mednarodne razorožitvene konference. Ravno poslednje je važno, ker znatno slabi vrednost kompromisnega protokola, ki se ga lahko smatra zgolj za predlog, na podlagi katerega bo razpravljala o tem perečem vprašanju mednarodna konferenca. Dobro pa je to radi tega, ker bi se z definitivnimi sklepi postavile Amerika, Rusija in Nemčija pred fait acompli in bi bila rešitev enostranska in zato brez one avtoritete, ki je ravno tukaj nujno potrebna. Tudi je veliko vprašanje, če se z definitivno rešitvijo ne bi za vedno zaprla tem trem mogočnim državam vrata za vstop v Društvo narodov, ki brez sodelovanja Rusije, Nemčije in Amerike ne bo nikdar moglo izpolnjevati svojo vzvišene naloge. Odredbe protokola pa so se v splošnem zelo simpatično sprejele. Posebno male države smatrajo, da odredbe podajajo dovolj sigurnosti, ki je prvi pogoj za privo- ljenje v splošno razorožitev. Da dosedanji pakt Društva narodov ravno glede tega ni bil zadosten, je razvidno z številnih novih obrambnih zvez, ki so jih zadnja leta sklepale med seboj posamezne države. Te zveze izključuje zdaj že sama vsebina protokola, kajti one postanejo nepotrebne, čim bo organizacija Društva narodov taka, do bodo vse države avtomatično priskočile na pomoč napadeni državi. Belgrad, 24. rept. (Izv.) Vrnitev ministra za notranje zadeve Petroviča in njegovi politični uspehi, ki jih je dosegel v Zagrebu, so izzvali med radikali popolno konsternacijo. Upajo, da bodo kaj dosegli z intrigiranjem. Te njihove intrige ne bodo imele nobenega uspeha, kakor jih tudi niso imele dosedaj. Vaš dopisnik je izvedel, da je Petrovič za časa svoega bivanja v Zagrebu ugotovil pozitivne uspehe in ugotovil tudi nekaj momentov, ki zelo približujejo Srbe k sporazumu s Hrvati in Slovenci. Položaj je za vlado zelo zadovoljiv. O Petroviču se zdi, da je v Zagrebu storil odkritja, ki mečejo na Žerjavove in Pribičevičeve samostalne demokrate iz Zagreba zelo čudno luč in jih odkrivajo kot lažnivce in klevetnike. Nekateri častniki so poslali iz Zagreba semkaj napačna POPRAVA V A Belgrad, 25. septembra. (Izv.) Dane3 se je nadaljevalo delo finančnega odbora. Pri 4. točki dnevnega reda so razpravljali o povečanju kredita za 140 milijonov Din za promet. Minister za promet Sušnik na-glaša, da se do sedaj ni delalo tako, kakor bi bilo treba. Navaja način, kako so sc do sedaj vršile poprave v zasebnih tovarnah in delavnicah. Primerja cene državnih to-varen z onimi zasebnih. V zasebnih tovarnah so bile cene za polovico višje kot v državnih. Popraviti je treba 12.000 vagonov. Ako bi se delalo po dosedanjem sistemu, ne bilo bi dovolj 400 milijonov Din. V svojem ministrstvu je sestavil komisijo, ki naj bi prisilila zasebne tovarne na zmernejše cene. Istočasno naj bi si državne tovarne nabavile materiala in ostalih potrebščin, da bodo mogle konkurirati zasebnim tovarnam. Posrečilo se mu je, skleniti nekaj pogodb za popravo vagonov. Vagoni se bodo razdelili v tri vrste. Tako bi stala poprava najbolj pokvarjenega vagona 23.000 Din, :a srednje pokvarjene 10.000 Din, za lažje pokvarjene 9000 Din. Nato preide minister na dolgove prometnega ministrstva in navaja, da ima ministrstvo okoli 500 mili jonov Din dolgov, m sicer največ v inozemstvu. Radi teh dolgov so tovarne ustavile nadaljnja popravila. Tovarniški zastopniki že leto dni zahtevajo v Belgradu izplačilo svojih zahtev. — Dalje je govoril o dohodkih. Končno prosi edbor, da sprejme ta kredit v obče in v korist izboljšanja promeia. Jovan R a d o n j i č (radikal) zamerja govorniku, ker je večji del svojega govora porabil za kritikovanje politike prejšnje vlade. Govornik ne verjame v dohodke iz železnic. Zahteva izplačilo dolžnih svot tudi za vicinalne proge. Glasoval bo proti po- Seja ministrskega sveta. Belgrad, 24. septembra. (Izv.) Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri poročal minister za notranje zadeve o sv-jem bivanju v Zagrebu. Po njegovem poročilu je položaj kar najboljši in njepovi razgovori v Zagrebu so imeli pozitiven uspeh. Petrovič je poročal o svojih inšpekcijah v njemu podložnih uradih. Pohvalil je zagrebško policijo, s kaiero je zadovoljen in se je izrazil, da bo poslal bolgraj-sko policijo v Zagreb, da prouči organizacijo tamošnje policije. — Minister Behmen je poročal o načrtu invalidskega zakona, ki je bil nato vzet ves v pretres. Ostala so nerešena še gotovo vprašanja, ki so potrebna še izpremembe, tako glede finančne strani, da se določi vsota za one invalide, ki žele svojo invalidnino odkupiti. Na jutrišnji seji se bo nadaljevala diskusija in- Absolutna varnost pred vojno seveda s tem še ni podana in ravnotako tudi splošna in popolna razorožitev ne. Izpopolnitev pomanjkljivosti bo skrb mednarodne konference. Resnost, s katero se obravnavajo vsa ta vprašanja, daje mnogo upanja, da ta konferenca ne bo končala kakor konferenca v Rimu in druge Viktor Schweiger. poročila o stanju na Hrvatskem in o razpoloženju na Hrvatskem. Niti malo se niso pomišljali izmišljevati si stvari, ki se niso nikdar dogodile. Oni so te stvari forsi-rali v časopisje »Jutro« in »Riječ«. Vse te njihove vesti pa so bile po večini izdelane v redakcijah in dokazano je, da se niso nikdar zgodile. Tako so javljali o dogodkih v posameznih hrvatskih mestih, o katerih meščani niti sanjali niso, da so se dogodili. Vse njihovo delo obstoja v naj-podlejšem intrigiranju, ki bo ostalo brez uspeha, kajti položaj današnje vlade narodnega sporazuma je izvanredno trden. (K temu dodamo še ugotovitev, da se je včerajšnje »Jutro« zlagalo, da so tudi »klerikalni listi« objavili vest o puntu hrvatskih vojaških gojencev. Op. ured.) večanju teh kreditov. — Zemljoradnik Dimitrije V u j i 6 navaja nepravilnosti pri zasebnih tovarnah za popravo vagonov, posebno tovarne »Ferum« v Subotici, kjer ni bilo nobenega državnega nadzorstva. — Samostojni demokrat dr. Svetislav Popovič brani prometno politiko prejšnjega ministra za promet iz razloga, ker je prejšnje ministrstvo oddajalo dela edinole zasebnim delavnicam. Tudi ne veruje v dohodke železnice in opozarja ministra za promet, da je dolžen izplačati letne anuitete za odkup Južne železnice in za gradnjo novih prog, in šele, kar bo ostalo, bi smel porabiti v druge svrhe. Izjavlja, da bo glasoval proti. Minister Sušnik prosi odbor, da sprejme ta kredit. Načelnik računskega oddelka v ministrstvu za promet trdi, da znašajo dohodki železnice v času od 1. aprila do 1. septembra 150 milijonov Din. V to svoto je všteto izplačilo finančnemu ministrstvu za prejšnje dolgove. Nato se je prešlo na glasovanje. Predlog prometnega ministra je propadel s 16 proti 15 glasovi. Za tem se je obravnavalo vprašanje duhovniških doklad. Finančni minister je zahteval, da se ta predlog umakne, ker se mora on o tem poprej sporazumeti z ministrstvom za verstvo. Predlog je bil nato umaknjen. Finančni odbor je odobril nekaj kreditov. Dovoljeno je en in pol milijona Din od 7 odstotnega posojila za ministrstvo za narodno zdravstvo za bolnice v Sloveniji; 2,104.000 Din za delavce v državnih tiskarnah; 2,572.758 Din za ministrstvo za šume in rude za povečanje raznih izdatkov; 50.000 Din za cesto Kraljevo-Rašlca; 200.000 Din kot državno pomoč v okraju Livno v Bosni za cesto Varcar Va-kuf—Ljemište—Grahovo. S tem je bila seja zaključena. validskega zakona do konca, nakar bo načrt sprejet. — Vprašanje o agrarnih obravnavah v Dalmaciji je odloženo. — Mestu Skoplju se je dovolilo, da najame posojilo 5 milijonov dinarjev za gradnjo ljudske šole. — V pondeljek se bo vzela v pretres carinska tarifa. KLEVETE »REČI«. Belgrad, 25. sept. (Izv.) Včeraj je Pri-bičevičeva >Reč« prinesla tendenciozen članek, po katerem naj bi bil prometni minister predložil ministrskemu svetu sprejeto ponudbo iz Nemčije za dobavo 150 km tračnic za progo Zagreb—Belgrad, in da je izposloval, da se to naročilo ne izvrši na račun reparacij, temveč da se izplača v gotovini in da je minister Sušnik že odredil izplačilo 30 milijonov na račun te tovarne. »Reč« pravi, da je ta ponudba bila sprejeta za 370 zlatih mark za tono, čeprav obstoja še druga ponudba za 21(1 zlatih mark za tono. Prometno ministrstvo to vest kar najkategoričneje zanikuje in jo označuje kot tendenciozno vest, ki jo spravljajo v javnost zato, da bi zase iz tega kovali kapital in zmanjšali velikanski vtis obtožnic proti ministrom P. P. režima. ODKOD IZVIRAJO KLEVETE »REČI«. Belgrad, 24. septembra. (Izv.) Minister za promet Sušnik je po upravi belgrajskega mesta tožil samostalno demokratsko glasilo »Reč« radi napadov, ki so jih v tem perfidnem listu objavili njegovi načelniki, ki se ne bodo nikdar več povrnili na vlado. SPORI V RADIKALNI STRANKI. Belgrad, 25. septembra. (Icv.) Nocoj se je sestal ožji glavni odbor radikalne stranke. Na seji so razpravljali o poročilih, ki so jih poslale organizacije, o izvolitvi1 novih okrajnih in okrožnih strankinih odborih in o sporih, ki so vsled tega nastali. Te spore bo reševal glavni odbor. Zato se bo zahtevalo od organizacij novih podatkov o teh sporih. ZAMENJAVA M0N0P0LSKEGA UPRAV. NIKA. Belgrad, 25. sept. (Izv.) Izvedelo se je, da bo monopolski upravnik zamenjan in da bo prišel na njegovo mesto g. Vulo-vič, državni svetnik. Kot kandidata imenujejo tudi dr. Uroša Stajica. POLJEDELSKA RAZSTAVA V SKOPJLU. Belgrad, 25. sept. (Izv.) Poljedelski minister dr. Franc Kulovec je odpotoval danes v Skoplje, kjer bo otvoril pokrajinsko poljedelsko razstavo. ODPIS ZEMLJIŠKEGA DAVKA. Belgrad, 25. sept. (Izv.; Poljedelski minister dr. Kulovec je interveniral pri finančnem ministru, da se vsem onim posestnikom, ki so trpeli vsled uim, odpiše za to leto zemljiški davek. Finančni minister je temu ugodil. BLAIROVO POSOJILO. Belgrad, 25. sept. Izv.) Vlada je dala Blairu pogojno opcijo za druga 2 milijona dolarjev za slučaj, ako bi rabila ta denar za dovršitev omenjenih prog. Pogodba za grajenje jadranske železnice je podaljšana do 1. marca 1925. POGAJANJA V BENETKAH. Belgrad, 25. sept. (Izv.) Dclegacija za pogajanja z Italijo v Benetkah je sestavljena. Predseduje dr. Ot.okar Rybar. Delegati so vseučiliški profesor iz Zagreba' dr. Silovič, advokat na Reki dr, Avrel Fi-i gatner. Za izvedenca dr. Janko Hacin, podravnatelj prve hrv. štedionice, tajnik' državnega arhiva Joka Hadži, inženjer hidro-tehničnega ravnateljstva na Reki Bouša. Tajnik delegacije je Stevan Milo-, vanovič. Dclegacija odpotuje v pondeljek' v Benetke. RAZMEJITEV PRI ZADRU. Belgrad. 24. septembra. (Izv.) Predsednik naše delegacije za razmejitev okoli Zadra, general Milic, se je vrnil v Belgrad in poročal o razmejitvi. Izročil je vse mape in protokole. Mejniki okoli Zadra so postavljeni. Kar se tiče reške meje, je ta določena, samo mejniki se še postavljajo. »VREMENOV« POROČEVALEC ARETIRAN OD BOLGAROV. Belgrad, 24. septembra. (Izv.) Na bolgarski meji so bolgarske oblasti zaprle dopisnika belgrajskega »Vremena«, Bruno Herenda. Radi takega postopanja je glavni ta jnik Jugoslovanskega novinarskega udruženja poslal bolgarskemu časnikarskemu društvu v Sofiji brzojavko, v kateri prote-tira, da so dopisnika zaprli in zahteva, da društvo intervenira, da se dopisnik izpusti. V nasprotnem slučaju bo vložil pritožbo glavnemu tajniku Zveze mednarodnega tiska in zahteval od jugoslovanske vlade, da bolgarskim časnikarjem ne dovoli prehoda čez našo državo. Prosil je za takojšnji odgovor. PRED MEZDNIM BOJEM V ČEŠKO-~ SLOVAŠKI. Praga, 25. sept. (Izv.) Včeraj so se lastniki rudnikov posvetovali o zahtevah Zveze rudarjev in sklenili, da jim nc ugodijo. Vsled tega sc skliče državna delavska konfercnca, ki se bo bržčas Dostavila na stališče rudarjev. Razkritja g. Petroviča v Zagrebu. - DOLG ŽELEZ-NIŠKEGA MINISTRSTVA 500 MILIJONOV DINARJEV. BREZPOSELNI RUDARJI NA ANGLEŠKEM. London, 25. septembra. (Izv.) Brezposelnih rudarjev izkazuje najnovejša statistika okoli 27.000. Seja Društva narodov. Ženeva, 25. sept. (Izv.) Svet Društva narodov je obravnaval vprašanje pripadnosti Mossula. Angleški delegat lord Par-moore in turški delegat Fcthi beg sta zopet razložila vsak svoje stališče, Branding je nato predlagal zopetno odgoditev odločitve, da se najde dogovorni način rešitve. Nato se je razpravljal načrt o prenosu vojaške kontrole nad Nemčijo, Avstrijo, Mažarsko in Bolgarijo na organe Društva narodov. Ženeva, 25. sept. (Izv.) Na plenarni Seji Društva narodov so se najprej sprejele nekatere resolucije gospodarskega zna-Ičaja in se je povdarjalo, kakšno škodo prizadevajo gospodarstvu meddržavne •uvozne in izvozne prepovedi in omejitve. Nato se je sprejela resolucija glede Geor-gije, ki izraža potrebo, da se to vprašanje reši mirno v skladu z načeli mednarodnega prava. Končno se jc sprejel na znanje protest Kitajske glede njenega zastopstva v Društvu narodov in soglasno sklenilo, 11 Piccolo della Sera« (24. sept.) sledeči članek izpod peresa Umberta Urbanaz-Urbani, ki je bil v istem listu nedavno ocenil tudi Mešk-a: »Murn-Aleksandrov in Kette, Cankar Jn Župančič! Štiri podobne duše, bogate melodij in čustev, misli, mladosti, sile in Navdušenja. Ta četvorica slovenskih pesnikov je ob enem času vstala, da pomladi slovensko liriko, prozo in gledališče, da obsenči novoromantiški simbolizem s svežim klitjem narodne pesmi in da po Prešernovi dobi še enkrat povzdigne književnost malega naroda na višino zapadnih književnosti. Naloga je bila rešena nad vse pričakovanje, ali napor četvernega poroda slovenske Muze je bil bridko zadet od prera-ne smrti Murnove in Kettejeve. Prvega je pograbila smrt v enaindvajsetem, drugega v triindvajsetem letu. Obadva sta umrla v presledku dveh let na jetiki, v isti sobi, postrežena od iste »študentovske matere«, ki ju jo bila sprejela v študentovski dobi v svojo revno hišo .. .< »Iz Cankarja jo zrasel nov Tbsen, Cankar »Gospe Judit«, »Hlapca Jerneja«:, >Tujcev«, »Kralja na Betajnovi« in mnogih klasičnih romanov in teznih dram. Pisec, ki je bil z ironijo in cinizmom smešil ljudi, ustanove in običaje, se je vase zaprl v letih strahote, od 1914—1917, da roma po »katakombah srca« ter da napiše svojo poslednjo knjigo »Podobe iz sanj«, ki bi lahko karakterizirala vse delovanje njegovo. V tej čudoviti knjigi je Cankar bistril, kakor je naš prof. Giovanni Maver povdn-ril, bolj čuvstva kot misli, bolj saiije kot čuvstva. Velike vremenski r^eča v Švici. Locarno, 25. sept. (Izv.) Včeraj zvečer se je v vasi Someo v dolini reke Mag-gia udrla zemlja in zasula 20 hiš. Več ljudi, ki so bežali čez most, je utonilo, ker jc reka most v tistem hipu odnesla. Do-zdaj so našteli 15 žrtev. Tudi iz drugih dolin Tessina poročajo o veliki škodi vsled neurja, SILNA NEVIHTA V FRANCIJI. Pariz, 25. septembra. (Izv.) V Avigno-nu je divjala silna nevihta, ki je napravila na javnih napravah in na privatnih poslopjih silno škodo. POVODENJ V LENINGRADU. Leningrad, 25. septembra. (Izv.) Neva jo poplavila skoro vse meeto, Rdeče čete organizirajo pomožno akcijo. Človeških žrtev doslej ni. ŠPANCI V MAROKU. Madrid, 25. septembra. (Izrv.) Poveljujočega generala v okolici Cevte je vlada odstavila. KITAJCI IN RUSI. London, 25. septembra. (Izv.) Poveljnik upornih čet na severnem Kitajskem je priznal sovjetsko Rusijo. Nerazjasnjen položaj v Staliji. G. Mussolini postaja čezdnljebolj nervozen. Potuje neprestano po deželi in povsod ponuja opoziciji roko v spravo. Ker pa ta trdovratno vztraja na tem, da se s fašizmom ne pogaja, uidejo premijeru besede, ki pokvarijo ves vtia njegovih miroljubnih govorov. Tako je v Ferrari pred fašisti izjavil, da je fašizem slejkoprej, če treba, pripravljen »potegniti meč iz nožnice«, v Lucci pa je njegov prijatelj Ciano celo grozil, da zna fašizem svojim nasprotnikom »razbiti z železno palico glavo«. Te nepremišljene besede položaj fašizma seveda le poslabšujejo. Mussolini jo sklical parlament za oktober, da se reši proračun, tiskovni zakon in uvrstitev fašistovske milice v redno vojsko. Mogoče bi se dala tudi skleniti pravičnejša volivna reforma nego je sedanja. Toda opozicija ne kaže nobene volje, da bi se udeležila zasedanja in slejkoprej izjavlja, da se mora razčistiti Matteottijeva afera, da se ugotovi odgovornost fašizma ter da se mora milica razpustiti, to je, da mora fašizem kot oborožena organizacija, ki strahuje večino dežele, likvidirati, kajti parlament sredi oboroženega tabora ne more svobodno zborovati. G. Mussolini je zdaj pribežal k sredstvu, kakor se ga v podobnih slučajih poslužujejo vsi potentati, ki bi radi popravili svoj položaj. Odpotoval je v obmejne alpske dežele, kjer je imel v dolini Asse zelo patriotičen govor, v katerem se je spomnil tudi Jugoslavije s sledečimi besedami: »Nimamo mogočnih sovražnikov, na oni strani so male države, ki nam veliko dolgujejo, predvsem svobodo. Kljub temu moramo biti pripravljeni z duhom in orožjem, kajti Italija ne sme biti nikoli več preplavljena.« G. italijanskemu premijeru tudi ti nacionalni triki ne bode veliko pomagali v borbi proti demokraciji Italije. Ivan Cankar je znan pri vseh slovanskih narodih, pri Nemcih in tudi pri tistih Italijanih, ki se za slovanske književnosti zanimajo. Umrl je decembra 1918, komaj 42 let star. Novoromantiško-simbolična struja, liberalna in moderna, je za srečo našla po teh težkih izgubah v Župančiču pesnika, dediča treh sorodnih duš. Zupančič zna opevati življenje polj z Murnovo preprostostjo, zna globoko poseči in biti melodi-jozen kakor Kette, zna napadati in satiričen biti kakor Cankar. Z druge strani ga odlikuje njegova osebnost pred vsemi drugimi in če ga danes smatrajo za najslavnejšega predstavnika moderne struje, — kadar bo sebe vsega dal in reformiral — kot je pričakovati — slovensko gledališče kakor je reformiral slovensko liriko, bo Oton Župančič največji pesnik svojega naroda in stal ob strani nesmrtnemu Prešernu. »Noč na verne duše« je prvo njegovo gledališko delo. Leta 1922. je priobčil »Ljubljanski Zvone nekaj odlomkov iz njegove »Nenapisane komedije. Letos jo šel v Dalmacijo, da dovrši petdejansko tragedijo »Veronika Deseniška«. V »Lj. Zv.< seiu jo bral, Uverjen sem, da doseže sijajen uspeh kakor hitro je to jesen v Ljubljani prvikrat vprizore. Da ima Župančič tudi vse sposobnosti za dramaturga, lahko sklepamo po njegovih klasičnih prevodih Shakespeareja, Dickensa, Chestertonn, Sha\va, Flauberta, Anatole Francea in Rostanda. Župančič, ki pozna tudi italijanščino, jo objavil v slovenščini nekaj spevov »Božanske komedije« in je prestavil, kakor sem od njega samega izvedel, tudi katero D' Annunziievo delo. Težko je govoriti nakratko o Župančiču, ki je še prav mlad začel pisati mladin- 11 zunanje politike. * Državljanska vojska na Kitajskem se razvija zaenkrat ugodno za pekinškega diktatorja Vu Pej Fu. Njegovi zavezniki na severu in jugu od provincije Čekian, koje guverner Lu vodi v sporazumu z mandžur-skim potentatom Čau Tso Linoin in kan-tonskim predsednikom Sun Jat Senom vojsko zoper Vu Pej Kuj a, so Luja od vseh strani obkolili. AH se bo Čan Tso Linu posrečil pohod iz Mandžurije na provinco Čili, ki je Vu Pej Fujeva glavna opora (Peking), jo dvomljivo. Na drugi strani pa Vu Pej Fuju ne kaže napasti svojega mand-žurskega nasprotnika in prenesti borbo v to provinco, ker so temu odločno nasprotni Japonci, ki Mandžurijo smatrajo za svojo interesno sfero in ne bi trpeli opustošenja fe agrikulturno in industrijsko bogate dežele. * Pogajanja med Anglijo in Egiptom, oziroma Mac Donaldom in Zaglul pašo, se vrše pravkar v Londonu, Egipt zahteva, da so Angleži odstranijo iz sueškega prekopa, izroče Sudan Egiptu in se odrečejo kontroli tudi nad zunanjo politiko Egipta. Čisto gotovo je, da Anglija sueškega prekopa ne izroči egiptovski upravi, v ostalih točkah pa sporazum ni izključen. * Nove volitve na Angleškem so gotova stvar. Boj so otvorili tako liberalci kakor konservativci. Šlo bo v prvi vrsti za angle-ško-rusko trgovinsko pogodbo. Znani Churchill, bivši minister za zunanje zadeve v Baldwinovem kabinetu, je oznanil svojo kandidaturo v konservatvni stranki. * Avstrija in Rusija sta sklenili pogodbo o medsebojnem pravnem varstvu. * Narodnostna razmejitev v ruski Aziji. V centralni Aziji se pripravlja nova razmejitev raznih nacionalnih teritorijev, ker stara carska ne odgovarja dejanskim potrebam in razmeram. Zaenkrat se Turkestan, Buhara in Korezmija (Hiva) razdelijo v tur-kmenistansko in uzbekistansko republiko. Načrt razmejitve vseh narodov centralne Azije pa se bo obravnavalo na prhodnjem zasedanju izvrševalnega odbora sovjetov Unije. Politike vest!. + Celjske občinske volitve. Kakor vedno, se tudi pri agitaciji za občinske volitve v Celju poslužujejo Zerjavovi demokrati in Orjunaši grdih laži in mistifikacij, pa tudi groženj. Mi smo že konstatirali, da SLS ni v Celju sklenila nobenega pakta, pač pa se je napravil blok ljudi iz več strank, med njimi tudi pristaši SLS in celjski Nemci. To dejstvo pa zlorablja Žerjavovo časopisje in laže, da se kar kadi. Resnici na ljubo moramo konstatirati, da pri celjskih volitvah absolutno ne gre ne za borbo med nemštvom in slovenstvom, ne za slovenski značaj Celja kakor je bilo to v Maribo: i, marveč gre edinole za borbo med Žerjavo-vimi demokrati in skupino tistih ljudi, ki so siti demokratske komande. Dejstvo, da se udeležujejo te borbe tudi Nemci, ne spreminja prav nič na tej konstataciji, ker ne gre v Celju za nacionalni, marveč za gospodarski boj. Po pogodbi, ki smo jo včeraj objavili, je jasno, da ne dobijo Nemci nič ske pesmi pod vplivom pesmi naroda, velikega in večnega otroka. L. 1900 je objavil »Čašo opojnosti«, in to je bil dogodek. Po krivici so ga držali za trabanta francoskih dekadentov. Dekadenca je bolj v naslovu in v redkih izrazih, nego v bleščeči duši njegovih lirik, ki se težko ločijo druga od druge, ker tvorijo neločljiv sestav njegovih razvojnih faz. Preden je prebral slovenske pesnike, Prešerna, Gregorčiča, Aškerca, grške in latinske klasike na gimnaziji, in preden se je v Shakespeareja, v Veriaineja in Deh-mela zaljubil, je Župančič spoznal slovenske narodne pesmi, srbske in maloruske, na čelu Ševčenka. Slovensko narodno pesništvo je obvarovalo Župančiča pred francosko dekadenco in pred odtujitvijo od svojega naroda. V »Srbskem književnem glasniku«, od Sveti slava Popoviča ženijalno urejeni belgrajski reviji, je dokazal publicist' Ni-ko Bartulovič v natančni študiji, kako je neutemeljeno mnenje o dekadentstvu tega slovenskega lirika, izmišljeno po tistih, ki ga razumeli niso. * * * Če je s poznejšimi zbirkami lirik do »Samogovorov« dospel pesnik novega življenja, večne mladosti in idealnosti do sinteze svoje filozofske misli o življenju in o samem sebi, je vendar postal že s »Čašo opojnosti« reformator slovenske lirike, kateri nI dal samo novih ritmičnih oblik in novih izrazov, temveč je tudi očrtal program svoje poezije, katere bistveni elementi so slutnja, neprestano iskanje najvišjih ciljev tradicije in znanosti mesto ostarelih idealov. Čeprav je Župančič rekel pozneje: »Te knjige ne cenim, uničil bi jo, ko bi bila moja last; če bi izločil vse, kar mi no ugaja, bi ostalo komaj deset pesmi v nji«. več, kakor bi dobili po čistem proporcu, samo da imajo vezane roke v nacionalnih vprašanjih, ako bi pa no bili v bloku, pa bi bili svobodni. Iz istega vzroka so postavili tudi take svojo kandidate, ki po svoji preteklosti niso prosluli. Mi mislimo, da jo to v nacionalnem oziru celo pridobitev. Prav nesramna laž je, da je na listi Celjskega socialno-gospodarskega bloka 17 izrazitih nemškutarjev, kakor trdi »Jutro«. Če bi preiskali obisti in srce kandidatov demokratskega bloka, ki se nazivlje narodni blok, bi našli med njimi tudi nekdanjo nemškonacionalne turnarje. Po taki logiki, kakor jo zasledujejo v agitaciji celjski demokrati, bi morali vsi, ki niso bili nekdaj zavedni Slovenci, pa so postali tekom časa, ostati vse svoje življenje nezavedni. Golo hinavščino uganjajo demokrati in ničesar, drugega. V roke smo dobili pismo, ki pove, da imajo demokrati grde naklepe zoper dr. Ogrizelca, češ ker da je izdajalec in nemčur, Iz tega se jasno vidi, kako zlorabljajo demokrati nacionalno idejo. Dr. Ogrizek, pa nernčur! Hinavstvo, da mu ga ni para. Potem takem so z Žerjavom vred, ki je svoj čas paktiral z mariborskimi Nemci, nem-čurji vsi tisti Orjunaši, ki se, kakor v Tržiču, bratijo z Nemci, vsi demokra", ki sR vežejo z Nemci pri občinskih volitvah, kakor v Brežicah, v Konjicah, kjer je bil (t pomočjo Nemcev izvoljen demokratski župan, nem^urji 1 Vse, kar je prav, samo malo manj hinavščine in demagogije 1 To pa rečemo, če se bo le en demokrat dotelmil dr. Ogrizka, mu bo slaba pela! To bi bila lepa, da bi tudi sedaj še pod krinko nacionalnosti uganjali orgije nasilja in pretepanja demokrati in Orjunaši in kar je ž njimi zvezano! Naj voli kdo, kakor hoče, kakršnega prepričanja je, atentatov pa ne bomo trpeli. Zato opozarjamo varstveno oblast žs vnaprej, da bo pozorna! Koliko pa 'a je dati na demokratske trditve o nemškutar-j>'b, je dokaz njihova laž, da je g. Posavec radičevec, oziroma nemškutar. Mož je bil dobrovoljec, je odličen narodnjak, vsekako boljši kakor orjunaški samosrajčniki, po prepričanju pa Davidovičev demokrat. To smo hoteli ugotoviti zgolj v prilog resnice, ker se nam hinavska agitacija demokratov studi. 4- 0 poveljniku orožništva y Sloveniji, Rusinu g. Hurkiewiczu, izvemo, da je zelo nesrečna osebnost, ki na to mesto ne spada. Po izjavi strokovnjakov je orožniški zbor popolnoma miniral. Hurkievviczu so odpovedali živci. Za časa vojne je bil komandant čete v Bihaču, kjer ga je ob zlomu Av-strje narodno veče vrglo v ječo, zaradi če* sar je preko noči osivel, ker je narod zahteval njegove smrti. Bil je po protekciji osvobojen in se je potem kot orožniški častnik pojavil v Črnigori. Tu so njegovi orožniki s Pribičevičevimi »omladinci« palili hiše in ljudstvo strašno preganjali, zaradi česar je prišlo v Cetinju do demonstracijo in so od komandanta zetske divizijske oblasti zahtevali, da se Hurkievvicz odstrani. Zato je nastopil daljši dopust in je po daljšem bolovanju bil po svojih protektorjih premeščen v Slovenijo, kjer je bil imenovan za komandanta orožniškega polka. Tn je hitel z balkanizacijo našega poprej tako izvrstnega orožniškega zbora. Uvedla se je cirilica, orožniki poniževali do slug (»Pfei- jo vendar dejstvo, da znači »Čaša opojnosti«. po obliki in vsebini prvi korak nove lirike. V pesmi »Moje barke< govori pesnik o svojih zlatih ciljih, ki se svetijo v daljnji samoti. Tjakaj ne vodijo ravne steze, niti ne romajo gruče romarjev, samo blodeče duše so jih skozi megle zaslutile, v svetlih trenotkih, ko se v sijaju prvih zor človeškim srcem razodevajo same skrivnosti. Že te misli, v čistih verzih izražene, pričajo o idealnosti, ki se sveti pesniku v daljnjem svetu slutenj in popolnosti, ki mu je roža mogota simbol, o kateri pesnik poje. Ob vznožju tega eteričnega in simboličnega ozadja, se zdi vsakdanje življenje, realistično opazovano, kakor kričeča nota, katero so nazvali tisti, ki niso slutili pesnikovih visokih ciljev, dekadenco. S svojega eteričnega svota je gledal Župančič tudi na žensko, kateri je posvečal verze, kakor ono o »blatnih stezah«. * * * Tudi spominu na Murna posvečeni Ciklus vsebuje prelepe pesmi. Tako, kakor nam skoz pesem polj, škrjačkov in cvetk prikliče v spomin mladega umrlega pesnika, tako skozi svet slutenj, bojazni, mlste-rija, skoz tisti svet, ki je zmirom mučil človeško dušo, bodisi z vero ali z nevero, ne čutimo pri Župančiču Leopardijevega ali De Mussetovega klica, večno ponavljajočega se, marveč pesem radosti, svetlobo in mladosti. _ Pesnik je šel skozi svet neskončnosti, poživljajo ga z lučjo svoje duše in z lepoto svojega srca. (Opomba: Prevodi so priobčenl v italijanščini po »Piccolu della Sera«. Le v nnslovu »CaSa opojnosti« — bi želeli »La coppa deli' ebbrezza«, mesto »La tazza . , 13.05. Uvedba novega vlaka je bila že skraji no potrebna. Služil bo zlasti prebivalstvu Sat vinjske doline, nič manj pa izletov in nedelj« skega oddiha potrebnim Celjanom. š Dne 5. oktobra gredo Mariborčani v obmejni Št. IIj. Po kaj? Zmago grejo obhajat Ni kraja, ki bi bil tako primeren za to, kot Št llj. Znano je, da je bil Maribor na pariški konferenci prisojen Jugoslaviji radi tega, ker se je z narodopisne karte videlo, da je severna okolica mesta vsa slovenska. Če bi bilo tu vse po-nemčeiio, ne bi bil Maribor nikoli naš. Svoji okolici se ima Maribor zahvaliti, da je jugoslovanski, osobito pa obmejnemu Št. llju, kjer so bili narodni boji najhujši. Torej bomo šli 5. oktobra na roženvensko nedeljo v Št. Hj iz hvaležnosti, da so se severni narodni borci tako vztrajno borili za obmejni Maribor. Ta dan se vrši v Št. llju pomembna slavnost Blagoslovil se bo Orlovski dom in vršila ae bo velika slavnost. V zdajšnjem, lepo prenarejem Orlovskem domu je bila prej protestantska molilnica in telovadnica nemškega telovadnega društva Jahn. št. Iljčani že delajo velike priprave, da zmagoslavne Mariborčane dostojno sprejmejo in jim bratske urice v Št. llju kolikor mogoče osladijo. Vabljeni so na zgodovinsko slavnost seveda tudi vsi sosedje. š Požar v Levcu pri Celfa. Dne 24. t. m. opoldan je začelo goreti pri posestniku Strenčanu v Levcu. Zgorelo je gospodarsko poslopje in en kozolec. Na lice mesta je prišlo sedem gasilskih društev, vendar je ostala osmojena tudi stanovanjska hiša. š Velik vlom pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. V noči od 23. na 24. t, m. so izvršili neznani zlikovci pri Sv. Rupertu v Slov. go« ricah predrzen vlom, kakor ga v tamošnjem kraju že dolgo ne pomnijo. Vdrli so v dobro opremljeno trgovino g. Janeza Lorberja na ta način, da so z močno žrdjo iztrgali železne brede na oknu skladišča. Manufakturno blago so malodane do zadnjega ostanka izropali. Drugo jutro je našel trgovec na svoje razumljivo začudenje povsem opustošeno skladišče* Škodo cenijo na 200.000 dinarjev. Ker boeto uzmoviči skoro gotovo poizkusili ukradeno blago vnovčiti, bi bila pozornost okoliškega' prebivalstva res na mestu. š Nesreče. Škramljec Matija, 29 let stari zaposlen pri Aleksandru Zrimski v Sebebor-cih, je kopal pesek Nenadoma se je usula nanj peščena plast in ga podsula. Škramljencu j« zlomilo levo nogo in jo zadobil tudi težke poškodbe na hrbtu. Prepeljali so ga v bolnico v Mursko Soboto. — Korent Anton, čevljarski vajenec v Grižah, si jo pri popravilu pluga težko poškodoval levo oko. Oddan je bil v bolnico v Ljubljani. — Platnički Ivan, pomožni šofer pri okrajnem zastopu v Ptuju si je zlomil več reber, ker se mu je avto prevrnil. Prepeljali so ga v bolnico v Ptuju. š Roparski napad. Na cesti med Sv. Lenartom in Sv. Trojico je napadel neznan ropar 37 letnega Vincenca Kinkelna. Pobil ga je s kolom po glavi tako, da je takoj padel. Ko se je hotel vzdigniti, ga je toliko časa tolkel, da je obležal mož nezavesten. Ropar mu je pobral denar, uro, prstane, čevlje in obleko in ga je pustil na cesti v sami srajci. Mož je ležal nezavesten okrog 8 ur. Prepeljali so ga v bolnico v Maribor, kjer so ugotovili 6 težkih' poškodb in je le čudno, da mož ni podlegel ranam. š Sod ga je stisniL Pred par meseci je prevzela gostilničarka Jerica Podržaj na Bregu pri Celju več sodov vina. Prosila je 441et-nega čevljarja Martina Jošta, naj ji pomaga spraviti vino v klet. Jošt je hotel spraviti sod z 200 litri vsebine v klet, ne da bi počakal na' varnostno vrv. Ko je bil v sredini stopnic, se mu je zdrsnilo in sod se je zvalil preko njegovega telesa. Stisnilo mu je prša; nesrečni mož je umrl pol ure po tem dogodku. š Na drž. srednji kmetijski šoli v Mariboru bodo v najkrajšem času oddana naslednja prosta mesta suplentov, odnosno profesorjev: 1. za pripravno skupino (matematika, event fizika z meteorologijo, botanika, mineralogija in geologija s pedagogi jo, zoologijo), 2. za živinorejsko skupino (anatomija in fiziologija do mačih živali, živinoreja, mlekarstvo, živino-zdravstvo) in 3. za kulturnotehnično skupino (risanje, zemljemerstvo, kmetijske melioracije, stavbinstvo). Eden profesorjev (morda živinorejec) bo imenovan za direktorja. Nadalje se bo namestila vsaj ena pisarniška moč (računovodja). Kmetijski strokovnjaki (agronomi in kulturtehniki) in moški zanimanci računske stroke, ki se zanimajo za katero navedenih službenih mest, uaj to javijo takoj direkciji drž. srednjo kmetijske šole v Mariboru s kratkim poročilom o študijah, izpitih in dosedanji praksi. Dokumentov ni treba prilagati. Prijava je obojestransko neobvezna. Gre za to, da ugotovimo, dali imamo navedene kvalificirane strokovne moči v ožji domovini ali jih naj poišče-i mo drugod. 1 Poravnajte naročnino! Primorske novice. p Avtomobil so je vnel. 23. t. m. so bili gostje kavarne Miramar v Trstu tik pred polnočjo priče nenavadnega prizora. Na cesti med javnima vrtoma na trgu Liberta se je nenadoma vnel avtomobil. Hipoma je bil ves prednji del v ognju. V tem trenutku je priskočil, v polni prisotnosti duha, šofer z neko odejo, jo .vrgel na goreči del avtomobila im na ta način ndulil ogenj. Avtomobil je ostal precej poškodovan. Ljubljanske novice. lj Vprašanje premestitve orožniške šole. P.-P. vlada je bila odredila, da se orožniška šola premesti iz Fužin v Ljubljano. Namen jc bil osredotočiti v Ljubljani »zanesljivo« orožništvo za čas nasilnih volitev, ki jih je P.-P. režim zamišljal. .V interesu prebivalstva je, da. se ta sklep sedaj razveljavi. Najprej ne more g. minister za socialno politiko dovoliti, da se v Ljubljani zasede 10 nameravanih stanovanj za to šolo, ko le-ta čisto lahko ostane na Fužinah, ker teh 10 stanovanj ima 10 kuhinj, 10 kopalnic, 10 malih skladovnic za jelo, 10 predsob in 10 stranišč, kar bi vse razun ji kuhinje, 1 kopalnice in 1 magacina ostalo prazno. V vojašnici sv. Petra in na Gradu so velike dvorane, v katerih se obitelji mučijo Ibrez kuhinje in skladišč. Orožniki-vojniki se lahko vselijo v vojašnice aH na Grad, civilni ljudje pa v stanovanja, ki so v to svrho urejena. G. minister za prosveto pa lahko presodi, ali se more šola za orožnike iz pedagoških razlogov naseliti v mesto z zabavišči, kini in nočnimi kavarnami ter lahkomiselnim ženstvom. G. minister za narodno zdravje naj pomisli, ali se sme 50 mladeničev nabasati v mali prostor s 30—40 kvadratnih metrov. Končno pa g. minister za finance ne more dovoliti, da se državni denar razmeče na tako lahkomišljen način, kakor se namerava v tem slučaju. Ker v hiši, kamor sc misli orožniška šola namestiti, ni dovolj velike sobe za učilnico, hočejo izvršiti pregradbo, in ker so sobe parketirane, zahteva gospodar, da se mu v slučaju izselitve komande vrnejo stanovanja v prejšnjem stanju, torej utegne država imeti dvakrat velike stroške, vrhtega pa se po novem stanovanjskem zakonu more Zgoditi, da bo gospodar lahko poljubno odpovedal. Vrhtega je stanarina itak višja nego na Fužinah. Na Fužinah obstoji šola že 5 let, država je za popravo zgradbe potrošila že velike vsote, zato naj šola ostane še zaenkrat tam. Če pa bi se premestitev pokazala enkrat kot potrebna, naj se del vojašnice sv. Petra aH Grad preuredi za šolo aH pa za orožništvo sploh sezida novo poslopje in šele potem šola premesti. Nikakor pa ne gre osvojiti si nezrele predloge ljudi, katerim manjka zdravega kriterija, na škodo državne blagajne in ljubljanskega prebivalstva. lj Rezervni oficirji iz teritorija Drav. div. oblasti so vabljeni na sestanek dne 4. oktobra ob 20. uri v salonu restavracije pri >Levu«, da slišijo poročilo dne 5. sept 11. izvoljenega pripravljalnega odbora. Želeti je tudi obilne udeležbe od strani rez. častnikov izven Ljubljane. Pripravljam odbor. lj Zadruga krojačev, krojafic in sorodnih ohrtov v Ljubljani opozarja svoje zadrugarke, da se vrši vpisovanje vajencev in vajenk v obrtno-nadaljevalno šolo v nedeljo, dne 28. t. m. od 9. do [11. ure za vajence v šoli na Pru-lah, za vajenke pa v šoli pri sv. Jakobu. lj Komercialni tečaji na trgovski akademiji v Ljubljani se otvorijo zopet s jI. oktobrom 1924. Poučevalo se bo: knjigovodstvo, trgovska korespondenca, trgovinstvo, narodna ekonomija, trgovsko, obrtno iu menično pravo, angleščina in nemška stenografija in sicer V večernih urah od 18. do 20. Ukovina znaša od ure 5 Din. Tečaji trajajo šest mesecev. — -Vpisovanje se vrši dne 29. in 30. septembra od 18. do pol |19. na Državni dvorazredni trgovski šoli na Kongresnem trgu št, 2, I. nadstr. lj Abiturijentsld tečaj na trgovski akademiji v Ljubljani. Vpisovanje v ta tečaj se vrši dnevno ob uradnih urah v poslopju tehniške srednje šole, Aškerčeva ul. 9, II. nadstr. — Predavanja se prično 3. oktobra ob 8 zjutraj. lj Nabavljalna Zadruga državnih nameščencev v Ljubljani je pi-ejela od prijateljev, ki ne žele biti imenovani kot darilo znesek Din 300.— (tristo dinarjev), za kar se tem potom najlepše zahvaljuje — Upravni odbor. lj Neprevidna vožnja. Ko je peljal posestnik Ivan Zrnc iz Stranske vasi z dvovprežnim vozom, naloženim s krompirjem čez tir električne cestne železnice pri poslopju finančne delegacije na Krekovem trgu, je trčil v njegov voz električni tramvaj, ki je pripeljal po Poljanski cesti. K sreči je voznik tramvaja z vso silo voz zavrl in previdno vozil, tako da se ni pripetila večja nesreča. Zadeva se bo pojasnila pred sodiščem. lj Slaščice in kino. Kakor smo že poročali, je izročila pred nekaj dnevi trafikantinja Frančiška šmonova na Zaloški cesti 16 letnemu Alojziju Ferčniku knjižico za dobavo tobačnih izdelkov in pa 748 Din denarja, da ji prinese iz tobačne tovarne tobak. Dečka pa je premotil denar in fant je neznano kam izginil. Včeraj popoldne pa je prijela policija fanta na Marijinem trgu in ga aretirala. Fant je priznal in se je izpovedal, da so ga premotile razno slaščice in pa kino predstave. Ij Tatvine po stanovanjih so se začele v zadnjem času zopet jako sumljivo množiti, kar znači, da 6e je sestala in združila zopet kakšna nevarna družba vlomilcev in tatov. Tako je bilo ukradeno v Krakovski uHci št. 17 rodbini Zad-nikarjevi v času, ko so sedeli domači za hišo na vrtu, par čevljev, nekaj perila in drugih predmetov v vrednosti okrog 800 Din. lj Žepar na kolodvoru. Na glavnem kolodvoru je ukradel neznan žepar pred osebno blagajno lesnemu trgovcu Francetu Fabjanu Iz Celja okoli pol 8. ure zvečer med kupovanjem voznega listka črno usnjato listnico, v kateri je imel £415 Din in pa potno legitimacijo. lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo vloženih 24 ovadb, in sicer: radi tatvine 3, radi kaljenja nočnega miru 2, radi prestopka cestno policijskega reda .13, radi prestopka policijske ure 4 in radi nedostojnega vedenja 2. — Aretirali so tri osebe, in sicer radi postopanja, poneverbo in tatvine. pr Koncert pianista Borovskega se vrši šele v petek dne 3. oktobra in ne danes, ker je umetnik še na koncertih v Berlinu. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. pr Ramovš Franc: Historična gramatika slovenskega jezika. (II. Konzonantizem.) V Ljubljani 1924. Natisnila in založila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. 335 strani velike osmerke. Cena Din 260. — Od tujih znanstvenikov že davno zahtevana in od domačih znanstvenikov in rodoljubov željno pričakovana zgodovinska slovnica slovenskega jezika je pravkar začela izhajati. Nje pisec, redni profesor na vseučilišču v Ljubljani, je v znanstvenem svetu znan in splošno priznan strokovnjak, V tem prvem zvezku prinaša zgodovino slovenskih konzonantov v knjižni slovenščini in naših narečjih, kakor se nam kaže v pisanih in tiskanih spomenikih našega jezika od leta 1000 pa do danes. V knjigi jc razloženih okroglo 2500 slovenskih besed, krajevnih in osebnih imen; alfabetično urejeni registri dajejo možnost, da vsakdo te razlage takoj najde. — Celotna slovnica je preračunana na sedem knjig; že ta prvi zvezek je dokaz, da bo delo ne samo singularen pojav na polju slovenske znanosti, ampak tudi velikanskega pomena za slovensko jezikoslovje sploh. Cena prvega zvezka je v primeri z enakimi publikacijami v drugih jezikih nizka. Turistika in šport. Nabava zimskosportnega materijala. Da omogoči svojim članom preskrbo cenenega iu dobrega smuškega materijala, namerava JZSS skupno nabaviti potrebne predmete. Pozivajo se vsi člani, ki žele kupiti smuči in ostale potrebščine, da sporoče pismeno Save-zu, katere predmete žele nabaviti. Ako bo mogoče izvesti skupno nabavo, bo sklical Sa-vez sestanek vseh interesentov, kjer se bodo dogovorile podrobnosti. Prijaviti se je najkasneje do 5. oktobra t. 1. Naslov: JZSS t.t Goreč, Ljubljana. 'Avtomobilski klub Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev priredi dne 5. oktobra 1.1. ob 14 (ob 2 popoldne) drugo jesensko avtomobilsko dirko na svojem dirkališču na Banjici«. Spored: 1. Skupina: lahki motocikli do 550 cm3. 2. Skupina: težki motocikH preko 550 cm3. 3. Skupina: damska dirka malih vozov do 1000 cm3. 4. Skupina: avtomobiH do 1500 cm3: a) potniški vozovi; b) športni vozovi. 5. Skupina: avtomobili od 1500 cm" do 2500 cm3: a) potniški vozovi; b) športni vozovi. 6. Skupina: dirka klubovih članov (vozači so lastniki sami). 7. Skupina: splošna dirka potniških vozov, brez ozira na cilinder-sko vsebino. — Prijave se sprejemajo do 1. oktobra 1924. Prijavnina do 1. oktobra znaša za motocikle Din 50, za avtomobile Din 100, od vsakega litra cilinderske vsebine. — Po prvem oktobru se plača dvojna pristojbina. .—■ Med dirko konkurenca (concours d' elegance) najlepših prijavljenih zaprtih in odprtih vozil, prijavnina za konkurenco znaša Din 100. — Posetniki dirke dobijo z vstopnico glasovnico z spiskom prijavljenih vozil. Nogometne tekme 28. t. m. V nedeljo dne 28. t. m. se vrše na prostoru Ilirije zopet nekatere važne prvenstvene tekme. Iz L razreda igrata ob pol 15. uri Maribor in Hermes, ob 16.15 Ilirija in Jadran. Rezervi Ilirije in Jadrana igrala ob 10.30 dopoldne; iz II. razreda igrata ob 9. uri Korotan (Kranj) in Svoboda. — Hermes zadene v Mariboru, mariborskemu prvaku in večkratnemu finalistu slovenskega prvenstva, dobro moštvo, ki goji soliden kom-binacijski nogomet in beleži letos mnogo lepih uspehov. Ako bosta obe moštvi v foraii, se lahko z gotovostjo pričakuje lepe in zanimive igre, rezultat je v tem slučaju negotov. — Mnogo težje stališče ima Jadran proti Iliriji. Vendar je znal Jadran boš proti Iliriji vedno strniti vse sile in vso borbenost svojega agilnega moštva. Zadnja prvenstvena tekma IHrija :Jadran je končala neodločno 3:3. Ilirija je podala pretečeno nedeljo proti Rapidu izvrstno igro in ako jo bo znala proti Jadranu ponoviti, bo pač zopet dosegla sigurno zmago in poskrbljeno bo obenem za glavni užitek publike. — V dopoldanskih tekmah merijo svoje moči mlajše, talentirane moči. Korotan ima proli Svobodi ugodne šanse in utegne doseči prvo zmago na ljubljanskem terenu. Zanimivosti. KONEC VELIKEGA PUSTOLOVCA. Večkrat se čuje mnenje, da je rod velikih pustolovcev v današnjem času izumrl. Toda to velja «amo v gotovi meri, kajti pustolovci gotovo niso izumrli, manjka samo prilik, ki bi pospeševale njih delo. Pri današnjih modernih, dobro urejenih policijskih razmerah pustolovec ne pride daleč. Toda če vsled revolucije ali vojske v kaki državi nastanejo neredi in policija in sodišča ne delujejo več v redu, se naenkrat pojavi cela vrsta pustolovcev. Marsikateri med njimi pride lahko tako visoko, kot veHki zgodovinski pustolovci za časa renesanse v Italiji aH pa v 15. ia 16. stoletju v Franciji in Nemčiji Rusija in predvsem Sibirija jim je v začetku boljševizma bila izredno plodonosno polje. Tak pustolovec je bil neki bivši oficir carske armade, baron Ungern-Sternberg, ki je izhajal, kot je sam trdil, iz velike baltske plemenitaškc rodbine, katera ima to ime. V sredi med Kitajci in boljševiki je organiziral tako močne čete, da se je branil proti enim kot proti drugim. Kitajske čete je pobil v krvavi bitki in pogumno udri s petdesetimi ko-zaki v samostan živega Budhe, kamor je vsakomur dostop pod smrtno kaznijo prepovedan. Odvedel je seboj iz Urge cerkvcnega dostojanstvenika, ki so ga držali Kitajci v ujetništvu. Nadel si je ime generala in mongolskega princa. Mongolci so ga nazivali Kana, boga vojne. Ko je premagal Kitajce, se je spravil na rdečo armado in udri v Transbaj-kalijo. Toda nekateri njegovih častnikov so ga izdali boljšpvikom, ki so ga ujeli in ustrelili. Tako je žalostno končal mongolski »princ« in njegove države je bilo konec. Pred kratkim je izšla knjiga, ki jasno razsvetljuje to silno zanimivo osebnost. Naslov tej čudni knjigi je: »Živali, ljudje in bogovi«. Napisal jo je g. Ferdinand Ossendowski, bivši tehnični svetovalec grofa Witteja, sedaj profesor na vojni šoli v Varšavi, Ossendowski, ki se je nahajal v Sibiriji za časa izbruha boljševiške revolucije, je 'od eden glavnih sotrudnikov admirala Kolčaka, Ko se je vlada slednjega zrušila, je Osendow-ski zbežal, ker bi ga biH boljševiki brez odloga ustrelili, in umaknil se je v divje gozdove ob Jeniseju. Tam je nekaj časa živel kot lovec in sc skrbno umikal vsem človeškim bivališčem. Slednjič se je priklopil mali skupini ruskih oficirjev, ki so kot on skušali ubežati boljševikom. Hoteli so priti do Tibeta preko velikih puščav srednje Azije. Toda tolpa kitajskih banditov, strašni konguzi, so jih prisilili, da so se morali vrniti. Po dolgem in težavnem potovanju so prišli v Urgo, mongolsko glavno mesto, med tem ko je tam vladal baron Ungern-Sternberg. Silno zanimivo se čitajo ti dogodki gosp. Ossendowskega, ki je ob enem znanstvenik, inžearjer in profesor. O baronu pravi sledeče: — Imel je malo glavo, a široka pleča, svetle razmršene lase in kratko postrižene brke. Obraz njegov je bil shujšan, čelo visoko in naprej stoječe, oči kot iz jekla, ki so gledale reziko in divje kot zverina iz dna svojega brloga. Ungern je pripovedoval Ossendowsk'emu, da je njegova rodbina mešanica Nemcev, Ma-žarov in Atilovih Hunov. Če se je imenoval za mongolskega princa, se je samo vrnil k svojim davnim prednikom. Bil jc najprej mornariški oficir, potem jc vstopil k transbajkalskim ko-zakom in za časa rusko-japonske vojne je prestopil k budhizmu, kot je bil to storil njegov oče. Njegova vera pa je bila precej čudna mešanica raznih filozofskih, verskih in političnih naziranj: Bergson, Sattya-Muni, Dante, Leo-nardo da Vinci, Goethe in Dostojevski so mu rojili po glavi. — Gre za to, jc dejal, da se zlo prežene z sveta. Zato je sveta vojska boj proti boljševikom, ki so odposlanci Satana. Bil je pogumen in zelo energičen, precej inteligenten, a brez vsakega ravnotežja. Bil je dober poveljnik in organizator, pri njegovih četah jc vladala vzorna disciplina in red. V Urgi jc postavil brezžično brzojavno postajo in bil o vsem dobro poučen. Prepričan jc bil, da ga čaka nasilna smrt. Več ljudi mu je prorokovalo, da bo živci samo še 130 dni, a tega se ni ustrašil. Mesto da bi se umikal svoji usodi, se ji jc pogumno in hladnokrvno zoperstavil — in padel, med tem ko je g. Ossendowski odpotoval naprej, prišel pri Khailarju do transsibirske železnice in sc po dolgem potovanju vrnil v svojo domovino. Po svetu. — Bo'doča vojna. O priliki jubileja Fran-klinovega zavoda v Philadelphiji je imel ameriški general George Squille predavanje o bodoči vojni ter je izjavil, da bodo strupeni plini popolnoma onemogočili radio. Potrebne da bodo najmanše vojne sile, da se v par dneh uniči cele narode. — l»osata dedščina. Na Angleškem ie umrl že davno lord Nolson in je zapustil 11 miljonov funtov šterlingov. Oblasti dolgo niso mogle najti pravega dediča. Sedaj pa se jo oglasil dedič, ki .je bil dosloj vratar v mestecu Osterodc na Pruskem. Srečui dedič je že odpotoval v Anglijo. Izpred sodišča. Hudobna poškodba. Nizkotno maščevanje. Višji stražnik Gregor Rogelj je ovadil Vinka Režeka, oženjenega tapetnika iz Ljubljane, Velika čolnarska ulica, da je dne 18. julija letos pred »Jugoslovansko tiskarno strgal z deske zadnjo številko lista >Slovenec< in jo raztrgaL Obtoženec, ki se obravnave ni udeležil, se je zagovarjal, da je bil razburjen in jezen, češ da list nemarno piše. Ker se ni ugotovila nobena znatna škoda, je bil obsojen Režek samo radi hudobne poškodbe tuje lastnine po § 468 na 24 ur zapora. — Zabičil pa mu je sodnik, da se bo v bodoče postopalo proti vsem, ki trgajo javno izložene Hste, bodisi te ali one tiskarne,, z vso strogostjo, ker je ta način maščevanja ali izražanja politične pripadnosti skrajno Hiško ten in podel. Iz sobe >5petirov«. >No kaj pa pravite vi?« — >Ja, gospod sodnik, udarila sem ga, res sem ga.< — >Katerega ste udarila?« —» >Starega MiheHča.< — >Pa s čim ste ga udarila in kam?« >Jezna sem bila,« gospod, >mi se večkrat prepiramo. Takrat smo prišli zopet navskriž radi nekega zamašenega kanala in pa zaradi vožnje po naši parceli. Imela sem ravno burklje v roki, pa sem ga z burkljami Merila nisem, kamor je padlo, je padlo, pa sem ga zadela na roko.« — >On pravi, da ste mu zlomili prst.« — Ne gospod, to ni mogoče!« — Nato je preiskal sodni zdravnik dr. Trav-ner poškodovanca in je ugotovil >odebeljenje leve podlehtnice nad zapestjem in pa kostolom* Poškodba, sama na sebi težka, je motila po-škodovanca pri delu več kot 20, pa menj kot 30 dni. Na podlagi tega izreka je odredil sodnik, da se odstopijo spisi državnemu pravd-ništvu, ker je podan sum težke telesne poškodi be. In s tem so bili, kot se je videlo, vsi zadovoljni. Sodnik, ker se je odkrižal kar naenkrat na lep način vseh šest hudih Ižancev; in Ižank, tožnika, ker sta uverjena, da bo državno pravdništvo njihove nasprotnike še hujše prijelo in pridejo pred zeleno mizo, obtoženci pa, ker se je cela stvar zopet na lep način in pošteno zavlekla. No, kaj pa imate Vi s svojimi najemniki,-g. Verhovc? Ali ste mu res rekli, ko je prišel, da se pogodita radi prostora in najemnine >Marš ven«? >Ne gospod, on se laže. Do pol desetih je vpil v veži, pa sem ga opozoril, da gremo spat Sunil me je, da sem padel, pretresel sem si glavo in od tistega časa sem gluh. Če ne bi vi, g. sodnik, na glas govorili, pa bi vas še ne slišal. Imam zdravnika dr. Hoeglerja, saj mi je spričevalo naredil. Ležal sem 3 dni. Lahko bi bil pa ležal šest tednov«* pa nisem hotel. Na podlagi zdravniškega spričevala in pričevanja je bil obsojen hudi najemnik na 100 Din globe aH pa bo sedel dva dni če ne plača. Orlovski vestnik. Akademija slovenje bistriškega Orla. Orel v Slov. Bistrici priredi v nedeljo, 28. L m. ob 3. uri popoldne v dvorani okrajne hranilnice telovadno akademijo z mikavnim sporedom. Vsi prijatelji Orlovstva iskreno vabljeni. Bog živi! Dvorska srenja ima v nedeljo 28. t. te ob 8. uri dopoldne občni zbor v Ljudskem domu. Na občni zbor pridejo vsi odborniki podrejenih odsekov. — Začetek točno ob 8. uri, ker se ob 9. uri vrši tamkaj občni zbor O. P. Podružnica udruženja vojnih" invalidov r Žireh poživlja vse svoje člane in članice, da se polnoštevilno udeleže manifestacijskega shoda, ki se vrši v nedeljo dne 28. t m. 1924 v občinski pisarni v Žireh. — Odbor. Dotični poštni uslužbenec, ki si je v avgustu izposodil dežnik pri hišniku cesta na Gorenjsko železnico št. 4, se poziva, da ga takoj prinese nazaj, ker drugače se bo nnmnniT policiji. Dotična oseba, M je pozabHa pred pa* dnevi zavitek z različnim blagom pri peku Fr. Moletu, naj pride ponj. Našla se je na ulici Šolska knjiga »livtf ab urbe condita. Kdor jo je izgubil, jo dobi na Bleiweisovi cesti št. 21, visoko pritličje. Pozabljena je bila v nedeljo 21. t. m. zvečer v kolodvorskem parku v Celju med 23. in 24. uro na klopi rujava denarnica s precejšnjo gotovino in zlatnino. Pošteni najditelj naj jo odda proti visoki nagradi na policijskem ravnateljstvu v Celju. 'Izgubljene stvari so drag spornim 5836 Poslano* Gosp. Jubana Klobčar, sop. žel. uradnika, je bHa 9. avgusta t. 1. zasačena pod streho, V katero se je neopravičeno vtihotapila. Pri tej priliki jo je ugriznil moj pes, kot dobri čuvaj, Klobčar je izrabila priliko in me sod. tožila ter pri obravnavi zahtevala 5000 K bolečinskih stroškov. Jaz sem dokazal, da nima v mojem stanovanju nikakih pravic, za kar 6em bil tudi oproščen. — Govorica Jtd. Klobčar, da sem bil v tej zadevi obsojen ue odgovarja resnici. Ljubljana, 24. septembra 1924. Ivan Grilc, sprevodnik drž. žel. * 7,a vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo 'e, kolikor določa zakon. F. Zaren; G$>sp o darslvo. Sfrtffi S, Nova carinska tarifa. Uvodni članek v včerajšnji Številki Jugo-slovenskega Lloyda pod tem naslovom pomeni ponoven obupen klic naše industrije in obrti po zaščiti pred inozemsko konkurenco. Članek daje izraza nevolji naših gospodarskih krogov, da se kljub neštevilnim intervencijam skoraj vseh naših gospodarskih organizacij tako dolgo ne uvede v veljavo nova carinska tarifa. Nadalje poudarja, da bi se morala ista uvesti baš sedaj na jesen, pred zimo, za časa živahne uvozne sezone, ko se krijejo različne potrebe in se sklepajo največji zaključki za uvoz. Vsak dan zavlačevanja pomeni ogromno izgubo ne samo za državo, temveč še večjo za našo industrijo in obrt. Ako se ne uveljavi čimprej e zaščitna carina, o kateri dosedaj pri nas ni bilo niti govora, mora propasti še to malo industrije in obrti, ki se bori z neverjetno žilavostjo pred poginom. Za slučaj, da se to ne mara ah pa ne more storiti, potem da je treba moško povedati, da naj gre vse k vragu, ker da nismo vredni, da smo sami svoji gospodarji, ako v istini nismo v stanu, 'da se ubranimo v lastni deželi od tujega gospodarskega navala. Kakor je nedvomna resnica, da je nujno potrebna zaščite večina naših produkcijskih panog in da mora stopiti v veljavo ta zaščita nemudoma, ker pozimi ne bo imela več za to Uvozno sezono nobenega efekta in koristi, tako (je na drugi strain po našem prepričanju v danih okoliščinah nemogoče in neoportuno, da se to zgodi potom uvedbe naše nove carinske tarife, kakor je bila izdelana v generalni direkciji carin in ki je tudi že služila za podlago trgovsko-političnih pogajanj z Italijo. Kajti po vseh informacijah se naš projekt carinske tarife, ki bi se imel čimpreje uvesti, pravzaprav ne more imenovati nova carinska tarifa, ker predstavlja le površno redakcijo dosedanje carinske tarife, ki bazira na srbskem carinskem zakonu iz leta 1904. To je tudi vzrok, da jo popolnoma zastarela, da je prikrojena po večini še primitivnim gospodarskim razmeram predvojne Srbije, da pa nikakor ne odgovarja sedanjemu položaju gospodarstva v naši državi. Z izjemo gotovih postavk V.I., IX., X., XI., Xffl., XIV. in XV. dela te stare carinske tarife je ostalo bistveno vse pri starem. Redakcija se nanaša le na majhen del postavk, ki so bile deloma razbite v več novih, deloma so bile gotove postavke bolj razčlenjene in Specificirane, nekaj postavk pa, ki veljajo za sorodne vrste blaga in so bile dosedaj razmetane, so bile pa združene. Ze iz tega se vidi, da je bilo izvršeno to delo med štirimi stenami, brez sodelovanja širših interesiranih krogov in da so prišle na svoj račun samo one branše, katerih zastopniki so si znali pridobiti primeren vpliv pri redakcijskem komiteju. Kakor se sliši, gre tu predvsem za industrijo usnja, papirja, stekla, pločevin, za železno in elektrotehnično industrijo. iV po štev ali so se samo interesi nekaterih industrij in to večkrat v pretirani meji, dočim so ostale druge panoge praznih rok. Izgleda tudi, da so se vse premalo vpoštevale potrebe konzumentov in naših poljedelskih krogov. Tehnična stran nove tarife ostaja prej-koslej pomanjkljiva. V mnogoštevilnih slučajih so zaščitene raj lične vrste blaga, ki reprezen-tirajo najrazličnejše vrednosti, z enako carinsko postavko, pri sicer enakih uvoznih pogojih za dotične vrste blaga. N. pr. obstojata za vse vrste klobnSevin, katerih vrednost va-nra od 30 Din do 300 Din, samo dve poatavkl. Sliši se tudi, da so bili pri sestavi našo nove carinsko tarife, ki bi morala zasledovati y prvi vrsti zaščito naše domače, predvsem industrijske in obrtne produkcije, merodajni v veliki meri fiskalni razlogi. Uvaja se namreč carina na nekatere surovine tn polsuro-vine, ki se ne producirajo doma, carina na potrebščine ia stroje za različne vrste industrij, ki jih ne izdelujemo doma in jih tudi še ne bomo v dogledncm času. Nadalje so po nepotrebnem zaščiteni nekateri polizdelki, ki se producirajo na domačem trgu v minimalnem obsegu in ki v doglednem času ne bodo zadostovali za domaČe potrebe. Z ozirom na to mislimo, da je imel naš poljedelski minister gosp. dr. Kulovec gotovo tehtne razloge, da se je uprl uvedbi nove carinske tarife naredbenim potom in da je zahteval, da se ista predloži parlamentu, kjer bi se predelala in prikrojila potrebam našega celega gospodarskega organizma. To je po našem mnenju toliko bolj potrebno, ker bo služila naša sedanja carinska tarifa za podlago trgovskim pogodbam z vsemi sosednjimi državami in ki bo ostala v veljavi nedvomno za dobo par desetletij. Radi tega mora biti verna slika odnosa vseh naših ekonomskih faktorjev med seboj. Stalna škoda, ki bi nastala za celokupno naše gospodarstvo vsled uveljavljenja te naše carinske tarife, bi bila neprimerno večja kot jo pa trpi trenotno naša produkcija, ki je momentano podvržena preveliki inozemski konkurenci. Ta slučaj naj bo svarilen zgled za vbodoče in naj si nikoli več ne uzurpira peščica ljudi pravico, odločevati o stvareh, ki jih v tako ozkem krogu ni mogoče pravilno rešiti, in ki se tičejo življenjskih interesov širokih slojev. Ako spada kako vprašanje pred parlament, potem je to gotovo vprašanje carinske tarife, ki ni za naše gospodarsko življenje nič manjše važnosti, kot je za naše politično življenje ustavno. In ako ima poprejšna vlada na vesti ljubosumno skrivanje projekta pred različnimi gospodarskimi korporacijami, ki zastopajo koristi različnih plasti naroda in pred parlamentom, potem sedanja vlada ne sme napraviti druge napake, da uvede novi projekt carinske tarife naredbenim potom v veljavo. Vsekakor pa upravičeno pričakuje od vlade naša industrija in obrt, da jo nemudoma, vsaj začasno, na kak drugi način zavaruje pred inozemsko konkurenco. Dokler ne bo nova carinska tarifa predebatirana in predelana v parlamentu, kakor je to običaj v drugih državah, n. pr. nedavno v Avstriji, bi se to dalo doseči najhitrejše z uvedbo diferenciranega aggia. Tako prehodno zaščito svoje industrijske produkcije ima v veljavi Češka, Mažarska, v resnici pa tudi Italija in Francija. Aggio naj bi se uvedel v različni višini za posamezne grupe izdelkov, kakor je pač potreba njihove zaščite. Upoštevati je pa treba, da pri sedanjem čakanju ne sme več dolgo ostati, ker je pomoč nujna. g Zvišanje glavnice. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo Ljudski tiskarni d. d. v Mariboru zvišanje glavnice od '250.000 na 628.000 Din. g Transakcija pri Kranjski industrijski družbi. Graška »Tagespost« javlja, da se pripravljajo pri Kranjski industrijski družbi transakcije, katerim se protivi del delničar- jev. Delniški kapital je razdeljen na 90.000 delnic, katerih večina je svoječasno prešla od tvrdke Noot v roke uekega italijanskega konzorcija. Italijanska skupina namerava prevzeti škoden jske plavže, katerih gradbeni stroški eo znašali .14 milijonov zlatih kron, iu jih priključiti ital. železarnam. Ravnotako namerava italijanska skupina prevzeti jeseniške obrate. V Ljubljani se je stvorila skupina delničarjev proti tej nameri. Opozicijo, kateri predsedujeta Karel in Friderik Bora, pa da podpira jugoslovanska vlada. g Nova industrija. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo osnovanje delniške družbo > Ljudovit Man.:, tovarna lakov, d .d. v Donualah-r. Osnovna glavnica znaša 4 milijone dinarjev. g Odprava konknria. Konkurz o imovini javne trgovske družbe »Svetla« v Ljubljani je končan. g Likvidacije. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Črnučah, r. z. z o. z. in Živi norejska zadruga v Sori, r. z. z o. z., sta prešli v likvidacijo. g Letošnja produkcija bombaža, Oficijel-na statistika ceni vrednost letošnje produkcije bombaža na 12.75 milijonov dinarjev. Kvaliteta letošnjega pridelka je sicer radi silne vročine v južnih krajih slabša kakor lani, zato pa je količina letošnjega pridelka na nekaterih krajih za 20 odstotkov večja kakor lani. Skupno cenijo produkcijo bombaža v celi naši državi na 1,200.000 kg. g Opustitev tilijalke dri. Hipotekam* banko. Kakor poročajo iz Belgrada, je državna Hipotekama banka opustila svojo podružnico v Zaječaru. Posle ukinjene podružnice prevzame podružnica državne Hipotekarne banke v Nišu. g Sarajevski živinski sejem. Bosanski li sti poročajo, da se ja sarajevski sejem, ki se je vršil 21., 22. in 23. t m., zaključil neugodno, ker je bilo premalo kupcev tako domačih kakor inozemskih. gGibanje carinsko ažije. V naslednjem podajamo pregled gibanja carinske ažije od 1. 1919. sem. Od 1. januarja 1019 do 30. aprila 1920 40 odstot., od 1. maja 1920 do 15. julija 1921 100 odstot., od 16. julija 1921 do 9. novembra 1921 300 odstot, od 10. novembra 1921 do 9. decembra 1921 400 odstot., od 10-decembra 1921 do 14. julija 1922 500 odstot., od 15. julija 1922 do 14. januarja 1923 600 odstot, od 15. januarja 1923 do 31. avgusta 1924 800 odstot. in od 1. septembra dalje 900 odstotkov. g Razdelitev rezervnih fondov starih avstrijskih penzijskih institutov. Pred kratkim so se začela pogajanja na Dunaju med zastopniki nasledstvenih držav o razdelitvi nabranih rezerv pri socialnih in državnih zavarovalnih in penzijskih institutih na podlagi člena 275 mirovne pogodbe v St. Germainu. Tudi naša država je menda zastopana pri teh pogajanjih. g Obnova Allgemeine Depositenbank na Dunaju. Pogajanja vodstva Allgemeine Depositenbank z nekim angleškim konzorcijem v svrho rekonstrukcije banke zelo povoljno napredujejo in je v glavnih vprašanjih že dosežen sporazum. Samo v nekaterih stranskih vprašanjih so se pojavile težkoče, ker si želi angleški konzorcij zagotoviti glavni vpliv na vodstvo banke. g Avstrijska produkcija železa. V drugem četrtletju t 1. je Avstrija producirala 39 tisoč ton sirovega železa napram 108 tisoč tonam v prvem četrtletju 1. 1924. g Sindikat železno industrije v Poljski. V kratkem se bo ustanovil sindikat železne in- dustrijo. Vsa merodajna podjetja »o že Javilo svoj pristop v sindikat. g Znižanje cen premogu v Nemčiji. Kakor javljajo berlinski listi, bodo nemški premogovniki v Porurju znižali z 26. septem* broni cerio svojemu premogu za 12—15 od« stotkov. Borze. 25. septembra 1924. DENAR Zagrob. Italija 3.1295-8.1595 (3.1235 dtf 3.1535), London 318.45-321.45 (316), New York 7.1-72 (70.55-71.55), Pariz 3.7675 dr, 3.8175 (3.7370-3.7870), Praga 2.1275-2.1575 (2.1110-2.11410), Dunaj 0.1001-0.1021 (0.10 do 0.1020), Curih 13.5750-13.6750 (13.48 do 13.58), efekt. dol. 70-71 (70—71). Curih. Belgrad 7.35 (7.35), Pešta 0.0068 (0.0068), Berlin 1.25 (1.2550), Italija 23.10 (23.10), London 23.52 (23.50), New York 526.25 (526.50), Pariz 27.75 (27.75), Praga 15.75 (15.75), Dunaj 0.0075-10 (0.007425), Bukarešt 2.6750 (2.65). Dunaj. Devize: Belgrad 990—994, Kodani 12.180-12.120, London 317.500-318.500, Milan 3114-3126, Newyork 70.935-71.185, Pariz 3757-3373, Varšava 13.550-13.650. - Valute: dolarji 70.460-70.860, angleški funt 315.700-317.300, francoski frank 3735-3165, lira 8100—3122, dinar 986-992, češkoslovaška krona 2112-2128. Praga. Devize: Lira 148.875, Zagreb 47.55, Pariz 179.50, London 151.425, Newyork 33.95. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 2 iu pol odstot. drž. renta tU vojno škodo 114—117, Celjska posojilnica d. d., Celje 210 (denar), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225—240, Merkantilna banka, Kočevje 113—130, Prva hrvatska štedionica 916 do 919, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 148—150, Zadružne papirnice Vevče 124 (blago)- Zagreb, Hrv. Eskomptna banka, Zagreb 109.50—110, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreb 56.50—58, Hrv. sveopča kreditna banka*, Zagreb 112—118, Jugoslovanska banko, Zagreb 105, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 222-235, Prva hrvatska štedionica 915, Slavonska banka, Zagreb 95, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 100. Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 875—900, Narodna šumska industrija, Zagreb 70, Slavonija 73 do 75, Trboveljska premokopna družba. Trbovlje 400, 7 odstot. drž. invest. posojilo 63—64, Vojna odškodnina 113.75. . Dunaj. Živnostenska banka 819.900, Al« pine 348.000, Greinitz 140.000, Kranjska industrijska družba 390.000, Hrvatska eskomptna banka 103, Slavex 196.000, Slavonija 70.00Q BLAGO. Ljubljana. Les: Trami merkantilni, tesani, 5 m dolž., 16-22 cm, fco meja 2 vag., 418 do 425 (zaklju. 418); trami merkantilni, tesani, 7 m dolž., 19-24 cm, fco meja, 1 vag., 418—425 (zakij. 418); remeljni 4—5 m, 8-10 cm, fco meja 1 vag., 804.-812 (zaklj. 804); letve 3-4 m, 3-5 cm, fco meja, 2 vag., 636—640 (zaklj. 636); hrastovi plohi Ia, 3, 5, 6, 8, foo Ljubljana 1500; drva, suha, bukovo, 1 m dolž., fco nakladalna postaja 26; oglje vilano, fco meja 112.50. Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 370; pšenica bačka, fco bafka postaja 360; koruza bačka, fco bačka postaja 285; koruza, umetno sušena, fco slov. postaja, dobava oktober 290; oves bački, fco bačka postaja 285; suho gobe, srednje fco Ljubljana 60—75; krompir beli, fco slov. post., Charles Pettit: iao (Dalje.) 7 »In kako sle vi povzročitelj strahovitega škandala!-: je vreščal Cheng-Ki-Ping. »Zares, gospod, ali se splača, da ini pripovedujete svoja zlodejstva in morda vendar ne mislite, da jih bom odobraval.« »Vaše blagorodje, ali bi hoteli biti nekoliko potrpežljivi napram meni in poslušati konec? Takoj pri prvi predstavi je moje delo, še neodkrita mojstrovina ubogega in slavnega Tsehin-Pe-Fouja doseglo velikanski uspeh. Bil sem ves iz sebe in v obupu sem si govoril: Kako! In niti enega človeka ni, ki bi imel okus in obenem pogum priznati svoje pravo mnenje! — Obupal sem nad človeštvom in sem sledil skupini igralcev, ki je po velikanskem uspehu v glavnem mestu priredila velikansko turnejo po celem nebeškem cesarstvu, da se Se drugi načudijo in nagledajo lepote mojega zmašila. Vse povsod islo vzhičenje, dvorane polne, oceno kakor slavospevi!« »Gospod,« je razdraženo zaklical Cheng-Ki-Ping, »saj menda vendar ne mislite, da sem tako naiven in neumen, da bi verjel vaši zgodbi, ki jo pa sicer tudi zelo slabo izmišljena.« Grbavca to nikakor nI spravilo iz ravnotežja; postrani je pogledal Cheng-Ki-Piuga, nato pa je rekel: »Saj sto vendar bili sami navzoči pri enem izmed najlepših uspehov. Kajti jaz nisem sanjal. In saj ste vendar vi, ki sto mi oni večer, ko sem se hotel obesiti, sami priznali, da vas igra dolgočasi.« In ko je Cheng-Ki-Ping v zadregi popravljal na nosu svoja roževinasta očala, je njegov zlobni sobesednik pristavil: »Saj se spominjate, da so to igro pripisovali slavnemu Tschin-Pe-Fouju. Prepričan sem, da ste jo, Vaše blagorodje, kakor vsi drugi književniki, le zato izvolili tako naklonjeno poslušati. Toda, bila je moja igra, prisegam na to, moje slabotno delce!« »Da bi vas vrag vzel,« je godrnjal Cheng-Ki-Ping, »vi ste lažnivec!« »Oprostite, govorim resnico. Sicer sem pa že bil pripravljen na to, da mi bo treba dokazati, da je igra res moja. Preden sem rokopis vrgel v lonec kuhat, sem iztrgal več listov, kar prav nič ni tesnilo smisla, ki ga sploh ni bilo v drami.« Grbavec je potegnil iz svojega rokava sveženj papirjev in je nadaljeval: »Ti koščki so videti popolnoma novi, tega ni mogočo tajiti. Tudi "so popolnoma skladajo v rokopis, če bf so hotelo preizkusiti, kar je popolnoma lahko, mo ni mogočo postaviti na laž." In ves miren se je nasmehnil. Toda Cheng-Ki-Ping je vstal: vihlel je svoje roke in jecljal jezno: »Torej ste vi avtor, vi?« »Prav jaz. In čo mi dovoli vaše blagorodje, sedaj, ko ste tako duhovito spravili v nič vse klasike, jih zopet lahko dvignete v prejšnjo slavo.« »Pri Buddhi!« se je zaklinjal Cheng-Ki-Ping, ' ali mislite, da boni tako neumen, da bom priznal, da je ta prokleta igra vaša, ne pa Tscbin-Pe-Foujeva? Toda, gospod, prav nič me ne miče, da bi se osmešil. Kajti Čeprav sem napadal, vendar nisem izpodbil dejstva, da je vseeno dobro, če se časte klasiki.« >Naj pripomnim, Vaše blagorodje, da bo vse na najini strani. V vsakem slučaju bomo imeli notranje zadoščenje, da smo služili dobri stvari. Kaj ni to glavno? Pokazali bomo, kako je treba prav častiti književnost, in cla ni treba svojega mnenja obračati po onem pismarjev, kakor ve-ternico po vetru. Sicer sem pa prepričan, da nam bodo vedno hvaležni za to, česar smo jih naučili na tako kratkočasen način. Saj bi vam lahko navedel slučaje, kjer se je godilo podobno.« »Gospod,« je rekel Cheng-Ki-Ping, »čisto mogočo je, da so kje književniki, kakor vi pravite, ki se dado voditi za nos od tepcev. Toda ua Kitajskem ne!... In to vam hočem dokazati; še v glavo mi ne pade, da bi predrzno delil nauke svojim tovarišem, kakor mi vi svetujete, ampak nasprotno, pokazal jim bom svojo naklonjenost in spoštovanje s tem, da vas bom dal obesiti na onole visoko drevo, katero vidite tam doli na dvorišču mojega Yomen. In, to vam lahko prisežem, obešeni boste dobro. Vrv se ne bo utrgala; kajti jaz sam bom poskrbel, da bo konopoc trden. "Dovolite mi/; jo rekel grbavec, *da pripomnim, da se mi danes prav nič ne ljubi biti obešen. Toda brez dvoma so Vaše blagorodje rado šali.« »Gospod,« je odločno izjavil Chcng-Ki-Ping, »videli so in še bodo vidoli na Kitajskem mnogo čudnih reči: potrese, popla- ve, prestope rek; vsake vrste revolucij©, skopljence, ki bodo rodili; ženske, ki bodo pametne; teleta s tremi glavami; toda nikdar, na to vam lahko prisežem, ne bo mandarina, ki bi se odrekel svojemu dostojanstvu ... Obešeni boste zares in pa trdno!« Cheng-Ki-Ping je dal z roko znamenje dvema skopljencema, ki sta prežala v polutemi v kotu. V enem migu sta dvignila grbavca s pručke in ga čisto povezala. »Vaše blagorodje, dajte me usmrtiti, če je taka vaša volja; toda dovolite mi, da razodenem skrivnost, katero sem bil zaupal vam, kajti jaz sem sam književnik; in jaz spoštujem klasike. Vest mi očita, da sem delal krivico Tschin-Pe-Fouju, ker sem zlorabljal njegovo ime.«; »To me prav nič no briga, gospod,< je dejal osorno Cheng-Ki-Ping.« »Vse to boste že lahko razložili na onem svetu Tschin-Pe-Fouju samemu; tudi vam želim tam mnogo sreče.« In obrnil se je k skopljencem: »■Nesite to spako na dvorišče in jo obesite v vrh najvišjega drovesak Nato je zaničljivo pogledal na zlobnega malega puntana. »Kdor ima okrogel hrbet in preostro pamet, se skriva, gospod, tudi če bi bil mandarin; tudi no hodi žalil s svojo pohab-ljenostjo ljudi, zdravih na duši in na telesu.« Ko je od važno izgovoril te besede, se jo blagorodje Chong-Ki-Ping dostojanstveno spustil v naslanjač iz črne ebenovine. Že so jo bil umiril, prijel je za čašieo in srebnil požirek toplega vonjivega čaja. dobava oktober [130; laneno seme, par. Ljubljana, pol vag., 690—690 (zaklj. 690); konopla mandžurska, bito za ntto, leo Ljubljana 790 do 880; brinje hrvatsko, fco Karlovac 250; divja repica, fco slavonska postaja 255. Stročnice, sadje: Fižol ribničan, fco Ljubljana 500; fižol ribničan, b-n, fco Postojna 650; fižol prepeličar, foo Ljubljana 450; fižol prepeličar, z roko izbran, fco Ljubljana 550; fižol man-dolon, fco Ljubljana 350. Mast, slanina, sir: Ia garant, banat. čista svinjska mast, za kg fco magazin Ljubljana 35; Ia soljena saino hrbtna slanina, za kg fco magazin Ljubljana 34; Ia prekajena slanina, fco magazin Ljubljana 36. NOVE UČNE KNJIGE iz zaloge Jugoslov. knjigarne v Ljubljani: Komatar-Dr, Capuder, Zgodovina novega veka za višje razrede srednjih šol {izide začetek oktobra). Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol, vez. Din 60.—. Kržišnik, Zemljepis zfi srednje šole III. del, vezano Din 28.— Bučar, Zgodovina novega veka za nižje razrede srednjih šol. Din 35.—. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev za višje razrede srednjih šol. (Izide začetek oktobra.) Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Din 32.—. Sodnik, Logaritmi. Petdecimalne lo-garitmične in goniometrične (trigonometrične) tabele. Din 28.—. Ing. Novak, Zemljepisni atlas kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, sedem zemljevidov. Din 48.—. Ing. Kregar, Praktična perspektiva (izšla kot rokopis). V zalogi so tudi šolske knjige za vse osnovne, meščanske in srednje šole. Schicht Pravo Stiiichfovo milo z znamko JIIE1T prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schichlovim milom 2 samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat. V tem-le oddelku Mali oglasi vClja vsaka drobna vrstica Dtnl*50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas stane S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. OBJAVA! Opozarjam p. n. občinstvo kakor tudi moje odjemalce, da RAFKO HEIN-RIHAR, moj nečak in bivši pisarniški uslužbenec, nima nobene pravice na moj račun sprejmati denarja, kakor tudi ne sklepati kakšne kupčije, ker sem ga že odslovil dne 4. aprila 1924 radi nepravilnega ravnanja. Toliko p. n. odjemalcem in občinstvu v ravnanje. IVAN HEINRIHAR, lesni trgovec, Boh. Bistrica. GOSPODIČNO k OTROKOM, intelig., izobraženo, ki govori perfekt. nemški jezik, ima ljubezen do otrok ter je vešča šivanja in bi bila opora gospodinji, iščem proti dobri plači k 3 otrokom v starosti 9, 4 % in 3 iet za NOVI SAD. Ponudbe pod ^Ljubezen do otroke št. 5892 na upravo. POZOR! POZOR! Ostanki za perilo so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! Reslje-va cesta 30, I. nad., desno. (Blizu južnega kolodvora.) SOBICA s hrano se odda gospodični, event. samo zajutrek. Naslov pri upravi lista pod štev. 5886. Sprejmem pridno in pošteno DEKLE z dežele za vsa hišna opravila. Naslov v upravi pod št. 5887. Sprejme se čevljarski pomočnik dobro izvežban, na tedensko plačo za popravila. Na željo tudi s hrano in stanovanjem. ANTON BRECELJ, čevljar, mojster, Gajeva ulica št. 2, Ljubljana. 5884 Išče se primeren prostor za DELAVNICO kako skladišče, klet ali kak kak drugi večji prostor. — Ponudbe na upravništvo pod šifro: »KOLOS« 5876 šofer ki bi čez zimo opravljal tudi druga dela, se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe, če mogoče s sliko, na upravo »Slovenca« pod šitro: »ŠOFER« štev. 5883. UČENKO poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme trgovina mešanega blaga VIKTOR WEIBL, Metlika. Pisarne, pozor! Proda se večje število PISALNIH MIZ v jako dobrem stanj tu — Več se izve v upravništvu »Slovenca« pod številko 5627. Strojno pletenje. Daje se pouk v strojnem pletenju pod ugodn. plačilnimi pogoji. — Ponudbe na upravo pod šifro »POUK«. ODDAM SOBO za 2 gospoda. Naslov pove uprava lista pod štev. 5878. Tvornica šešira »GLOBUS« Vaijevo išče enega PREDDELAVCA in eno PREDDELAVKO za trda dela. Plača dobra in stalno mesto. — Natančnejše podatke daje FRAN DERENDA, Ljubljana, Emonska cesta 8. SPREJME se takoj več izurjenih pletilk pri E. Gostinčar, Šmarca pri Kamniku. — Železniška postaja HOLMEC. Iščem malo GOSTILNO v NAJEM ali kak LOKAL za vinotoč (vinsko klet). Kdor preskrbi, dobi nagrado 2000 Din. Naslov pove uprava lista pod številko 5872. Ifnvino baker, med, KOVine pakfono, ROTGUSS, mehki SVINEC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah. Po robo pošljemo. - »BUTONIA«, Zagreb, Horvačanska cesta 29, telefon 2261. 5208 VEČ DOBRIH, IZURJENIH kleparskih pomočnikov se takoj sprejme v trajno delo. Plača dobra. — Franc ŠRA-MEK, klepar in kotlar, Tržič, Gorenjsko. 5826 Trapist - sir v vsaki množini razpošilja po povzetju kilogram po 20 Din Mljekarska udruga — VIROVITICA. Rabim za takoj dobro izvežb. brusača za POLNOJARMENIK ter gatrista za Spaltgatter. — Ponudbe na upravo lista pod štev. 5837. Risalna orodja teV± Velika Izbira Itd, Zmerne cene. Fr, P. Zajec optik, Ljubljana, Stari trg 9, PERJE kokošje, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka E. Vajda, čakovec Kupim suhe gobe pc najvišji ceni. in vsako množino. - Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na IVAN SEVER — VELENJE. 5648 Nutllm vplelke (kite) Ime obroik«, Barvanje lis I Orcal Hene. M. PODKRAJŠEK frizer i* dame In gospode PRODAJALKA pridna in poštena, s četrtletno prakso, žeji premeniti. mesto v kaki mešani trgovini. — Ponudbe na upravo pod 5830. PRODA SE VEČ VRAT v še dobrem stanju. Poizve se: Ljubljana, Stari irg št. 32. PRIDNA in POŠTENA dekla za domača dela se sprejme v Ljubljani, Stari trg štev. 32, v trgovini. 5834 Prodajalko, pridno in pošteno, IŠČEM za trgovino z mešanim blagom. ~ SIP MOLL, Trbovlje II. PERJE kemično čiščeno, za pernice in blazine, kg Din 60.—. Belo gosje perje, skubljeno, kg Din 200.—, prima beli puh, kg Din 400.—, razpošilja po povzetju Josip Brozovič ZAGREB, Bcškovičeva ulica št. 18. Lastna tvornica perja Štev. 4848/19—30. 5870 RAZGLAS. Po odloku gosp. ministra pravde z dne 25. junija 1924, S. št. 4472 ozir. z dne 12. sept. 1924, S. št. 6957 se bo prodajala na ustni javni dražbi razna SOBNA in KUHINJSKA OPRAVA nemškega državljana Otona W o 1 f a. Dražba se bo vršila dne 6. novembra 1924 od 10 do 12 dopoldne v prvem nadstropju hiše št. 12 na Dunajski cesti v Ljubljani, kjer se nahaja tudi oprava. Oprava se bo prodala skupaj kot enota, na željo licitantov pa tudi po posamez. predmetih. Izklicna cena znaša za vso opravo 30.000 Din, odnosno za posamezne predmete njih ce-nilno vrednost. Vsak dražitelj mora pred dražbo položiti pri finančni deželni blagajni v Ljubljani varščino v gotovini v znesku 10 % izklicne cene ter pred pričetkom dražbe voditelju dražbe izročiti izvirno pobotnico o položeni varščini. Prodaja je za državo obvezna šele, ko jo odobri gospod minister pravde, a za kupca takoj, ko je dražba končana. Izlicitirani predmeti se izroče kupcu, čim gospod minister odobri prodajo in kupec plača izlicitirano ceno v roku, ki ga določi gospod minister. Dražbe se smejo udeležiti samo naši državljani. — Pojasnila daje sekcija za sekvestre v Ljubljani, Turjaški trg št. 6, II. nadstropje. V Ljubljani, dne 24. septembra 1924. Ministrstvo pravde (sekcija za sekvestre) Šef sekcije: ZAMIDA s. r. . Ž Š. vati« •mka Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega preljubega, nepozabnega soproga, oziroma predobrega, skrbnega papana, brata, svaka, zeta in strica, gospoda Josipa Schrey-a, trgovca z vinom in posestnika ter za mnogobrojno čaščeče spremstvo na njega zadnji poti izrekamo vsem našo najprisrčnejšo Za^V3'° Posebej pa se zahvaljujemo preč. oo. frančiškanom za tolažilne obiske povodom bolezni preblagega pokojnika, gg. zdravnikom za požrtvovalno zdravljenje, pevskemu društvu ,.Slavec" za ganljive žalostinke, telovadnemu društvu „Sokol" v Štepanji vasi za čaščeče spremstvo pri pogrebu in končno vsem darovalcem prekrasnega cvetja na krsto pokojnikovo. Vsem naša tisočera zahvala. p;. Ililr SIS I •ftul'. 1P Si V Ljubljani, dne 25, septembra 1924. Žalujuči ostali. t> ■v. B0LAMDSHA < ► ;: amsterdamska tvrdka, koje lastniki so Ju-:: goslovani, išče pridruženja na tvrdko SHS, i; koja bi v Holandiji uredila podružnico ali čvrsto zastopstvo. Najbolje zveze in refe-renče poseduje. — Pobližja pojasnila pri < » •; Dr. L. Vegh, advokat v Vel. Bečkereku. PRODAM PAR LEPIH voznih konj Iandaner in kočijo z vso opremo in livrejami. — Ponudbe pod »ekvipaža« št. 5864 na upravo »Slovenca« Kdor da icC za priporofilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to ▼ skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverjen. da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prqdaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode. barve, črnila, lak«, kit, emajle, iopiia in zajamčeno čisti firneS najboljše kakovosti nudi družba z o. z. Medič-Zankl Maribor Ljubljana podružnica centrala Tovarne LJubljana - Medvode. Novi Sad skladišče V žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš dragi sin oziroma brat Matevž Žargaj po daljši bolezni, star 29 let, previden 8 sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Duplica pri Kamniku, dne 25. sept 1924. Marjeta, mati. — Jane*, Tomaž, brata. — Marija, Terezija, Irana, Frančiška, sestre. 'ii' Zahvala Za mnogobrojne dokaze prijateljstva v zadnjih težkih dneh bolezni in odkritega sočutja povodom smrti našega dragega soproga, ata, brata in strica, gospoda Ivana Gašperlina kakor tudi za darovano cvetje in vence ter za zadnje spremstvo vsem, poseli no godbi in pevcem »Svobode« iskrena zahvala. Ljub 1 j a n a, dne 25. septembra 1924. Žalujoča SOPROGA - SINOVA - HČERE in ostali.