Leto VIII. V Celju, dne 25. septembra 1913 St. 39. ihaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K. za pol leta 2 K, ta četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 K 60 v. Naročnina se plačnje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev. Oglasi se račnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: »Narodni List" v Celju. Spodnještajerski narodnjaki! Vljudno Vas vabimo na glavni zbor Narodne stranke, ki se vrši v nedeljo dne 5. oktobra ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. Na dnevnem redu so sledeča poročila: 1. Dež. posl. dr. V. Kukovec: Narodna stranka od zadnjega glavnega zbora. 2. Dr. A. Božič: Strokovna organizacija našega kmetijstva. 3. Dr. Tone Gosak: Delavsko vprašanje na Štajerskem. 4. Miloš Stibler: Naše trgovstvo in obrtništvo. 5. Dr. Ernest Ealan: Naše časopisje. 6. Dr. Lev Brunčko: Društveno gibanje na Sp. Štajerskem v 1. 1913. 7. Janko Lešničar: Mi in naši nasprotniki. Vrše se tudi volitve v glavni in izvrševalni odbor Narodne stranke. Prosimo pa poleg tega vse one, ki se za naše politično življenje zanimajo, da povedo na glavnem zboru svoje želje in nasvete. Le v skupnem delu, medsebojnem zaupanju in podpiranju je moč naše stranke in našega naroda. Opoldan je skupen obed v Narodnem domu. Popoldne, počenši od 4. ure pa „oktobersko slavje" Zveze narodnih društev; udeležbo se časti-tim udeležencem glavnega zbora Narodne stranke nujno priporoča. Izvrševalni odbor Naredne stranke za Spodnje Štajersko. Doneski h glavnemu zboru Narodne stranke za Štajersko. III. Vseslovenska narodna stranka. Ljubljanski poslanec g. dr. Ravnihar je napisal v ,.Napredni Misli" članek, v katerem se zavzema za ustanovitev enotne napredne politične organizacije na Slovenskem, oziroma za združenje obstoječih pokrajinskih narodnih in naprednih strank v enotno stranko. To vprašanje e tako važno, da bo na vsak način kazalo o njem govoriti in sklepati na glavnem zbofu štajerske narodne stranke. Spomniti pa se je pri tem pred vsem treba, da je štajerska narodna stranka že od nekdaj zagovarjala mnenje, da mora priti do skupne organizacije vseh slovenskih narodnih strank. Ko je 1. 1909 prišel iz dr. Žerjavovega kroga predlog za posvetovanje odposlancev vseh narodnih strank, je odposlalo Celje več zastopnikov v Ljubljano, kjer se je sestanek vršil. Ako takrat ni bilo uspeha, krivda ne zadene štajerskih zastopnikov. Razmere, ki so že leta 1909 silile na to, da se je začelo misliti na ožjo organizacijo vseh narodnih elementov, so postale v zadnjih letih še ostrejše in silnejše. Klerikalizem se je v oni smeri, ki je za razvoj narodne misli pogubonosna razvil do neverjetno visoke stopinje in udarja že sedaj, ko vlada na Slovenskem šele par let, dan za dnem krvave rane v naše narodno telo. „Prodani smo!", kliče dr. Ravnihar in navaja žalostno resnico, da je vlada uslužna klerikalni stranki za vse njene strankarske (osebne, voditeljev) koristi, ki v nobenem ozirn niso ob enem narodne koristi, samo da more nemštvo de!ati proti slovenski narodni misli, kar mu drago. Najjasnejši dokaz so uradi po Kranjskem, kjer smo glede rabe slovenščine po uradih padli za 30 let nazaj. Na Štajerskem se opaža isto, na Koroškem pa slovenstvo še ni bilo nikdar tako slabo, kakor je v zadnjih letih, v dobi klerikalne vsegamogočnosti. Politika slovenske klerikalne stranke ni narodna, o tem ni nobenega dvoma več. Narodna protiorganizacija je potrebna, ako hočemo zajeziti narodno nazadovanje. Potrebna pa je protikleri-kalna organizacija tudi vsled tega, ker vendar ne moremo več dolgo gledati, kako se s celim slovenskim narodom dela politika le v prid enemu samemu stanu: duhovniškemu in neznačajnim brezvercem, ki jih je z naprednih strani gnala lakota slave in blaga v klerikalni tabor. Naj klerikalci talijo kolikor hočejo, da niso duhovniška stranka, razumen človek vidi njih dejanja in jih potem sodi. Na jeziku imajo skrb za vse stanove, tudi nekaj store, a vse to le v toliko, v kolikor se taka skrb strinja s koristmi cerkve, oziroma duhovščine. Ne moremo in ne smemo več pripuščati, da bo vsa politična moč služila le enemu samemu stanu. Bil bi istotako naroden greh, se ne boriti zoper take razmere. Vse to se vsak dan sliši, vsak narodno čuteč človek to občuti. Treba je potem samo vprašati, kako bi se zbralo odporno silo vseh narodno čutečih Slovencev v enotno vrsto, v enotno vojsko, ki se jo potem postavi proti pognbonosnemu kle-rikalizmu. Krajevne, oziroma pokrajinske narodne stranke imamo povsod, ii^vzemši na Koroškem. Toda med temi posameznimi strankami ni nobenih stikov, ni nikakšnega medsebojnega podpiranja, ki bi ga bile ravno stranke v narodno in gmotno slabejših pokrajinah tako krvavo potrebne. Klerikalci so dobili v svoje roke vso gospodarsko meč dežele Kranjske in danes živi od tega klerikalizem vseh obmejnih pokrajin. Klerikalci so ustanovili za celo Slovenijo „obrambno" društvo Stražo, in danes prejemajo iz tega društva ravno obmejni klerikalci v strankarske svrhe največ podpor. Klerikalci imajo enotno politično organizacijo po celem Slovenskem in ravno ta okolnost drži klerikalce v izvenkranjskih pokrajinah. S porazom kranjskega klerikalizma je poražen ves slovenski klerikalizem. Vse isto velja tudi za narodne stranke. Velja posebno to, da moramo vendar že enkrat priti do enotnega narodnega programa in tega morejo sestaviti le vse narodne stranke skupno. Za izvršitev skupnega narodnega programa je potem potrebna enotna narodnopolitična organizacija. To danes že vemo, da potrebujemo slovenskih ljudskih in višjih šol, slovenščine v javnih uradih, vsakojakih gospodarskih in kulturnih naprav itd.; vse to že imamo v programih pokrajinskih strank. Ampak mi sanjamo o velikih dogodkih, in če to ne, vsaj nismo zadovoljni z razkosanostjo slovenstva na toliko pokrajin, nismo zadovoljni s svojim razmerjem do Dunaja, hočemo več skupnosti z Jugoslovani ogrske državne polovice ter Bosne-Herce-govine itd. Nov svet se nam odpira in vsak politik čuti, da je potrebno, da se vse to obsežnejše, kar začnemo čutiti in gledati pred seboj, zbere in določi pot, po kateri bo hoditi. Štajerski Slovenci imamo največji interes na tem, da se vse narodne stranke sporazumejo med seboj za enotno postopanje. Mi bom., d teg- -neli dobiček. Drugi, osobito na Kranjskem, na j mislijo, da bo naš dobiček njihova h: e- biti bodo morali v skupni organizac le- lati in še več žrtvovati, kakor že de /u- jejo, toda v skupni organizaciji bo de v^eč zaleglo, kakor zaleže danes, ko vsak (i^a po svoji volji, brez sporazuma in soodgovornosti so-mišljeniške organizacije, vsled česar ima višje organizirani nasprotnik s pobojem našinca kaj lahko delo. IV. Glas iz ormoškega okraja. V „Nar listu" ste prosili, naj bi povedali mi kmetje želje, katere imamo napram Narodni stranki. Zato bom >am jaz nekatere povedal in poročal, kako si mi mislimo v našem okraju. Ne zamerite, da vam povem, da z vami nismo vedno zadovoljni, „Narodni list," nam nudi premalo berila. Vem, da vam je znano dosti novic in dogodkov, pa nam jih v listu ne prinesete. Tedaj več novic nam v listu pišite in če nimate prostora kakor vidimo in nam večKrat pravite, razširite ga! To kronco bomo si že prihranili, da večjo naročnino plačamo. Tudi bi vas prosili, da bi dobili umne kmetovalce, ki bodo o gospodarstvu pisali. S tem bi se „Narodni list" nam kmetom še bolj prikupil. Samo eno še vas prosimo, ne poslužujte se tako hudobnih in nesramnih izrazov kakor m Slo v' Gospodar". Če je treba, zavrnite ga dostojno, kar vam ne bo težko šlo, ker znate dostojno pa ostro povedati, da jih prime, kakor da bi koliko imeli. Pa tudi iz drugega vzroka želimo to. Vedite, da jaz otrokom „Nar. list v branje dajem, „Slov. Gosp". in „Straže" pa nikdar, ker ta lista tako gnjusno obrekujeta ljudi in pišeta le, kako so igrale Marijine drnžbenice, kam so romale itd., nikdar pa še nista pisala, da bi kdaj pridno delale; bolj kot Boga hvalita svoje poslance, ki so nam vse deželne in državne podpore zapravili. Mi imamo v našem okraju politično društvo, pa le na papirju. Leta že spi spanje mlačneža; pa staro je, zato ne more na shode. Imamo v naši narodni stranki dosti izobražencev, posebno mladih ljudi, kateri bi morali v kmetska društva zahajati in kmete podučevati, kako da se v sedanjem času ravnati imajo. Mi kmetje radi kaj pametnega poslušamo in smo za dobre nauke vsakomur hvaležni. Zato bi našim mladim možem svetoval, da obudijo našo zaspano politično društvo, da bo v okraju nam kmetom dober svetovalec, da nam bo kazalo pot, po kateri naj hodimo v našo dobro. V društvo naprednih kmetov se ne upajo nekateri gospodje; tudi ob času volitev so lepo doma, nočejo se gospodom duhovnikom zameriti. To so samo prazni izgovori. Zakaj pa ob času volitev duhovnik od hiše do hiše hodi in dela za svoje poslance ali drugi tega ne bi smeli? Pameten duhovnik jim zameril ne bode, spoštoval jih bo, ker vidi da odkrito delajo. Končno še bi povedal nekaj o naših pregorečih pristaših, kateri vidijo v vsakem drugačno mislečem svojega najhujšega sovražnika, ga črtijo, se ga ogibljejo itd. Ne tako. Vsak nam naj bo v društvu mil in drag, z mirnim obnašanjem in dobro besedo bodemo več dosegli kakor z burnim nastopom. Podružnico Ljubljanske kreditne banke u Celju = Delniška glavnica 8 miljonov kron. Rezervni zaklad 1 mlljon kron. Centrala v Ljubljani, podružnice Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. Otvarja tekoče in čekovne račune. Prevzema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 5% večje, vloge proti odpovedi po 572%. Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. 68 50.35 NARODNI ••••••% obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. 5 SA 39T- bb B«UžK«. Štajerski deželni šolski svet je imel dne 13. septembra sejo, v kateri je imenoval: prov. učitelja v Dobrni Ivana Zagažna za 'aefinitivnega; prov. učiteljico v Št. Pavlu Hildo Sadnik za de-flnitivno; prov. učitelja v Trobovljah Karla Omerzu za definitivnega; def. učiteljico Amalijo Jezovšek na Vranskem za učiteljico v Grižah; def. učitelja v Majšpergu Ant. Kožuha za nadučitelja na Dor-novi; def. učitelja v Št. Vidu pod Ptujem Karla Sorca za nadučitelja v Seli; def. učitelja v Cir-kovcu Karla Planerja za učitelja v Rečici; prov. učitelja v Ljutomeru Ivana Baukarta za defini-tivnega. Prestavljena je def. učiteljica v Teharjih Viktorija Flerč-Kosi v Letuš. Učiteljicama Tereziji Cvar v Dramljah in Mariji Jelovšek-Hiti je dovoljeno zamenjati službeni mesti. Izstop iz učiteljske službe se je dovolil def. učiteljici v Letušn Fridi Zmerzlikar. V stalen pokoj so stopili: začasno vpokojena učiteljica v Šmarju Marija Ferlinc in def. učitelj v Ptuju Sebastijan Kranjc. Priznanje se je izreklo učiteljici ročnih del v Laškem Ani Amon in upok. učitelju v Ptuju Seb. Kranjcu. Osohna vest. V pokoj je stopil kurat v moški kaznilnici v Karlau-u velečastiti gospod M. Ljubša, po 221etnem službovanju na omenjenem zavodu in se nastanil v Gradcu. Samomor princesinje Zofije Sachsen-Wei-mar. Nenadoma je umrla hči princa Viljema Sachsen-Weimar v Nemčiji. Govori se, da jo je zadel mrtvoud, a še bolj odločno se trdi, da se je sama usmrtila. Bila je v 25. letu svoje starosti in se je govorilo, da se bo zaročila s sinom milijonarja BleichrOderja. S poučene strani se govorica o princezinjinem samomoru potrjuje. Princesinja se je okolu polnoči z revolverjem ustrelila. Večina dvorjanov je že spala, ko jih je pok zbudil. Hiteli so v sobo princesinje, kjer so jo našli mrtvo. Ustrelila se je v čelo. Trdi se, da se je princesinja Zofija zato ustrelila, ker ji niso starši dovolili, da se sme poročiti z Bleicli-rOderjevem sinom. BleichrOderjevi spadajo med najbogatejše jude v Nemčiji. Trdi se je judovska rodbina Bleichreder še bogatejša kakor Rot-schildova. Frane Košut se ženi. Franc Košut, sin onega Ludovika Košuta, ki se je dvignil 1. 1848. na Ogrskem proti našemu cesarju, se znova ženi, dasi je že 72 let star. Zaročil se je nedavno tega z neko bogato grofico Benyovsko, ki je pa tudi že 70 let stara. Po poroki se misli Košut popolnoma odreči politiki. Obravnava proti onem Dojčiču, ki je streljal na kraljevega komisanja barona Škerleca v Zagrebu, se vrši danes. General Moric Auffenberg, bivši vojni minister, gre v pokoj. Dunajski listi vedo povedati o zanimivih dogodkih, ki so se vršili za kulisami ob priliki cesarskih manevrov na južnem Češkem. „Borili" ste se dve med seboj dve armadi; južni je poveljeval general Auffenberg, ki ni všeč prestolonasledniku Franc Ferdinandu. Dobro informirani krogi so pričakovali z vso gotovostjo, da bo general Auffenberg poražen, o čemur general sam ni dvomil in je zato že proglašal, da takoj po manevrih odstopi. In to so gotovi dvorni krogi hoteli doseči m zato je bil general poverjen s | silno teško pozicijo, da bi igral slabo. Toda prišlo je drugače. Za „penzijon" odločeni general je dobro združil in razpostavil svojo armado in premagal svojega sovražnika s tako nepričakovano hitrostjo, da so morali manevri biti ustavljeni in pozicije in načrti spremenjeni, preden bi se nadaljevalo. Toda tudi sedaj je Auffenberg zmagal. Toda kljub temu pojde v „penzijon" — ker je zmagal — prehitro in s tem manevre — predčasno končal (in s tem preprečil izmetavanje denarja, ki ga vsled albanskega špektakla ni ravno preveč). — Torej so ti manevri poleg zunanjega svojega namena služili tudi — notranjim namenom, za katere se je porabljalo vojake in denar. Manevri so biii končani zadnji četrtek in se je prestolonaslednik, kateri se jih je mesto cesarja udeležil, odpeljal s posebnim vlakom na Dunaj nazaj. Železnica Belgrad - Jadransko morje. Iz Reke poročajo, da namerava Srbija pričeti z gradbo železnice od Belgrada do Jadranskega morja takoj, ko bo ponehala kolera. Za pokritje stroškov za zgradbo te železnice je dobila srbska vlada s pomočjo Rusije večje posojilo. Med tem časom pa, ki preostaja še do začetka zgradbe, bo 250 inženirjev preštudiralo celo progo. Železnica naj se zgradi z največjo naglico. Na Reki so mnenja, da bo ta nova srbska železnica silno škodovala reškemu pristanišču, ker so šli vsi produkti in vsi tovori, ki so bili namenjeni iz Italije v Srbijo, do sedaj čez Reko, kar bo potem prenehalo. Iz veterinarske službe na Spodnjem Štajerskem. Okrajni živinozdravniki gg. Maks Graf v Brežicah, Edvard Rezač v Radgoni, Maks Pirnat v Slovenjgradcu in Alojzij KOnig v Mariboru so imenovani za višje okrajne živinozdravnike. Hudi boji med Srbi in Albanci. Na meji med Albanijo in Srbijo so se vneli med albanskimi roparji, ki še vedno mislijo, da so pod Turkom, ko so lahko delali, kar so hoteli, in med Srbi hudi boji. Iz Belgrada poročajo o njih: Po vojaških poročilih z dne 19. in 20. t. m. se boji z Albanci vedno bolj širijo ter prihajajo vedno nevarnejši. Albanske kolone, več tisoč mož, so že od petka sem zapletene v hude boje. Albanske čete imajo popolnoma moderno orožje, namesto artilerije se poslužujejo ročnih bomb. Napadi na Dibro so bili posebno hudi. Tam so poskusili Albanci napad ponoči. Razvil se je silno krvav boj. Albanci so v tem boju izgubili 70 mož, na srbski strani je bil ubit podčastnik Palič. Albanske čete so zbežale. Srbi so nato zasedli vas Peškopeja. Iz Djakovice poročajo tudi o krvavih spopadih. Tam so izgubili Albanci 150 mrtvih in še mnogo več ranjenih. Na celi meji se vrše spopadi in srbski obmejni poveljniki so zaprosili za ojačenja. Malisori so pri Rjeki Djakovici izvršili napad ua Srbe ter zasedli nekaj srbskih vasi. Vendar so jih Srbi krvavo zavrnili. Albanci so imeli 200 mrtvih, na srbski strani pa je bilo 32 mrtvih in ranjenih, med njimi tudi nekaj častnikov. Srbi so zasedli važne strategične točke. Isa Boljetinac poveljuje skupaj z nekaterimi bolgarskimi častniki četi nad 5000 mož. Pri Bisku-piji je prišlo do krvavega boja, v katerem so izgubili Albanci 170 mrtvih, na srbski strani je pad$i en častnik in 42 vojakov. 27.000 bfltlroženih Albancev koraka proti Dibri. — Srbija je obvestila velekabinete, da bo storila odločilne in energične korake proti upornim in vpadajočim Albancem. Med velekabineti se je vršila nato izmenjava misli. Komisija za določitev severnih albanskih mej bo odšla v kratkem na mejo, da dožene, koliko je resnice na albanskih vpadih. Kakor hitro bodo dobili velekabineti obvestilo, da so vpadi sistematični in organizirani, se hoče tripeletenta zavzeti za to, da dobi Srbija polno moč, da z energičnimi operacijami napravi mir. Iz Gradca. V petek se je mudil tu dež. posl. dr. V. Kukovec. Bil je pri namestniku grofu Claryju, da se mu zahvali za njegov trud in podporo glede sanacijske akcije za Posojilnico v Šoštanju. Turki in Bolgari so se mirnim potem poravnali — seveda na ogromno škodo Bolgarov. Ti izgubijo težko pridobljeni Odrin in Lozengrad ter večji del pokrajine Tracije. Mir se podpiše v Carigradu in je konec velike vojske proti Turkom^ ki je trajala od lanskega oktobra naprej. Bolgari so v tej vojski izvojevali nabijaj nejše zmage, osvojili največje trdnjave, konečno pa so iz prevelike pohlepnosti in ošabnosti začeli vojno s prejšnjimi zavezniki, Srbi in Grki ter v tej bratomorni vojni izgubili večji in dragocenejši del osvojenih turških dežel, povrh so pa še morali dati velik kos lastne domovine Rumunoin. Na Balkanu bo sedaj Bolgarija po velikosti in moči za Rumuni in Grki. Iz Gradca. Poročil se je v Ljutomeru gosp. Rudolf Stegmiiller, predsednik slov. podp. in izob. društva „Domovina" v Gradcu z gdč. Vekoslavo Cimerman, hčerko uglednega ljutomerskega tržana in mnogoletno člauico slov. podp. in izob. društva „Domovina" v Gradcu. Mlademu naprednemu paru -naše najiskrenejše častitke. Grozna nevihta in toča v Zagrebu ter okolici. V četrtek zvečer je razsajalo po celi zagrebški županiji strahovito neurje, kakršnega ljudje še ne pomnijo. Najhujše je nevihta divjala med Belovarom in Oguliuom, najbolj pa sta trpeli mesti Sisek in Petrinja. V Petrinji se je pričelo neurje ob 5. popoldne s silnim vetrom in grmenjem. Ob 6. je jela padati toča, kakršne ljudje še ne pomnijo. Toča je bila debela, kakor velika kokošja jajca, posamezna zrna so tehtala nad pol kilograma. Toča je razbila vsa okna na hišah, veter pa je odnesel strehe s poslopij. V mestu je nastala silna panika. Iz hiš, kjer je vihar odnesel strehe so ljudje bežali v kleti. Živina je pobegnila iz hlevov' ter splašeno begala no ulicah. Mnogo živine, ki je bila na paši, je ubite. Po gozdovih se nahaja mnogo ubite divjačine. Petrinjskega župana je zalotila nev.hta zunaj m esta. Mož je moral ves čas neurja ostati zunaj, zato je dobil od toče več lahkih poškodb. Toča je tudi poškodovala nekega meščana, ki je bil baš na lovu. Vihar je odtrgal streho s poslopja mi železniški postaji in jo nesel 20 »etrov daleč. Železniška proga je na raznih krajih popolni mu razrušena. Brzovlak, ki je bil na potu na Reko, je silno trpel: toča je razbila vsa okna na vagonih. Stekleni obok nad železniško postajo v Sisku je bil popolnoma raz- bit. Iz Zagreba so poslali v Sisek oddelek pijonir-jev. V celi zagrebški županiji je uničena vsa letina. Vsi vinogradi so popolnoma uničeni, na trtah ni ostala cela niti ena vejica. Pa tudi v mestu Zagrebu j**divjal strašen vihar. V raznih ulicah je toča podila vse šipe, vihar pa je z raznih hiš odnes»l strehe. V parkih je vihar ruval drevesa s koreninami. 200 letna platana pred vseučiliškim poslopjem je postala žrtev viharja. Škoda, ki jo je napravilo neurje, se ceni na več milijonov. Pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Štajerski namestnik grof Clarj se je začel koncem minulega tedna znova pogajati z nemškimi strankami in slovenskimi obstruk-cijonisti glede delazmožnosi štajerskega deželnega zbora. Rezulat nam v trenutku, ko pišemo te vrstice, še ui znan, upanja pa ni mnogo, da bi se redno delovanje deželnega zbora doseglo in to iz enostavnega razloga, ker ne bi radi Nemci slovenskim klerikalcem z ničemur obstrukcije odkupili. Slovenski klerikalci si pa brez vsakih pridobitev tudi ne upajo obstrukcije pustiti, ker se boje, da bi bilo volilstvo nevoljno, ako bi Spodnji Štajer za veliko škodo, ki ga je vsled nedelavnosti dež. zbora zadela, prav ničesar ne dobil. Pogajanja v Gradcu se vrše prav tajno in nam zato danes še ni mogoče zavzeti k njim konečnega stališča. Izrečemo lahko le željo, da bi do delazmožnosti deželnega zbora prišlo, ker so naši okrajni zastopi v velikih denarnih težkočah, ker rabimo mnoge ceste in regulacije potokov ter rek. Iz tega razloga bi morali tudi najodločnejše ugovarjati proti temu, da bi klerikalci skušali obštrukcijo opustiti proti kakim pridobitvam, ki bi bile znabiti pov-šeči njihovim strankarskim težnjam, slovenski narod v celoti pa bi ne imel od njih nikake koristi. Glasni zbor narodne stranke, oktobersKo slaVje ZVczc narodnih druJtcV if Celjn na nedeljo 5. oKtobra! Celjski okraj. Politično društvo »Naprej" v Celju je priredilo zadnjo soboto zvečer prav lepo obiskan shod v gostilni »Narodni dom". Shod se je bavil s slabimi razmerami pri naši policiji in je sklenil, naj se obrnemo celjski Slovenci do višjih oblasti s krepko zahtevo, da se celjska policija po-državi. Kot prosti državljani in celjski davkoplačevalci nismo več volje, da bi nas kake našun-tane in od gotovih nemških mogotcev podkupljene barabe brez vzroka napadale in preganjale, ne da bi jih celjska policija razgaala in kolovodje zaprla. Razpravljalo pa se je na tem shodu tudi še o drugih važnih rečeh. Tako se je sklenilo zahtevati od slovenskih poslancev v deželnem zboru, da naj delajo na času primerno preureditev občinske volilne pravice v Celju. Osvetlilo se je naše preža-lostne šolske razmere in znova povdarilo, da pridemo celjski Slovenci do moči v mestu le tedaj, ako se medsebojno verno podpiramo, aku dajemo zaslužka in izkupička le svojim trgovcem in obrtnikom, katerih je hvala boga lepo število. Govorili so na sobotnem shodu dr. Kukovec, dr. Božič, g. Rebek, g. Smertnik, Lesoičar in drugi. Splošno je napravilo jako dober utis, da se je shoda udeležilo največ trgovcev in obrtnikov ter tudi precej delavcev. Nemci ne bodo mogli odslej trditi, da jim v Celju „nagaja" le nekaj advokatov, temveč vidi se, da je v Celju mnogo narodno zavednega ljudstva iz vseh stanov, ki zahteva svoje narodne pravice in ki se ne da tlačiti ter hudobno preganjati. Mi držimo na red in bi ne rekli nikoli besede proti celjski policiji, ako bi pošteno storila svojo dolžnost. Umrl je včeraj v Celju posestnik Ivan Zimniak v starosti 75 let. Svoječasno je imel tudi kovaško obrt in si je pripravil s pridnostjo in delavnostjo precejšnje premoženje. Bil je jako podjeten in je sezidal v Celju več velikih hiš. Bil je znan po svojem neizprosnem boju zoper korupcijo v našem nemškonacijonalnem mestnem gospodarstvu. Pokojnik je bil rojen Poljak in se je tudi v Celju čutil vedno Slovana; bil je dolgo vrsto let član Čitalnice. Zapustil je tri otroke. Med celjskimi Slovenci mu bode ohranjen časten spomin. Pogreb se bo vršil jutri ob 4. uri popoldne. Iz Celja. Na slovensko - nemških gimnazijskih razedih se je vpisalo letos najvišje število dijakov od njihovega obstanka sem: vpisalo se je 215 dijakov. V prvi razred 64, v drugi 59, v tretji 60, v četrti 32. Ker so prostori jako majhni, bo treba najbrže pri prvih treh razredih paralelk in bo tako zavod štel 7 razredov. Samo kam jih d jati? Bridko je človeku pri srcu, ko vidi priprave za stavbo nemške višje gimnazije, katero skoraj po polovici pohajajo tujci iz cele Avstrije, domači slovenski dijaki pa se morajo tlačiti v ozkih provizoričnih prostorih. Govoreča slika politične mizerije v naši ljnbi Avstriji in še prav posebej na Slovenskem. Glasbena šola Celjn je počela poučevati 1. septembra t. 1. Ta šola posluje zdaj že šesto leto in sicer z dobrim uspehom, kar sta dokazala zadnja šolska koncerta. Tudi sedanji učitelj gosp. Engerer je absolviral konservatorij v Pragi. Starši, ki mislijo vpisati svoje sinove in hčere v glasbeno šolo, da pridemo pravočasno do notranjega reda. Gospod učitelj je od 11—12. ure dopoldne in od 1.—3. ure popoldne v šoli v Narodnem domu. „Oktobe«*sko slavje" Zveze narodnih društev se vrši v nedeljo, dne 5. oktobra popoldne in zvečer v vseh zgornjih prostorih celjskega »Narodnega doma". Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 50 vinarjev. Na sporedu je koncert (izvaja ga pomnoženi orhester Narodne godbe ln Celjsko pevsko društvo), gledališka predstava ln ljudska veselica s plesom. Vstopnice za „oktobersko slavje" Zveze narodnih društev v nedeljo, dne 5. oktobra stanejo le 50 vinarjev in se dobe v trafiki »Narodni dom" ter v Zvezni trgovini. Dasiravno obsega slavnostni vspored izbran koncert orhestra Narodne godbe, pevske točke, gledališko predstavo, pevske in šaljive solonastope, se je določila vendar tako nizka vstopnina, da se lahko udeleži slavnosti vsak, reven in bogat, ima lep umetniški užitek in se v krogu prijateljev in znancev poveseli. Lepaki za „oktobersko slavje" Zveze narodnih društev so bili te dni razposlani. Prosimo, da se jih po deželi in v trgih namesti na vidnih krajih. Posebna vabila za „oktobersko slavje" Zveze narodnih društev se ne bodo razpošiljala niti rodbinam niti posameznikom. Vabljena je vsaka narodna Slovenka, vsak naroden Slovenec, vabljena je gospoda in kmetje, trgovci, obrtniki, delavci, vsakdo je srčno dobro došel. Kakor lani, ne bode tudi na letošnjem „oktoberskem slavju" nobene prisiljenosti ali kakih formalnosti, vsakdo se bode lahko po svoje zabaval kakor bo hotel. Vstopnice za „oktobersko slavje" Zveze narodnih društev smo poslali tudi posameznim vnetim rodoljubom in požrtvovalnim gospodičnam izven Celja s prošnjo, da bi jih prodali onim, ki nas dne 5. oktobra ne mislijo v Celju obiskati. „Haloški biseri". Vinska poskušnja na »oktoberskem slavju" Zveze narodnih društev se je lani sijajno obnesla. Iz vseh vinorodnih goric zelenega Štajerja si dobil lani na vinski poskušnji najboljša vina in kaj čuda. da je ta prireditev našla toliko priznanja. Zato se bode letos vinska poskušnja ponovila; prve so se prijavile ptujske narodne gospe ln gospodične, ki pripeljejo seboj dne 5. oktobra 200 steklenic najfinejših haloških vin in jih bodo prodajale v posebnem šotoru z naslovom „Haloški biseri". Ker pa zraste tudi drugod po štajerskih vinskih goricah kaj dobrega vina in drugi kraji ne bodo hoteli zaostati, zato pričakujemo še od drugod prijav za našo vinsko poskušnjo. Dramatično društvo v Celju ima v torek, dne 30. septembra ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu" svoj redni občni zbor. Dnevni red običajen. Dramatično društvo v Celju nastopi na oktoberskem slavju Zveze narodnih društev v nedeljo dne 5. oktobra s šaljivo enodejanko. Igralke in igralci se že na ta prvi nastop v letošnji zimski sezoni prav pridno pripravljajo. Ker znaša vstopnina k slavnosti le 50 vinarjev, je toliko več vzroka, da si pride vsaka narodna rodbina v Celju te gledališke predstave pogledat. Tesnoplsnl, strojepisni in — če bo dovolj priglasov — tudi knjigovodstvenl tečaj se v Celju prične mesca oktobra. Priglase je takoj vposlati na naslov g. Ign. Založnika, zasebnega uradnika v Celju. Učne ure se bodo tako določile, da bo udeležba osobito tudi trgovskim uslužbencem omogočena. Pogoji bodo skrajno ugodni in se bodo udeležencem pravočasno naznanili. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši v četrtek, dne 25. septembra, v gostilni „Sok. dom" v Gaberjih pri Celju. Najdeno je bilo na cesti od Št. Petra do Celja nad 80 K. Dotičnik ali dotičnica, ki je denar zgubila, se naj obrne na Nežo Kranjčič, Ljubljanska cesta 6 v Celju. „Deutsche Wacht" beži pred celjsko poroto. V torek dne 23. septembra bi se bil imel zagovarjati pred celjsko poroto Gvidon Schidlo, faktor celjske nemške fiskarne, ki je namesto dr. Ambroschitza slamnati urednik „Wachtarice". Kakor znano, so sredi meseca julija slovenski časopisi na oster ali upravičen način grajali rovanje nekaterih uemškonacijonalnih poštnih in železniških uradnikov na Zidanem mostu. To rovanje pri-vandranih nemških nradnikov na Zidanem mostu je vzbudilo med slovenskim prebivalstvom nemalo nevoljo in smo storili gotovo svojo narodno dolž nost, ako smo te razmere grajali. Omenjeni članki so pa šli nemškim hujskačem na Zidanem mostu do živega. Namesto, da bi naše trditve popravili, nas tožili ali si kot neprizadeti poštenjaki poiskali zadoščenje z mirno in stvarno zavrnitvijo sloven skih člankov, pa so spravili v vse spodnještajerske in graške liste nesramen pamflet na zidanmoške slovenske poštne kakor železniške uradnike. Namen tega pamfleta je bil, spraviti s slovenske postaje Zidan most — S'ovence, na ljubo raznim prusakom in omenjenim nemškim poštenjakom. Gg. Vargazon in Zmazek, oba uradnika na Zidanem mostu, sta se čutila po pravici žaljena in sta vložila tožbo proti odgovornemu uredniku „Wachta-rice", ki je prva zgoraj omenjeni članek priobčila. Porotna obravnava bi se imela vršiti o tej tožbi v torek, a zadnji trenotek je prosil „Wachtaričin" odgovorni urednik za delegacijo drugega porotnega sodišča. Ali je to nezaupnica ali strah pred kaznijo ? Izpred celjskega porotnega sodišča. Zadnji torek popoldne je bila na vrsti druga obravnava proti detomorilki. Na obtožni klopi je sedela 20-letna kmečka hči Terezija Mastnak iz Lokarja pri Št. Jnrju od J. žel. Imela je poleti in jeseni 1911 z nekim domačim fantom ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Ko so je čutila mater, se je odrnila na (med tem umorjeno) Julijano Toplišek, ki je stanovala v koči njenega očeta, naj bi ji pomagala otroka odpraviti. Ta ji je dala od neke „doktorce" zdravilo, a ni nič pomagalo. 21. julija je dopoldne porodila nekje na senu otroka, ga tiho pokrila iu potem šla povedat staršem, kaj se je zgodilo. Na prigovarjanje gori omenjene Juli-jane Toplišek se je odločila porod zatajiti in otroka odstraniti. Popoldne je šla na seno, vzela otroka, ga zavila v cape in ga zakopala v gnoj; ker se je pa bala, da bi se ga tam vendar našlo, ga je zakopala nekje v zemljo, Otroka pri preiskavi niso našli. Kako je bil otrok umorjen, obtožnica ne navaja za sigurno; lahko, da ga je mati po porodu zadušila, lahko pa je tudi, da se je zadušil v capah in gnoju. Porotniki so Terezijo Mastnak oprostili. Iz Celja. Zadnji četrtek in petek se je vršila pred porotnim sodiščem zanimiva obravnava proti invalidnemu rudarju Jožefu Kregarju zaradi umora. Ta je bil rojen v Tekačevem 1. 1874 in je delal dalje časa na Nemškem; v tamošnjih rudnikih se je ponesrečil in prebiva sedaj pri materi v Šentjurski iglici. Obtožen je bil, daje 8. junija ^13 zadavil v Lokarju samsko delavko, slaboglašno Julijano Toplišek in da je hotel avgusta meseca 1912 oskruniti v Hrušovcu 9 letno deklico Antonijo Berglez; le slučaj je nanesel, da je dejanje izostalo. V obtožnici c. kr. državnega pravdništva se je reklo med drugim: 33 let stara Julijana Toplišek je stanovala že dalje časa s svojima nezakonskima otrokoma v Mastnakovi koči v Lokarju, občina Šentjurska okolica. Spomladi 1.1913 se je znova čutila mater, a ni hotela povedati s kom. V nedeljo dne 8. junija 1913 sta bila oba njena otroka, 6 in pol leta stara hčerka Micika in 2 in pol leta stari Franček že ob 5. zjutraj zunaj koče. Šla sta k „Šafarjevim" (Mastnakovim), dobila tam zajutrek, na kar so ju poslali domu. A prišla sta nazaj in končno je dekletce povedalo, da leži mati doma krvava na tleh. Šli so gledat in so res našli Topliškovo na tleh poleg že napravljene postelje — mrtvo. Truplo je bilo le v rokavcih in belem spodnjem krilu, na katerem je bil prevezovalni trak strgan. Topliškova je bila noseča jže v 8. mesecu. Na vratu so se ji poznali sledovi prstov in nohtov; bilo je očividno, da'jo je nekdo zadavil. Začela se je preiskava in malo dekletce Micika, ki je edina videla strašni prizor umora, je konečno trdila, da je mater zadavil neki „stric z leseno taco". Najprej je pripovedovala, da je videla tisto noč še enega »strica z rdečo kapo in činko sabljo"; enkrat da v sobi, ko je vun gledal, drugič, kako da je v sobo gledal. Vstrajala pa je pri trditvi, da je mater zadavil „stric z leseno taco" in je pokazala na Jožefa Kregarja, da je on tisti stric. Preiskava je dognala, da je imela zadavljena Topliškova neke zvezO s Kregarjem in v nekem pismu je stalo, da je bil on oče zadnjega še neporojenega otroka. Kregar je nato skušal dokazati svoj alibi v kritičnem času. Bil je dne 7. junija s svojo materjo v Št. Jurju, kjer sta nekaj nakupila in pila po gostilnah. Ob 10. zvečer pa se je peljal Kregar v Celje, ne da bi materi povedal, kam pojde in je tudi raznim osebam vsaki drugače govoril o namenu te vožnje. V Celju je sedel več ur v kavarni »Central" in se podal potem z vlakom ob 3. u Št. Jur nazaj. Obtoženec je trdil, da je šel naravnost domu in bil že ob 4. doma pri svoji materi, brat ga je pa dobil okoli 5. zunaj hiše in je imel vtisk, da je pravkar prišel domu. — Zaslišanih je bilo okoli 30 prič; posebno dramatično je bilo zasliševanje male Micike Toplišek. Izpovedbe prič so pokazale, da se vseh zgoraj navedenih trditev obtožnice ni dalo strogo zdržati. Predvsem se ni moglo jasno bognati, ali je imel Kregar pred junijem kako znanje s Topliškovo. Priča Tereza Mastnak, ki je bila zaupna prijateljica umorjenke, je vedela povedati, da je bil oče zMdnjpga, še ne rojenega otroka posestnikov sin Miha Cmok. član šentjurskega Orla. Tudi izpovedi dekličine, Topli-ščine hčerkice, se niso ujemale. Zdelo se je, da je bil tisto noč p, i Topliškovi vendar še neki mož z »rdečo kapo in činko sabljo". Tudi alibi dokaz se je obtožencu skoraj posrečil; šlo je le za malo diferenco v času. Po zagovoru g. dr Kalana je bil obtoženec Kregar oproščen umora, bsojen pa radi gori omenjenega ntnravnega zločina (po-ku-šena oskrumba) na 8 mesecev težke ječe; preiskovalni zapor se mu všteje v to kazen. Zani- manja je vzbudila ta pravda prav veliko v Celju in zlasti v Šentjurski okolici. Iz St. Jurja ob Juž. žel. Tukajšnji klerikalni mazači pošiljajo zadnji čas tako neumne dopise v „Slov. Gospodarja", da se moramo res čuditi, da imajo naši klerikalci tako dobre želodce, da morejo take neumnosti prebavljati. — V eni zadnjih številk svetuje nekdo, da bo treba z ozirom na to, ker se prideluje v Št. Jurju dosti hmelja, preložiti šolske počitnice na čas, ko se hmelj obira, da bi se lahko šolske otroke za to delo porabilo. Tej bedastoči smo se seveda vsi smejali. Tudi našemu okoliškemu županu Bataju zdel se je ta nasvet preneumen ter je poslal v »Gosp." članek, da se pač ne splača za tistih par drogov hmelja, ki tukaj raste, šolske počitnice prestavljati. Skoraj v vsaki številki se napada na najpodlejši način tukajšnji posestnik Urleb. Vemo, da vam je gosp. Urleb trn v peti ter da bi mu radi ugled in dobro ime vzeli, ker vam je že marsikak načrt prekrižal. Pa verjemite mi, da se vam ta naklep ne bo posrečil, ker stoje vsi boljši in razumni ljudje na Urlebovi strani. Gospoda Urleba pa prosimo, da se na te napade naj ne ozira, ter da še naj naprej deluje v korist naši napredni in kmečki stvari. Več šentjurskih kmetov. V Št. Jurju ob Juž. žel. je bil izvoljen za župana zopet Franc Pisan ec, za občinske svetovalce pa sami klerikalci, dasi so napredni odborniki v prvem razredu tačas že bili odložili mandate. Klerikalci se tega »uspeha" silno veselijo, dasi še ne vedo, ali bo tudi držal ali ne. Zgodilo se je že mnogokrat, da se tisti najboljše smeji, ki se zadnji smeji. Iz Laškega trga se je te dni preselil klepar Vidali. Naša živa popružnica »Sudmarke", pek Fretze, naselitelj nemškega obrtništva, ki ima že tako srečno roko pri naselbi svojega brivca — prosim, brez smeha — se je ustrašil, da bi ne prišel slovenski klepar in je celo stvar v »Deutsche Wacht" potrebno opisal. Ko se je neki interesent zglasil, je istega zaradi zaposlenosti Freceta zastopal tajnik laške bolniške blagajne g. Kruschutz in ogledovalca-kleparja vodil, da se je pri laških Germanih predstavljal. Vprašali bi samo predstoj-ništvo okrajne bolniške blagajne v Laškem, ki je baje sedaj v slovenskih rokah, če li ima svojega zagrizenega tajnika za nemško nacijonalno politiko, koje žal pri njem premnogo opazimo? Hudi so boji pri volitvah, ali mi jih ne bojujemo zato, da bi na svojih prsih gojili gade. Prosimo predstoj-ništvo za red. Uslužbencem v kolodvorski restavraciji Zfdanmost se zdi nepotrebno znati slovenski jezik. Popotnik zahteva jedilo po slovensko. Uslužbenec se mu posmehuje. Na vprašanje, zakaj ne zna slovenski, se moško odreže: »Ne potrebujem." In — mi ne potredujemo zidanmoške kolodvorske restavracije. ' Iz Vranskega. Poročil se je tukajšnji učitelj Ivan Urek z gdčno. Elzo Šremsovo. Umrl je v Šmartnem ob Paki zlatomašnik in bivši župnik na Hajdinu Jakob Kolednik. Bil je star 83 let. Iz Radgone. Premeščen je g. J. Vengušt, poštni asistent in računski poročnik v rezervi, iz Seiztala v Radgono. Prijeta ponarejevalca denarja. Že večkrat smo poročali, da širijo neznani ljudje v okrajih Šmarje pri Jelšah, Brežice in Rogatec ponarejen kovan denar. V vseh slučajih je šlo za 5- in 1-kronske novce. Po dolgem trudu se je orožnikom posrečilo prijeti na hrvaško-štajerski meji dva cigana, brata Križ. Pri njima so našli 40 komadov po 5 K in 105 komadov po 1 K. Denar je silno dobro ponarejen in se da le pri najnatančnejšem preiskovanju ločiti od pravega. Cigana sta bila zelo lepo oblečena in sta drzno nastopala. Ko so ju prijeli, sta se na moč branila. Ko prestaneta kazen na Hrvaškem, prideta še pred celjsko poroto. Prostovoljno gasilno društvo v Arjlvasl je priredilo dne 31. avgusta 1.1. veliko vrtno veselico in doseglo prav lep uspeh. Tem potom se najiskreneje zahvaljuje vsem cenj. bratskim društvom Žalec, Gotovlje, Okolica Celje, Leveč, Sv. Peter v Sav. dol. in Latkova vas. Zahvaljuje se tudi vsem cenj. gospicam in gospem, ki so skrbele za dobro postrežbo v raznih šotorih kakor tudi za uspešno sodelovanje pri tej slavnosti. Dalje izreka društvo hvala cenj. občinstvu, ki je pomagalo in tako mnogoštevilno obiskalo to prireditev. Posebej se zahvaljuje društvo i gosp. Je-žovniku v Arjivasi, ki je na praznik svoje 25-letnice daroval društvu 100 K. Odbor. Iz GomilSkega v Sav. dolini. »Bralno društvo" na Gomilskem uprizori dne 28. sept. t. 1. veliko narodno igro »Divji lovec". Priprave so v polnem teku; nastopijo skoro same dobro izvež-bane moči. Med odmori bo svirala znana ciganska godba, ki bo tudi razveseljevala občinstvo med prosto zabavo. — SI. občinstvo bo gotovo tudi zanimal krasen oder, ki ga je naslikal gosp. Pungertnik, akad. slikar na Vranskem. Z nabavo novega odra pa so v zvezi tudi precejšni stroški, zatorej vabi »Bralno društvo" na to svojo prireditev vsakogar, ki se zanima za napredek našega ljudstva in se hoče enkrat prav po domače zabavati. TrgoVjIMrtaa Kreditna zadruga V Celju registrovana zadrnga z omejenim jamstvom sprejema hranilne vloge od vsakega, je li član zadruge ali ne in jih obrestuje po Rentni davek plačuje zadruga sama ; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in iztir-janje, daj a predujeme, eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije po najkulantnejših pogojih. po pet od sto Zadruga rokodelskih obrti v laškem sodnem okrajn si je na mnogo obiskanem zborovanju dne 21. t. m. v Zidanemmostu izvolila za predstojnika g. Blaža Zupanca v Laškem in za namestnika g. Franc Bergerja v Trbovljah. Odborniki so: M. Tuzdarlč, Laško, N. Pinterlč in M. Rozin, Trbovlje in P. Baurheim, Hrastnik. Pozor, prebivalci v Savinski dolini! Ker se vedno kaj sliši in čita v časopisih o nemških sleparstvih, se tudi to omeni, da je neka nemška tvrdka, oziroma tovarna izdala neke karte, ki pravijo, da se prodajajo čevlji po 1 K 50 vin. Torej res vreden kup. Toda čuvajte se, kdor kupi eno takšno karto, dobi potem tri in še mora plačati 5 K, ker pridejo karte po poštnem povzetju. Zavrnite vsacega prodajalca teh kart, bodisi domačin ali tujec, ker so že mnogi bili oškodovani. Takšne karte krožijo tudi v Zadretji. Torej čuvajte se nemških limanic! Iz Braslovč. Pri odhodnici gospoda prof. dr. V. Koruna smo nabrali kot odgovor na prepovedan cvetlični dan svoto 17 K. Za cvetlični dan pa smo nabrali in 18. septembra odposlali 38 K 20 vin., skupaj tedaj 55 K 20 vin. na so-kolsko zvezo. Prisrčna hvala vsem darovalcem. Iz Št. Jurjaob J. ž. Dne 17. t. m. je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Zgonca v Kladju. Poslopje je z vso slamo, mlatil-nico in drugim gospodarskim orodjem zgorelo. Živino so komaj rešili. Ker je bil posestnik le za malo svoto zavarovan, občuti to nesrečo toliko huje. Ljudje na deželi si dostikrat ne dado dopovedati, da se je treba pošteno zavarovati. Trgovsko-obrtna kreditna zadrnga v Celjn in Zveza spodnještajerskih obrtnih zadrug priredi svoja ustanovna občna zbora v nedeljo, dne 9. novembra t. 1. Isti dan priredi Občeslovensko obrtno društvo skupno s trgovskim društvom v Celju Martinovo veselico. Mariborski okraj. Javen shod priredi mariborska podružnica „Zveze jugoslovanskih železničarjev" in „Trgov-sko obrtno društvo" v Mariboru v mali dvorani „Narodnega doma" v soboto 27. septembra t. 1. ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu je: Poročilo o ljubljanskem kongresu narodno stanovskih organizacij. Iz Slov. Bistrice. Tukaj je umrl Štefan Cvahte, star Radeckijev veteran. Star je bil 80 let. Udeležil se je treh bitk na Laškem. Bil je zvest Slovenec. Razmere na leitersberški šoli v Mariboru. Ker so bili dosedanji šolski prostori, v katerih sta bili nastanjeni slovenska in nemška šola, premajhni, so dozidali k dosedanjemu šolskemu poslopju še en trakt in sicer zadaj. Določeno je bilo, da pride v ta trakt nemška šola. V času od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj je pa bila slovenska šola v pravem pomenu besede deloži-rana. Vse klopi, učila, knjižnico so spravili na prosto iu tako so prisilili slovensko šolo, da se je preselila v oni zadnji trakt, ki je bil namenjen za nemško šolo. Nemškutarski krajni šolski svet je hotel s tem slovensko šolo ponižati in nevedne starše pripraviti do tega, da bi kot doslej otroke vpisovali v sprednji, sedaj naenkrat nemški šoli. Razvila pa se je s slovenske strani povoljna agitacija in v prvi razred slovenske šole se je vpisalo 59 (lani 46) otrok. Iz Maribora. Za Dijaški dom v Mariboru) so darovali gg.: dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik in dež. poslanec v Celju ter Franjo Štu-pica, c. kr. notar v Št. Lenartu, po K 20, dr. Kari Grossmann v Ljutomeru, Jakob Zadravec v Središču, dr. Jnro Hrašovec v Celju, dr. Jakob Rajh v Gradcu, dr. Makso Pregl v Vuzenici, Henrik Schreiner v Mariboru, po K 5, Anton Godec v Limbušu in M. Lichtenwallner v Rušah po K 3. Odbor. Iz Maribora. G. V. Weixl se preseli s svojo tigovino dne 1. oktobra na Glavni trg št. 22 v Zieglerjevo hišo, kjer otvori isti dan trgovino s papirjem in galanterijskim blagom. Opozarjamo na tozadevni razglas v današnji številki. Sprejme se takoj učenec iz boljše slovenske hiše. Ruška koča se zatvori v nedeljo, dne 28. septembra. Isti dan bo pri Sv. Arehu maša, popoldne pa v koči veselica in koncert na „mehe". FtnjsKf oltraj. Iz Žetal pri Rogatcu. Stavba hiše za učiteljska stanovanja lepo napreduje. Dne 30. avgusta se je položil temeljni kamen in zdaj je že zid nad temeljem. Iz Krčevine pri Ptuju. Rabelčja vas je del občine Krčevina. Odkar je izvoljen za župana g. Jos. Savetz, je že pet ali šest let, pa cesta vendar ni bila pošodrana ves ta čas. Lahko si vsakdo predstavlja, kako zgleda, dočim se občinske do-klade vedno višajo. Pred tremi leti je dal gosp. župan skopati jarke in vso blato je bilo zmetano na cesto. V tako imenovanem „klancu" je dal toliko blata nakopati z brega, da se je voz vlekel po tej muži. Pri nas velja za šoder ilavica, ker tako popravljanje ceste bolj moderno in sicer samo za našo vas. A od tega časa ni več mislil na nas. — Pripoveduje samo, da mora skrbeti za Vičavo, ker stanuje tamkaj nekaj nemčurjev. — Dne 19. t. m. zvečer razsajal je strašen vihar in lilo je iz neba. Voda je istokrat tako zdrla ta klanec, da ni mogoče več voziti. Poživljam g. župana, da si zares enkrat ogledate to cesto; drugače smo prisiljeni, vsi vaščani nastopiti drugo pot. Na Humu pri Ormožu je praznoval predzadnjo nedeljo na tihem v ožjem krogu udov krajneea šolskega sveta, obeh županov in nekaterih prijateljev zelo skromno 25 letnico svojega tamošnjega službovanja nadučitelj g. A. Porekar. Bog ga obrani še mnoga leta! Iz Ormoža. Pretečeni četrtek smo pokopali vdovo J. Vrbančič, ki je dosegla starost 98 let. Naj v miru počiva! Iz Loperšic poleg Ormoža. Umrl je tukaj g. Ivan Verhovčak, posestnik, ki je trgoval s svinjami. Bil je na lepem posestvu dober in delaven gospodar. Zraven svojega posestva opravljal je načelništvo mladega gasilnega društva v občini, katerega so žal, do sedaj vodili ormoški naši slovenski nasprotniki, da bi pačili našo ljudstvo in si ga pridobivali za svoje namene. Pokojnika osebno nikdo ni sovražil, pač pa njegovo zaslepljeno delovanje v tej vrsti. Zdravniško je dokazano, da je kal svoje obiteljske bolezni imel Verhovčak že dolgo v sebi. Gotovo bi pa še mnogo let lahko živel, ako se ne bi bil pokoril nasprotnikom Slovencev ter vžival žnjimi navdušenja njihove vrste. Bog mu bodi milostljiv. Iz ormoško - ljutomerskih goric. (Slabe nade vinogradnikov.) Po prilično tritedenskem lepem, toplem in solnčnem vremenu smo imeli pretečeni teden skoro dan za dnevom nevihte, hujše kakor junija meseca. Navadno so se pojavile nevihte okoli šeste ure. Dne 19. zvečer pa je bila taka nevihta, da so odmah izstopili potoki te preplavili obrežne travnike in njive. Kakor se čuje, je ponekod udarila tudi toča, ki je na grozdju, sadju in ajdi povzročila občutno škode. Prizadeti so baje kraji središke in bolfen-ške župnije. Ta večer je tudi vihar tri kolje po goricah, da je bilo strašno pogledati vinograde, posebno na južnih legah. Pod prevrnjenimi koli je ležalo vse polno grozdja in jagod. Po nekod, kjer niso dovolj žveplali, grozdje vsled dnevnih nalivov že tudi poka. Kaj bo, če se vreme ne zboljša ? Sedaj je za gorice pač že zadnji čas, da rešimo, kar nam je pomladanski mraz pustil. Cena vinu bo najmanj tako visoka, kakor je bila lanskemu. Y Teličanah so vstavili zasledovanja premogovne žile, ki se je izkazala kot preslaba. Mogoče, da še bodo na raznih mestih vrtali. Iz Ptuja. (Neznosne razmere pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ptuju.) Pri tukajšnem okrajnem glavarstvu vladajo zadnji čas prav čudne razmere in še se v tem oziru niti za las ni popravilo navzlic temu, da se je že javno pisalo po časopisih in kritikovalo poslovanje različnih uradnikov pri okr. glavarstvu. Če hoče človek imeti v kaki stvari natančnejša pojasnila, mora hoditi od Poncija do Pilata in konec še je vedno ta, da ni izvedel prav ničesar. Tu se mu reče, idite k temu referentu, ta ima zadevo. Z nekim tihim zadovoljstvom greste na številko, kjer ura-duje dotični referent, misleč, da bodete dobili vendar končno pojasnilo, ki si ga že dolgo želite, pa ta g. refent vas zavrne, če ga še sploh najdete, da idite na številko to in to, da bodete tam vse natančno poizvedeli. Pa žalibog, ta izba je prazna, bodisi da pridete pred poldnevom, bodisi popoldne, reče sevam, tega g. še ni v pisarni; pridite drugi dan. Pat udi drugi dan ne poizveste ničesar, ker dotičnega gospoda zopet ni doma. Če se pa vam vendar posreči že po dolgem in potrpežljivem iskanju, da naletite slučajno na dotičnega uradnika, s katerim imate glede kake informacije opraviti, pa vas kratkomalo odpravi, da nima časa, in zapre vam pred nosom vrata in tako ga iščite zopet tedne in tedne, predno ga najdete v uradu. Prosimo, da ne bodo stranke vsaj toliko časa izgub- ljale z iskanjem po uradnikih, da bi se na durih označile uradne ure, oziroma čas, kdaj da je mogoče govoriti z dotičnim uradnikom. Pričakujemo od c. kr. vodje, da bo se v tem oziru obrnilo skoro na boljše. Iz Ključarovec pri Ormožu. V noči 20. septembra t. 1. je prikričalo čez 30 smrkolinov, pravijo, da so vsi pri mladeniški družbi pri Sv. Tomažu, k nam v Ključarovce. Vpili so: „auf biks, korajža velja, gulaš, wer hat koraš itd." Tukaj jih je pa pet odraslih fantov našeškalo po zadnjih obrazih s podukom, da morajo biti taki frko-lini po noči doma in ne na cesti. Smejati se je bilo vredno, ko so ti pobožni čuki metali klobuke z glav in leteli čez ajdo, potoke in travnike. Ne odobravamo nobenih pretepov in jih strogo obsojamo, ali ti surovi izzivači so si svoje plačilo po poštenju zaslužili in bo odslej v naši vasi vsaj mir. čudno se nam le zdi, da tudi mladeniške družbe gotovih pretepačev nič ne izpre-obrnejo. Brežiški okraj. T Dobju pri Planini so prijeli Matijo Pa-hernika, rojenega leta 1847. pristojnega v mariborsko okolico, ravno ko je hotel pri posestniku Matevžu Gučku odnesti obleko in žepno uro ter še več drugih reči; ranil je tudi omenjenega posestnika z nožem na prsih, ker ga je hotel prijeti. Tudi drugim se je z nožem postavil po robu. Iz Planine. Dne 17. septembra ste izginili dve deklici sestri, stari ena (Matilda) 10 let, druga (Neža) 12 let. Vse dosedanje povpraševanje po njih je bilo brezuspešno. — Cenjeno občinstvo se s tem vljudno prosi, naj blagovoli takoj naznaniti, če kaj zve o njiju, na naslov: Neža Selič Košenca, 65 pošta Planina. Iz Št. Petra pod Sv. gorami se nek „bogati" vinogradnik takole krvavo norčuje z razmer pri brežiškem davčnem referatu: „V naši občini je nastalo veliko veselje. Do sedaj smo vinogradniki tarnali črez neznosno naraščanje davkov, ki nas tlačijo. Odkar pa se je izvedelo, da se je pri uradnemu pregledanju po mrazu povzročene poškodbe dognalo, da se bo celoletni davek od vsih vinogradov odpisal, je nastalo splošno veselje. — Kajti vzlic uradno dognanemu popolnemu uničenju vinogradov po mrazu v spomladi, in povrh precejšni poškodbi po toči v prvih dneh septembra, bomo imeli letos še dosti dobro trgatev in boljši pridelek kakor pretečeno lelto. — Poleg tega pa vsled uradno ugotovljenega popolnega uničenja vinogradov ne bo treba v priznanicah za osebno dohodninski davek navesti letošnjega pridelka in bo torej tudi ta davek odpadel. Umevno je toraj, da se namerava iz hvaležnosti v prihodnji občinski seji staviti predlog, da se gospoda Pišjerebra iz Brežic imenuje častnim občanom. Vinska trgatev v kozjanskem okraju. Pišejo nam iz Kozjega: Ko je spomladi zadela naše vinogradnike pozeba, si nismo mislili, da bode jeseni še tako lepo po vinogradih. Če še sedaj deževje ne skvari, bo letošuja trgatev prav dobra, posebno po vinogradih, ki so bili redno škrop-ljeni. Virštanj in Bučka gorca izvrstno kažeta, Št. Peter je žalibože oškodovala deloma toča. Ne bo več dolgo in vinogradi bodo polni veselih trgačev in brentačev. Steckenpf erd - lilljno - mlečno milo Bergmann & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v u Cinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepohitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 50-22 ljutomerski okraj. Od Sv. Jurja ob Ščavnlci. Po posredovanju deželnega živinorejskega nadzornika g. Martina Jelovška se je ustanovila v Dragotincih zadruga za rejo bikov marijadvorske pasme. Zadrugi je pristopilo dosedaj 20 udov. Načelnik je g. Jakob Nemec. Vlak je povozil v sredo opoldne blizu radgonske postaje krškega meščanskega učitelja Milana Vršiča. Padel je s hodnika pri vagonu, ker mu je prišlo slabo, pod kolesa. Prizadeti rodbini naše srčno sožalje! \ Prehlad in kašelj. Vsakdo ve, kako težko se je pogosto znebiti prehlada ali kašlja. Ob takem času se priporoča rabo Scottove emulzije in ribjega olja; pije se jo naj tako dolgo, da se človek čuti zopet čisto krepkega iu zdravega. Dobrodelen vpliv Scottove emulzije iz ribjega olja se pozna takoj, kašelj začne ponehavati in obrača se človeku vedno na bolje. Mnogi, ki so že bili leta in leta prehlajeni ali so kašljali, so postali zopet močnejši in veselejši vsled zavživanja Scottove emulzije. Scottova emulzija iz ribjega olja je dobrega okusa ter lahko prebavljiva, tako da jo imajo radi odrastli in otroci. Cena steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Proti vpošiljatvi 50 v v pismenih znamkah na naslov : Scott & Bowne, zv. z. o. z., Dunaj VII., in sklicujoč se na naš list, se Vam dopošlje od kake lekarne enkrat za po-skušnjo. 516 1 ^pisi. Proslava petletnice „Sokola" v Ptuju. Lepo kot skrbno gojen vrt je bilo v nedeljo dne 14. septembra 1.1. dvorišče »Narodnega doma" v Ptuju. Posamezni paviljoni so bili okusno napravljeni, da jih je bilo videti kot sveže cvetke na tem vrtu. To sliko so neumorno pridne narodne dame spopolnjevale v harmonično celoto. Za njihov trud se jim srčno zahvaljujemo. Z veseljem je g. dr. Fermevc kot starosta „Sokola" pozdravil od blizu in daleč došle drage goste. Posetili so nas Mariborčani, posebno bratje Sokoli, Ormožani in odlični možje iz celega okraja. Ve'iko razburjenje je povzročilo sporočilo g. staroste, da je okrajno glavarstvo prepovedalo Sokolom 1. hoditi po mestu v kroju, 2. nadalje nastopiti v rudečih srajcah in 3. udeležnikom v obče nositi vsak kakoršnikoli odznak. Nadalje je izvajal govornik: Upoštevali bomo to odredbo, ker spremembe ni mogoče doseči, vemo pa za tak odgovor, ki bo našim nasprotnikom zelo neljub. Mesto narodnih znakov smo si izbrali za današnji dan znak ptujskega okraja „liik" (čebula), ki ga imamo v okusni umetni obliki pripetega na prsih po večini vsi. Ako aretirajo nas radi tega znaka, naj aretirajo tudi naše kmete liikarje, ko pridejo v nesto in jih naj ne spuste v lastne trgovine. Govornikove besede so našle živahen odmev. Ptujski in nekaj mariborskih Sokolov je precizno izvajalo težke vaje na bradlji in drogu. Občinstvo je spremljalo taiste z živahnim ploskanjem. V slavnostnem govoru pa je izvajal g. dr. Gosak sledeče: Petletnico ptujskega „Sokola" slavimo. Da zamoremo razumeti veliki pomen tega slavlja, moramo pogledati nazaj v politično zgodovino in v zgodovino „Sokola" ter si predočiti v kratkih potezah pregled taiste. Leta 1861. je dobila Avstrija zakon, glasom katerega so se podelile državljanom važne pravice. Prostejši vzduh je zavel preko avstrijskih dežel. Svoboda, katera je leta 1848. bila avstrijskim državljanom pred vsem na jeziku, je jela stopati z izdatnimi koraki v javno življenje avstrijskih narodov. Pod ugodnim vplivom te nove dobe se je ustanovilo 1. 1862. prvo sokolsko društvo v Pragi. Štelo je 75 članov. Danes štejejo Cehi nič manj nego 106.000 Sokolov. Nemci imajo v Avstriji za 200 turnerjev manj nego imajo Čehi Sokolov in to kljub temu, da je Nemcev za 3 mil-jone več nego Čehov. Tudi po svoji kakovosti nadkriljujejo češki Sokoli nemške turnarje in češko sokolsko časopisje je morda najboljše med vsem sličnim časopisjem. In lahko se reče, da je ravno Sokol češki narod kot tak v znatni meri preobrazil, izboljšal. Ustvaritelja sokolske ideje dr. Tyrš in dr. Fiigner sta položila tudi temelj za njegov razvoj. Po njunih načelih mora Sokol vzgajati svoje člane telesno in duševno. Tdlo je sluga duha. Biti mora zdravo, krepko, žilavo, strajno in mora znati kljubovati težkim naporom. V takem telesu mora bivati pogumen duh. Sokol mora biti značajen, nesebičen človek, katerega vodi pri vseh njegovih dejanjih kot najvišje načelo ljubezen do lastnega naroda. Lansko leto je obhajal češki Sokol svojo petdesetletnico. Zrasel ni samo od 75 na 106.000 članov, ampak je bil ob enem kvas, iz katerega se je rodil in razvijal ogromni napredek češkega naroda na vseh poljih. Pri nas Slovencih se je ustanovil prvi Sokol leta 1863. Kakor v mnogih drugih ozirih, tako smo tudi v tem sledili Čehom kot našim bratom in našemu vzgledu. Danes štejemo Slovenci 7000 članov Sokola. Malo nas je še. Najmanje dvakrat, da, trikrat toliko nas mora biti, da dosežemo sorazmerno taisto število, kakor so ga dosegli Čehi. Sokolska misel ima neizmerno privlačno moč, vsled česar lahko upravičeno npamo, da vodi pot razvoja Sokola tudi pri nas samo navzgor. Sokolski zleti vplivajo vsigdar na udeležence ugodno in razvoj Sokoia napravi vedno zopet stopinjo naprej. Ob pogledu na vrste krepkih Sokolov in čvrstih Sokolic posebno pri prostih vajah zraste v vsakem gledalcu narodna zavest, moč in pogum. Sokol ima torej vzgojni ,'pomen na znotraj na vsakega posameznega člana, tako glede njegovega telesa kakor glede njegovega duha in na zunaj na vsakega, ki količkaj od bližje spoznava Sokole. Ta veliki pomen Sokola so uvideli tudi narodnjaki v Ptuju že prilično pred 10 leti a šele pred 5 leti je stopilo vprašanje ustanovitve Sokola odločno v ospredje. Bilo je meseca majnika leta 1908, ko sta o priliki gledališke predstave ljubljanskih igralcev v tukajšnjem Narodnem domu gosp. dr. Koderman in Gregorka, uradnik Južne železnice zatrdno sklenila, osnovati Sokola. S pomočjo celj. Sokola so se izvršila vsa pripravljalna dela. Telovadnico je dal drage volje na razpolago žalibog prerano umrli narodnjak Dragotin Zupančič. Slava mu! (Navdušeni klici: Slava mu!) Vodstvo telovadbe pri Sokolu je prevzel g. Gregorka, ki se ni strašil napadov „Štajerca" in „Marburger Zeitung", ki sta se z vso silo zaganjala v gospode, ki so prevzeli priravljalna dela. Že takoj v začetku je telovadilo 20 30 telovadcev. Bili so navdušeni mladi, a tudi starejši ljudje, ki so se oklenili z veseljem sokolske ideje. G. dr. Koderman je tudi stalno poročal voditeljem ptujskih Slovencev o razvoju Sokola. Tako so se ti gospodje prepričali, da je stvar osnovana na dobri podlagi ia so dali na razpolago del glavnice, katera se je nabrala že prilično pred desetimi leti v to syrho. Za ta denar se je naročilo telovadno orodje, na kar se je preselil Sokol v čilalniško dvorano. Nemci so bili kar iz sebe radi ustanovitve Sokola. Nemški trgovci in obrtniki, ki žive od slovenskih grošev, so spodili pomočnike, ki so telovadili pri»Sokolu iz službe. G. dr. Jurtela se je potrudil, da so dobili narodni trgovski pomočniki zopet mesta drugod. Ptujski Nemci so ovajali g. Gregorko, ki je bil vaditelj Sokola, pri Južni železnici. Vsled tega je moral ta požrtvovalni gospod zapustiti v jeseni Ptuj. Prestavili so ga v Ljubljano, kjer po njihovem mnenju Nemcem ne more škodovati. Že takrat se je videlo, da bode Sokol sicer prospeval, da pa mora imeti lasten dom, svojo telovadnico. Žal se ta namera še danes ni uresničila. Naše stremljenje mora biti, da v najkrajšem času pridobimo ptnj-škemn Sokolu lepo, zdravo telovadnico. S tem bo veselje do telovadbe v veliki meri zrastlo in Sokol bo že s tem pridobil novih članov. V svojem lastnem domovanju se bode lahko bujno razvijal. Brez lastnega doma je razvoj Sokola povsod silno otež-kočen. Tem večje občudovanje zaslužijo dosedanji člani Sokola, ki so vstrajali v najtežjih razmerah. Bodrile Vas je, dragi mi bratje, zavest, da služite narodu in to Vam je dajalo pogum in vstrajnost. Zavedali ste se, da je rudeča sokolska srajca uprav narodni slovenski prapor, ki podžiga domoljubje, vzbuja samozavest in spodbuja na krepek odpor proti našim narodnim nasprotnikom. In kak je položaj danes od petletnici ptujskega Sokola! Vršiti bi se imel letos vseslovenski sokolski zlet v Ljubljani v proslavo 50 letnice ustanovitve prvega slovenskega Sokola. Vlada ga je prepovedala. Vršiti bi se imel cvetlični dan po vsem Slovenskem, da se nabirajo prispevki za Sokola in s tem doseže tem lažje njegov uspešen nadaljni razvoj. Tudi tega je vlada prepovedala. In ptujskim Sokolom?! Vlada je prepovedala nositi Sokolom po ulicah nositi kroj, prepovedala nastopiti v rdečih srajcah ter nositi Slovencem vsakršen odznak. Ali mislite, da s tem naš razvoj ali razvoj Sokola vlada ovira?! Če mi hočemo, ne! Vseslovenski sokolski zlet se bo vršil prihodnje leto, morda v veliko večjem obsegu in boljše nego bi se bil letos, ko je bila naša pozornost . ob, nena na naše brate na jugu. Nabiranje za cvetlični dan lahko preskrbi vsak zaveden Slovenec sam za se s tem, da pošlje primeren znesek vseslovenski sokolski zvezi v Ljubljano. M. v Ptuju pa si bomo odlok tukajšnjega okrajnega glavarstva zapomnili. Pozabiti ne smemo tistih ptujskih naših so-vragov, kateri so s svojim postopenjem ta odlok včeraj dne 18. septembra 1913 dosegli. Ravno včeraj pred 5 leti t. j. 13. 9.1908 so tisti ptujski Nemci in nemškutarji deloma sami deloma s pomočjo drugih pretepali o priliki skupščine svetega Cirila in Metoda Slovence in Slovenke tako, da je na ptujskih ulicah tekla slovenska kri. Odličnim narodnim damam so pljuvali v obraz ter jih zasmehovali in včeraj so proslavo 5, letnice teh svojih dejanj dosegli to, kar nam je okrajno glavarstvo z ozirom na javno varnost prepovedalo, hoditi po ptujskih ulicah kot Sokolom in Slovencem. Želim pa doživeti dan, ko bodo ti ptujski naši narodni nasprotniki dosegli pri okrajnem glavarstvu prepoved, da Slovenec ne sme nositi Nemcem denarja. Potem bi gotovo prišel v kratkem čas, ko bi mi zagospodovali tudi v mestu, kar bi bilo edino naravno. Sklonimo še ožje svoje vrste, zavedajmo se, da se smemo in moramo samo medsebojno podpirati v vsakem oziru. V tem znamenju bomo v narodnem oziru zmagali. In ti, ptujski Sokol razvijaj vedno bolj svoje peroti, krepi si telo in duha, dvigaj svoja krila zmagonosno nad ptujskim okrajem in korakaj tudi v boju za mesto Ptuj kot hraber bojevnik v prvih vrstah ter nas vodi do zmage, da si priborimo kot Slovenci moč in veljavo. (Veliko odobravanje.) Med govorom je prejel g. dr. Gosak brzojavko od soustanovitelja in prvega vaditelja ptujskega Sokola. Glasi se: Sokolska pest in srce preobrazi naj Pettau v slovenski Ptuj. Petletnemu delu „Na zdar"! Gregorka. Viharno ploskanje se kar ni hotelo poleči. Mešani zbor pod vodstvom g. Frasa in narodna godba pod vodstvom g. Bračiča sta prav izvanredno dobro rešila svoje naloge. Sodba o petju in godbi je celo v nemških listih oziroma nemškutarskih krogih, ki so proizvajanje slišali, silno laskava. Vsa čast sodelujočim, posebno pa gg. Frasu in Babiču. Pri tej prireditvi je sodeloval skoro ves slovenski Ptuj — vsak po svoje. Srčna hvala vsem. Gmoten in moralen uspeh je zelo zadovoljiv, zabavali smo se izborno in lahko smo torej v vsakem oziru zadovoljni. Sedaj pa zopet na vstrajno in poglobljeno delo v Sokolu samem, da se bode razvijal, vzgajal svoje člane v telesno in duševno popolne ljudi in ustvaril konečno iz našega Pettau slovenski Ptuj. Na zdar! Zadnji dopisi. V Ptuju so bili obtoženi trije ugledni narodnjaki gg. Haladeja, Šerena in Kreft, da so baje hudo nabili nekega pijonirja. „Štajerc" je z vso lastno mu zlobnostjo napadel slovenske obtožence ter zahteval celo, ba mora priti tudi njihov zastopnik g. dr. Gosak na obtožno klop .Dne 16. t. m. pa so bili vsi trije obtoženci oproščeni. Zvečer se je ta, zmaga čez nemškutarske lažnjivce in zlobneže proslavila pri ptujskem „Srbskem Petru" (tako imenuje ;,Štajerc" narodno gostilno Mahoričevo) z lepim petjem, divno cigansko godbo, ki je igrala z elegantno preciznostjo slovanske komade ter navdušenimi govori g. dr. Brnnčka in g. dr. Gosaka. Znaten del slovenskega Ptuja je bil na tem udeležen. Prvo maščevanje nad Štajercijansko kliko je podaritev zastopniških stroškov za Dramatično društvo. Tretja balkanska vojna. Vstaški Albanci niso udrli samo v sedaj srbsko ozemlje okoli Debra, tudi proti Črnogorcem so se vzdignili in zasedli kraj Tuzi. Albanci so zasedli mesto Debar, srbski vojaki, katerih je b'lo le dve stotniji, so se morali umakniti. Srbija je odredila mobilizacijo moravske divizije, tudi črnogorska vojska se bo vzdignila proti Albancem. Mnogi trde, da so dobili Albanci streljivo in denar za vstajo od zunaj. Ustanovljeno IB62. Telefon 37.204. Rudolf fft Geburth c. i. kr. dvomi strojnik Dunaj VII., Kaiserstr. 71 (na voglu Burggasse) Zaloga štedilnikov in pefii za vsako porabo Vse vrste raznih peči, vlivanje železa, emajlna tovarna, kopalne peči, pat. kosi za lončarske peči. Sušilne priprave Pasta za snaženje peči „ Helios". 161 26-11 Za spomladansko zdravljenje Harbabnyjev sestavljeni Že 42 let v rabi, zdravniško preskušan in priporočan. Vpliva s pospešenjem snovne menjave kričistilno, odstranila zaprtost. Najboljše sredstvo zoper zaprtje, izpuščaje na koži, hemoroide, debelost. Cena 1 steklenici K V70, po pošti 40 v več za zavoj. — Edino pristen z zgornjo varstveno znamko. — Izdeluje in ima v glavni zalogi edino: Dr. Hellmann, lekarna „zur Barmherzigkeit" Dunaj VII., Kaiserstr. 73.-75. 163 26-10 Se dobi skoro v vseb veCjih lekarnah, — Po poŠti se pošilja vsak dan. Pri Sv. Barbari v Halozah (pri Boriu) na Štajerskem je 521 1 posestvo tih farne cerlrce no ppodoj. 3 sobe, kuhinja, klet, gospod, poslopje, sadonosnik, njiva, 2 vinograda, travniki, skupaj črez 6 oralov. Ponudbe sprejema lastnica gospa H. UlriCll. Loterijske številke. Line, dne 20. septembra 1913: 20, 47, 70, 24, 15 Trstf „ 24. „ 3, 33, 89, 54, 62 Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane lO vin., navadno tiskane pa po 6 vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer - inserat ne priobCi. ===== 4 gramofonske plošče znam. Favorite' popolnoma nove se dobijo samo do konca septembra za 8 K, kdor nam pošlje eno staro in ob enem naroči 3 nove. Novi gramofoni za 10 £ in 1000 igl za 1 K 50 h samo pri Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. goricah. 519 1 Širite Narodni List! Rakete od 25 vin. naprej in raznovrstni nmetalen ogenj za vinsko trgatev se naroča pri Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. goricah. Preprodajalci znaten popust. 523 3-1 Viktorinova luč je najlepša žareča lnč; posamezne svetilke od 35 K naprej. Zahtevajte cenike od Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. goricah. 523 3-1 Veletrgovina. Dovolim si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem svojo dosedanjo papirno trgovino v Mariboru, Gosposka ulica št. 33, odstopil gospodični Ivanki WeixlOVi, jaz pa otvorim s l. oktobrom t. l. na Glavnem trgu št. 22 (v Ziglerjevi hiši veletrgovino z vsakovrstnim papirjem, galanterijskim blagom ter s pokrajinskimi in umetnimi razglednicami. Bogata izbira ter najnižje cene opravičujejo nado, da slavno občinstvo mene tudi v tem novem podjetju po možnosti podpira. Spoštovanjem i"? i Vilko Weixl. Prodaja vseh slovenskih časnikov. Okrožni zdravnik bi prepustil svoje jako lepo mesto kolegu ali bi tudi menjal z njim, čeprav na slabše mesto. — Vprašanja na upravništvo tega lista. 518 1 Pozop! Pozo«* I 50.000 parov čevljev 4 pari čevljev le za 9 K. 510 Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, sem dobil nalog prodati večjo zalogo čevljev pod izdelovalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zavezo, rjave ali črne, galoširano, močno obite in po najnovejši fazoni, velikost po številkah. Vsi štirje pari stanejo le 9 K. Pošilja proti povzetju S. Uhrbachova razpošiljalnica čevljev, Krakov, Avstrijsko, št. 8. Se zamenja ali vrne denar. Otvoril sem pri Sv. Lenartu v Slov. gor. sedlarsko obrt ter se priporočam za obilo naročila. Delal bom dobro in po ceni. 528 1 Alojz Terglav, sedlar pri Sv. Lenartn. Med. dr. 9. Kunst distriktni in zobozdravnik naznanja, da ordinira od 30. t. mes. naprej v Žalcu v hiši g. trgovca Vodenika nasproti cerkve. 515 3-1 Pozop! Pozop ! 80.000 porov čevljev! !4 pari čevljev za le 9 K! Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, se je meni naročilo razprodati večjo zalogo čevljev globoko pod ceno. Prodam zato vsakemnr 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zavezo iz rjavega ali črnega usnja po najnovejši modi. Velikost po centimetrih. Vsi 4 pari stanejo le 9 K. Pošilja po poštnem povzetja. S. A. Leser, Krakov, Jožefova ul. 10 L 2323. — Se lahko zamenja, tudi denar vrne 524 10—1 na prodaj v pivovarni Laški-trg. 520 1 O Zahvala. m Pred kakim pol letom sem si naročil pri Vas 2 para čevljev za K 10 — in Vam moram reči, da sem prav zadovoljen, ker ni bilo doslej razun 1 para novih podplatov nič popravil. Pošljite zato mojemu svaku g. K. L. v B. I (Češko) poslati 1 par moških čevljev št. 42 in 2 para ženskih čevljev št. 36 po povzetju. Pozdravlja Vas K. B. v M. O. (Moravsko). Razglašam s tem, da se mi je naročilo takojšnjo prodajo zaloge pri prvomestni tovarni za čevlje pod izdelovalno ceno. Dokler sega zaloga, prodam 2 para visokih čevljev na zavezo iz najboljšeg? črnega usnja, moderno sešite in trpežne za II K moškim in ženil? IV ■% skam po povzetju. Trije pari Iste kvalitete le I4'50. Pri naročilu zadostuje navedba številke in dolgosti v cm. I. Schiller, Dunaj, III, Krieglergasse 6/30. 517 1 V trgovino z mešanim blagom sprejme se ■■■ - učenec, kateri ima veselje do trgovine, poštenih starišev in z dobrim učnim spričevalom. Ponudbe na F. S. Škrabar, v Kranjski gori. 490 3—3 Sprejmem delavce 526 4S (im t ki so tudi vajeni voziti s konji.*' Kupim množino slame in sladke krme. |Q7QT Povsod priznana domača sredstva UU 16Id 1010! pri vetjih naroČilih znatni popusti v cenah A.THMRY-ja BALZAM edino pristen z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. 331 20-15 Oblastveno varovan. 12/2 ali 6/1 ali I velika steklenica K 5 60. Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobo-bolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. — 12 malih, ali 6 dvojnih steklenic, ali 1 velika specij. steklenica K 5'60. Lekarnarja A. Thierry-a edino pristno cenltfolljsko mazilo je zanesljivo in najgotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbahj vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa ln radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega nčinka tndi pri starih ranah itd. — 2 dozi staneta K 3'60. Naroči se: Lekarna k angrelju varihu Adolf Thlerry v Pregradi pri Rogatcn. Dobi se v večini lekarn. — Na debelo v medicinalnih drogerijah. Pri večjih naročilih popust I Superfosfat I T najuspešnejše, najzanesljivejše ^ in najcenejše fosfoi°!sakislinsko gnojilo —za vse vrste zemlje -— dalje 42 30-28 amonijakove, kalijeve in soliterne superfosfate prodajajo vse tovarne za umetna gnojila, trgovci, kmetijske zadruge in društva. S9** Le superfosfat v ceni ni poskočil!! 88 • • • • 88 Osrednja pisarna društva avstr. tovarn Qo za superfosfat Praga, Pfikopi 17. ?a"»°lJaTnSaka 1« «" ... « . , 6t. 303 Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto SliKar in plesHar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim! Viktor Bevc, Celje n 76 Graška cesta št. 43. 49-37 i Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. PreTzetje vseh steklarskih 35 del! 52-39 Na debelo! Na drobno! 1 i. Zapomnite si sliko in ime svalčičnega papirja ker se hoče s ponaredbami konzumenta zapeljati. 10 a Glavna slov. zaloga ter velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Vedno sveža žgana kava. Točna in solidna postrežba! J. RavniHar Celje Graška cesta 21 Na drobno in na delbelo. Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in lakov. Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen. Zaloga pud-ninskih voda. Darujte družbi sv. in Metoda! Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pnljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, ) puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, inežnobeiega. pnljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg pnha, sivega 6 K; 7 K ; belega, finega 10 K, naj-finejSi prsni pnh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 396 dobi franko. 50-9 Zgotovljene postelje Iz goitonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, livim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; pnh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K. 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13'—, K 14-70, K 17 80 in K 21"—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 om Široki K 4 50, K 5 20, K 5-70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, zaneugajajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko, Bogato ilustrirani ceniki zastoni in franko. Vse jobto potrebščine ^g Na debelo. 39 52-39 za ljudske šole kakor: Na drobno. Svinčniki, peresa, percsnlkl, radirke, kamenčki, gobice, raznovrstni pisalni in risalni papir, barve, črnila, tuš, gumi, ravnila, torbice za šolarje, škatljiee za peresa, kreda itd. se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji ceni pri mr Goričar $ £e$KoV3*K < Celju mi Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh tiskovin za urade. V«V .VV B fl fl j C6 s "a > O* S! L. M CD O M E «_ 7} J* O) a> > M "E" ZVEZNA TISKARNA V CELJU, [jv Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče nspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlaealnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. "2 o o ® o* S. § a O* — 3 a B 95 cs< M ° P B c« m f o 60 ' S [*r bO -J Lastna knjigoveznica. E kreditna stavbena pegistrovana -----------------------------------. z omejeno zavezo v GABERJU px»i CELJU sprejema hranilne vloge od vsakega, je druge ali ne in jih obrestuje nepretrgano od vložitvi sledečega dne do dne Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. S po pet in pol od sto S II 01 Iz |o 86 49-37 Avstr. poStne hranilnice račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račnn Štev. 26.283. Telefon St. 48. Pisarna je v Celju, Rotovška uliea št 12 xxxmxxm»o« Uraduje se vsak dan razun nedelj ln praznikov od 8. -12. ure XXX dopoldne. XXX Si Južnoštajerska hranilnica v Celju ■■ v Narodnem domu. jg= Q prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure O dopoldne in jih obrestuje po -w i I AI štan), Sevnica, Vransko In Gornji- . ... 1 II II ..__A I. .fl.nmi.n -»o l/ I n H a }.- 011. r a od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So- gratfln rezervna zaklada, katera znašata io nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 32 Tvosedaj 1' »a no je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. ■13