Razvoj tržišča Evropske skupnosti za premog in jeklo
Indek«
hovinsko   prolzved-predelovalne nja v mil. industriie       toaah
1951        90     37,7
1952       180     41,8
1953       16«     39,6
1954       113     43,8
1955                133             54,7 Vir:   oradne   statistike   Visoke
premog
Industiriijska proizvodnja Ev-ropske skupnosti za premog in Jcklo (OEEG) zaznamuje stalno povečanje, pri čemer »e zlasti odlikaj«, kakor kaže druga ta-bela, kovinsko prcdelovalna in-dnstrija, katere proizvodnja se povečnj« hitreje od spiošne in-dnslrijske proizvodnje. Primer-i»va razvoja premoga in jekla •dkriva .neskladje, ki predsfav-Ua vir vseh tcžav OEEC. V pri. kazanem razdobju se ie proiiz-ˇodnja premcga povečala, če eznačimo leto 1953 g 100, le za T točtt, medtetn ko je proizvod-nja jekla ve-ijn za 39 točk. Tak« o^itna ne«nakamernost v razvo-Jo proizTodnjc premoga in je-fcfa. .je p-ogojena z de.istVDm, da Je OEEC deficitarna pri premo-Kn, da  z  laslno proizvodnjo  ne
IndustrUa   Jekla
medsebojna   ttfiovinska Izmenjava trgovlnska        z državami tzven zameniava       Evropske skupnosti
1,5               0,7              10,4
2,1               0,8               8,6
2,8               0,9               6,6
4,2.              1,0               6,6
5,7 -             1,5               7,8
oblasti   EiToipske   skupnostfi   za
in jeklo
more zadovoljiti potrošnje pre-¦noga in da je zato prisiljena uvažati vei milijonov t»n pre-moga na leto- To je lembolj ne-ugodno, ker je uvoz premoga bil krit 8 70°/» iz ZDA, kar je torej vplivalo na dolarsko bilanco evropskib  držav.
Ker je fndustrija jekla, ki se zelo naglo razvija, največji po-trošnik premoga, so držiive OEEC prisiljene, da iščejo ra-dikalno rešitev za p-roblcm pre-skrbe s premogom, če ne želijo da bi prišlo \ industrijj jekla do zastoja. Dosedanjj rezuliaii prfzadevaaij, da se pwveča do-mača proizvcdrn^ta., ne obetajo mnogo, tako da je mogočc eko-norosko »pravičljiv izhod iskati edino "v SirSem evropskem go-delovanju.