I RAVNATELJ
t- J U F I. J A P-
' & V 7 J
jt. 231
(U»t Mu*a vmU dao 3 dmccc L 33.—, pol tata L
;L 6.30 Y«t. — PoM»MB
V Širok o« ti 1 kolone (8t : Oice, zahvalo« poslan«.
Oglasi
Izlake ministra Belluzzo
Položaj pcJJedelstva in vlada
Kot smo že na kratko poročali v nedeljo, se je vršil v so-footo v prostorih ministrstva za nacionalno gospodarstvo v Rimu važen sestanek, katerega so se udeležili zastopniki vseh po-g-lavitnejših kreditnih zavodov v državi. Na dnevnem redu je bila predvsem razprava o položaju, !V katerem se nahaja v sedanjem Tiiou poljedelstvo.
Minister Belluzzo je obrazloži i na sestanku smernice, ki jih je zamislila ter jih izvaja vlada v svrho izboljšanja položaja poljedelstva v okviru splošne gospodarske bitke. Na sestanku se je ugotovilo, da se bo na podlagi kr. ukaza od 29. julija 1927 naglo in povoljno reševalo vprašanje agrarnih kre-Iditov. Obenem je bila sklenjena •čimprejšnja ustanovitev stalnega nacionalnega konsorcija denarnih zavodov za agrarne kredite.
V pondeljek je razposlala a-gencija Štefani izjave ministra Belluzzo, ki jih je podal ta poslednji po sestanku in ki je formuliran v njih program vlade, kolikor se nanaša sedanja gospodarska bitka na poljedelstvo.
Vprašanje agrarnih kreditov — je izjavil g. minister — ni na dnevnem reda le radi nedavnega fašistovskega zakona, ki ga že izvršujem, temveč tudi radi zanimanja, ki ga posvečajo stvari poljedelci sami in njihove organizacije. Radi tega se je vršil 24. junija prvi sestanek načelnikov kreditnih zavodov, ki ga je on. Mussolini osebno vodil. Sedaj, po treh mesecih, sem hotel r>otipati žilo kreditnega položaja, da bi mogla imeti vlada tudi v tem pogledu jasno mnenje o sedanjem hipu, ki ni le-hak za italijansko poljedelstvo.
Zastopnik omenjene agencije je stavil nato ministru vprašaje glede splošnega položaja poljedelstva. Mi stavite vprašanje —. je odvrnil minister — na katero ni lahko odgovoriti v malo besedah. Lahko pa vam rečem, da nisem ne optimist ne pesimist in da dobro vem, da je imelo italijansko poljedelstvo še težje čase, a jih je vendar premagalo. Suša, nenadni padec cen, živinorejska kriza itd. so bridke resnice sedanjega hipa. In že samo eno izmed teh dejstev zadostuje, da postane leto slabo. Pri vsem tem pa se je treba varovati zmote, v katero bi padli, če bi hoteli povzdigniti nekatere posamezne, dasi neljube slučaje v splošno pravilo, t. j. če bi mešali nekatere patološke slučaje z normalnimi, ali če bi jemali zmanjšanje dobička za popolno propast.
Moram naglasiti, da razlikujem med težkočami, ki jih imajo pridni in resni kmetovalci (ki tvorijo pač ogromno večino), in težkočami, ki jih imajo v nekaterih krajih in kričijo o njih kmetovalci, katerih položaj je težak, ker so povečali svoj obrat z nakupi ali najemi po ogromnih cenah, ki so se ustvarjale po konkurenci. Prvi se bodo rešili, glede drugih ne vem. Toda javno gospodarstvo se ne more ravnati po abnormalnih, patoloških položajih. V tem nazira-nju se strinjam tudi s sindikalnimi organizacijami.
Nato se je doteknil minister zanimivega dejstva, ki se je u-gotovilo na sestanku, da namreč svote, ki so jih postavili kreditni zavodi na razpolago za agrarne kredite, niso bile vse porabljene. Ta pojav je v zvezi z odporom, ki ga čuti kmetovalec proti najemanju kreditov.
Nočem biti prerok — nadaljuje minister Belluzzo — toda statistično pravilo je, da po težkem letu pride dobro leto. Dober kmetovalec pa ne sme biti skopuh na račun tehničnih »redutev. Mislim poleg tega, da lahko dobijo kmetovalci pri mnogih zavodih kredit na precej dolg rok, kar se je zagotavljalo tudi na sobotnem sestanku. V zvezi s tem vprašanjem opozarja minister Belluzzo v svoji izjavi tudi na določbe novega »akona, ki predpisuje za obratne kredite rok s potekom po Setvi, a za kredite za zaloge je Odločen rok petih let.
Kar se tiče ustanovit Te nove-
{a konzorcija za podeljevanje
reditov za izboljševanje kme-
w Trata, o »rodo, M. aoptmbra 1937.
EDINOST
■teriDui M ust
Letnik Lil
b npfavmttroi Trti 13), ulica S. Francesc o d'AnU 30. T*. , 11-97 Dopaai naj m poSfiJajn izključno uredniltvu. oglasi, rekla-in dan ar pa nprnvnifttvu. Rokopisi m ne vračajo. Nafrankirana m na aprajamajo. — La«tt založba in tiak Tiskarna «Edino ti*. foduradniStaro ▼ Go rici t ulica Gioaut C ar da cei It- 7, L n> — TslaL it. 322» Olmi in on^ovomi uradniki prol Filip Pario.
tijskih obratov, je povedal g.
minister, da je že na sobotnem sestanku prijavilo svoj pristop kakih dvajset denarnih zavo-; dov. Predvideva, da bo v ta na^ men podpisanih čim prej vsaj 200 milijonov lir.
Vse, kar je fašistovska vlada mogla — je zaključil minister Belluzzo svojo izjavo o omenjenem važnem sestanku — je storila z vnemo in odločnostjo. Poleg organizacije kredita in smernic za nekatera proizvodna sredstva je odredila znižanje železniških tarif, davkov, pristojbin itd. Resnica je, da je položaj po posameznih krajih odvisen od različnih prevladujočih okoliščin. Toda dovoljujem si fcrl-diti, da ni nobena vlada pred vlado Benita Mussolinija izkazala tako prostovoljno in naglo dolžne in prisrčne pomoči potrebnemu trudu poljedelcev. In poljedelci vedo, da se je zgodilo to po določenih osebnih navodilih vodje, ki jim sledi in jih spoštuje.
Vesel dogodek vobitelj! on. HussolInUo
Načelniku vlade se je rodil četrti otrok
FORLI, 27. V pretekli noči je v vili on. Mussolinija v Car-pegni njegova soproga Rahela ob asistenci profesorja Cezarja Miclielija rodila tretjega sina. Novorojencu bodo dali ime Roman. Mati kot sin sta zdrava. Krst se bo vršil jutri v cerkvi v Carpegni.
RIM, 27. Kakor poroča agencija «Informatore della Štampa«, je bila vesela vest o rojstvu četrtega otroka načelnika vlade sprejeta povsod, zlasti pa v ljudjskih slojih, z velikim veseljem. Na tisoče brzojavk prihaja že ves dan v Carpegno na naslov predsednika vlade. Svoje častitke so poslali kraljeva obitelj, savojski princi, vsi prefekti in občinski načelniki, politični tajniki, tajniki fašistov-ske stranke, diplomatični zbor, senatorji in poslanci. Tudi v Vatikanu so sprejeli vest z do-padenjem.
Vsi današnji listi prinašajo pod vestjo o rojstvu četrtega otroka načelnika vlade kratka voščila in pozdrave. Rimska «Tribuna» prinaša svoje voščilo pod naslovom: «Rodil se je Roman Mussolini». K voščilu dodaja sledeče besede:
«Italija zna kakor morda nobena druga država ceniti podobne vesele dogodke, kajti italijanski narod je oni, ki je ostal med splošno pogibeljo vseh tradicij najbolj zvest kultu domačega ognjišča in ki vidi skoro edini še v ženi in ob domačem ognju naj solidne jšo zemsko resnico.
Danes izgleda, da odgovarja on. Mussolini vsem s svojim radostnim vzgledom. Intimen je praznik, ki donaša svoje veselje vsem onim, ki imajo vero. Med temi smo tudi mi in naši čitatelji. Roman Mussolini, bodi dobrodošel.«
lm vodstva Taflsfevske stranke
bo preložena?
RIM, 27. Za jutri zjutraj je bila napovedana seja vodstva fafii-stovske stranke, ki bi se morala sestati pod predsedstvom on. Mussolinija. Ker pa je načelnik vlade odsoten, bo bržkone seja strankinega vodstva v poslednjem trenutku odgodena odnosno preložena na poznejši čas.
Na predstoječi seji bo razpravljalo vodstvo fašistovske stranke o proslavi pete obletnice pohoda na Rim, ki se bo letos proslavila na zelo svečan in veličasten način. Posebno veličastne bodo proslave v prestolnici, kjer se bo 28. oktobra zbralo veliko število fašistovskih organizacij.
Razen tega bo razpravljalo vodstvo fašistovske stranke tudi o pripravah za prihodnje zasedanje' velikega fašistovskega sveta, kateremu pripisujejo že sedaj veliko važnost, ker bo veliki fašistovski svet temeljito razpravljal o pomembnih vprašanjih splošne, gospodarske in sindikalne politike.
RIM, 27. Davi so se povrnili v prestolnico finančni minister on. Volpi, državni podtajnik on. Bottai in glavni tajnik fašistovske stranke on. Turati.
ArsentlasM zim. minister
pride ▼ Rim
RIM, 27. Pojutrišnjem prispe iz Genove v Rim zunanji minister argentinske republike Gal-lardo. V Rimu bo gost italijanske vlade. Minister Gallardo namerava 12. oktobra v Genovi prisostvovati odkritju spomenika generala Belgrana. Še prej pa ga bo v San Rossore sprejel kralj, v Rimu pa načelnik vlade on. Mussolini. Njegov pose t v Rimu bo veljal poglobitvi prijateljskih odnošajev med Italijo in Argentinijo.
O priliki odkritja spomenika generala Belgrana bosta prispeli v genovsko pristanišče tudi argentinski vojni ladji «Sar-miento» in «Belgrano», od karter ih je bila ena zgrajena v neki italijanski ladjedelnici.
BolttRltrkraU Boils
t Rimu
RIM, 27. «Giornale d'Ita!ia» prinaša v svoji današnji številki kratek članek o bolgarskem kralju Borisu in njegovo sliko.
«Kralj Boris», pravi rimski list, «se nahaja že nekaj časa v Italiji, po kateri potuje inkognito pod imenom grof Rylski. Pred dnevi je bil v Firenzah in nikakor ni izključeno, da je — ko pišemo te vrstice — že gost Rima, to pa seveda še vedno inkognito.«
V ostalem delu članka priob-čuje list kratek življenjepis kralja Borisa, v katerem hvali njegove vrline in njegove zasluge za bolgarski narod ter zaključuje:
«Taka je v resnici svetla podoba kralja Borisa, to je poglavarja prijateljske države. Itali-jansko-bolgarsko prijateljstvo traja namreč že od nekdaj in vojna ga nikakor ni oslabila, ker si tekom nje nismo stali nikjer neposredno drug drugemu nasproti.«
RIM, 27. Bolgarski kralj Boris je danes prispel v Rim.
Dgao|atma okrožnica proevobte-ga ministrstva
RIM, 27. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se morajo vršiti pričetkom novega šolskega leta na srednjih šolah velike slavnosti v fašistovskem duhu. Pričetek šolskega leta, pravi minister v svoji brzojavni o-krožnici, mora biti praznik fašistovske šole. Spričo tega naj poudarjajo govorniki v svojih govorih vzvišene cilje, za katerimi stremi vlada, ki hoče, da se vzgaja nova generacija duševno in telesno z največjo resnostjo, da bo mogla priboriti svojemu narodu čim lepšo bodočnost.
Konkordat med Vatikanom in Litvo podpisan v Rimu
RIM, 27. Davi je bil v Rimu podpisan konkordat med Vatikanom in Litvo. Za Litvo ga je podpisal litvanski ministrski predsednik in zunanji minister gospod Valdemaras, za sveto stolico pa državni tajnik kardinal Gasparri. Po podpisu konkordata je papež sprejel gospoda Valdemarasa in litvanskega poslanika pri Vatikanu gospoda Sanlysa v posebni avdijencL
r Italiji
BENETKE, 27. Danes ob 16. uri je odletel ameriški milijonar Levine na svojem letalu <cMiss Columbia» v Ravenno, kjer namerava zaprositi za sprejem pri predsedniku vlade. *
RIM, 27. Rimski časopisi prinašajo poročilo iz Benetk, da je ameriški milijonar Levine danes popoldne odletel na svojem letalu «Miss Columbia» v smeri proti Rimu. Do pozne ure zvečer pa letala ni bilo opaziti nad Rimom.
RIM, 27. Danes ob 10. uri dopoldne se je vršil veličasten pogreb bojevnika Ivana Piovellija iz Brescije, ki je predvčerajšnjim umrl na rimski polikliniki vsled poškodb, ki jih je dobil pri železniški nesreči na rimskem kolodvoru. Poleg mnogo uglednih osebnosti in organizacij se je udeležil pogreba tudi glavni tajnik fašistovske stranke on. Turati.
Amerikanski legionar*! v Rim*
RIM, 27. Včeraj nekoliko pred pol noč i o so prispeli v Rim V
dveh posebnih vlakih Člani ameriške legije. Na postaji Termini so Amerikance pozdravili zastopniki oblasti, vodstvo italijanskega bojevniškega udruženja, zastopniki mestnih patrio-tičnih organizacij in množica rimskih bojevnikov, ki so tvorili gostom Špalir.
Okrožnica o varovanju gozdov
RIM, 27. Ministrstvo za narodno gospodarstvo je razposlalo glavnemu povelj niš tvu gozdne milice okrožnico, v kateri ga opozarja, da je treba z največjo strogostjo nadzorovati izvajanje zakona o gozdovih. S svojo o-krožnico namerava ministrstvo doseči strožje čuvanje in varovanje gozdnega bogastva, kaj važno posebno sedaj, ko se bo kmalu pričelo izsekavanje gozdov.
Poplave o gornji Italiji
LECCO, 27. Reka Adda je včeraj zjutraj Še vedno naraščala. Vode jezera Como so se dvignile. Mesto je ogroženo od poplave.
SONDRIO, 27. Položaj se je nekoliko zboljšal. Reka Mallero sicer še ni upadla, vendar nevarnost poplave ni več tako velika. Jez ob reki se polagoma še nadalje podira. Del me3ta je moralo prebivalstvo zapustiti. Gasilci, bersaljeri in drugo vojaštvo so pridno na delu, da za-branijo nadaljnje prodiranje vode. Železniška proga do Co-sio-Traone je še vedno pretrgana, tudi pokrajinska cesta je na več krajih narušena. Skoro vsi; mostovi so se porušili.
FORTEZZA, 27. Včeraj zjutraj so se podali na mesto, kjer je padel vlak v valove reke 'Ai-sach, oblasti, da izvedejo sodno preiskavo. Na mesto nesreče so bili odposlani oddelki 45. mili£ke legije in 6. alpinskega polka. Doslej je bilo najdenih v reki pet trupel. Truplo inženirja Castruccija so našli na desnem bregu reke blizu Albesa južno od Bressanona.
INTRA, 27. Povodom poslednjega deževja je jezero Maggio-re precej narastlo. Reke in hudourniki so nanesli vanj z gorovja po cela drevesa. Porušilo se je v okolici nekaj mostičev.
Poplave na Tirolskem
INOMOST, 27. V Gassnitzu so poslednja deževja in narasti! hudourniki povzročili veliko škodo. V Inomostu samem je reka Inn prestopila bregove in poplavila del mesta. Porušilo se je več hiš. K reševanju ljudi in premičnin so bili pozvani gasilci in vojaštvo. Promet na mostu preko ena na avstrijsko-švicarski meji je bil prekinjen, ker grozi mostu nevarnost, da se podere.
BREGENZ, 27. Prebivalstvu Ruggela je prizadelo naraščanje Rena veliko strahu. Res je pretila kraju poplava. Prebivalstvo je zapustilo mestece in takoj nato je reka podrla jez blizu Gambrina in poplavila mestece in vso okolico. Lichtensteinska vlada je prosila vorarlherške o-blasti takojšnje pomoči.
Krtu vesti o Koenneckn in njegovem poleta
BASSORA, 27. Pred kratkim smo poročali, da je nemški letalec Koennecke po 20-urnem poletu srečno pristal v Angori. V soboto zjutraj je letalec nadaljeval svojo pot iz Angore proti Bassori, kjer so ga še istega dne zvečer pričakovali. A letalca ni bilo in tudi še sedaj ni nikake vesti ne o letalu ne o letalcu.
Sovjetski poslanik Rakowski bo zapustil Pariz
BERLIN, 27. Iz Kovna poročajo, da je glasom vesti iz Moskve svet ljudskih komisarjev po daljšem obotavljanju sklenil odpoklicati poslanika Rakow-skega z njegovega mesta v Parizu. Ta odločitev bi naj bila utemeljena s tem, da je poslanik Rakowski sam prosil komisarja za zunanje zadeve Čiče-rina, naj ga odpokliče. Rakow-ski bi naj bil zatrdil, da mu ni mogoče več prenašati gonje francoskega tiska. 2elel je tudi menjati svoje mesto s sovjetskim poslanikom v Berlinu, ki pa te ponudbe noče sprejeti.
Zaklioilteo 8. zasedanja Družne narodov
Predlogi o gmotni podpori napadenih držav, o varnostnih in garancijskih paktih — sprejeti
ŽENEVA, 27. Na zasedanju Družbe narodov so včeraj dopoldne razpravljali o arbitražnih, varnostnih in razorožit v enih vprašanjih ter so sklepali o petih predlogih, ki jih je predložila posebna komisija, ki je proučila vsa vprašanja o varnosti, razorožitvi, mirovnih garancijah itd.
Na plenarni seji Družbe narodov je italijanski delegat senator De Marinis podal več pomembnih izjav o italijanski mirovni politiki. Italija je vedno resno mislila na mir; to pričajo njene arbitražne pogodbe pogodbe z bližnjimi in dalj njimi državami, to dokazujejo pa tudi njeni neverjetno nizki vojni proračuni in garancije, ki jih je dala Italija, ko je podpisala lo-karnski pakt.
Na plenarni seji je bilo vseh pet predlogov sprejetih soglasno. Prvi predlog se je nanašal na civilno aviatiko, ki bi morala zasledovati le gospodarske cilje, in na pogodbe med posameznimi letalskimi družbami. Drugi in tretji predlog sta se nanašala na vmešavanje sveta Družbe narodov v slučajih mednarodnih kriz. Po četrtem predlogu bi se morala v naprej zbrati denarna sredstva za eventuelno podporo napadenim državam. Peti predlog pa se je nanašal na ra.z-voj varnostnih in garancijskih paktov med dvema ali tudi več državami, nadalje na tehnične priprave za razorožitveno kon-Kerenco in končno na ustanovitev posebne komisije za proučevanje varnostnih vprašanj in potrebnih varnostnih garancij.
ŽENEVA, 27. Zasedanje Družbe narodov se je danes nadaljevalo in zaključilo.' Proračun za novo palačo Družbe narodov je bil določen na 19,500.000 švicarskih frankov. Osnovan je bil poseben odbor, ki ima nalog, da prouči razne gradbene načrte in izbere onega, ki bo najbolj odgovarjal praktičnim potrebam in estetskim vidikom družbine palače. Sklep tega odbora bo predložen v ratifikacijo svetu Družbe narodov.
Nadalje je bil na plenarni seji
odobren proračun Družbe narodov za leto 1928., in sicer v znesku 25,333.000 frankov. Nato se je pretresalo zaključke prometne konference in so ugotovili z zadovoljstvom, da je konferenca dosegla v vseh točkah dnevnega reda popoln uspeh in mnogo doprinesla k čim ožjemu sodelovanju držav-nečlanic Družbe narodov. Ko je bilo pregledano delo odbora strokovnjakov za postopno kodifikacijo mednarodnega prava, so sklenili, da se vprašanje državne pripadnosti teritorialnih voda in vprašanje odgovornosti drŽav za škodo, ki bi jo utrpeli tuji državljani ali pa tuje blago na njihovem ozemlju, predložita prvi konferenci, ki se sestane v Haagu.
Med drugim so se bavili na zasedanju s predlogom uruguaj-ske delegacije za pripravo načrta kodifikacije mednarodnega prava. Na predlog paraguaj-skega delegata Caballera je bilo sklenjeno, da se naprosi svet Družbe narodov, da pozove odbor strokovnjakov, naj prouči vprašanje kodifikacije mednarodnega prava in pripravi do prihodnjega zasedanja Družbe narodov tozadeven material.
Nato je predsednik zasedanja uruguajski delegat Guani, pred-no je zaključil zasedanje, ugotovil uspehe tega zasedanja in posebno povdarjal trdno voljo Družbe narodov, da z vsemi sredstvi pospeši rešitev vprašanj razsodišča in omejitve oboroževanja v čim večji meri. Končno je predsednik izjavil, da je Družba narodov dovolj prožna, da upošteva vse nasvete, vse interese in da sprejema vse impulze, ter je zaključil 8. zasedanje Družbe narodov.
V Zagrebu bo otvorjen nov i lavski sanatorij
BEOGRAD, 27. Jutri odpotuje v Zagreb minister za socialno politiko dr. Gosar, da se udeleži otvoritve najmodernejšega ju-goslovenskega sanatorija za je-tične delavce, ki je bil zgrajen na Klenovcu, v zagrebškem predmestju.
DNEVNE VESTI
M H mu i mt n tel®
Poluradno glasilo «Reichs-post» je objavilo te dni značilen članek, ki dokazuje, da se na Dunaju z vso resnostjo pretresa vprašanje, ne bi li mogla dobiti tudi Avstrija svoj izhod na široko morje v Trstu v obliki posebne avstrijske svobodne cone.
Tržaško pristanišče — je rečeno v članku med drugim — je tudi po znanih spremembah v srednji Evropi naravni izhod avstrijskega izvoza proti Levantu. Že sedaj gre velik del avstrijske trgovine skozi Trst, kar pomeni, da mora iti. Radi tega ni težko razumeti, kakšno olajšavo bi pomenil za nas dogovor z Italijo o podelitvi svobodne cone, kot jo ima že Čeho-slovaška. Na ta način bi se avstrijska trgovina osvobodila od kontrole inozemcev. Taki svobodni coni — dostavlja «Reichs-post» — bi ne nasprotovale nepremagljive težkoče, kajti sen-žermenska mirovna pogodba jo izrecno predvideva.
List pravi dalje, da teži avstrijska trgovina Že po naravi proti Trstu. Zadostuje, da se pomisli pri tem na slučaj Poljske in Cehoslovaške. Poljska, ki ima svoj izhod na morje v Gdanskem, se kljub temu V znatni meri poslužuje tudi Trsta. Naj bodo vzroki temu kakršnikoli, to dejstvo obstoji. Morda so krivi tehnični nedo-statki Gdanskega, ki je mnogo padlo, odkar je zgubilo nemško upravo, morda pa neplovnost Visle, odkar se je opustila regulacija reke in se je dopustilo, da se njen izliv zastavi s pe-skom; morda so še drugi vzroki, toda, ponavljamo, dejstvo je. In če bi to dejstvo ne bilo še prepričevalno, evo tu primer Cehoslovaške, ki ima Hamburg, kateri ji je za 180 kilometrov bližji nego Trst. Kljub temu u-smerja en del svoje trgovine
preko Trsta na podlagi tarifnih dogovorov in svobodne cone, ki podel j ujel popplno uvobodo trgovine.
Za Avstrijo veljajo tem bolj razlogi, ki so odločilni za Čeho-slovaško. Zato ni nobenega dvoma, da si mora Avstrija v Trstu skušati odpreti pot na široko morje potom tozadevnega dogovora.
DOPOLAVORO IN POŠTNI UPOKOJENCI
Društvo državnih upokojencev sporoča:
Na podlagi ministrskega dovoljenja postanejo poštni upokojene' lahko člani poštnega dopolavora in se v nJem aktivno udejstvujejo.
Natančnejša pojasnila se dobijo v društvenih prostorih.
Osebne učiteljske vesti
Gdč. Matilda Kuntih, ki je prvotno dobila premestitveni odlok za Varzo, je dobila nov premestitveni odlok, ki prejšnjega preklicuje in jo namešča V Scrivia-Serravalle v aleksan-drijski pokrajini.
G. Rudolf Humar, učitelj v Biljah, je pa premeščen v Ostro pri Ankoni.
Znamke, ki pridejo iz prodaje.
Poštna uprava sporoCa, da s 5. oktobra t. 1. preneha prodaja znamk v spomin VII. stoletnice sv. Frančiška. Raba omenjenih znamk pa je dovoljena na pismih do 31. decembra 1927. Znamke se ne bodo menjavale za druge.
Razpust »Čitalnice« v Skednju
S prefektovim odlokom je bila razpuščena «Citalnica» v Skednju z motivacijo, da je njeno delovanje v nasprotju z nacionalnim redom* Škedenjska «Citalnica» je bila najstarejše slovensko društvo na tržaških tleh.
Izvanredno debel krompir
Pišejo nam:
Francu Lavrenčiču iz Vrhpolja pri Vipavi št. 107 je zrastel na Nanosu krompir, ki jo tehtal 970 gramov. Je to izvanreden slučaj v
n.
•EDINOST*
V Trsta, dne 28. septembra 1927.
vsej okolici, zlasti, ko je bil« letos za krompir tako slaba letina. Opata se pa, da onim, ki so sadili letos krompir na Nanosu, je izvrstno uspel.
■Nalezljive bolezni v našem mestu.
V tednu od 19. do 24. t. m. so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davica 7, škrla-tica 3, trebušni legar 10, paratifus 1. Umrla je ena oseba na davici.
Iz tržaškega življenja
/ _____
Padel z voza.
Z nekim avtomobilom je bil včeraj popoldne prepeljan v mestno bolnišnico 40-letni kmet Anton To-mazič iz Podgrada; imel je močno krvavečo rano na desni nogi in Živčni šok. SprenSjal ga je orožnik Angel De Marchi, ki je povedal, da je Tomažič na cesti med Žavljami in Miljami padel s svojega dvovprežnega voza, s katerim se je vračal iz mesta domov. Pri padcu je prišel z nogo pod kolo in tako zadobil omenjeno poškodbo. Sprejeli so ga v kirurgični od-lek
Hada nezgoda otroka.
Komaj enoletni Uruno Cecchet, stanujoč v ulici Solitario št. 4, se je včeraj popoldne igral doma pri ognjišču, na katerem se je kuhalo kosilo. V hipu, ko babica ni pazila nanj, je mali Bruno stopil na stolček ter skušal potegniti k sebi pi-sker z juho. Tedaj se je zgodilo, kar se pač v takšnih slučajih navadno zgodi; pisker se je prevrnil in vrela juha se je razlila na malega neprevidneža ter ga hudo o-parila po obrazu, vratu in prsih. Na vpitje je prihitela mati, ki je prenesla nesrečnega otroka v mestno bolnšnico, kjer se ubožec sedaj bori s smrtjo.
Gostilna tajnih ljubezenskih sestankov
Policija je v zadnjem času zvedela. da se v gostilni Antona Span-gher v Barkovljah pogostoma sestajajo zaljubljeni parčki, katerim se na zahtevo tudi oddajajo v najem posebne sobe. Predsinočnjim sta se dva policijska organa hotela natančnejše prepričati, s kakšnim namenom se pravzaprav sestajajo tam zaljubljenci; ko se jima je zdelo, da je napočil ugodni trenutek, sta stopila iznenada v gostilno ter obiskala vse stranske prostore. Njun obisk ni bil brezuspešen; presenetila sta šest zaljubljeni parčkov, med njimi 17-letno šiviljo Normo C in 25-letnega pomorščaka Viktorja B. Dočim so ostali zaljubljenci, ki so bili vsi polnoletni, smeli po zaslišanju oditi po svojih opravkih, je morala nezrela Norma slediti agentom, ki sta jo spremila domov ter jo izročila starišem. Njen kavalir pa je bil odveden na kvesturo, kjer je moral pojasniti svojo prigodo; nato je bil izpuščen na svobodo. Lastnik gostilne je bii aretiran in se bo moral ob svojem času radi svoje prevelike... gostoljubnosti zagovarjati pred sodiščem.
i......mm i »ni1 ———
Tržaško sodišče
Nsčicveški sin pred sodiščem
Pred dnevi se je začela obravnava proti Ferdinandu Furlan, ki je obtožen, da je večkrat pretepel lastno mater in ji dne 15. t. m. prizadejal celo poškodbe, ki jih je zdravnik označil ozdravljive v nad 14 dneh.
Včeraj se je obravnava, ki je bila prenešena, da se dožene duševno stanje obtoženca, nadaljevala pod predsedstvom cav. Marinaza.
Obtožnica se je pomnožila še za dve točki: Naznanjen je bil namreč, da je zlostavljal tudi polbrata Silvana, starega 13 let in polsestro Josipino staro 10 let. Vrhu teda govori obtožnica o poskusu umora na osebi polbrata.
Furlan je namreč pred 4 leti poskušal obesiti Silvana. Fantič je že visel in šele ko je Ferdinand videl, da postaja obraz brata moder, se je dejanja skesal in si hotel zagotoviti molk s tem, da mu je ponudil skodelico mleka.
Najvažnejša točka včerajšnje obravnave je bila s čitanjem mnenja znanih tržaških psihijatrov dr. Licen-a in dr. Costantinides-a Iz poročila izhaja, da je Furlan v bolnici, kjer se nahaja na opazovanju, imel več nevarnih živčnih napadov. Vendar pa smatrata oba izvedenca, da je duševno stanje obtoženca relativno normalno, ako tudi je ta zelo podvržen zunanjim vplivom in precej omejen.
Drž. pravdnik je zahteval obsodbo obtoženca.
Branil je obtoženca odv. Sparta-co Sandrini, ki je seveda ves svoj govor naslanjal na izdano spričevalo izvedencev in prišel do zaključka, da se mora Furlana v tem smislu oprostiti.
Sodišče pa jo le deloma upoštevalo tezo zagovornika in obsodilo Furlana na 6 mesecev in 20 dni ječe.
Vesti zJSoriškega
Goriške mestne vesti
Premeščen je
Gen. grof Piola Caselli, poveljnik goriškega volaškega o-kiužja, je premeščen v Manto-vo, kjer bo sprejel vodstvo vojaške šole.
—	PoveljniStvo III. brigade alpincev je poverjeno gen. Rob-bio, ki je do sedaj vodil vojaško šolo v Mantovi.
Močno je pieptnHI startfe
Enoletni Mihael Costa, katerega stariši stanujejo v ulici Camposanto št. 41, je požrl iglo. Stariši so ga vsi prestrašeni pripeljali v bolnico, kjer so mu zdravniki izprali želodec. O-zdravel bo v 15 dneh. .
Umrl je
Petletni otrok Anton Filipini, o katerem smo včeraj poročali, da je padel iz drugega nadstropja na cestni tlak, je včeraj zjutraj ob 5. uri v bolnišnici po strašnih mukah umrl.
O ti kolesarji!
Razen avtomobilov so se začeli zadevati med seboj tudi kolesarji. Zeleni križ je moral včeraj nemudoma v Faro, kjer je pobral 48-letnega Leopolda Ca«-stelanija, ki si je razbil spodnjo čeljust in se pobil po desni roki. Zadel je namreč ob kolo nekega bersaljerja in pa&el. Prepeljali so ga v goriško bolnico.
—	Istotako je Zeleni križ prepeljal v bolnico Ivana Furlani-ja, starega štiri leta in stanujo-čega v ulici Trieste št. 3. Povozil ga je zopet nepreviden kolesar.
Tlček v kletki
V Gorici se je zadnje čase dogajalo veliko zagonetnih tatvin. Oblasti dolgo časa niso mogle izslediti tatu. Vendar pa so z vnemo iskale. Marešjalo Palumbo pa je včeraj aretiraj nekega gospodiča, ki se je izvrstno oblačil in nosil ter pohajkoval po Gorici. Ko so ga vjeli, se jim je predstavil kot Jožef Venturini iz Istre. Pa mu niso kar tako verjeli in počasi je izdal, da se piše Jožef Cosolini in da stanuje navadno v Vidmu. Je že star znanec policije, s katero je imel že precej opraviti. Nekdaj je bil pot-štni uradnik, pa se mu ni zljubilo več delati, češ, da se da na stroške drugih tudi živeti. Saj ni imel neumnih idej! Zaznalo se je, da je vojaški dezerter in da je bil radi tega zločina obsojen od vojaškega sodišča na 10 let ječe. Sedaj je priznal, da je v Gorici izvršil zadnje čase veliko tatvin, kradel je vse, kar mu je prišlo pod roke: obleko, denar, salam, kokoši, vino, kolesa itd. Pokazal je tudi policiji v parku drevo, v katerem je imel skrito taitnsko orodje. Zaprli so ga in naznanili oblastvom.
Sklepi upravnega odbora goriške
poliraj ine iz seje 22. sept. 1927.
A. Zadeve, ki so se odebrlle brezpogojno:
Vrtovin, Kamnje, Planina: Prispevek za spomenik italijanskemu mornarju.
Gorica: Upokojitev Valenta Josipa, glavnega davčnega poslovodje.
Kcžbana: Obleke za Balillo in male Italijanke.
Vrtojba, Ozelfan: Prispevek II-druženju pohabljencev in vojnih invalidov.
Tolmin: Telefonična zveza Pod-brdo, Tolmin, koncesija telefonič-ni beneški družbi.
Ustje: Prispevek k deželnemu podpisovanju za letalo.
Vrtojba, Poilkraj: Prispevek državnemu patronatu za socialna zavarovanja.
Gojače, Vrtovin: Povišanja davka na živino za eno četrt.
Volče: Družinski davek za leto 1927.
Biestcvica: Družinski davek.
Leže, Goča: Pravilnik za občinsko policijo.
Temnica: Normalni cenik užit-
nine.
Brestcvica: Povišek davka na
pse.
Lokovec: Prispevek Udruženju samobitnih činiteljev.
Vciče, Livek: Froračun 1927.
Medana: Povišek davka na živino.
VclSe: Obrtni in prodajalni davek za 1 1927.
B)	Zadeve, ki so se odobrile z opazkami:
Ledine, Medana, Vojsko: Prispevek glavnemu Udruženju samobitnih činiteljev.
Vojščica, Sela: Normalni cenik užitnine.
C)	Zadeve, ki so se odobrile z gotovimi izpremembami:
Podkraj: Proračun za 1. 1927.
D)	Zadeve, o katerih se Je izrazilo ugodno mnenje.
Vrtojba: Nakup zemljišča za podaljšanje občinske ceste.
Ozeljan: Družinski davek.
Sedlo: Obrtni in prodajalni davek.
št. Viška gora: Občinska komisija za trgovino: Oprostitev Jakoba Ježa od vplačila kavcije.
Brestovlca: Občinska komisija za trgovino: Oprostitev Josipa Tr-čona in Josipa Eschenazzi-ja od vplačila kavcije.
Gorica: Občinska komisija za trgovino: Oprostitev Uršule Konic od vplačila kavcije,	f
E)	Zadeve, o katerih se je izrazilo neugodno mnenje:
črniče: Občinska komisija za trgovino: Oprostitev Karla Slaml-ča in Josipa Pisotto od vplačila kavcije.
F)	Zadere, ki so se odbile.
dempas: Rekurs Antona Kometa proti letnemu davku na licence.
Izpred sodlKa
Pobrali so toneSke obveznice, flk menjali In denar zapravili
Trije so bili: Eden je bil Še skoraj deček letnika 1908, drugi je bil policiji že prev dobro znan, tretji je pa bil ubožast možiček, ki ga žena veliko ne obrajta. Jože Huljat, Jože MikluŠ in Karlo Škerlj, prvi iz Grgarja, drugi iz Pevme, tretji iz Gorice. Obdolieni so bili, da so Tereziji Doljak pobrali be-neftke obveznice, jih prodali ter dobljeni denar na nedostojen način zapravili,. S.tvar se je zgodila na sledeči način: V Grgarju pri Doljakovih je služil izprijeni Jože Huljat, ki je bil že parkrat, čeprav še tako mlad, obsojen radi tatvine. Dolj&kovka je imela mladega sina Ivana, kateri je zašel v družbo Huljata. Huljat je zvedel, da hrani Doljakova beneške obveznice v vrednosti 2500 lir. Vrgel je mreže na mladega Ivana in mu pričel obljubovati, da mu kupi kolo, če vzame materi obveznice, ki jih bodo potem zmenjali. Ivan, kateri je imel pred očmi le kolo, je brezmiselno ubogal Huljata in pobral materi iz skrinje obveznice, za katerih vrednost pač ni vedel. Dobro, obveznice so bile tu. Toda niso bile ne podpisane in kdo jih bo tudi šel menjati. Ona dva sta premlada, da bi jima bančni u-radnik zaupal. Pa sta šla najprej k Jožefu Miklušu, ki jo v Grgarju zelo na slabem glasu. Ta pa se je izgovarjal, da ni vešč temu poslu, ko bosta zamenjala denar, naj ga pa obvestita. Imel pa je najbrže še globokejše svoje prste vmes, ker sta se s Huljato-m poznala. Poslal ju je k svojemu svaku Karlu Škerlju, naj njega zaprosita. In sta ga. Škerlj je res šel, podpisal obveznice in jih zmenjal na ljubljanski kreditni banki. Dobil je okrog 2500 lir, ki jih je v neki gostilni izročil Huljatu, kateri mu je za pot in uslugo daroval 100 lir ter mu povrhu phačal za golaž in vino. Takrat je Škerlj Že posumil, da vsa stvar ni v redu, vendar je denar sprejel. Huljat je sedaj pustil na cedilu Ivana Dolj*ka, tudi obljubljenega kolesa mu ni kupil, pač pa se je podal z denarjem k Miklužu in mu izročil 500 lir. Nato pa se j« šel zabavat z neko žensko. Ta ga je popolnoma oskubla.
Obtoženec Huljat je priznal, da je dobil denar za obveznice, ki jih je izročil Škerlju, taji pa. da bi bil dal kaj denarja Miklužu. Tudi pravi, da ni nagovarjal Ivana, naj pobere doma obveznice.
Tudi Škerlj je priznal, da je Sel menjat obveznice in jih tudi podpisal z imenom Doljakove, mislil pa je vedno, da jih je poslala mati Doljakova menjat. Pozneje je tudi sprejel 100 lir, in prizna, da se mu je takoj takrat zazdelo, da ni vse v redu z zadevo, pa je vendar denar sprejel. Pove tudi, da sta se Huljat in Mikluž med seboj kregala, ker Mikluž Huljatu ni hotel dati denarja nazaj, ki mu ga je ta dal. Ko je nekoč stal pri oknu in videl Huljata, mu je zaklical: «Hu-Ijat, ali ne greš pit, ko ima3 denar?)) — «Vraga ga imam,» je odgovoril ta. «Pobrai mi ga je Mikluž in ga ni več nazaj. Ko pride, grem na kvesturo!« Mikluž taji vse. On sploh ne govori že tri leta s Šker-ljem, ki mora revež ubogi ležati na hlevu, ker ga celo žena, njegova sestra ne mara. Škerlj ga hoče spraviti v galero, zato ga tlači noter, pravi. On sploh ni sprejel nobenega denarja.
Marešjalo Palumbo razjasni stvar v toliko, da pove kakšna oseba je Mikluž. Zelo dobro ga pozna policija. Bil je celo v Benetkah obsojen pred poroto na 3 leta ječe. Pa ima še veliko drugih grehov za sabo.
Terezija Doljak, roj. Pavlin, iz Grgarja pove, da ona sploh ni vedela, da so ji pokradli obveznice, šele ko so jo vprašali orožniki, Če ji niso pokradli obveznic, je zapazila. Sin je tatvino kmalu priznal.
Ivan Doljak potrdi, da ga je Huljat silil, naij pokrade obveznice, da mu potem kupi kolo. Pa ni bilo ne njega ne kolesa več nazaj, ko je dobil denar.
Drž. pravdnik je zahteval za Huljata 1 leto in 15 dni zapora; pa Mikluža 1 leto, mesecev in 500 lir globe; za Škerlja pa 4 mesece ter 100 lir globe.
Sodni dvor je razsodil sledeče: Huljata je obsodil na 1 leto in 15
dni ječe, Mikluža na 1 leto in 6 mesecev ter 350 lir globe; Škerlja pa na 4 mesece zapora ter na 50 lir globe, toda pogojno. Povrhu morajo še vsi poravnati škodo in sodne strofike ter 250 lir zastopniku civilne stranke kot stroške. Vrh tega Se za Huljata in Mikluža 5 let posebnega nadzorstva.
AJDOVŠČINA
Otvoritev predvojaikega tečaja
Sredi oktobra se v Ajdovščini pri kr. milici otvori predvojaški tečaj, to je nedeljske vojaške vaje, predpisane v zakonu za vse tiste, ki iz kateregakoli razloga računajo s tem, da bodo dosegli oprošče-nje ali skrajšane vojaške službe. Kakor je znano, je treba takšnim prošnjam vedno priložiti tudi potrdilo o tem, da je dotičnik obiskoval kak predvojaški tečaj ali pa potrdilo, da prosilcu obiskovanja tečaja ni bilo mogoče. Otvoritev tečaja ima za Ajdovščino in okolico ta pomen, da so v bodoče tisti, ki bodo želeli opraviti vojaško bo v treh ali vsaj v šestih mesecih, ne bodo mogli več sklicevati se na to, da jim obiskovanje predvojsš-kega tečaja ni bilo mogoče.
Tečaj je namenen v prvi vrsti nabornemu letniku 1908, udeleževala se ga pa bosta lahko tudi letnika 1909. in 1910.
VIPAVA
Učiteljica, kolo i» kratkovidnost.
G.čna Rozka Ščuka iz Barkovelj pri Trstu, do sedaj v Vipavi in premeščena z letošnjim letom v Otli-co, se je nahajala na počitnicah pri svojih sorodnikih v Štorjah pri Štanjelu. Vzela je kolo in se vozila po kamnitem Krasu. Pri Štanjelu pa je — najbrže radi svoje kratkovidnosti — zavozila črez trd kamen, ki je prevrnil kolo. Gospodična Ščuka se je tako močno pobila, da je obležala več časa v nezavesti. Želimo ji, da bi kaj kmalu okrevala!
PEVMA Smrtna kosa
V	soboto dne 24. septembra je umrla gospa Marija Sošol, soproga gospoda Henrika Sošol, bivšega predsednika raxpužče-nega prosvetnega društva. Veličasten pogreb je pričal o priljubljenosti ranjke, ki je bila izvrstna in dobra gospodinja. Gospod župnik Budin je imel prekrasen nagrobni govor. Stan-dreški pevci pa so ji zapeli nekoliko ganljivih žalostink. Naj bo prerano umrli lahka zemljica, preostalim pa naše največje sožalje.
VRHPOLJE PRI VIPAVI
Nesreča
Ko je v petek popoldne peljal Anton Bratovž kot po navadi iz Vrhpolja pri Vipavi v Ajdovščino drva, ga je v Šturijah, ko je voz že razložil, konj tako močno brcnil v koleno, da mu je ne samo žlomil nogo, temveč mu vso kolensko kost raztolkel. Nesrečnež je dobil tak sunek od konja, da ga je zaneslo kar na prazen voz. Takoj so ga z avtomobilom odpeljali v goriško bolnico.
IDRIJA Pogreb gospe Prelovec
V	nedeljo se je vršil veličasten pogreb gospe Prelovec, ki je umrla v soboto zjutraj. Sprevoda se je udeležila velikanska množica ljudi, ki so gospo v življenju čislali in ji hoteli sedaj izkazati zadnjo čast in svojo naklonjenost. Pevci so zapeli žalostno «Vigred se povrne» ter «Blagor ji». Očesa vseh so bila rosna, ko je padala in se pogrezala krsta v črno zemljo, da pogoltne zopet eno dobro mater, skrbno vzgojiteljico svojih o-trok. _
BORZNA POROČILA
Amsterdam 731-741, Belgija252.50-257.50, Francija 71.72«-72.22 J4„ London 89.07%-89.37H, New York 18.26-18.36, Španija 317-327, Švica 351.50-355.50, Atene 24.10-24.60, Berlin 431.50-441.50, Bukarešt 11.15-11.70, Praga 54.10-54.60, Ogrska 316-32*% Dunaj 253.75-263.75, Zagreb 32.10-32.60.
Uradne cene zlata (26. 9.) 353.91; vojnoodškodn. obveznice 70.15.
Do dna duše užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prerano smrt našega družinskega glavarja
Antona Vodopivee
ki je preminul dne 26. t m. ob 11. uri zvečer.
Pogreh dragega pokojnika se bo vršil v sredo ob 5. uri pop. !z hiše žalosti Barko vi je-Riviera St. 117 na domače pokopališče.
BARKOVLJE, 27. septembra 1927.
Žalujoča družina Vodoplveo.
Pevsko druStvo „Idrija" v Barkovljah naznanja žalostno vest, da Je njen večletni blagajnik, predsednik ter častni Član, gospod
Anton Vodopivee
dne 26. t. m. preminul.
Pogreb se bo vrSil v sredo, 28. t. m. ob 5. uri pop. iz hISe žalosti Barkovlje-Ri-viera St. 117.
Pokojnika ohranimo v trajnem spominu BARKOVLJE, 27. septembra 1927.
Podpisani društvi naznanjata žalostno vest, da je njun večletni in do danes velezaslužni predsednik, gospod
MODO
dne 26. septembra, ob 11. uri zvečer preminul.
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v sredo, 28. septembra ob 5. uri pop. iz hiše žalosti Barkovlje-Riviera št. 117. BARKOVLJE, 27. septembra 1927.
Obrfnljsko društvo in Pogrebno druStvo v Barkovljah.
ZAHVALA.
Podpisana družina Izraža občutke globoke hvaležnosti vsem onim, ki so izrazili svoje iskreno sočutje in ukazali poslednjo čast njenemu glavarju
ALOJZIJU šom
o priliki njega smrti in pogreb:?. Srčna zahvala bodi izrečena veleč. gosp. Župniku A. Kjuder za ginljivo-mile besede ob grobu, gg. dr. A. Požarju in V. SČeku za častno spremstvo. Istotako bodi izražena iskrena zahvala gosp. ŽHpanu Serafini, g. dv. svet. dr. Laharnarju, zastopnikom oblasti v Dutovljah, tomajskerau pevskemu zboru za lep) zapete žalostinke, M Sestram tomaj-■Uega samostana, učiteljskemu osobju iz Tomaja in Dutovelj, 5o!ski mladini iz Dutovelj. vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iz Tomaja in Dutovelj, ki so se odtegnili silnemu delu v trgatvi, da so počastili blagega pokojnika na njega poslednji poti. — Vsem bodi plačnik Gospod.
TOMAJ, dne 27 sept. 1927.	Žalujoča družina.
ZAHVALA Umrla nam je naša blaga mati, žena dela
Marija Soio!
in z njo naša ljubezen in dobrota, saj se jo spominjajo vsi, ki co v življenju hodili po trnu.
Pokopali smo jo v nedeljo popoldne. Ob tej priliki izrekamo prisrčno zahvalo za dokaze sočustvovanja, za številno, nad vse častno spremstvo pri po--'-ebu, čas t i tem u g. župniku za njegov ginljiv govor, darovalcem krasnih vencev in cvetlic, pevskemu zboru iz Štan-dre/i za gibljive žalostinke.
PEVMA, dne 27. septembra 1927.
ŽALUJOČI OSTALL
AJDOVŠČINA
Posebnost letošnjega izredno suhega l-oia je bila, da nismo do-zdaj videli gob in smo nanje ta-korekoč že pozabili. Sel© konec septembra prinaša iznenađenje in se prikazuje.jo v našem trgu prvi jer basi, koši fn oprtnjaki polni lepih budan in jajčnikov, ki so med nami zelo cenjena jed. Kakor nalašč smo jo dobili prav na kvater-ni teden.
Ce bodo vremenske razmere u-godne, to se pravi, če bomo imeli lepo, toplo jesen, z obilnimi jutranjimi rosami, računajo morda posestniki naših goborodnih gričev lahko še na dobiček, ki so se mu n& tihem za letos že odrekli. Z o-zirom na pičlost drugih pridelkov bi bilo letos zelo umestno gobe sušiti in hraniti za zimo v večjih množinah. Po drugih krajih znajo ceniti ta pridelek še veliko bolj ko pri nas in je videti zlasti ženske in otroke dan za dnem pridno na delu. Največ gob se pri nas nabere v vaseh Planina, Tevčah, Vrtov-čah in Plačah. Gotovo pa je, da jih raste dosti tudi po podčavenskih travnikih in gozdih, medtem ko je dolina sama s svojimi rodnimi polji brez njih.
Goba je meso ubogih, zato jo je tudi lahko vnovčiti. Naj ta pozni jesenski zaslužek našim ljudem ne odide.
Pr>p, uredništva. Nepričakovano ugodno podnebje za rast gob jih je spravila v precejšnji množini oa trg, tako so padle pretekli petek <?d L 12 ter 7 na L 3 kg.
IZ UREDNIŠTVA
Jutri objavimo zaključni del poročila xdr. Wilfana o letošnjem na-cionalitetnem kongresu.
Viktorija Pahor Oton Placchiottis
jiporočena Prvaetna, 27. sephmbra 1927.
__ _____(1038)
MULi OGLASI
BMITHML &*poF;kbt ™
vodi v vseh jezikih.	1326
GLyKOL je edino energično zdravil« proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella-novich, Trst, Via dei Giuliani št. -12.
1109
R !f H ^ Societa Ligure Lombarda, « ts K J Trst, Piazza Scorcola 3. To Iefon 32-37 je najboljši po moči, trajanju t"Wnosti.	1274
,£VLJi, moški, ženski, otroški po naj-zmernejših cenah. Trst, Via Malcanton 4, Calzolcria Bolognese (za magistra-tom)._ 132C
60.000 lir iščem na ^rvo vknjižbo. Premoženje cenjeno 200.000. Sprejmem tudi manjšo sveto. Tajnost zajamčena. Naslov pri tržaškem upravništvu.	1332
2000 l?r posojila proti dvbri garanciji se išče. Via Muraglione 20, II.	1333
GOSPA, priletna, izborna kuharica, sposobna za vsako delo, išče službe proti hrani in stanovanju. Naslov pri tržaškem upravništvu.	1334
FIAT Dunaj 5-tonski, v popolnem stanju, se proda za L 10.000. Olajšano plačevanje. Via Piccardi 32, Trst.	1335
DEVETNAJSTLETNO dekle išče službe na deželi. Naslov pove goriška uprava
1336
ZLATAB&A AEbert Pcvh |
Trst, Via Atnzzinl 46
Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja j in prodaja zlatenino. — Cene zmerne, j
S
NA GBHOfCE
Obleke, dežni plašči, tkanine, perila, platno, dežniki, obuvala, gilet
volneni in svileni i. t. d. Znižane cene! Pogoji ugodni!
Via Roma tt 3, tretien a^siropje
PODLISTEK
€rnl lovec
Zgodovinski roman iz kanadsko
prošlosti	(ti)
Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna.
«Kaj meniš s tem?»
<cMorda nič. Ne smel bi tako govoriti. Glej, prišla sva iz sence dreves in po dolini je še nekoliko solnca!»
Deklica je z zardelimi lici in odprtimi ustnicami zaostala korak za njim. Rada je poslušala Davida, ko je govoril tako kot zdaj, ko sta zapuščala gozdni mrak. Kot odras-tel mož ji je posvečal skrb. 2enska nrav v njej je začela burno kipeti.
Dospela sta do ravnine v dolini, kjer je bilo še nekoliko bleska od umirajočega sol n ca. Na tem mestu je delala reka ovinek. Povsod okoli njiju so se razprostirala obdelana zemljišča gospostva St. Denis. Rumene njive lanenega in pšeničnega strnišča so objemale breg struge in se izgubljale na drugi strani v sen-
co gozda. Po širokih travnikih je stalo nešteto kopic sena. Njive krompirja in buč so bile kakor zeleno morje, ki se ga mraz še ni dotaknil. V velikem sadovnjaku ob vznožju Zatonskega griča so se jablane šibi le pod težo Še nepobra-nega zimskega sadja. Na milje daleč na okoli je bilo mogoče videti razčiščeno zemljo in modrikaste vijuge dima, ki se je dvigal iz dimnikov hifi vazalskih kmetov gospostva St. Denis. Tu, kot bi človek mogel videti stoenoinsedemdeset let pozneje, sta brla doma civilizacija in napredek — tu je bilo gospodstvo miru in obilice.
Anica St. Denis se je ozrla po pokrajini. Oči so ji gorele od ponosa, ki ga je občutila nad svojim svetom — in od sreče, ki je bivala v njenem srcu. David je pa gledal preko knežje vladavine in videl samo — gozd. Gozd, ki je segal vse na okoli, mnogo bolj daleč, nego je bila dospela noga belega človeka; gozd, ki je skrival pred njim svoje tajne, ki se je rogal njihovim sanjam o popolni varnosti, ki je tlel in Šakal svoj čas in opazoval človeške pritlikavce obeh spo-
lov, ko so delali ali se igrali.
Pod vznožjem Zatonskega griča sta šla mimo kmetske hiše, sezidane iz kamenitih skrlji; oknice iz močne hrastovine so visele na tečajih ob straneh štirih oken, in pod njimi je bilo esem ozkih linic, skozi katere bi bilo lahko streljati s puškami.
Anica ni opazila ničesar. Vse to je bilo tam še prej kot se je mogla spominjati in zato ji je bilo vsakdanje. Toda izraz na Davidovem obličju je bil nov, drugačen in je Ujene poglede vabil nase.
Bila je vsa polna tople sreče. Davidu, v katerem so se še borila Čustva dečka s čustvi moža, se ni zdelan ikoli tako krasna kot v tem hipu. Razpletla si je lase, da se je večerni vetrič igral z njimi, ko so jo obkrožali kot živahen peetrobar-ven slap žarkovite toplote. Neštetokrat jih je že tako razpletla pred njim. Bila je to nezavedna otročja zaupnost, ki je rasti a z njima in ki je bila prosta vseh misli al namenov. Toda nocoj se je Davidovo srce ob pogledu nanje davilo in vsa njegova notranjost je kipela v neznanem razkošju. Zdaj
prvič je tudi Anica St. Denis spoznala. da je svojim krasnim lasem dala polno svobodo s premišljenim ali pretkanim namenom — čutila je, da bo Davidu tako bolj ugajala.*)
*) Orumenel list, ki je ušel uni* čujočemu zobu časa in ki ga je pisala častita mati Marija Boucher madami de Longueuil, so po preteku več nego sto let našli med drugimi listinami pri potomcih poslednje. «Od vseh teh mladih vil v našem razredu,» je pisala častita mati Mari.ja, «je Anica St. Denis kraljica. Ko jo gledam, ne morem drugače nego misliti na lepoto in sladkost angelov, dasi je v svojem srcu in mišljenju vsa mladost in življenje. Ako bo kdaj moja dolžnost, da jo posvetim naši nebeški Gospć in ji odrežem prekrasne lase. ki so njen in tudi na?, ponos, tedaj vem, da bodo moje oči polne solz, kajti pogled nanje mi mnogokrat vzbuja grešni čut da bi vsaka spremenitev njenf ljubkosti bila zelo podobna oneča Ščenju.
V avgustu 1753.» Op. pisatelja