Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri -popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri
dopoldne.
• * *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-. žujejo.
NARODNI
UpravnlStvo:
Schillerjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno. . . K 630 mesečno . . . K 2*10 Za Xeni t i jo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se, plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, zà večkraten natis primeren, popust.	,
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 43.
Telefonska številka 65.
Celje, v torek, dne 23. februarja 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto 1
Moč štedilcev.
(Konec).
Govornik je potem opisoval delovanje Zveze štedilcev tekom treh let. Posmeh, s katerim je bilo društvo sprejeto, je zginil, kajti jasno so se pokazale njega težnje in nspehi. Socialna demokracija bi s svojo trdno organizacijo lahko prav mnogo storila za idejo štedenja, kakor je že storila za idejo abstinence. Francosko delavstvo je mnogo storilo v razširjenje ideje štedenja. Na Angleškem, v Belgiji, na Danskem vlada sama spodbuja k snovanju hranilnic. Ako pa pri nas kako mesto vloži prošnjo, naj se mn dovoli osnovati hranilnico, leži po navadi 3 leta na dotičnih nradih. In vendar bi bilo potrebno, da bi Čehi osnovali še v 150 mestih hranilnice, da bi se po številu zravnali z Nemci na Češkem. (O nesorazmerju med Nemci in Slovenci na Spodnjem Štajerskem niti ne govorimo, saj ima 450 tisoč spodnještajerskih Slvencev reci eno samohranilnico(Jnžno-štaj. hranilnica v Celju), dočim ima 40 tisoč spodnještajerskih Nemcev in nemškntarjev sknpaj 9 ali 10 hranilnici) Češki štedilci npajo, da dosežejo tndi ta cilj.
Štedenje je v interesu naroda, pri tem pa ni treba, da bi kdo narodu kaj dal. V svojem nadaljnem govoru je ogorčeno opisal ravnatej Prochàzka kako izvajamo svojo autonomijo le s frazami, ne pa praktično, gospodarsko; opozarjal je posebno na „podržavljanje" šolstva. Koren naše male moči tiči v tem da nam primanjkuje prihrankov; deželnih davkov ne strpimo, državne davke pa mirno plačujemo. Imamo veliko smisla za knlturno življenje, nimamo pa sredstev, da bi je razvili, hočemo (Öehi) pomagati Slovakom, pa nam primanjkuje denarja. In vendar ne storimo nič, da bi odstranili glavno zapreko našega napredka, čeprav je to popolnoma v naši moči. Pritožujemo se proti tujemu kapitalu, podedovani kapital t>a zapravljamo ter nikorou niti na kraj pa/neti ne pade, da si lahko vstvarirao tudi svoj lastni kapital.
V desetih letih bi mogli Čehi naerro-maditi na 4 miliarde narodnega imetja Kako bi zrastel naš ugled v drugih narodih, ako bi imeli sredstva ne samo za domačo potrebo, ampak tudi za posojila v tujini. Govornik je na vzgledih Holandije in Amerike pokazal, kako denar lomi in uničuje vse predsodke in tudi najbolj napeto dvorsko etiketo. Pri nas seveda, najdete pač ljudi, katerih ni sram, ako so podedovali 400 tisoč kron, umreti tudi v ubožnici, ako se. jim posreči priti notri po protekciji stričkov in bratov na magistratu.
Štedilce zmerjajo za lakomneže ali „jsemljogrizce". Pa kdo je zmerja na tak način? Akademična čast vzbuja v njih mnenje, da jim pritiče prvenstvo in ko pijejo pivo ali vino, pijejo kaj drago, da bi se tako od drugih razlikovali. Le štedilci držijo peščico tega narodnega blagostanja skupaj le pomislimo, koliko tovarnarjev je dandanes, ki so bili nekdaj preprosti delavci.
Štedilci imajo največji delež na svetovnih izkazih naših denarnih zavodov. Štedilci so mnogo storili že pred ustanovitvijo svoje zveze. Naši moistri učitelji štedenja so bili Nemci, in želel bi, da bi češki učenci kmaio svoje nemške mojstre prekosili. Štedilci so si zato postavili nalogo naučiti Čehe računati, kajti Čehi znajo sicer dobro citati in pisati, ne znajo pa računati. Vsakdanji zapisnik naših prijemkov in izdatkov prav dobro kaže naše čednosti in strasti.
Govornik je pokazal v nadaljnih izvajanjih, kako s prištedenim imetjem lahko očuvamo rodno grudo, da tudi Poljakom pomagamo. Ob tej priliki je opozoril na subskripcijo na novo češko zemljiško banko. Z delomi prihrank bi se dala tudi lahko pridobiti večina v Avstro-Ogrski banki, mogli bi se prav dobro uveljaviti v nameravani slovanski banki. Tudi na to ne smemo zabiti, da bodo za denarnim zavodom korakali naši izdelki. Tu more misel čeških štedilcev prav mnogo storiti.
Prav tako bode njeno delovanje utrdilo češke dostojanstvenike, zapre-čilo defraudacije, omejilo podkupljivost, kajti prištedeno imetje množi moč in uničuje skušnjave. Samo štedilec si lahko obvaruje čisto vest in je pepristopen podkupljen ju. Moj idejal upravitelja javnega imetja bi bil abstinent in štedilec. Kdor svoje imetje spoštuje, bo čuval tudi narodno imetje. Tudi za poslance naj bi se volili samo ljudje, ki so zmožni in ki znajo kakor se tiče, upravljati svoje imetje.
Govornik je nadalje izvajal, da bi tudi narodnostne razmere na raznih železnicah bile od nas odvisne, ako bi imeli delnice teh podjetij v svojih rokah. Potem bi nam pač ne bilo treba zahtevati, naj bi ne bil kak uradnik prisiljen resignirati na svojo eksistenco zaradi kakega češkega vsklika. Prištedeno imetje utrja značaj, vsak pošten človek dobi vedno delo. i Očitanja, da češki narod vzgaja preveč inteligence, niso na mestu, kajti vsak priden, pošten, delaven človek dobi vedno delo.
Prav sedaj je ugoden čas za štedenje. Anglija ima konsole po 21/2%. Francija rento po 3°/o> nemški narod svoje državne zadolžnice po 31/2% in mi čehi smo tako srečni, da stoji naša obrestna mera na 4%. Zadolžnice Deželne in Hipotekarne banke nosijo po 4% ter se prodajejo pod normalno vrednostjo (100 K) tako da se obresti stopnujejo na 41/2%< ki se že ne smejo znižati. Prav imamo torej, ako imenujemo češko deželo Eldorodo štedilcev. Štedimo torej in prav gotovo se bodo vlade: avstrijska, ogrska in skupna državna vlade natecale za naklonjenost naših prihrankov. Končujem s pozivom, ki naj širi idejo štedenja po celi domovini: Glavo po koncu, abstinenca in štedenje bodeta naš narod prav gotovo o čuvala.
Zahtevajte »N a rodni Dnevnik'1 v vseh gostilnah in kavarnah!
XI.—VIII. plačilni razred državnih uradnikov in — učiteljstvo.
(PiSe učitelj A. P.)
Dalje.
II.
Sicer pa učiteljstvo tudi po svoji sedanji izobrazbi ne zaostaja za izobrazbo uradnikov XI.—VIII. činovuega razreda. Večina učiteljev ima nekaj razredov srednjih šol ali pa meščansko šolo ter mora torej 7—8 let študirati, da pride do cilja. Trgovski akademiki in častniki tudi ne študirajo del j in mnogo je državnih uradnikov, ki niti srednje šole nimajo, saj je zlasti v XI. in X. plačilnem razredu skoraj večina certifi-katistov in znano je,dacerti-fikatisti pridejo celo v IX. in V111, č i n o v n i razred. In če zahteva učiteljstvo enakih plač s temi, ali so naše zahteve res pretirane?!
Zahteva učiteljstva po enakih plačah, kakor jih imajo uradniki, ni morda še le od včeraj, temveč je že stara zateva pedagogov, ki so uvideli veliki pomen učiteljstva. Že Disterweg se je potegoval za to zahtevo in dandanes je že splošno priznana ne le kot upravičena, temveč kót n u j n a potre ba.
Navesti hočem mnenje češkega agrarca poslanca Fr. StanSka. Lahko bi navedel mnenja raznih odličnih naprednjakov, a namenoma navedem mnenjè agrarcä, kot dokaz, da že tudi razumni kmetovalci uvidevajo upravičenost naše zahteve; socialnega razvoja človeške družbe ne zaustavi nihče več in tako uvidevajo veliki pomen učiteljstva stanovi, ki so bili doslej brezpravni kot učiteljstvo. Kmet iu delavec prihajata do svojih človečan-skih pravic in z njima pride tudi učiteljstvo do svojih pravic.
Franc Staučk, ta!» vrli češki poslanec, je 1908. v proračunskem odseku pr» IX. poglavju 19. točki — ki obravnava ljudsko šolstvo — proračuna ministerstva za uk in bogočastje navedel:
„Pred 40 leti je zuašala službena doba 40 let, medtem se je za uradnike znižala na 35 let in za profesorje 30 let. Za učitelje se je pa obdržala prvotno določena doba 40 let, kar je pa po jasnem besedilu § 56. drž. šol. zakona nepostavno, ker ta točka določa, da ima jo za uči tel j stvo veljati iste penzijske določbe kakor veljajo za urad ni &t v o, Z 20. letom začne učitelj službovati, v tretjem službeuem letu se pripusti k izkušnji sposobnosti in more torej šele s 63. letom svoje starosti stopiti v pokoj (če nima nič tistih nesrečnih podučiteljskih let, ki se na Štajerskem štejejo tri za eno; ako jih pa ima, še niti s 70. starostnim letom ne dobi polne penzije. — Opomnil A. P.) Ko bi učiteljski poklic ne bil tàko naporen, bi še naj bilo, k;e r pa dožive nčitelji povprečno kvečjemu 50 le t,-Uživa
polno peuzijo le mali del učiteljstva. Uvaževati se pa mora, da so neugodne razmere pogubonosne za obitelj umrlega učitelja. Državni uradniki, med katerimi je — posebno v 10. in 9. činovnem redu — mnogo certifika-tiitov, nimajo le boljše plače, temveč tudi boljše penzijske določbe kakor pa učiteljstvo, čeprav poklic uradnikov ni tako naporen in odgovornosti poln kot poklic učiteljev. V mnogih slučajih ima državni uradnik — certifikatist — boljšo plačo kakor pa njegov nekdanji učitelj, ki je moral po dolgoletnih študijah prestati stroge izkušnje. Profesorji srednjih šol imajo 30 letno službeno dobo; naglašati se pa mora, da znaša število učencev v meščanski šoli 80, v srednji šoli pa kvečjemu 50 v enem razredu. V srednje šole se sprejemajo večinoma le nadarjeni učenci boljših staršev, v meščanske šole se morajo pa sprejemati otroci brez razločka na njih nadarjenost in na stan njih staršev. Kakor se državnim uradnikom leta prakticiranja, profesorjem leta supliranja in certi-fikatistom celo njih vojaška leta vštejejo, tako bi se naj učiteljstvu vštela tudi provi-zorična službena leta. Upravičeno je torej, da se učiteljstvu njih službena dobaregu-lira po za državne uradnike veljavnih predpisih."
Dalje prihodnjič.
Politična kronika.
o Troški aneksije Bosne in Hercegovine znašajo, kakor ,.Grazer Tagblatt" poroča, dozdaj že 500 mili« jonov kron. Od teh je bilo dozdaj že v gotovini izdanih 28 0 milijonov, 300 milijonov pa samo zaračunjenih, ker ni bilo več gotovine v državnih blagajnah na razpolaganje. V resnici drag jubilejni dar, katerega je poklonila baron Achrenthalova državniška modrost avstro-ogrskim narodnostim.
a Položaj. Ministerski predsednik ta teden nadaljuje pogajanja s strankami, da bi omogočil redno delovanje parlamenta. Slovansko združenje je izjavilo, da državnim neobhodnostim na ljubo nikak< r ne resignira na svojo pravico staviti nnjne predloge. Ako bi se združenje tej pravici odreklo, bi bilo „združenje" samo razbito, ker so v njem tudi češki radikalev kateri si po zadnjih dogodkih nikakor ne bodo dali vzeti pravice staviti nujnih predlogov državnim neobhodnostim na ljubo. Z obzirom na to je pač jasno, da konferenca klubovih predsednikov ne bo imela zaželjenega uspeha. Ako bodo Čehi in Jugoslovani ptavili na začetku novega zasedenja nove nujne predloge, je jasno, da bi vladni predlogi ne prišli do Velike noči ua dnevni red. Baron Bienerth kani sklicati baje
parlament na 16. marca. Ako bi se pokazalo, da bo redno delovanje zaradi nnjnih predlogov onemogočeno, bode pa tndi to novo zasedanje že po dveh dneh zopet zakljnčil. Tako se snče ta onemogli „državnik" vedno v tem ozkem krogn otvoritve in zaključevanja državno-zborskih zasedanj, mesto da bi izvedel edino pravo posledico iz vsega tega, ki se glasi: nezmožnost Bienertha je nad solnce jasno dokazana in je zato edino nmestno, da on in njegov kabinet nemudoma odstopita in se umakneta sposobnejšim ljudem, ki bodo znali vstvariti v parlamentu vladno večino in zopet omogočiti redno parlamentarno delovanje.
Izvrševalni odbor nemških strank bo imel jutri svojo sejo, v kateri se bode posvetoval o delovanju češkega dež. zbora.
Poljski klub se snide ta teden, da zavzame svoje stališče nasproti ministru Abrahamowiczu.
a Slovansko združenje. „Kurjer Lwówski" glasilo poljske ljudske stranke pozdravlja osnovanje te parlamentarne skupine, kateri pripisuje velik pomen. Dr. Kramàfu priznava velike zasluge, ki si jih je pridobil s svojim delovanjem v tej smeri. Nemške provokacije so to delo pospešile, s Slovanskim združenjem je podap ne samo protest proti vladi in nemški koaliciji ampak tudi obrisi novega grupiranja strank, s katerim bo morala vlada računati. Slaba stran združenja tiči v tem. da manjkajo v njem Poljaki in ogromna večina Businov. Slovansko združenje ima zato velik pomen, ker so Nemci v prvič naleteli na močno solidarno skupino, katera bode v zvezi s Poljskim kolom mnogokrat v parlamentu odločevala ter bode podala dokaz, da ni nikakor potrebno, da bi vlada stala pod nemškim terorizmom. Akobodezn^alozdru-ženje vzdržati solidarnost, se mu bode posrečilo, ustvariti stalno parlamentarno večino. Pa tudi če bi odigrala samo protestno nalogo proti nemški objestnosti in centralistiškim težnjam, bode tudi s tem zvršila veliko delo. —
o Slovansko združenje in obstruk-cija. Korresp. „Centrum" prinaša neko izjavo dr. Šusteršiča, ki pravi, da slovansko združenje nima potrebe delati obstrnkcije. Slov. združenje bode ob-strukcijo čisto izključilo iz svojega računa, držeč se pravila, da treba, kakor v drugih parlamentih tudi pri nas, vlado z navadnimi glasovanji prisiliti k odstopu. Slovansko združenje je dovolj močno, da lahko resigoira na ob-8trukcijo kot na bojno sredstvo.
o Zasedanje parlamenta in delegacij. „Uniun" poroča, da so „odločilni" krogi mnenja, da zaradi zamo-tanosti notranjega in še posebno vna-njega položaja naše države sedaj nikakor ne kaže sklicati državni zbor in tudi ne delegacije. V vseh ustavnih državah je nasprotno navada, ljudsko zastopstvo se mora sklicati posebno v kritičnih trenotkih, da se da zastopnikom narodov priliko izraziti svoje mnenje o vprašanjih notranje in vnanje politike. Pri nas se dela nasprotno, v trenotkih, ko je blaginja narodov v nevarnosti, se prepušča vodstvo notranje in vnanje politike nekim anonimnim „odločilnim" krogom, ki pa nikdar ne prevzamejo odgovornosti za svoje delovanje. Pač skrajni čas, da se napravi temu absolutizmu že enkrat konec.
o Ogrski trgovinski minister Kos-suth je prišel daoes z Appouyijem in Szterenyijem na Dunaj.
o Avstro-srbski spor. „N. Fr. P." poroča iz Londona, da je Rusija dala velesilam na znanje, da ako bi ne prišlo do mirnega sporazumljenja med
Avstro-Ogrsko in Srbijo, da bi bila Rusija prisiljena združena s Srbijo se bojevati. Angležki listi pišejo, da ako bi se nameravala kaka enostranska samo proti Srbiji naperjena akcija, bi se je Anglija ne mogla udeležiti. Po vsem tem soditi, gredo mnenja glede avstro-srbskega spora narazen. Na eni strani stojita Avstrija in Nemčija z zahtevo, naj velesile pozovejo Srbijo, da vstavi oboroževanje, na drugi strani druge velesile, ki so mnenja, da se tak predlog stavi tudi na Dunaju. V Srbiji je vzbudila vest, da namerava A. O. dati Srbiji svoj ultimatum, oziroma izvesti kazensko ekspedicijo do Niša, po celi deželi silno razburjenje. Vsi listi in tudi vladna glasila se s tem vprašanjem pečajo. Nadjati se je vendar, da se bode vkljub vsemu temu vendar še našel način mirne rešitve tega vprašanja, ki postaja evropskemu miru nevarno.
a Bolgarski kralj Ferdinand je bil v Petrogradu kamor se je podal na pogreb velikega kneza Vladimirja, sprejet kot suveren. S tem je Rusija prva priznala neodvisnost Bolgarije, brez obzira na Turčijo in brez obzira na druge evropske države. Obenem se poroča, da je Rusija tudi pripravljena na željo bolgarske vlade, umakniti svoj posredovalni predlog v Carigradu, ker bolgarska vlada trdi, da pride med Turčijo in Bolgarijo brez posredovanja hitreje do sporazumljenja ko z ruskim posredovanjem. Vse to nam priča, da je kralj Ferdinand, ki je začel svojo akcijo za osamosvojitev Bolgarije v dogovoru z baronom Aehrenthalom in pod avstrijskim vplivom, dokončal to delo pod ruskim vplivom in da je Rusija zavzela na Balkanu ono mesto, za katerim je težila Avstro-Ogrska.
Štajerske novice.
u Nemška zagrizenost finančne direkcije v Gradcu. Pred kratkim smo javili slučaj, da se je narodnega duhovnika zaradi slov. vloge na štaj. dež. finančno direkcijo na odprti dopisnici zasmehovalo. Krasna ilustracija uradnega poslovanja pri tej državni oblasti! Sedaj pa pride še lepši slučaj. Neki davčni uradnik v znanem zagri-zeno-nemškem gnezdu na Sp. Štajerskem se je zaradi vojaške takse javil dotičnemu mestnemu uradu. Nalepil je na prijavo narodni kolek. Mestni urad ga je denunciral pri direkciji v Gradcu in ta je stante pede poslala uradniku strog ukor, češ, da naši septemberski narodni koleki zasmehujejo vojaško oblast in pro-vocirajo nemške občinske oblasti. Direkcija se je tu nedvomno ravnala po logiki mestnega urada v dot. gnjezdu. Ko je uradnik na to direkciji pojasnil celo zadevo, namreč da je septemberski kolek narodni kolek kakor vsi drugi, se mu je zagro-. z lo z disciplinarno preiskavo! Tako ur duje g. baron Mensi! Slov. uradnik ne sme imeti nobenega narodnega mišljenja, pač pa nemški; tem se gleda povsod skoz prste, slovenske pa pritiska. No, te zadeve baronu Mensi ju in vsem nadutim nacijonalnim nemškim uradnikom pri direkciji v Gradcu ne bodemo odpustili. Augijev hlev se mora enkiat malo očediti.
b Nemci v Št. Iljn. Mariborska „Straža" piše, da so si zasigurali Nemci z nakupom večjih posestev v Št. Ilju v t. in 2. razred pri obč. volitvah, ki se bodo vršile letos meseca avgusta. Sedaj se pa pripravljajo, da vzamejo še 3. razred. Nek kos njive so kupili in razparcelirali na 20 kosov. Tako se je dobilo 20 novih volilcev več. „Straža" nato poziva za nabiranje doneskov za društveni dom v Št. Ilju. Nabralo se je doslej 1700 K. Ne verjamemo, da
I bode ta društveni dom vse zalegel; v I Št. Ilju je treba gospodarskega proti-boja, drugače bodemo zares za vselej zgubljeni.
b Interpelacija „našega" poslanca Malika. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah se nam piše: Poslanec Malik je inter pel irai pravosodnega ministra radi „nezaslišane in vnebovpijoče krivice", katera se baje dogaja njegovemu zvestemu pristašu dr. Th. Zirngastu pri tukajšnji sodniji, posebno od „skrajno krivičnega panslavista" sodnega svetnika dr. Kronvogela. Strmelo je vse, da si upa pri nas na Sp. Štajerskem sodnik delati take krivice pristašu „državo vzdržujoče" stranke. Še bolje pa je iznenadilo vse kroge, da predsednik deželne nadsodnije v Gradcu ni hotel ustreči opravičeni pritožbi ubogega preganjanca, marveč da je Maliku sicer dostojno, toda odločno pokazal vrata. A na Dunaju je še pravica. Od tam je vsaj pričakovati preiskave in gotove kazni. In prišla je — seve samo preiskava. In glej: izkazalo se je jasno kakor beli dan, da je bil dr. Zirngast, ki se je pritožil, da se vedno jemlje dr. Tipliča mesto njega, leta 1908 nič manje kot v treh slučajih več poklican na sodnijo kakor njegov „srečni" konkurent.
Slava tebi „veliki" „Malik", ki si s svojim res odločnim nastopom, s svojo prekrasno sestavljeno interpelacijo pomagal pravici na dan. Le tako naprej — in odslužil boš svoje dijete!
—	Naše najiskrenejše čestitko pa Tebi, ljubi Theobald, ki si doživel že v tem mesecu drugi pomembni uspeh.
u Dijak Kronegger, sin finančn. uradnika Kroneggerja v Gradcu in oni fant, ki je po Celju opeharil nekaj obrtnikov, sta, kakor se je sedaj dognalo, ena in ista oseba. Kronegger je pobegnil iz mariborskega „Studenten-heima". Ta zavod mora imeti res čedne gojence!
d „Slov. delavsko podp. društvo v Celju" priredi danes v društvenih prostorih družinski zabavni večer.
v Odhodnica princa karnevala (maškarada) se priredi danes, v torek zvečer v hotelu pri „belem volu" (Ter-schek) v Celju. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 1 K. Vsi prijatelji domače, neprisiljene zabave in dobre kapljice so prisrčno vabljeni.
v Dež. šol. svet štajerski odredil je, da bodo šole v Vojniku (slov.-nem.), v Novicerkvi in v Ljubečni, ki so bile to šolsko leto zavoljo škrlatice zaprte, imele letos 4 tedne dalje poduk.
b Iz Šmarij pri Sevnici poročajo „Slovencu", da so zadnjo nedeljo na travnikih brali trobentice in zvončke.
v Doželni šolski svet je nastavil učiteljico na Vranskem gspdč. Bibijano Kolšek definitivno. — V stalen pokoj je stopil g. I. Košar, nadučitelj pri V. Nedelji.
v Drobne novice. 100 parov se je poročilo na pustno nedeljo v Gradcu.
—	Sedem prstanov je ukradla minulo soboto pri urarjih v Mariboru služkinja brez dela Terezija Pobežin iz Slatine. Policija jo je zaprla. — Nastavljen bo v Marnberku kot živinozdravnik dr. David Wirth, rodom iz Ljutomera. Wirth je prvi doktor živinozdravstva, rodom iz Štajerskega. — Odpravljen je pasji kontumac v radgonski okolici.
v Umrl je v Kozjem danes kanonik in vpokojeni dekan kozjanski g. Iv. Bosi na. Bil je častni občan trga Kozje. N. v m. p !
Eonkurz čez premoženje Schmidta, neregistr. trgovca v Pilštanju je dovolilo celjsko okrožno sodišče. Za zač. upravitelja konkurzne mase je imenovan trgovec v Kozjem g. Jos. Druškovič za komisarja pa okr. sodnik v Kozjem.
Imenovanje realec J. Kranjčec za davčnega praktikanta v Ljutomeru.
u Iz Mozirja. „Straža" je napadla
Gornjesavinsko žensko podružuico sv. C. in M., da je ista na zadnjem občnem zboru nemškutarila. Vemo, od kod piha veter! — Resnici na ljubo bodi povedano, da se na občnem zborn ni zgovorila niti ena nemška beseda!
Iz poročila blagajnice in tajnice pa smo posnele, da je ena naših naj-marljivejših odbornic nabrala v lastni rodbini — po 1 v za vsak germanizem
—	celih 10 K.
Tudi v Mozirju je upeljalo več zavednih mladenk v krogn svojih sorodnikov in prijateljev slične kazni, da očisti mili materin jezik vseh peg, nastalih vsled posnemanja tujk in nepozornosti pri govorjenju.
Morda ti lepi vzgledi narodne zavednosti bódejo lažnjivega dopisana „Straže"!
Več članic.
u Bizantinstvo. Vodstvo drl zveze avstr. poštnih in brzojavnih uslužbencev je sklenilo minuli petek sledečo izjavo: Proti zadnji čas razširjeni novici, da je zahteval zaupni shod poštnih uslužbencev odstranitev sekcijsk. šefa Wagner pl. Jauregga z mesta generalnega poštnega ravnatelja, izjavlja vodstvo društva, da nima s tem sklepom ničesar opraviti. Kdo je Wagner pl. Jauregg, bi vedeli slovanski poštni uiadniki peti marsikatero pesem!
b Nadžupnik v Laškem trgu, g.
dr. Kruljc nastopi 1. marca svoje mesto.
—	Župnijo Pameče je dobil g. Jurko, kaplan na Sladki gori.
b Iz Trbovelj. Naše srčne želje po ustanovitvi „Sokola" v Trbovljah se bodo vendar izpolnile dne 28. svečana 1909. Dolgo časa smo se bavili s to mislijo, dolgo časa premišljevali kako in kaj, toda razmere časa in hrepenenje po telesni in duševni izobrazbi so pretrle trdo ledeno skorjo bojazljivosti, stopili smo z energično voljo na dan. Vsi predpogoji k rojstvu najmlajšega, a že ob rojstvu jakega „So-količa" so tu. Celo vrsto krepkih in navdušenih fantov; v blagajni 800 K za prvo silo —; krasno in velikansko dvorano pri g. Fortejn kot veibališče, prvo podporo in pomoč od strani si. „Sokolske zveze" v Ljubljani kar se tiče društvenih zadev, vse to imamo zagotovljeno. Lahko torej gledamo % mirnim in ponosnim pogledom na našega mladega, a krepki perotnici razprostirajočega „Sokola". Našim bratom, prijateljem ia podpornikom pa čvrsti „Na zdar!"
b Iz Trbovelj. Slavna sosedna društva, sosebno pa bratska sokolska društva v Zagorju, Hrastniku, Celju, Ljubljani in Žalcu se tem potom, ako-ravno bodo tudi s posebnimi vabili vabljena, še enkrat pozivajo, naj se udeleže vsaj z deputacijami občnega zbora „Sokola" v Trbovljah in sicer v društvenih oblekah v vspodbujo našim fantom. Občno zborovanje bo v nedeljo, dne 28. t. m. ob pol 4. uri popoldne v dvorani g. Forteja na Vodah. Deputa-cije naj naznanijo svoj prihod predsedniku pripravljalnega odbora gosp. Antonu Počivavšeku, Trbovlje I., da se jim preskrbijo vozovi h kolodvoru in nazaj. Na zdar!
b Odlikovanje cerkovnika. Odlikovala je štajerska namestuija cerkovnika v Kamnici, g. Tomaža Dobaja, s častno kolajno za 40 letno zvesto službovanje.
v Srbski vohuni v Gradcu! „Pester Lloyd" pe poročati, da se je obrnilo več srbskih vohunov v Gradec. Vsled tega se je upeljalo skrbno stra-ženje pri vseh vojaških napravah.
Uradni šlmelj vozi počasi 1 Dne 25. jan. 1908 je umrl v H.astniku skladiščnik pri tvrdki Gossleth Erben. Zapustil je svoji ženi in 2 otrokoma malo
premoženje — a zapuščinskega akta še sedaj sodišče v Laškem trga ni re-Silo, dasi bi vdova in otroci rabili obresti, G. okr. sodnik Wagner, ki je vendar samo vsled svoje izborne kvalifikacije prišel v Laški trs, je komo-den gospod!
b Pretepači slovenskih visoko-Aolcev v Graden pred sodnijo oproščeni. Ko je 30. novembra 1. 1. šla de-pntacija slovenskih visokošolcev k rektorju univerze, da odstrani nek za Slovence žaljiv nabitek v vestibnln in da da dvorano za zborovanje o vseuči-liškem vprašanju, nemškim dijakom tudi odposlanstvo ni bilo sveto. Navalili so se na Slovane, je potisnili od vseučilišča skozi Zinzendorfovo in Brandhof ulico, nekaj pa v Glacis ulico in pri tem pretepu so jurista Vladimira Trav-nerja iz Ljubljane do krvi pretepli in ga 4o suvali, ko se je onesveščen na tla zgrudil. Pred sodiščem so ti nemški vitezi seveda vse junaško ncajili, da se sodnik dr. Portugall ni prepričal o njih krivdi in jih je oprostil. Državno pravdništvo, ki je dosledno vlagalo prizive proti slovenskim obtožencem zaradi septemberskih dogodkov, ker so dobili po njegovem mnenju premalo kazni, ni vložilo tokrat priziva. Oproščenje je vzbudilo v slovenskih dijaških krogih veliko presenečenje, ker je sodnik več verjel nemškim pretepačem kakor pa izpoved bam zapriseženih policijskih stražnikov. Ali je to že morda znamenje dr. Hochenburgerjeve objektivnosti ?
a Is Ormoža (Anarhija pri pošti.) V Ormož je porinila direkcija aradnico tam nekje iz nemškega Češkega — in posledice niso mogle izo-stati. Ne samo, da slovenska stranka na poŠti ne more nič opraviti, da se Jo gleda — kot osel nova vrata, da M ji di na slovensko zahtevo povsem nekaj druzega, — se pošiljajo celo pisma, ki so namenjena v najbližjo okolico, v Ivajnkovce, kamor gre vsak dan vozna pošta, na Madžarsko. — odkoder pridejo po dolgih osmih dneh srečno zopet čez Ormož na svojo pravo mesto. S tem nastanejo, ker se je v gornjem slučaju šlo za uradne stvari, prizadetim zgube. Hoče li te kriti slovenskega jezika nevešča poštarica? Eekomandirana pisma — naslovljena na Dunaj — iščejo ta Dunaj po Madžarskem in Hrvaškem — ter po par dneh priromajo srečno v Ormož nazaj. Pisma, namenjena privatnikom, izgi-njajo, o njih ni duha ni sluha, ali pa pridejo odprta v roke naslovnika seveda še le po drugi roki, ker se pismonoša z odprtim pismom k naslovniku ne upa, temveč isto še le po dveh dneh dostavi.
Komu naj Se potlej zaupamo svoja pisma? To ni več brezbrižnost, to je anarhija. Pozivljemo poštno direkcijo, da napravi že enkrat red in te neznosne, anarhistične razmere odpravi.
Umor. Dne 21. febr., zadnjo nedeljo, je vstr^il zelo priljubljen fant po domače Ješovski v gostilni pri Sv. Trojici fanta Antona Skrabla iz Pri-s avce v srce. Nesrečnik je bil takoj mrtev. Ješovski se je sam naznanil. 8odniji. O povodu bodemo še poročali.
Železo od tvrdke Rakusch v Celju, naslovljeno v Središče, se je od tukaj odposlalo. Kaj pravite.središki trgovci?
n Tajni shod za bližajoče se volitve je bil v Obrežu pri Središču za dr. Ploja.
n Iz Rajhenbnrga. Pred par tedni je imela naša požarna bramba, ki se zove „prostovoljno društvo" svoj občni zbor. Na zboru se je predlog g. tajnika sprejel, da se mora potom županstva prisiliti vse tiste kateri niso izvršujoči člani, da vsi enako (bre* izjeme) prispevajo letno po štiri
krone. Nekaj dnij po obč. zboru je hodil res društveni blagajnik z občinskim stražarjem po trgu, noseč ukaz od županstva, da mora vsak 4 krone plačati ali pa kot izvršujoči član pristopiti. — Ker je pa pož. br. „prostovoljno društvo", povemo torej, da župan nima prav nobene pravice siliti koga za „vinar" prispevka, ter je s tem zakrivil nepravilnost, katera se naj v kratkem času popravi.
n Slovanski centrum — za vladno večino na razpolago ? Nemški listi poročajo, da se je izrazil nek „višje" stoječi slovanski politik, da „slovanska jednota" 125 mož ne bo ostala dolgo sknpaj, pač pa da se bo konsolidiral v njej „slovanski centrum'', kateri bo vladi za tvorenje nove večine na razpolago. — Ker sedaj Nemci, katerim „jednota" ni po volji, kolpor-tirajo vse mogoče vesti, je treba biti previden z njimi. — Zanimalo bo naše somišljenike tudi, da je graški „Volks-blatt", glasilo štaj. nemških klerikalcev pisal, da „patriotični" (reci klerikalni) elementi v „slov. jedn." itak ne bodo mogli dolgo skupno delovati s češkimi veleizdajalci, ker bi jim to škodovalo.
Hranjslie novice.
o V Ljubljani ne bo hišnih preiskav? Graški listi vedo poročati iz Dunaja, da so vesti o nameravanih hišnih preiskavah v Ljubljani neresnične.
o Poročil se je včeraj g. Ivan Kenda iz Ljubljane z geo Marico Pe-ternel z Bleda.
o Državna policija v Ljubljani. V soboto so došli v Ljubljano iz Trsta tri j j vladni policijski agenti v službovanje pri tuk. vladi.
d Narodno-napredna stranka namerava v bližnji bodočnosti prirediti več shodov po raznih krajih kianjske dežele.
d Ljubljanska občina prevzame deželno gledališče v Ljubljani.
d Kranjska hranilnica išče zastonj urednika za časopis, ki ga hočejo osnovati ljubljanski Nemci, da bi begali Slovence z lažnjivimi članki.
d Deželni odbor kranjski je glede vesti, da so bile tri ljubljanske tiskarne cenejše, nego „Katoliška tiskarna", ki je dobila tiskovna dela deželnega odbora, odgovoril, da se je po daljšem razmotrivanju prišlo do tega, da je ponudba „Katoliške tiskarne" najcenejša razun ene. Mi vzdržujemo, da ni bila le ponudba Dragotina Hribarja cenejša nego ponudba „Katoliške tiskarne". Deželni odbor naj le objavi pogoje v ponudbah, in jasno bo, da je bilo precej treba razmišljati, da se je našlo „cenenost" klerikalne tiskarne. Korupcija in žlahta sta začela kraljevati v deželnem dvorcu.
o Upokojen je na lastno prošnjo Jernej Grošelj, c. kr. poštni kontrolor v Ljubljani.
o Državno podporo za zgradbo savskega mostu pri Tacnu je ministerstvo zvišalo od 50.400 K na polovično vsoto projektiranih stroškov K 82000.
o Umrl ie Včeraj v Gočah pri Vipavi učitelj Anton Bezek. Pogreb bo jutri, v sredo, ob 10. uri predpoldne.
o Kmetijski tečaj se priredi v Cerkljah na Gorenjskem od 2. do 4. marca. Predavalo se bo o umetnih gnojilih, mlekarstvu itd.
HoroShe novice.
o Sp. Dravograd. Tukajšnji c. kr. orožuiki in občinski urad so dobili nalogo, vse „Korošce" od naročnikov pobrati. Die kleinen hängt mau, die grossen lässt man laufen. Za nemške
liste se nihče ne briga, prosto jim je ščuvanje na Slovence; ako se pa Slovenec nad izzivanji zgraža in iz ogorčenosti o „pravični" vladi kaj omeni, pa se morajo takoj vse vladne „ma-šine" gibati. Lepa pravica — siti smo je že do grla. Slovenec, redi Nemca, plačaj in molči!
o Kot notar se naseli v Rožeku dosedanji notarski kandidat v Mariboru dr. Robert Baumgartner.
Primorshe novice.
a Samomor vojaka. Včeraj zjutraj se je v sežanski vojašnici ustrelil s službeno puško Anton Zakrajšek, vojak 97. pešpolka, rodom iz Gorice. Vzrok še dosedaj ni znan. To je že drugi slučaj, odkar je nastanjeno vojaštvo v Sežani.
a Srečno je padel v Trstu iz okna v 3. nadstropju na dvorišče 6letni Humbert Binder. Zdravnik, ki so ga takoj poklicali, ni našel na fantu nobene zunanje poškodbe.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Preganjanja čeških narodnih socijalcev.
o Praga, 23. febr. (Brz. N. Dn.) Za 27. t. m. je zopet napovedana obravnava proti češkim narodno-socijal-nim agitatorjem radi protimilitaristične propagande, ki se je že enkrat morala preložiti. Toži se sklicatelje lanskega protimilitarističnega kongresa, ki je bil razpuščen, radi napeljevanja k ne-postavnosti in razžaljenja vojske.
Anarhisti v Pragi.
o Praga, 23. febr. (Brz. Nar. Dn.) Policija je aretirala vodje čeških anarhistov. Sumi se, da so krivi več cerkvenih vlomov in tudi zadnje tatvine v poštnem poslopju. V več provinci-jalnih mestih se iščejo soudeleženci.
Rusko špiceljstvo pred porotnim sodiščem.
o Krakov, 23. febr. (Brz. N. Dn.) Sodba v procesu gospe dr. Borovske proti uredniku „Naprzoda", ker jo je naštel med vohuni za rusko policijo, katerega izid pričakuje tukaj vse z veliko napetostjo, se izreče nocoj pozno v noči.
Rusija mobilizira ob avstrijski meji?
o Lvov, 23. febr. Tukajšnji poljski listi poročajo od meje, da je Rusija zadnjih deset dni izvršila mnogo izvanrednih premeščenj čet v obmejnih posadkah. Višji častniki neprestano potujejo po deželi, da inspicirajo posamezne čete. Občine se opozarjajo na predpise za časa mobilizacije. Povsod se pripravlja moštvo in konji za vojno. General in komandant v Kijevu je baje rekel častnikom, da naj bodo tako pripravljeni kakor bi morali iti vsak trenutek na vojno. (Na teh vestih bo marsikaj pretiranega. Kažejo pa, kako zelo se upošteva nenadni preobrat Rusije Srbiji v korist.)
Dogodki v Srbiji.
o Belgrad, 23. febr. (Brz. N. Dn.) V konaku je trajalo sinoči pozno v noč posvetovanje o kabinetni krizi in zunanjem položaju. — V palači prestolonaslednika je bilo sinoči zbrano zelo mnogo častnikov, ki so ostali čez polnoč. Prestolonaslednik je govoril o zunanjem položaju in rekel, da je isti sedaj za Srbijo zeio ugoden.
Konec domačih političnih homatij v Srbiji?
Belgrad. 23. febr. (Pos. brz. „Nar. Dnevu.") Najbrže se zgodi danes, če-
sar včeraj ni nihče pričakoval. Sestavi se koalicijski kabinet, v katerega stopijo voditelji in drugi najvplivnejši politiki vseh strank. Predsedstvo brez portfelja prevzame Stojan Novakovic, ki uživa velik ugled doma in v Evropi. Zunanje zadeve obdrži dr. Milovanovič, notranje Stojan Protič. pravosodje Stojan Ribrač, javna dela Nikolaj Pa-šič, poljedelstvo Jovan Zujovič, finance dr. Lazar Paču, prosveto Ljubomir Stojanovič, vojno general Živkovič. Vsi ti možje so znani tudi široki evropski javnosti.
Belgrad, 23. febr. (Pos. brz. „Nar. Dn.") Prej navedena rešitev krize bi se ne mogla bolje izvršiti. Tukaj se smatra in gotovo tudi v Evropi ta kabinet za koncentracijo vseh narodnih moči za usodepolne dogodke. To je poslednji opomin Evropi, da je Srbija pripravljena na skrajno obrambo. Sestavitev tega kabineta bo izzvala v Evropi ogromno senzacijo.
jto pustni toreH z^čer
domača zabaVa V „5Kalni Kleti". Vstopnina prosta.
(posebna Vabila se ne razpošiljajo).
Tržne cene.
22. februarja.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za mare 34'50, za maj 34 50, za september 32'50, za december 32'—. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 22'85, za oktober — december K 21'85. Tendenca mirua. — Vreme mrzlo.
Sladkor. Trst: Centrifugale Pilós prompte K 28% do 29s/g, za v dobavi K 29 V2 do 30'/4. Tendenca mirna.
Budimpešta, 18. febr. Pšenica za april 13'32, pšenica za maj 13' 18, pšenica za oktober K 11'42, rž za april K 10'57, rž za oktober K 9'70, oves za april K 8 88, oves za oktober K —'—, koruza za maj K 7'47. Promet 17.000 met. st.
Budimpešta, 15. febr. Svi-njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 139 do 140 vin, mlade, srednje 139 do 140 vin., mlade, lahke 139 do 140 vin.; zaloga 19 532 kom.
Svinjska mast v Budimpešti: 144'—, namizna slanina 128'—.
Borza za kmetijske pride 1 k e : Cene so se znatno zboljšale. Pšenica in rž sta se znova podražila za 5—10 vin., istotako koruza in oves. Promet je bil majhen.
Živinski trg na Duna j n: Prima ogrski voli 74—82 K, gališki 80—84 K, domači 88—94 K Tendenca trdna. Na sejm je bilo prignanih 3724 volov, med njimi 747 glav suhe živine.
Fo svetu.
o Vojaški nabori se bodo po vseh kronovinah odložili, ker državni zbor ne bo mogel do določenega časa dovoliti rekrutnega kontingenta.
o Norveški pesnik Björnstjerne Björnson je objavil članek proti anek-siji Bosne in Hercegovine, češ da bo aneksija grob ne samo za Avstro-Ogrsko, ampak tudi za evropski mir.
o Dunajski okrajni šolski svet je sklenil pritožbo na ministerstvo notranjih zadev proti nižjeavstrijski na-mestniji, ki je razveljavila sklep okr. šol. sveta glede zatvoritve učnih zavodov „Svobodne šole".
o Ruski car je imenoval drž. poslanca seuatorja Lukjanova ža višjega prokuratorja svetega sinoda.
o V nemilost je prišel pri ruskem carju veliki knez Nikolaj Nikolajevič, šef gardnih čet petrograškega vojaškega okraja.
o Italijanski minister zunanjih zadev Tittoni je nevarno obolel na in-fluenci. Čuje se, da poda demisijo.
a Na Rumunskem je zapadtl tako visok sneg, da so pretrgane ž- lezuiške zveze in je več tovarnih vlakov obtičalo v snegu.
o Arrigo, bivši župan v Mesini, ki je bil dva dni po potresu odstavljen, ker ni oskrbel dovolj varnostnih odredb, je zopet izvoljen županom.
o Francoska poslanska zbornica je dovolila 1 milijon frankov za žrtve potresa v južni Italiji.
b Umrl je dne 21. t. m. v Brnu v 85. letu starosti član gosposke zbornice in predsednik brnske trgovinsko-obrtne zbornice Julij vitez pl. Gomperz.
b Imenovanja pri pošti. Za poštne svetnike so imenovani poštni tajniki Ervin Katterer na Dnnaju, Adrian Müller v Gradcu, Ivan Jurasky v Arnu, Ivan Dobuš v Pragi za Dunaj, H. Dörfel v Pragi, K. Schwarzer v Pragi, dr. Anton Kastner v Ino-mostu, Viktor Streichert v Gradcu in Rudolf S k 1 i b a v Pragi, dalje poštni nadkomisarji Karl Schlesinger na Dnnaju in dr. Viktor Wranitzky v Graden.
v čez U let oproščen. Sesredinski porotniki so oprostil kmeta Ivana Horvata, kat ri je bil pred 11 leti obsojen, ker je baje zastrupili svojo taščo. Po novih pričah se je zdaj dokazala Hor-vatova nedolžnost!
V Rakovniku na Češkem se je uprizoril run na tamošnjo hvanilnico.
b Požar na parniku. Na parniku „Prezidente Roca" je na vožnji ob južnoargentinfckem obrežju v Buenos Aires med San Antonio in Puerto Madrin nastal požar in ladja je utonila z vsemi pasažirji (krog 200) in moštvom.
o Volilni kompromis med Mlado-in Staročehi za obč. volitve v Pragi se je razbil. Staročehi bodo prihodnjič stali v opoziciji proti Mladočehom.
d Državnozborske volitve na Ita-Ijanskem. Krščansko demokratična liga je postavila v okraju Monte Giorgio kot kandidata znanega duhovnika-modernista Romolo Murrija. Tudi soci-jalisti bodo podpirali to kandidaturo.
d Nov vodomer je izumil g. Ivan Renčelj, višji oficijal pri C. kr. dež. sod, v Trstu. Patentiran je že v Avstriji, Franciji in Srbiji.
d Ženska pozvala na dvoboj. Poslanec Puriškjevič, član skrajne desnice ruske dume, je nedavno razžalil pri-rediteljice ženskega kongresa v Petrograd u. Ena teh ga je zato pozvala na dvoboj. Radovedno se pričakuje, jeli Puriškjevič dvoboj sprejme.
d Število bogoslovcev v Pragi. Letos je vstopilo v prvi letnik bogo-slovnice v Pragi polovico manj dijakov kot lani. Vstopilo jih je v češki oddelek 9, v nemški 10; iz vsakega oddelka je pa že po jeden izstopil. Kljuo vsem ugodnostim se češko dijaštvo bogoslovja ogiblje. Mladi ljudje namreč nočejo prodajati svojega prepričanja. Bolje je stradati kot pa se prodati.
Društvene vesti.
o Učiteljsko društvo za brežiški in aevniški okraj zboruje letos v nedeljo, dne 7. marca ob 11. uri dopoldne v Brežicah. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Dopisi, poročila predsedništva in društvene zadeve. 3. Iz šolske prakse. 4 Predavanje. 5.
Želje in nasveti. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor.
o Zibika. Zahvala. Posojilnica iu okrajni odbor v Šmarju pri Jelšah podarila sta šolarski knjižnici v Zibiki 21 krasno vezanih knjig, za kar se naj-prisrčneje zahvaljuje šolsko vodstvo in kraj. šol. svet Zibika.
o Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj si je na zadnjem obč, zboru za prihodnjo triletno dobo izvolilo sledeči odbor: Janko Knapič, (Videm), predsednik; BI. Tornine, (Globoko), podpredsednik; Josip Jer-še, (Kapele) in Štef. S cheli g o (Raj-henburg) tajnika; Fr. Drnovšek, (Sevnica) pevovodja; M. Tramšek,
(Sromlje), odbornik. V socijalni odsek so bili izvoljeni: Jamšek, Jankovič, Knapič, Pečuik, Potočnik, Rismal in Vadnal. Društvene prispevke in naročnino za liste plačujejo vsi društveniki potom socijalnega odseka „Zveze". Toliko v pojasnilo tistim, ki niso bili pri zborovanju.
o Podporno društvo Franc Jože-fove šole v Ljutomeru ima v nedeljo 28. t. m. ob 3. uri popoldne svoj redni občni zbor v V. deškem razr. Franc Jožefove šole z običajnim vsporedom. Potrudite se p. n. podporniki in prijatelji ubožne mladine na zborovanje, da se prepričate o delovanju tega društva!
Dve
y trgovino z mešanim blagom sprejme takoj tvrdka
E. RaMofen, Rajkntarg.
123 5-4
in modno blago .: za obleke ::
priporoča firma
tvornica za snkno v Humpolcu na Češkem. Ty orniške cene. Vzorci franko.
112 50-5
Za mnogobrojne tolažljive dokaze iskrenega sočutja in so-žalja ob priliki smrti nepozabne soproge oz. matere itd., gospe
Marije Rade]
veleposestnice na Bregu
kakor tudi za častno in izredno obilno spremstvo k zadnjem^ počitku izrekamo tem potom čast. duhovščini, slavnemu učiteljstvu, gg. pevcem orglarske šole, zastopnikom raznih društev, denarnih zavodov in okraj. šol. sveta, sploh vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in udeležnikom, najtoplejšo zahvalo. CELJE-BREG, dne 22. svečana 1909.
Žalujoči ostali.
yggi
i] p
Trška občina Kozje naznanja žalostno vest, da je njen častni občan veleč, gospod
Ivan Bosina
knezoškofijski duhovni svetovalec, častni kanonik, vpokojen dekan kozjanski itd.
dne 23. svečana preminul.
Kozje, dne 23. svečana 1909.
Zuezna trgovina
v Celju
Rotouška ulica 2
Ček. ra£. St. 75.221
»
Svoji k svojim! "[[Mi
r^TIRGOVINA s papirjem, pisalnim in T risalnim orodjem priporoča: kan-1-1—I celljski, konceptni, pismeni, doku-®5iš mentili, ovltni, barvani itd. papir. Prodaja c.kr.šol. knjig in igralnih kart. Laslna zaloga šol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste «milo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseli tiskovin za krajne šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske urade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseli velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa t polnsnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in druire. Zavitki za urade v raznih velikostih. Molitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
Zuezna knjigoveznica
Celju Sdiillerjeua cesta 3
Sdiiileijeua cesta 3
■ ■ a

Zvezna tiskarna v Celju
Schillerjeva cesta it. 3.
D ■ ■
Cek. račun št. 75.222.
TISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki lioče uspešno delovati, kajti tiskovine — brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-SSS čltane t koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeli, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru Izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. ee©0O«eee©«e©OO Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena / modernimi črkami In okraski, kakor tndi opremljena z brziitjskniml atrojl najnovejše konstrukcije in #nira!nimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke. —«^MAaaaa
Svoji k svojim!
I . , IDOBNO urejena ter opremljena z I Vi I najnovejšimi pomožnimi stroji, * L-ll modernimi črkami in okraski se PS» priporoča slav. občinstvu, korpo-racijaiu, društvom in uradom t izdelovanje vseli v svojo stroko spadajočih del od imjpriprostejše do najfinejše izpeljave. Teza nje knjig za privatnike, društva in korporncije se Izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne In zadružne kiijižice s črnini, zittitili in barvastim tiskom v moderni, izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fascikljl za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne In obrtnike se nnjliitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
X
■ ■ ■
43 160—19