Stran 442.
Obrtnija.
Škodljivost vroče uživanih jedij in pijač
za človeško zdravje.
Nekam čudno je, da naše zdravilstvo tako malo opozarja na škodljivost vroče uživanih jedij in pijač za človeški organizem; to vzbuja sum, kakor da bi zdravniki ne hoteli odvračati človeka od tega, kar škoduje njegovemu zdravju in provzročuje bolezen, oziroma kar — polni žepe modernih zdravnikov.
Stran 443
Jedna najškodljivejših rečij   za   človeka  je   uži vanje vrelih jedij in pijač.
Ali smemo svojim čitateljem le v malo potezah povedati — ne da bi se zamerili gospodom zdravnikom — kako izpodkopava njihovo zdravje vroče zavžita jed in pijača in da je baš to isto jeden onih vzrokov bolezni, na katere   navadno  nikdo ne misli?
Neverjetno je s koliko trdovratnostjo se večina naših gospodinj in kuharic oklepa razvade, da nosijo pripravljene jedi vrele na mizo. Ta največja pregreha naših žensk, kar noče prenehati. Pa je tudi težko priti v tem pogledu do sporazumja med kuharicami in jedilci, kajti tudi poslednji še niso prišli do spoznanja, da si kopljejo prerani grob z onimi žlicami, s katerimi mečejo v svoj želodec vrele  jedi.
Ozrimo se le nekoliko na razne mize, okoli katerih sede razne družine, od kmeta gori do visoke gospode. Povprečno obstoji dejstvo, da povživajo ljudje jedi, katerih toplota znaša 56 ° R t. j. 26krat več nego toplota naše krvi. Pa pomisli dragi čitatelj: juho 56 ° R vročo, katere niti po bosi svoji nogi ne smeš izliti, ne da bi se močno oparil, — tako juho zlivaš v svoj želodec s tako juho si žgeš in pariš svoje čeljusti, svoj jezik! Pa reci ali ni to trpinčenje v pravem pomenu besede? In vender noče tega nikdo spoznati. Ako bi bil kdo tak norec in bi se hotel kopati v vreli vodi tako visoke temperature, bil bi to samomor; in vender ni občutij i vej-šega dela na človeškem telesu nego je njegovo ustje in zobovje, a ta del telesa parimo si z vrelo jedjo samo zato, ker je taka moda pri naših kuharicah in gospodinjah! S toliko natančnostjo na pr. si da ta in oni v toplicah pripraviti vodo za kopanje: Bog ne daj, da bi bila čez 24 ali k večjemu 25° R! Kako bi tak topličar grmel in razsajal, ako bi mu postrežnik kopališča segrel vodo do 30 stopinj! Ali ravno ta in isti topličar „koplje" vsaki dan usta in želodec z juho in jedjo, kavo in čajem s 50 ° R vročine, pa ne misli pri tem na nikake nasledke. Namen teh vrstic pa je, da se privede naše kuharice in gospodinje na drugo pot, na pot razuma. Te iste kuharice in gospodinje naj si predstavljajo razna omizja, na katerih opravljajo jedci mukotrpno delo — da: delo — kosila ali večerje vrelih jedeh:
Ali vidijo resne možake, kako sukajo obrvi in nos, kako gubančijo čelo in trepečejo z očmi pod mukami, ki jih jim povzroča v ustih kot živo apno pekoča jed ? Ali bi ne bilo umestno, da se sliko takih omizij ovekovečijo s pomočjo fotografa ter si jo potem obesijo — nad ognjišče v stanovitno svarilo, da si s človeškim zdravjem ne sme igrati niti kuharica, iz čije rok izvira prehrana njegovega šivota? — Naj nam verujejo te — trinožke, da bi se naše domače živali: psi, krave, konji in — prešiči čudile ali se nam rogale, ako bi nas opazovale pri taki borbi z ognjem naših ognjišč.   Pisec tega je bil nekoč pri nekem kmeta in
je videl na lastne oči, kako je kmetica oploskala svojo lastno hčer, ko jh le-ta neohlajeno pičo iz živinskega kotla hotela nesti kravam ter zahreščala nad njo, češ da li hoče krave s tako vročo pičo ukon-čati ka li ? No, in ta ista kmetica, kateri so se tako smilile njene — krave, nesla je nekaj minut pozneje veliko skledo vrelega zelja z ognjišča na mizo svojemu možu in sinovom! Ali ni s tem pokazala, da so jej krave več vredne nego mož in sinovi, katerih seveda ne bi mogla prodati na sejmu! In ti ko volkovi lačni možaki planili so nad vrelo zelje in tu je bilo pihanja in žlodranja ter žvižganja nad žlicami, kakor bi šlo za stavo!
Ako se prav premisli, se mora človeku zdeti, kakor da je nam ljudem uprav naloženo, da pri takih prilikah preskušamo trpežnost svojih zob, ustja in želodca, — tako vztrajno se prizadevamo, da spravljamo kar najbolj vroče grižljaje naše. Neposredna posledica te okrute muke je splošni moderni z o bo bol z vsemi svojimi, splošnemu zdravju škodljivimi nasledki. Cela armada zobozdravnikov ima zahvaliti svoj obstanek in blagostanje v prvi vrsti tej nemarnosti naših kuharic in gospodinj, ki donašajo na mizo jedi s temperaturo od 40—60° R vročine. Nekateri ljudje še vedno ne morejo najti uzroka temu, da se zobovje gorenje čeljusti prej pokvari nego spodnje ter menijo, da leži to v kemičnih lastnostih n. pr. v tem, da varuje slina, ki se v spodnjih čeljustih nabira, spodnje zobovje pred pokvarjenjem. A temu ni tako. Zasledujmo le učinke vroče užitega grižljeja, pa zapazimo takoj, da se ti učinki koncentrujejo bolj na gorenje nego na dolenje čeljusti. Vroči grižljaj sprejme jezik na svojo hrbtno stran ter ga premetava od jedne strani na drugo; pri tem buta ž njim ob celem gorenjem zobovju. Nasledek temu je, da se gorenji zobovi prvi jamejo votliti in drobiti in sicer najprej na notranji strani. Čim dalje uživamo vroče jedi, tem hitreje se pokonča prevlaka zob in se tem potom odpira pristop pokončujočim tvarinam, ki so: sladkor, kislina itd.
Iz teh kratkih migljajev spoznamo lahko, koliko škodo na našem zdravju provzročijo naše kuharice in gospodinje s tem, da nam postavljajo izdelke svoje kuhinjske umetnosti vrele pred usta, škodo, katere ne poravna vsa njih zmožnost, še manja pa nezmožnost v pripravljanju jedij. Najstareji ljudje pa jim bodo znali povedati, da niso nikoli v svojem življenju uživali vrelih jedij.
Mnogo se govori ravno v tem času o škodljivosti alkohola za človeški organizem, kateri takorekoč sežge človeka v njega notranjem telesu, — a smelo trdim, da so vroče uživane jedi in pijače jednako hud in smrten sovražnik človeškemu zdravju in življenju kakor alkohol; oboje je ogenj, ki pokončuje dragoceno poslopje človeškega telesa in ga le prerano polaga v črno zemljo.