Ljubljana, sreda, 7. marca 1956 LETO xxn. Stev. 56 GLAVNI EN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List tzha]s vsak dan razen petka " Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE’ cGucUk*. PRAVICA iti OOSK A PRAVICA« USTANOVLJENA 8. OKTOB&A 1894 * 8LEP NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB IZHAp J AJDA ROT 14-DNEVNIK EN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KOT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK * OD L JUNIJA 1959 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE Ljudska skupščina je sprejela vrsto novih zakonov, odlokov in sklepov Ljubljana, 6. marca. — Na današnji skupni in ločenih sejah sta zbora Ljudske skupščine LRS sprejela več novih zakonov, odlokov in sklepov. Republiški zbor je na ločeni seji, ki ji je predsedoval Jože Rus, sprejel dnevni red. Le-ta je obsegal volitve funkcionarjev tega zbora, razpravo in sklepanje o predlogu zakona o varstvu in uporabi zemljišč, o predlogu zakona o upravljanju gospodarskega odbora in zakonodajnega odbora k predlogu zakona o varstvu in uporabi zemljišč. Gospodarski in zakonodajni odbor sta stavila amandmaje glede o tem, katera zemljišča se smejo uporabiti za gradbene namene, prenesla na občine, medtem ko naj bi po predlogu predlagatelja, s katerim se strinja tudi Odbor za organizacijo oblasti in uprave, pripadla ta pristojnost okrajnim ljudskim odborom,"ki naj izdajajo te odloke na predlog občin. Zakonski predlog je nato v [ odpade na prebivalca 0,65 ha kmetijske površine, medtem ko je od tega le 0,37 ha obdelovalnih. To je znatno pod jugoslovanskim, pa tudi evropskim povprečjem. Po zadnjih podatkih FAO znaša povprečje na prebivalca v Evropi (izvzemški Sovjetsko zvezo in Turčijo) 0,90 ha kmetijskih površin, to se pravi, da smo v Sloveniji za 0,25 ha pod evropskim povprečjem. Statistika iz leta 1955 kaže, da smo v zadnjih sedmih letih izgubili v Sloveniji 830.000 ha kmetijskih površin. Večji del izgubljenih površin gre v korist gozda, se pravi, da je gozd prerasel pašnike in senožeti in s tem spremenil strukturo kmetijskih površin. V teh letih pa smo najmanj 3000 ha porabili v gradbene namene, od tega polovico orne zemlje. Če bi v istem tempu gradili naprej, upoštevajoč hkrati izgubo koristnih kmetijskih površin zaradi erozij, poplav, za-močvirjenja itd. in upoštevajoč (Nadaljevanje na 2. strani) Tovariši Miha Marinko, Boris Kraigher in dr. Marijan Brecelj na zasedanju Ljudske skupščine LRS in o gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti, o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu Borisa Kidriča, o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o podeljevanju Prešernovih nagrad, o predlogu odloka o Višji šoli za telesno vzgojo, o predlogu odloka o soglasju k odloku Sabora LR Hrvatske o spremembi meje med LR Hrvatsko in LR Slovenijo, o predlogu odloka o prenosu Slovenskega narodnega gledališča na Okrajni ljudski odbor Ljubljana, o predlogu odloka o prenosu Slovenske filharmonije na Okrajni ljudski odbor Ljubljana, o predlogu sklepa o spremembi števila članov, ki jih izvoli Ljudska skupščina v univerzitetni svet in fakultetne svete Univerze v Ljubljani, o predlogu sklepa. o razrešitvi članov teh svetov in o predlogu sklepa o izvolitvi novih članov teh svetov ter o sklepu za odreditev nadomestni^ volitev v 31. volilni enoti v ljubljanskem okraju. Ponovno izvoljeni organi Republiškega zbora Podpredsednici Republiškega zbora Angelci Ocepek ter zapisnikarjem Dušanu Boletu, Ančki Globačnik in Antonu Peternelu je potekla funkcijska doba. Predsednik Republiškega zbora Jože Rus, ki mu funkcijska doba sicer ni potekla, pa je predlagal, da bi hkrati izvolili tudi novega Predsednika Republiškega zbora. Na predlog ljudskega poslanca Staneta Škofa so bili nato ponovno izvoljeni: za predsednika Republiškega zbora Jože Rus, za Podpredsednico Angelca Ocepek, 2a zapisnikarja pa Dušan Bole, Ančka Globačnik in Anton Peternel. Sledila so poročila odbora za °rganizacijo oblasti in uprave, nekaterih členov zakonskega predloga v tem smislu, da bi se pristojnost za izdajanje odlokov imenu predlagatelja obrazložil podpredsednik Izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj. Obrazložitev dr. Marijana Breclja Dr. Marijan Brecelj je v uvodu poudaril, naj bi ta zakon uredil vprašanje, ki je pereče ne le pri nas, marveč v vseh državah, kjer gostota prebivalstva povzroča zelo važne gospodarske in splošno družbene probleme, kako smotrno uporabiti plodne in koristne površine in kako zaščititi te površine, ljudska bivališča in vse druge higienske in zdravstvene naprave, da bi dosegli čim boljši in čim bolj zdrav razvoj. Zato bi bilo napak, če bi presojali predpise tega sicer na videz skromnega zakona samo s stališča, kako bi najbolje uporabili površine v kmetijske namene. Gre za kompleks vprašanj: za smotrno uporabo zemljišč v gospodarske namene in za urejeno urbanistično dejavnost pri gradnji ljudskih naselij, pri čemer moramo varovati ekonomska načela našega razvoja, na drugi, strani pa splošne koristi družbe in našega razvoja. V LR Sloveniji se kmetijske površine naglo manjšajo. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji nad dva milijona hektarov površin, od tega je 48.5 % kmetijskih površin, ostalo je gozd. 6.7 % površin pa je nerodovitnih. Od kmetijskih površin je samo 57 % koristnih obdelovalnih površin, medtem ko je ostalih več ko 400.000 hektarov neobdelana zemlja: senožeti, pašniki, trstišča in močvirja. Glede na to, da 88 % kmetijskih površin pripada zasebnim lastnikom, mora ljudska skup-post predvideti vse potrebne ukrepe, da s to že tako pičlo kmetijsko površino Čim smotr- USTAVNE OSNOVE nove zahodnonemške vojske Bonn, 6. marca (Tanjug). Zvezni zbor je sprejel ustavne spremembe, ki omogočajo ustanovitev nove redne zahodnonemške vojske in določajo temeljna načela, na katerih bo slonela nova vojska. Med temi je določba o imenovanju posebnega parlamentarnega pooblaščenca za vojsko z nalogo, da ščiti ustavne pravice vojakov in da opravlja v imenu Zveznega zbora nadzorstvo nad vojsko. V 14 dopolnilnih členih ustave je določena tudi ustanovitev odbora za obrambna vprašanja. Pravico do dajanja ukazov in poveljevanja vojski so zaupali obrambnemu ministru. V primeru stvarne potrebe po obrambi pa ta pravica preide na zveznega kanclerja. Med parlamentarno debato je prišlo do zelo ostrih nesoglasij glede vojaške odgovornosti obrambnega ministra pred parlamentom. Socialnodemokratska stranka, Be- Etiopski veleposlanik pri Moši Pijadu Beograd, 6. marca (Tanjug). Predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je sprejel danes dopoldne na protokolarni obisk novega etiopskega veleposlanika Gabre-Meskal Kiflegzija. gunski blok in nekaj poslancev Svobodne demokratske stranke so zahtevali, naj bi sprejeli določbo, po kateri bi lahkd ministra odstavili, če bi mu parlament posebej izglasoval nezaupnico. Predloga niso sprejeli, ker ima Aden-auerjeva Krščanskodemokratska unija v parlamentu potrebno večino. Za dopolnitev ustave v zvezi z vojsko so glasovale ne samo vladne stranke, temveč tudi opozicija. Podpredsednik Socialnodemokratske stranke Melis je v zvezi s tem izjavil, da dejstvo, da je njegova stranka sprejela te dopolnitve, ne pomeni, da je spremenila stališče do pariških sporazumov in oborožitve dežele. Toda vzlic takšnemu stališču so socialni demokrati glasovali za vključitev predlaganih vojaških določb v ustavo, da bi vsaj onemogočili, da bi vojska postala država v državi in da bi jo zlorabljali za zunanjepolitične pustolovščine in notranjo borbo za oblast. Novi zakon o vojski omogoča obrambnemu ministru, da organizira vojsko 150.000 vojakov, po uvedbi splošne vojaške Obveznosti pa poveča število vojakov na 500.000, kolikor Zahodni Nemčiji dovoljujejo pariški sporazumi. KONFERENCA SEATO V KARAČIJU Pineau terja sodelovanje tudi na gospodarskem in drugih področjih in ne le na vojaškem Karači, 6. marca (AFP). Davi se je v Karačiju začela druga konferenca zunanjih ministrov v SEATO včlanjenih dežel. Za predsednika konference je bil izvoljen pakistanski zunanji minister Hamidul Hak Caudri. Konferenco je začel predsednik pakistanske vlade Mohamed Ali. Navzoči so bili zunanji ministri osmih včlanjenih dežel — ZDA, Velike Britanije, Francije, Pakistana, Avstralije, Nove Zelandije, Siama in Filipinov. Na dopoldanski seji je prvi govoril britanski zunanji minister Selwyn Lloyd. Selwyn Lloyd je izjavil, da je cilj te organizacije »povečati varnost in stabilnost na jugovzhodu Azije. Dejal je, da SEATO nudi sredstva za zaščito pred sleherno agresijo »subverzivnih elementov«, da bi tako omogočili prebivalstvu tega področja, da »svobodno razvija ustanove, ki so mu pri srcu«. Britanski minister, je poudaril, da članice pakta ne odobravajo posebne zaščite kateregakoli ozemlja, prav tako pa tudi nimajo »nobenih« agresivnih načrtov, pač pa »žele samo mir in razvoj demokratičnih ustanov«. Francoski zunanji minister Christian Pineau, ki je govoril po zunanjih ministrih Pakistana in Avstralije, je izjavil, da je Francija pripravljena prispevati k podjetjem, ki presegajo organizi- neje gospodarimo. V Sloveniji ranje varnosti in katerih cilj je Pariz, 6. marca (Tanjug). V nadaljevanju političnih posvetovanj s prvaki vseh parlamentarnih skupin o svojem načrtu za ureditev alžirskega vprašanja je ministrski predsednik Guy Mollet dobil »zadovoljive odgovore« predstavnikov Faurove radikalne skupine, degolovcev, francoskih agrarcev v prekomorskih deželah in demokratične odporniške unije. Guy Mollet se je danes sestal še z drugimi politiki, neodvisnim Pinayem, komunistom Duclosom, ljudskim republikancem Lecour-tom, radikalom Daladierom in s poujadisti. Toda vse opozicijske parlamentarne skupine bodo dokončno sklepale o vladni zahtevi po posebnih pooblastilih šele med splošno parlamentarno debato o Alžiru, ki se bo začela v _ četrtek. V vladnih krogih danes «« v0n5evernTIfovenuVTemTeratura prevladuje optimizem glede mož-Ponoei med —6 in —2, v Primorju nosti, da bo vlada tudi ta teden VREMENSKA NAPOVED za sredo 7. marca + 3, čez dan med + 8 In +14, ,L ,rlmorJu do +16 stopinj C. Zjutraj kotlinah megla. i „8ne*he razmere: Komna 100 cm i Sl’ Vrgle 50 cm (—7), Tamar 35 cm •TI Er|ka 20 cm, Kranjska gora brez .oega, Pokljuka 30 cm (—3), Planica (~®>- Kofa ob žičnici 15 cm (—4), viPtdJka koča 25 cm (+ 2), Mariborska "■vca brez snega, Kredarica 130 cm. Guy Mollet se pripravlja na spopad v parlamentu zaradi Alžira, alžirski uporniki pa širijo svoje območje ka je vzporedno z močno vojaško organizacijo zelo gibčnih odredov in čet alžirskega osvobodilna fronta zdaj ustanovila tudi teritorialne vojaške organe, ki upravljajo posamezne cone pod svojim vodstvom. »France Soir« je že včeraj ob-- , , . javil necenzurirani prikaz polo- ga predsednika Guv Molleta, da žaja v Alžiru, v katerem je ugo-je danes sprožil pobudo tudi na tovil, da je »stvarna oblast v diplomatskem torišču. Sestal se znhtnem delu izključno v rokah je z egiptskim veleposlanikom v narodne fronte.« Po danes ob-Parizu in ga opozoril na »pomen, javljenih podatkih so alžirski v £nlJ-ra.nclja Pr,P's'Vc ,u;edit- £drcJdi do£0 opremijeni. Cas. vi položaja v Severni Afriki.« :i„ + j- ji Tu trdijo, da bo francoski mini- “£ 0£?za.rJf -t,,d\ na strski predsednik na nedeljskem nje afz'rsk'h žensk v osvobod.l-sestanku s predsednikom Ede- nem gibanju. Objavljeni zemlje-nom v Londonu zahteval izdat- v!.d' kažejo, da imajo nacionah-nejšo podporo zahodnih držav stlYne čete. ki so v začetku ini-Franciji v Afriki. | nulega leta nadzorovale samo Vojaški odredi alžirske na- nekatere osamljene točke in rodne osvobodilne fronte uživa- manjše cone na področju Aure- v parlamentu zbrala potrebno večino glasov. Minister — generalni rezident Poslabšanje položaja v Alžiru je vplivalo na sklep ministrske- Izboljšati življenjske pogoje dežel in slogo v svetovnem obsegu. Spet odpustitve Angležev iz Arabske legije Aman, 6. marca (Reuter). — Predsednik jordanske vlade Sa-mir Rifai je sprejel danes britanskega veleposlanika v Jordaniji in Libanonu in se z njima razgo-varjal o nedavnih dogodkih v Jordanski kralj Husein Arabski legiji in o položaju britanskih častnikov, ki so ostali v legiji. Predstavnik Arabske legije pa! je danes izjavil novinarjem, da so iz legije odpustili skupno osem 1 britanskih častnikov, ne vštevši | generala Glubba in še tri, ki so jih odpustili minuli teden. Pri-j pomnil je, da so na izpraznjena mesta imenovali jordanske čast-j nike. Demantiral je vesti o nekakšnem »gibanju svobodnih častnikov« v legiji, ki da so bili vmešani v odstavitev generala Glubba. Vsi britanski častniki, ki so ostali v legiji, lojalno izpolnjujejo svojo dolžnost, toda Jordanija ni dolžna imeti v legiji tuje častnike. Dalje je rekel, da je izboljšanje gmotne in kulturne ravni narodov najboljše poroštvo politične stabilnosti. Potemtakem, je povzel Pineau, z izpolnjevanjem naših obveznosti v okviru SEATO naše dolžnosti še niso izčrpane. Nekatere izmed teh dolžnosti je moč izpolnjevati samo v širšem okviru — OZN oziroma njenih specializiranih agencij. Pineau je poudaril, da je »beda zdaj glavni sovražnik miru« in da »napori v okviru SEATO za razvoj gospodarskega in kulturnega sodelovanja« po mnenju francoske delegacije ne morejo okrniti našega sodelovanja na drugih področjih«. Ameriški zunanji minister Dulles, ki je govoril na koncu seje, je izrazil zadovoljstvo z uspehom SEATO, ki »ne koristi samo včlanjenim deželam, temveč tudi ostalim deželam v tem delu sveta. Dulles je na koncu obdolžil SZ in Kitajsko, da »uveljavljata agresivno politiko«. Pakistan je danes zahteval, naj SEATO podpre njegovo zahtevo, da bi v Kašmiru razpisali plebiscit. To zahtevo je izrazil na popoldanski tajni seji Sveta zunanjih ministrov. Dejal je, da je Indijo glede Kašmira »podprla njena prijateljica Sovjetska zveza in zato je Pakistan kot odlični zaveznik Zahoda prisiljen obrniti se na svoje prijatelje«. Naš veleposlanik pri grškem zunanjem ministru Atene, 6. marca (Tanjug). — Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Miša Pavičevič je bil danes dopoldne pri zunanjem ministru Spirosu Teotokisu. V daljšem razgovoru sta izmenjala misli o nekaterih vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Pred ■'odpisom s orazuma v Bonnu jo »zelo veliko podporo« malone v Alžiru Lacoste je danes spet j vsega lokalnega prebivalstva, v Parizu. Zvečer je bil na iz- [ ugotavlja danes »France Soir« v redni seji vlade, ki je znova raz-.anketi o »stvarnem položaju v pravljala o Alžiru. I Alžiru«. Po podatkih tega časni- zdaj pod nadzorstvom tudi znatno ozemlje vzdolž sredozemske obale in v drugih delih dežele, ki često sega tudi po 300 do 400 km v globino. (Od našega stalnega dopisnika) Bonn, 6. marca. — Tu se je zvedelo, da so bile na današnjem sestanku med šefoma jugoslovanske in nemške delegacije odstranjene težkoče, ki so se preteklo sredo nenadno pojavile na pogajanjih o finančnih zahtevah Jugoslavije nasproti Zahodni Nemčiji. Treba je le še vskladiti posamezne formulacije v besedilu. Pričakujejo, da bo sporazum podpisan v soboto {»opoldne. Po sporazumu se je Zvezna re-DUblika Nemčija zavezala izpla- čati Jugoslaviji 300 milijonov nemških mark. Razen tega je bil dosežen tudi sporazum glede konverzije povojnih trgovskih obveznosti Jugoslavije nasproti Zahodni Nemčiji in o njihovem podaljšanju do leta 1968. S tem so bila zaključena skoraj dveletna pogajanja o jugoslovanskih predvojnih in vojnih finančnih terjatvah nasproti Zvezni republiki Nemčiji, ki so jih ves čas spremljale velike težkoče O. Miličevič Zasedanje Ljudske skupščine LRS (Nadaljevanje s 1. strani) naravni prirastek prebivalstva, ki znaša približno 1 °/o letno, potem imamo opravka z zelo resnim vprašanjem. Ta zakon bi bil eden izmed ukrepov, in sicer že zelo pozen začetek smotrnega urejevanja tega vprašanja. Zato je treba zadolžiti pristojne organe ljudske oblasti za ta vprašanja. Podrobna obrazložitev ni potrebna, ker se pravzaprav vsakdo pri nas in celo vsak tujec, ki opazuje naš razvoj, čudi, kako je moč tako anarhično graditi, tako anarhično zapravljati plodne kmetijske površine. V tem oziru je vsekakor potreben mnogo ostrejši režim kakor doslej. V zvezi z vprašanjem, ki je bilo sproženo v skupščinskih odborih glede pristojnosti, kdo naj prevzame osnovno skrb, so mnenja različna. Odbor aa organizacijo oblasti in uprave, ki ima po poslov- Sledilo je razpravljanje in sklepanje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o podeljevanju Prešernovih nagrad, ki ga je skupno s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu Borisa Kidriča obrazložil predstavnik Izvršnega sveta dr. Boris Kocijančič. Po prvem zakonu je naloga Prešernovega sklada pospeševati umetniško ustvarjanje in poustvarjanje na vseh področjih umetnosti in znanstveno delo. Prešernove nagrade se bodo podeljevale kot posebno priznanje za umetniško in znanstveno prizadevanje in kot spodbuda za nove ustvaritve. Naloge Prešernovega sklada pa zakon, ki ga je danes sprejela Ljudska skupščina, razširja s tem, da se bodo iz sredstev tega sklada podeljevale tudi štipendije za študij in umetniško ali znanstveno izpopolnitev niku nalogo, da presodi s stališča nadarjenih umetnikov in znan-državne organizacije tudi vpraša- stvenikov ter izredno nadarjenih nje pristojnosti, je mnenja, naj to dijakov. ^ izvaja okrajni ljudski odbor, kot ® podeljevanjem znanstvenih je to predlagano v predlogu za- nagrad s častnim naslovom »Ki-kona. Ob ustanovitvi komun in drjčeva nagrada«, ki jo vpeljuje zveze komun je Zvezna komisija zakon o spremembah in dopol-določila, naj vprašanja urbanizma zakona o skladu Borisa rešujejo okrajni ljudski odbori. Kidriča, se bo razširilo tudi de-Ker gre dejansko za splošne kori- 1°™° področje sklada Borisa Ki-sti in ne le za posamezne občine, *z }e§a sklada so se doslej bi moral vsekakor okrajni ljudski podeljevale nagrade za znanstve-odbor prevzeti organizacijo in n? razprave, ki so ustrezale raz- vodstvo teh nalog. Okrajni ljud- P1S« nagradnih tem. Novi zakon ________________________________________________ skl odbor bi izdajal odloke o tem, pa določa, da se bodo v prihodnje prezentativnega gledališča, zato žil predstavnik Izvršnega sveta Niko Šilih. Sabor LR Hrvatske je 15. decembra lani, upoštevajoč želje prebivalcev omenjenih vasi, sprejel odlok, po katerem se vasi Abitanti, Belvedur, Brezovica, Gradin, Koromači-Boškini, Močunigi, Pregara in . Sirči izločijo iz sestava LR Hrvatske in priključijo k LR Sloveniji. Republiški zbor Ljudske skupščine LR Slovenije s tem odlokom Sabora LR Hrvatske soglaša, odlok pa bo začel veljati, ko ga bo potrdila Zvezna ljudska skupščina. Prenos Slovenskega narodnega gledališča in Slovenske filharmonije v pristojnost OLO Ljubljana Nato je Republiški zbor razpravljal in sklepal o predlogu odlokov o prenosu Slovenskega narodnega gledališča in Slovenske filharmonije na Okrajni ljudski odbor Ljubljana. Čeprav gre za reprezentativno slovensko gledališče, je treba upoštevati, da je namenjeno predvsem prebivalcem mesta Ljubljane, zaradi česar je skupščinski odbor za proračun že večkrat predlagal, da se Slovensko narodno gledališče prenese iz republiške v okraj,no pristojnost. Slovensko narodno gledališče bo še vedno obdržalo značaj re- katere površine lahko zazidamo, razen teh »nagrad podeljevale tudi konkretne odloke o gradbenih nagrade za najboljša izvirna okoliših in sicer na predlog ob- znanstvena dela, ki so bila občine. Ker pa se prav na tem pod- Javjjena v preteklem letu s pod-ročju interesi zelo križajo in ker r ^a ckonomskih, družbenih in so dobili z ustanovitvijo sveta za naravoslovnih ved ter z drugih urbanizem in s predpisi o urba- P°dročij, k neposredno služijo nizmu okrajni ljudski odbori te razvoju socialističnega gospodar-pristojnosti, je v skladu z našo stva' ?b.a zakona tudi smotrneje bo imel Svet za prosveto in kulturo LRS še nekatere pravice v zvezi z vodstvom tega gledališča, kasneje pa bo republiški zakon o gledališčih uredil ta razmerja. Vloga tega gledališča se s sprejetjem tega odloka v ničemer ne zmanjšuje, vprašanje splošnega vodbtva in finansiranja pa se Ravnikar, mr. ph. Uroš Rupreht in Mira Svetina; za člane fakultetnega sveta tehniške fakultete: ing. Božidar Guštin, Dušan Horjak, Silvo Hrast, Rudi Jančar, Dante Jasnič, inž. Lojze Kerin, inž. Anton Koželj, inž. Matej Kleindienst, inž. Ivo Klemenčič, inž. Ludvik Kremžar, inž. Rudolf Lučovnik, Franc Pirkovič, Jernej Polajnar, inž. Viktor Turnšek in Žarko Wesnaver; za člane fakultetnega sveta agronomske, gozdarske in veterinarske fakultete: inž. Jože Ber-kopec, Živko Bemot, inž. Karmelo Budihna, inž. Vera Marentič, dr. Marjan Pavšič, inž. Vilma Pirkovič, France Simonič, inž. Bogdan Žagar in Zoran Žagar. Ker je postala sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je bil obsojen inž. Gašper Muha na devet let strogega zapora, pra-vomočna, mu je s tem prenehal tudi poslanski mandat. Zato je Republiški zbor sprejel sklep za odreditev nadomestnih volitev v 31. volilni enoti v okraju Ljubljana. S to točko je bil dnevni red današnje ločene seje Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS izčrpan. M. Z. v** Beograjski komunisti o svojih problemih in nalogah Letne volilne konference v vseh organizacijah končane Na sestankih občinskih komitejev in na nedavni razširjeni seji Mestnega komiteja so poudarjali, da se je dejavnost beograjskih komunis tov zadnje mesece znatno povečala. Komunisti zdaj z vso vnemo delujejo v organih delavskega in družbenega upravljanja ter v političnih in družbenih organizacijah. Vendar pa je v njihovem delu še precej pomanjkljivosti. Ponekod je še zmeraj več gesel, kakor pravega dela. To velja zlasti za organizacije, v katerih so včlanjeni komunisti, zaposleni v trgovinskih in gostinskih podjetjih ter za nekatere krajevne organizacije, zlasti tam, kjer so včlanjeni v njih komunisti svobodnih poklicev. V zvezi s tem je zelo pereče vprašanje, zakaj zadnje čase na sestanke osnovnih organizacij sploh več ne hodijo ostali državljani. Razlogov za to je več. Eden izmed glavnih je, da so sestanki komunistov za ostale državljane često dolgočasni in nezanimivi, ker ne morejo slišati na njih ničesar, kar bi jih zanimalo. Na sestankih obravnavajo v glavnem zmeraj ista vpra- državno organizacijo in s Dred- razmejujeta naloge Prešernovega ga vodstva in imansiranja pa se ^ in Kidričevega sklada. , ureja podobno, kot je urejeno v Kidričevega Izvolitev in razrešitev, nekaterih sodnikov Po krajšem premoru je sledila metom samim, da ostane pristojnost pri okrajnih ljudskih odborih. 2e konec leta 1953 smo imeli uredbo, ki je določala načela glede gradenj, to se pravi vsebinsko isti predpis, ki je določal, kakšne . , , , . ... , ., površine in v kakšnih okoliščinah ^ skuP?a seia obeh skupščinskih jih je moč uporabljati v gradbene Ibor°Y; k J°J® V°di’ pr^dsed?lk namene. Takrat so imele te pri- Ljudske skupščine Miha Marinko, stojnosti občine. Toda ta naloga Na dnevnem redu seje je bila ni tako preprosta. Gre tudi za razPra™ ln sk]ePan^,° Podlogu vprašanje strokovnega aparata,I za izvohtev sodnika Okrožega so-strokovnih možnosti posameznih £1«* v Ljubljani In sodnika občin v tem smislu, ali so spo- °kr°ž^a gospodarskega sodišča sobne poseči na to področje ali v Mariboru ter razprava In sklene. Ker je to vprašanjTpovezano pa^f. 0 Pologu -= s strokovnim kadrom, z zahtev*-1 soamKa nejšim tehničnim delom, ker je v nujni zvezi z našim celotnim ur za razrešitev Okrožnega sodišča v Ljubljani. Skupščina je izvolila Ivana Repinca za sodnika pri drugih republikah in v skladu z novo vlogo, ki jo imajo v našem društvenem in komunalnem siste- ! mu okrajni ljudski odbori. Podobno velja tudi za Slovensko filharmonijo. Republiški zbor je oba odloka, ki ju je obrazložil predstavnik Izvršnega sveta dr. Boris Kocjančič, sprejel z večino glasov. Izvolitev članov univerzitetnega sveta in fakultetnih svetov Univerze v Ljubljani Republiški zbor Je sprejel tudi sklep' O spremembi števila članov, ki jih izvoli Ljudska skupščina v univerzitetni svet in fakultetne svete Univerze v Ljubljani, sklep y.W.v>» v Mariboru. Hkrati je razrešila sodnika Okrožnega sodišča v banističnim načrtom, je prav, da 1 °kroTžrle,P sod,^u v Ljubljani in SjuSihSr^8116 ^ °kraJnih, Okrožnega gosposkega TeSšča i o'r^^5o^anj^Včianov ^ Glede ostalih amandmajev in predlogov skupščinskih odborov T . ., TT , . , je dr. Brecelj v imenu Izvršnega Lmbljani Stanka Holyja ker je sveta izjavil, da jih sprejema, ra- ™ le.’ta izvo«f? za predsednika zen tistih, ki zadevajo člene 18, Okrajne«* sodišča v Ljubljani, k! 23 in 25, prav tako pa tudi ne nasta10 po_ združ.tvi obeh do-amandmaja zakonodajnega odbo-1 okrajnih sodišč (I. m II.) v Ljubljani Dnevni red skupne seje obeh Spremenitev dosedanjega inštituta v Višjo šolo za telesno vzgojo ra k čl. 11, ki pravi, naj se protivrednost vrne v petih letih po1 . ^"evn] .... . . dograditvi objekta, za katerega je | zborov >e bl1 3 tem lzčrPan bilo zemljišče uporabljeno. Izvršni odbor sodi, da je to eden izmed uspešnih ukrepov, ki bo pripomogel k izvajanju teh načel. Vsakdo, ki uporabi kmetijsko zemljišče v gradbene namene, mora namreč dati nadomestilo bodisi v naravi bodisi v denarju v korist ustreznega fonda, kar naj bi glede na sedanje razmere Izvršni odbor predpisal s posebno uredbo. Zato amandma k čl. 11 ni potreben, ker bi nekako to dolžnost razširil na predolgo dobo in bi tudi smisel tega gospodarskega ukrepa preveč ublažil ali mu v konkretnih primerih mogoče celo vzel njegovo vrednost. Z drugimi amandmaji zakonodajnega odbora, odbora za izgradnjo oblasti in uprave ter odbora za gospodarstvo pa se je dr. Marijan Breceli strinjal in predlagal Ljudski skupščini, naj tako izpopolnjen zakon sprejme. o izvolitvi novih članov teh svetov. Število članov teh svetov se povečuje, kar bo omogočilo uspešnejše delo organov družbenega upravljanja v tem našem najvišjem znanstvenem zavodu. Na današnji seji Republiškega zbora so bili izvoljeni: za člane univerzitetnega sveta: Roman Albreht, Dušan Bole, Jože Borštnar, ing. Marjan Brilly, dr. France Hočevar, Marjan Jenko, inž. Viktor Kotnik, Miloš Ledinek, Anka Pernuš, France Perovšek, .T , . ,,, , , . . dT. Svetozar Polič, dr. Zmago Slo- a ° Sf>et ločena seja jnj Marjart Tepina, Vlado Republiškega zbora pod vodstvom Vodopivec in inž. Pavle Zavcar; Jožeta Rusa. Republiški zbor je1 Z včerajšnjega zasedanja Ljudske skupščine LRS šanja. Kadar pa skličejo osnovne organizacije v beograjskih podjetjih sestanke, na katerih obravnavajo razna pereča vprašanja, se jih udeleži po več sto uslužbencev, ki niso člani ZK. Čeprav je odgovornost komunistov znatno narasla, je še zmeraj nekaj organizacij in komunistov, ki se ne zmenijo za razne negativne pojave. Človek bi mi-sil, da v nekaterih trgovinskih in gostinskih podjetjih komunistov sploh ni, saj se razni malomeščanski nazori v njih nemoteno širijo. Malone v vseh osnovnih organizacijah so na volitvah vodilni kader pomladili. V mnogih organizacijah je prišlo zadnja leta na vodilne položajg precej mlajših tovarišev, ki so si v političnem delu pridobili že bogate izkušnje. V nekaterih organizacijah pa so to politično usmeritev razumeli precej na-načno. Te naloge so se lotili kampanjsko, tako da so ostali mnogi starejši, zelo izkušeni komunisti ob strani. Del vodilnega kadra ne le v ZK, marveč tudi v drugih političnih organizacijah je nekako razumelo, da je treba delati samo ob volitvah, do druge konference. potem pa ta obveznost odpade. Zato se dogaja, da si ti kadri sploh ne prizadevajo, da bi se poglobili v pereča vprašanja, marveč se ukvarjajo v glavnem. samo s tekočimi zadevami. Te kadre bi morali usmeriti za daljše obdobje dela v politične organizacije. V tej zvezi nekateri občinski komiteji menijo, da bi morda kazalo njihov volilni mandat podaljšati, tako da da bile volilne konference v osnovnih organiznciiah vsako drugo leto. Z. štaubringer DNEVNA KRONIKA Jovanka Broz obiskala uredništvo »Žena danas« Na povabilo uredništva revije »Zena danasc je soproga predsednika republike Jovanka Broz obiskala včeraj dopoldne uredništvo in se dve uri razgovarjala z urednico revije Natalijo Ha-džič-Todorovič in ostalimi članicami uredništva, pri čemer se je zanimala za probleme revije in delo ženskih društev na splošno. Ob tej priložnosti so članice uredništva podarile Jovanki Broz komplet revije »Zena danas«. Izmenjava ženskih delegacij Aprila bo prispela v Jugoslavijo delegacija belgijskih socia- sprejel odlok o Višji šoli za teles-I za čl9ne fakultetnega sveta Yn » tem vra&JS"k delS! no vzgojo. Ta odlok preoblikuje prirodoslovno-matematične in fi-, „ /vez„ ženskih društev In dosedanji inštitut v Višjo šolo za lozofske fakultete: Slavica Božič, ,'fL j telesno vzgojo, ki bo imela iste Jože Hairiz, France Kimovec, Vla- naloge, kot jih je opravljal inšti- do Majhen, Lev Modic, Ema Mu- tut. Hkrati pa se s tem odlokom sar, Rado Peternel, Janez Potrč in tudi v Višji šoli vpeljuje družbeno ; Mirko Ravbar; 1 Predlog zakona o varstvu in uporabi zemljišč bodo še temeljito proučili Po obrazložitvi dr. Marijana Breclja sta se zakonodajni in gospodarski odbor sestala, da bi ponovno proučila svoje amandmaje v zvezi s stališčem Izvršnega sveta. Ker pa je razprava v skupščinskih odborih in v Republiškem zboru pokazala, da ta zakonska materija še ni bila dovolj obravnavana in da nekaterim poslancem ni bila dovolj prezentna, je predstavnik Izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj predlagal, naj se zakonski predlog še temeljiteje prouči, hkrati pa je v imenu upravljanje po načelih, ki veljajo za družbeno upravljanje na vseh drugih visokih šolah. Priključitev nekaterih istrskih vasi k LR Sloveniji Sledila je razprava in sklepanje o predlogu odloka o soglasju za člane fakultetnega sveta goslavije, ki je maja lani obiskala Belgijo. Zenske iz Latinske Amerike — udeleženke konference komi- j sije OZN za status žensk, ki se < bo začela v Ženevi 15. marca, pravne in ekonomske fakultete: bodo po koncu konference obi- Tone Bole, Martin Gosak, dr. Via' dimir Grossman, Mirko Hočevar, Jože Ingolič, dr. Božo Linhart, dr. Miha Potočnik, Ivo Repinc in dr. Teodor Tominšek; za člane fakultetnega sveta k odloku Sabora Ljudske republi- medicinske fakultete: dr. Marjan ke Hrvatske o spremembi meje Ahčin, Albin Dujc, dr. Marjan med Ljudsko republiko Hrvatsko Dular, dr. Ivan Kopač, dr. Drago in LR Slovenijo, ki ga je obrazlo- Mušič, Lojze Piškur, dr. Tone S seje Zbora proizvajalcev Na ločeni seji Zbora proizvajalcev pod predsedstvom Mavri-cija Borca je pred odobritvijo dnevnega reda tajnica Zbora proizvajalcev prebrala odgovor državnega sekretarja za gospodarstvo LRS inž. Ludvika Kremžarja ljudskemu poslancu inženirju Miranu Mejaku na vprašanje, ki ga je ta stavil na prejšnji seji Zbora proizvajalcev. Ker funkcijska skale Jugoslavijo. Vodila jih bo predsednica komisije za status žensk ga. Bernardino. Predstavnica jugoslovanskih žensk bo prisostvovala kongresu Zveze italijanskih žensk, ki bo v Rimu od 12. do 15. aprila. Na prošnjo Vsekitajske federacije žensk je Zveza ženskih društev Jugoslavije poslala tej organizaciji gradivo o dejavnosti jugoslovanskih žensk za razstavo, ki jo bo federacija priredila ob osmem marcu — mednarodnem dnevu žensk. Zveza ženskih društev je poslala podobno gradivo za razstavo ob osmem j marcu tudi v Romunijo. Posvetovanje o uporabi jedrske energije v elektrogospodarstvu Na pobudo Zveze jugoslovan- ... , , . je potekla enoletna -------.,— predlagatelja izjavil, da zakonski doba predsedniku, podpredsedni-predlog umika. Do sprejetja tega ku »pisarjem Zbora pro- amandmaje in predlagala predlog zakona v odobritev Zbpru proizvajalcev. Tudi k predlogu zakona o upravljanju in gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti sta oba odbora vskla-dila dopolnitve in predlagala v odobritev Zboru proizvajalcev. _ a ____ V imenu Izvršnega sveta je skega elektrogospodarstva bo v oba predloga zakonov obrazložil Beogradu sredi aprila posvetova- tov. Viktor Avbelj. Jak. < nje o uporabi jedrske energije zakonskega predloga bo zato še v veljavi dosedanja uredba o uporabi zemljišč v gradbene namene. Republiški zbor je nato razpravljal in sklepal o predlogu zakona o upravljanju in o gospo- vsrrjudskY'poslanci, dar j en ju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti. Potem ko so poročevalci gospodarskega odbora, odbora za organizacijo oblasti in uprave ter zakonodajnega odbora izvajalcev, je bilo treba izvoliti nove funkcionarje. Ljudski poslanec Rudolf Ganziti je predlagal, naj ostanejo dosedanji funkcionarji, za kar so glasovali V počastitev mednarodnega dneva žena bo v sredo, dne 7. marca ob 19. uri slavnostna proslava v ljubljanski Operi. Spored: Slavnostni govor tov. Olge Vrabič, članice Izvršnega Poročevalca zakonodajnega in gospodarskega odbora Zbora proizvajalcev sta nato podala poročili odborov o predlogu zakona podali poročila o zakonskem o varstvu in uporabi zemljišč in sveta Ljudske skupščine LR Slovenije, predlogu in ga je razložil pred- o predlogu zakona o upravljanju stavnik Izvršnega sveta dr. Ma- in o gospodarjenju s premože- Jakov Gotovac: Ero z onega sveta, opera v treh dejanjih. rljan Brecelj, je Republiški zbor njem bivših agrarnih skupnosti. ta zakon sprejel. 1 Oba odbora sta vskladila svoje ________________ v elektrogospodarstvu. Tega posvetovanja se bo udeležilo okrog 150 inženirjev in drugih strokovnjakov, ki so se uveljavili z znanstvenim in praktičnim delom na področju jedrske energije in elektrogospodarstva. Znanstveni delavci bodo na posvetovanju predavali o potrebi po uporabi jedrsko energije v našem elektrogospodarstvu, po razpravi pa bodo sprejeli sklepe. Sestanek Centralnega odbora Počitniške zveze Jugoslavije Na včerajšnjem sestanku Centralnega odbora Počitniške zveze Jugoslavije so največ govorili o letoviščih, v katerih bo mladina preživela počitnice med bližnjo sezono. Razen tega so razpravljali tudi o organizaciji skupinskih potovanj zaključnem računu za 1955 in proračunu za 1956. Letošnji družbeni plan Črne gore V Zavodu za gospodarsko planiranje Izvršnega sveta Črne g’ore zaključnic jo dokumentacijo za republiški družbeni plan za 1956. V njej je predvideno, da bodo z razširitvijo zmogljivosti, boljšim izkoriščanjem sedanjih obratov in z boljšo organizacijo dela povečali industrijsko proizvodnjo za 39.7% v primerjavi z minulim letom. Največje povečanje je predvideno v živilski industriji, industriji električnih potrebščin, dalje v opekarnah, tobačni tovarni, premogovnikih in elektroeentralah. Delo odborov Narodnega sobranja Makedonije Odbor za organizacijo oblasti in upravo Narodnega sobranja Makedonije je sprejel na včerajšnji seji v načelu in podrobnostih osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem nečatu I.R Makedonije. Ta odbor je obravnaval tudi kazenske določbe zakonskega osnutka o zaščiti živine pred nalezljivimi boleznimi. Moderna tovarna pri Sarajevu Z rekonstrukcijo podjetja za popravilo gradbenih strojev na Alipašinem mostu pri Sarajevu so zgradili moderno tovarno, v kateri bodo že letos proizvedli okrog 5000 ton gradbenih konstrukcij in električnih naprav. Rekonstrukcijo je onravilo sarajevsko podjetje »Elektropro-jekte. Dela jugoslovanskih umetnikov na letošnjem beneškem bienalu Odbor za razstave jugoslovanskih umetnikov v tujini je odbral dela naših umetnikov, s katerimi bo Jugoslavija predstavljena na letošnjem XXVIII. bienalu, ki bo v začetku junija v Benetkah. Na tej pomembni mednarodni razstavi bodo do deset svojih del razstavili slikarji Marij Pregelj, Miodrag Protie in Vukajlija ter kipar Vojin Bakič. Nove ladje zn tujino 1 Se dve naši ladjedelnici — »Split« in »Uljanikc iz Pulja — bosta gradili prekooceanske ladje za tuje naročnike. Ladjedelnica »Split* bo predvidoma zgradila štiri velike prekooceanske tramperje, »Ul janik« pa on tram-per in en tanker. Ladjedelnica »3. maj« na Reki je sklenila doslej pogodbe za pošiljko deset velikih tramperjev, od katerih bo imel vsak nad deset tisoč ton nosilnosti. Letni občni zbor književnikov Črne gore Poverjeništvo Zveze književnikov Jugoslavije za Crno goro je imelo na Cetinju svoj redni let.nl sestanek. Na njem >je tajnik poverjeništva Božo Bulatovič poročal o delu članov poverjeništva in poudaril, da je že zdaj možno spremeniti poverjeništvo v Društvo književnikov Črne gore. Mimo drugih pogojev se je povečalo tudi število članov, ki jih je zdaj deset. Od tega so trije novi, ki so jih sprejeli te dni na podlagi nji' hovih zbirk, ki jih je izdala za-ložba »Narodna knjiga*. Novi člani so: Marko Djonovič, Branko Prnjak in Dragutin Vujanovič. Devizni tefiaji Na rednem sestanku so bili drtf 6. marca 1936 zaključki po naslednjih tečajih: US dolar —, 2230: Lst* 6200, —» Sfrs -■ 24-2™; Lit 51»(1, -i S.it STT -, 28»; Hfl 51.010, 3S.100: SV-kr. 58.210. —I Eg. I.stg —, 1634; ot»r-dol. Pan. —, 594; obr. do). Norv. 55*< —j obr. dol. Ture. —, 482; obr. dol-Braz. —, 663; obr. dol. Paragv. 615, "> obr. dol. Urugvaj —, 600; obr. dol-ZSSR —, 630; obr. dol. Polj. —, 599S obr. dol. CSIt 600, —; obr. dol. RoB>-—, 588. Opomba: fttovllke pomenijo: 1. te' Kaj v Ljubljani, 2. tečaj v Zagreb^.' Zaradi tehničnih ovir nismo prej6” srednjih tečajev. Situacija: Licitacija za anglel*'® funte, italijanske lire, francoske fra»' ke, holandske forinte in Švedske kr®' ne je bila prav živahna. Vse navede"® devize so pridobile na obračunski čajni vrednosti. Francoski frank, j! Jo dosegel približno visok tečaj, J, ostal fie delno neprodnn. Zakll^C^J sklenjeni za ostale devize, so bili **] vrSeni t. malimi diferjncami nad računskimi tečaji. Promet Je bil Zastoj v pogajanjih med Kitajsko in ZDA Poročilo Pekinga o stanju uradnemu pripoznavanju Kitaj-ameriško-kitajskih pogajanj v ske. Zeljo ameriške delegacije, Ženevi potrjuje, da veleposlani- da v skupni deklaraciji ne bi ški razgovori še niso prišli iz za- omenili potrebe po sestanku obeh ga te, v kateri so se znašli lani zunanjih ministrov, niti ne do-septembra, po prvih začetnih ločil Ustanovne listine OZN, je uspehih. Soglasje o skupni de- treba spraviti v zvezo s težava-klaraciji, s katero bi se ZDA in mi, ki spremljajo evolucijo ame-Kitajska zavezale, da ne bodo riške politike, medsebojnih sporov reševale si Če pa zadevajo ženevska po-silo, je še prav tako dvomljivo, gajanja ha velika nasprotja, ki kakor je bilo pred 6 meseci. jih še niso izgladili, hkrati potr-Vodja kitajske delegacije v jujejo tudi željo, da bi s težavo gajanjih, če bodo potekala ne- govori bili in ostali odprta pot ugodno. Razen kritičnih pripomb k sporazumom, ki za sedaj še k ameriškim glediščem kaže tudi niso dozoreli. Zato ni nikjer re-nekaj nestrpnosti, izražene v no- čeno, da bi dolga, kriza v amer.-vem kitajskem poročilu, da po- kitajskih pogajanjih nujno pome-tekajo ženevski razgovori neza- ni la tudi njihov končni neuspeh. Japonski socialisti proti preizkušanju atomskega orožja Peking, 6. marca (Nova Kitajska). Generalni tajnik japonske socialistične stranke Inadžiro Asunuma je ameriškemu veleposlaniku v Tokiju izročil pismeni poziv, naj ZDA opustijo vse preizkušnje jedrskega orožja'na Pacifiku. V pozivu je izraženo obžalovanje spričo ameriške namere, da bodo te poskuse nadaljevali vzlic resoluciji japonskega Spodnjega doma, v kateri zahtevajo prepoved preizkusov. Japonski sociali- ___________________ _ ... sti poudarjajo, da taki preizkusi Ženevi veleposlanik Vang je dne začete stike ohranili. Cim dlje škodijo plovbi po Pacifiku, ribar-20. januarja izjavil, da bo tudi v bodo razgovori trajali, tem očit- ski industriji in da ogrožajo živ-prihodnje obveščal javnost o po- neje bo to. V tem smislu so raz- [ ljenje japonskih državljanov. V pozivu je tudi rečeno, da bi novi ameriški preizknsi zaostrili mednarodno napetost. Zato japonski socialisti zahtevajo, naj ZDA preizkuse opuste in se zavzamejo za mednarodni sporazum o prepovedi uporabe atomskega orožja. dovoljivo. Kitajsko poročilo kaže, da se na pogajanjih še niso dotaknili glavnih trenj, nanašajočih se na deklaracijo o »nenasilju« in na bodoče razprave o ureditvi stikov med Ameriko in Kitajsko. Kitajski udeleženci pogajanj predtagajo slej ko prej deklaracijo, ki bi se nanašala na stike med obema deželama na splošno. G. A. Zaostritev na Cipru Angleži niso privolili v popolno politično amnestijo, ne v eventualno grško večino v ciprski zbornici in tudi ne v grško kontrolo nad policijo na otoku London, 6. marca (Tanjug), j lahko pojem »teroriste razširili. V Prihodnji teden se bo začela v Spodnjem domu debata o prekinitvi pogajanj o Cipru. Položaj se je včeraj znatno poslabšal zaradi sklepa angleške vlade o prekinitvi pogajanj in izjave, da se lahko obnove samo v »vzdušju miru«. Angleški minister za kolonije Lennox Boyd je obdolžil Ma-kariosa, da ga zadene velik del odgovornosti za eventualno nadaljevanje »terorističnih akcij« na Cipru. Guverner Harding je dobil široka pooblastila za zatiranje »terorizma«. Govore tudi o namenu angleške vlade, da bi poslala na Ciper »po potrebi« nova vojaška ojačenja. Angleška vlada je danes znova proučevala položaj na Cipru. Potem je bilo slišati izjave, da bi Program finske vlade Nevtralna zunanja politika in gospodarska stabilizacija v deželi Helsinki, 6. marca (AFP). — Ameriška delegacija pa bi želela vlada je objavila svoj program. dokument, s katerim bi se obe Finska bo uveljavljala politiko deželi zavezali, da ne bosta upo- prijateljstva z vsemi deželami, porabili sile na področju Formoze. sebno še s SZ, in se bo držala Po kitajskem mnenju bi pome- daie£ ocj slehernega spora, do kanila odobritev ameriškega gledi- teregn bi utegnilo priti med ve-Sča ohranitev statusa quo na likimi silami. Formozi- omejitev pravic Kitaj- Novi predsednik finske vlade ske, da uredi eno svojih notra njih vprašanj po lastnem preudarku. čeprav kitajska vlada noče sprejeti obveznosti, ki bi zanikale njene pravice do Formoze, je v novem poročilu znova poudarjena Cu En Lajeva izjava v Bandungu, da bi moral biti cilj ameriško-kitajskih pogajanj predvsem zmanjšanje napetosti v Formoški ožini. Očitno je, da se Kitajci ne izmikajo razpravi o »formoških* vprašanjih, odklanjajo pa uradno pripoznanje sedanjega stanja kot trajnega izhoda. Ni izključeno, da se bo pojavilo tudi ameriško poročilo o najnovejših ženevskihpogajanjih, kakor se je zgodilo v januarju. Težko pa bi domnevali, da bo kaj najnovejših ženevskih pogajanjih, dopolnilo že znano sliko, kakor tudi ni ničesar prispevalo kitajsko poročilo. V sedanjih okoliščinah bi bilo težko reči, kako kaže s sporazumevanjem. Za trenji v zadevi formulacije skupne dekla Fagerholm je o tem izjavil vpar- nasprotne interese kmetovalcev in delavcev. Medtem na Finskem nadaljujejo splošno stavko, do katere je prišlo zato, ker delodajalci nočejo vskladiti delavskih mezd z naraščajočo draginjo. Včeraj je v Helsinkih in drugih finskih mestih prišlo do več incidentov med stavkajočimi de- lavci in policijo. Generalna konfederacija sindikatov je zavrnila obdolžitve, češ da je pobudnica incidentov, ter je poudarila v posebnem komunikeju, da so vsem stavkovnim stražam izrecno naročili, naj se vzdrže sleherne sile. Včeraj imenovana komisija za posredovanje se je sestala s predstavniki delodajalcev in delavcev. Komisija predlaga, naj bi delavcem zvišali mezde za 6,5 marke na uro, ne pa za 12 mark, kolikor zahtevajo sindikati. Zato sodijo, da bodo sindikati ta predlog zavrnili. Finski parlament racije, zaželenosti ali nezažele- lamentu, da je nevtralnost temelj nosti sestanka Cu En Laj-Dulles finske politike. »Trudili se bomo, so še nerazčiščene koncepcije da bi ohranili dobre odnose z o bodočnosti ameriško - kitajskih vsemi deželami, posebno še s so-stikov. Daljnjevzhodna politika sednimi.« Washingtona je zdaj v fazi po- | V notranji politiki bo vlada časne evolucije. O tem pričajo posvetila glavno pozornost gospo-tudi nekatere korekture v a me- darskim problemom, posebno še riških glediščih o prepovedi tr- ohranitvi ravnovesja med cenami govine s Kitajsko. Prezreti tudi in mezdami ter dolgoročni stabi-ni moč, da otežuje ta proces po- lizaciji cen kmetijskih pridelkov. litična inercija, ki vpliva kot po- Fagerholm je tudi dejal, da je sledica dolgoletnega negativnega najnujnejša naloga vlade doseči stališča nasproti kakršnemu koli konec splošne stavke in vskladiti Nagel razvoj Moskva terja odgovor iz Londona na svoje predloge o Indokini Moskva, 6. marca (TASS). -Britanska vlada še ni odgovorila na sovjetsko noto z dne 18. februarja, po kateri naj bi predsednika" ženevske konference o Indokini, ki je bila 1954, Eden in Molotov podprla zahtevo LR Kitajske in Severnega Vietnama, da bi sklicali novo konferenco za dokončno ureditev indokitajskega vprašanja. Sovjetska vlada je tedaj predlagala, naj bi na novi konferenci obravnavali konkretne ukrepe za izpolnitev ženevskih sporazumov. V noti je bilo poudarjeno, da je konferenca nunjo potrebna, ker ženevskih sporazu- tej zvezi spet govore, da bi uteg nili Makariosa in druge voditelje gibanja za priključitev Cipra h Grčiji izgnati z otoka. Minister za kolonije je sinoči poudaril, da Ciper ni samo »kolonialno«, marveč tudi »mednarodno vprašanje«, ker je ta otok »del defenzivnega sistema Atlantske zveze«. Minister je rekel, da je šla angleška vlada do »skrajnih meja« v koncesijah na pogajanjih z Makariosom. Iz vladne Bel.e knjige o Cipru sledi, da so zašla pogajanja v zagato zaradi treh vprašanj, v katerih angleška vlada »ne more več popustiti«. Makarios je zahteval, naj amnestirajo vse aretirane člane uporniškega gibanja. Minister za kolonije pa je zahteval, naj bi bili izvzeti tisti, ki so obtoženi ubojev. Makarios je dalje zahteval, naj bi Cipru prepustili kontrolo nad policijo. Minister za kolonije je to zahtevo odklonil z utemeljitvijo, da mora obdržati kontrolo guverner, »dokler bo smatral to za potrebno«. Minister za kolonije je odklonil končno tudi zahtevo po zagotovitvi absolutne večine grških predstavnikov v ciprski zbornici, češ da bi utegnilo takšno predstavništvo takoj zahtevati pravico do samoodločbe, v kar Velika Britanija v sedanjem položaju ne nvore privoliti. Kako bo Harding obnovil red, i'e povsem neznano, zlasti po Ma-:ariosovem sporočilu Veliki Britaniji, da bodo prebivalci Cipra do zadnjega moža nadaljevali boj za svoje pravice. Vtem ko znaten del konservativnih poslancev pozdravlja napovedano politiko »čvrste roke« na Cipru, laburistična opozicija meni, da je ravnala vlada doslej zelo nespretno in nepremišljeno. Laburistična parlamentarna skupina stoji na stališču, da bi morali amnestirati vse obsojence grške narodnosti. To je edina razlika med laburisti in konservativci v ciprskem vprašanju. Razen tega izražajo laburisti negodovanje spričo prekinitve pogajanja in vztrajanja vlade na tem, da bi moralo gibanje za priključitev Cipra h Grčiji napraviti naslednji korak. Makariosov poziv k nadaljnjemu odporu na Cipru in Hardingov odgovor Nikosia, 6. marca (Reuter). — Makarios je obdolžil Veliko Britanijo, »da ni pokazala dobre volje«, da bi našli podlago za »razumno« ureditev ciprskega vprašanja. Na sestanku z novinarji je Makarios pozval ciprske Grke, naj nadaljujejo »miroljubni boj, do- Finski parlament se ie danes kler britanska vlada proučuje ’ ’ * svoje stališče in dokler ne bo po- kazala, da spoštuje nacionalne težnje ciprskega ljudstva«. Ciprsko ljudstvo ne bo nikoli opustilo boja za samoodločbo in se bo popoldne ponovno sestal, da bi glasoval o zakonu o posebnih pooblastilih, ki jih je vlada zahtevala za ureditev problema cen in mezd. »borilo do kraja s pasivnim odporom zoper nezakonito oblast britanskih oblastnikov« je rekel Glede pogajanj s ciprskim guvernerjem Hardingom je Makarios poudaril, da je precej popustil glede na prvotne zahteve, toda »na britanski strani še vedno niso izpričali dobre volje, da bi našli podlago za razumno ureditev«. Guverner Harding pa je Ciprčane po radiu opozoril, da bo »odločno nadaljeval kampanjo proti terorju in nasilju«. Izrazil je upanje, da bo mogoče, »ko bosta zakonitost in red obnovljena, uspešneje načeti problem ciprske avtonomije«. Harding je dejal, da ne bodo pomilostili ljudi, obsojenih zavoljo nošenja orožja in streliva. Pripomnil ie, da predstavlja gibanje za priključitev Cipra h Grčiji »samo šibko manjšino, ki Ciprča-Rlm, 6. marca (Tanjug). — V I je bila zavrnjena. V današnjem 1 nom preprečuje, da bi dosegli samoupravo«. Konferenca »lužnih železnic« odložena Rim, 6. marca (Tanjug). V Rimu Italijanske reparacije Etiopiji Vojno škodo iz leta 1935-36 bo Italija poravnala z dobavami industrijskih izdelkov in gradnjami tovarn v Etiopiji Adis Abebi so podpisali i tali jan sko-etiopski sporazum o poravnanju vojne škode, ki jo je Etiopija utrpela v vojni 1935-36. Komunike o sporazumu, ki je bil danes objavljen hkrati v Adis Abebi in v Rimu,, vsebuje tudi nekatere gospodarske in finančne elemente, glede obveznosti, ki jih je Italija prevzela s pariško mirovno pogodbo. Na pariški mirovni konferenci je Etiopija zahtevala od Italije 185 milijonov funtov. Ta zahteva . . , , . . . , površine zemlje. Eden izmed de- t nrr ln k.er se lovišč hidrocentrale Ibs-Persen- Južni Vietnam noče pogajati s Severnim Vietnamom o splošnih Francosko-maroška deklaracija, s »ne more vež urejati francosko-maro-katero je vlada četrte republike sveča- ških stikov«. Dokončno odločitev pa 110 pripoznala neodvisnost Maroka, so odložili. Izjava francoske vlade o Priča tako o močnem razvoju teženj po neodvisnosti Maroka pa vendar praK-samostojnostl v Severni Afriki, kakor tično razveljavlja temeljne klavzule tudi o razvoju političnega realizma v dogovora iz leta 1312. Parizu. Ta deklaracija, dopolnjena s Ta dogovor Je sicer skupaj s spora-konkretnimi sporazumi, ki naj bi omo- zumom v Algesirasu (1906) o »gospo-Boelii njeno Izpolnitev, ima lahko darskl Internacionalizaciji« Maroka Ugodne posledice za bodoče dogajanje pospešil vključitev severnoafriškega v Severni Afriki, posredno pa tudi za področja v sodobni kapitalistični raz-nadaljnje naraščanje ugleda ln akcij- voj, bil pa je tudi vzrok čedalje moč-Jkih sposobnosti francoske politike v nejšlh in vztrajnejših protikolonlall-Evropi. I stičnih akcij. Ce je v Fezu sklenjena Ko bodo uveljavljene določbe fran- pogodba zdaj že ostanek minulosti, kar eosko-maroške deklaracije, se bo v če-' tudi Je, bi lahko bila nova deklara-dalje večji skupnosti neodvisnih dežel cija izhodišče za ureditev francosko-Pojavila z ustreznimi pravicami ln maroških koristi na novih, zdaj edino dolžnostmi Se ena: Maroko. Gledan realnih temeljih — dogovora med su-■ tega vidika Je najnovejši razvoj sti-, verenlma deželama, kov med Francijo ln Marokom nov Iz-1 Pred pičlim letom dni, v aprilu raz poti nedavno še odvisnih dežel v 1955, se je začela doba sporazumov o neodvisnost, procesa, ki Je ena izmed reformah v Severni Afriki. Tunizija je značilnosti naše dobe. , takrat dobila notranjo avtonomijo. Določbe skupne deklaracije so del-1 Konservativni krogi v Franciji so se ho kompromisne. Udeleženci pogajanj odločno upirali zahtevam, naj bi vsaj „DIn. nnicir * maroške strani, ki lih vodi prvi pred- enake pravice zagotovili tudi Maro- M ALENKO V FRIDE. NA UHIS1V. sednlk maroške vlade Sl Beka J, so za- ku, stvari pa so šle mnogo dl|e in ure- i i n n d n n n marca f AFP) 7.u- htevali, naj bi najprej razveljavili po- ditev zadev v Maroku Je že zdaj ne- London, 6. marca. (A*r>. Nevarnost poplav v Avstriji popušča Dunaj, 6. marca (AFP). Stanje voda Donave je v Avstriji višje od doslej najvišje točke. Na Zgornjem Avstrijskem so na poplavljenem področju utonili še trije ljudje. V Linzu pa je Donava že znatno upadla, vendar so še zmeraj poplavljene velike komunikeju ni naveden znesek, ki ga mora Italija plačati Etiopiji, toda dobro poučeni krogi izjavljajo, da se je Italija zavezala plačati Etiopiji 16,3 milijona dolarjev. Večji del tega zneska bodo indokitajskih volitvah, ki bi morale biti junija 1956. Na novi konferenci naj bi sodelovale dežele, ki so "sodelovale na ženevski konferenci, in dežele, ki nadzorujejo premirje v Indokini. berg so izpraznili. Poplave so povzročile po vsej deželi veliko škodo. Kazno pa je, da je največja nevarnost že mimo, ker je nehalo deževati in je delna ohladitev zraka ustavila kopnenje snega. Z VSEH STRANI SVETA VELIKA BRITANIJA ZSSR SOVJETSKA ODPRAVA NA ANTARKTIKI plačali v blagu, s stroji in indu- se je včeraj začela konferenca strijskimi napravami, z izgradnjo »Južnih železnic«, na katerih so-hidroelektričnih naprav na reki delujejo predstavniki Francije, Avaš blizu Adis Abebe in z do- Švice, Avstrije, Jugoslavije in Ita-bavami ladij za etiopsko morna- lije. Na konferenco ni prišla ma-rlco, pa tudi z izgradnjo tekstil- džarska delegacija in zato so takoj nih tovarn. Italija se je razen po izvolitvi predsedstva konfe-tega zavezala, da bo vrnila Etio- renco odgodili. Sklenili so. da bo pijl zgodovinske spomenike, ki italijanski predstavnik sklical so jih prenesli v Italijo za časa konferenco v času med 16. apri-okupacije te dežele. lom in 17. julijem t. L Afera Dides pred sodiščem Glavne priče: Mendes-France, Georges Bidault, Rene Pleven in še vrsta sedanjih in bivših ministrov Pariz, 6. marca (Tanjug). — »Afera ugotovljeno, da sklepi s tajnih sej od-Dides« o izdajanju vojaških skrivnosti bora za nacionalno obrambo prihajajo s sej francoskega odbora za nacional- v javnost. Prvo preiskavo je sprožil no obrambo za časa indokitajske voj- komisar pariške policije Dides, Men-ne bo imela, kot vse kaže, svoj epilog dčs-Franceova vlada pa je pozneje za-na obravnavi, ki se bo Jutri začela upala to nalogo drugim varnostnim pred pariškim vojaškim sodiščem. Ob- organom. Septembra 1954 Je bil komi-toženci so nekdanji generalni tajnik sar Dides po sestanku z nekim mini-Odbora za nacionalno obrambo Jean strom aretiran; pri njem so našli do-Mons, dva funkcionarja tega odbora kumente s sklepi zadnje seje Odbora Jean Turpin in Roger Labrusse ter za nacionalno obrambo. Nova preiska-novinar Andre Beranes. Na procesu va Je ugotovila, da Je Dides prejemal bodo pričevali tudi nekdanji minlstr- tajne dokumente od novinarja Beraški predsedniki Mendds-France, Geor- nesa — agenta posebnega »protlkomu-ges Bidault in Renč Pleven ter številni nističnega tajnega omrežja«, ustanov-sedanji in nekdanji ministri. J ljenega na pobudo nekega prejšnjega »Afera« sega v leto 1953, ko Je bilo notranjega ministra. Politično ozadje in strankarski boji, ki so ostali dobršen del še nerazčiščeni, so tako prišli v ospredje te afere. Po malone dve leti trajajoči preiskavi Je postala afera »Dides«, id se njeni soudeleženci sedaj pojavljajo v spremenjenih vlogah (komisar Dides je poslanec poujadlstične parlamentar- Sll*na^f*rMl»k? OMmlle^^viera^le tudi pri K™ufimu prlilo do UreU^jaj coshlh Političnih strank, med izraelskimi tn egiptsklmi vojaki. Zaradi teh incidentov "je vi*?aei Demonstracije v Tangerju 1» nr»v 11 • godbo uklenieno leta 1912 v Fezu š „ noVitnla o novih ^nje ministrstvo je objavilo, da bo Moskva, 6. marca. (TASS). Vet protestiral pri vodji komisije OZN za, A ^ „ to nočodbo le bil Frančlli nrlooziian r p form 1i t n «o dokazi raz- sovjetski minister za elektroindustrijo sovjetskih letal v sklopu sovjetske nadzorstvo nad premirjem v Palestini Tanger, 6. marca (AFP). Maro- Protektor.,t nad šerifatsklm cesar- mer™? -Ifrnnroske no- Georgij Malenkov obiskal Veliko Bri- antarktične odprave Je poletelo 260« generalu Burnsu. Burns se danes mudi o omogočilo večjo proizvodnjo, večjo proizvodnost dela in boljši asortiman. V okviru Zbornice naj se osnuje strokovna komisija, ki bo pregledala in vskladila rekonstrukcijske elaborate ob primerjavi ekonomičnosti. V okviru te komisije naj deluje tudi komisija za napredek proizvodnje kemične del ali izboljšav ter koordinira program v republiškem in zveznem merilu. Pri rekonstrukciji je predvsem upoštevati domačo surovinsko bazo in možnost izdelave opreme v domačih podjetjih. Komisijo za napredek proizvodnje pri zveznem Združenju kemične industrije je treba razširiti s strokovnjaki raznih panog te industrije. Isto velja za komisijo pri republiški Trgovinski zbornici. hkrati pa čaka v Rušah celotna naprava za proizvodnjo korunda in je treba postaviti le potreben objekt. Težave zaradi nezadostnih obratnih sredstev so vedno občut-nejše. Skrajni plačilni rok 20 dni, pri katerem vztraja Narodna banka, je mnogo prekratek. Dodeljevanje deviz v krogih je sicer dalo večjo sigurnost glede kalkulacij, prineslo pa je nove težave, ker podjetja nikoli vnaprej ne vedo, kakšne devize jim bodo dodeljene. Devize, ki se prosto prodajajo, E a so izključno v rokah Narodne anke, prosti tečaji pa so za uvoz surovin nesprejemljivi. Okrepiti je treba tudi servisno službo v trgovini s tehničnim blagom, da pod Več pozornosti je treba posvetiti :etjem ne bo trebil drža’ti na za_ kooperaciji v proizvodnji, ker lahko s kooperacijo ob manjših stroških dosežemo večji učinek. V tej zvezi je treba preiti na specializacijo kemične industrije, da se izognemo nekoordiniranemu delu in nepotrebnemu vezanju obratnih sredstev, hkrati pa dosežemo hitrejšo usposobitev kadrov, boljše izkoriščanje opreme in večjo storilnost. Podjetjem je treba omogočiti, da bodo za pripravo elaboratov in idejnih projektov za rekonstrukcijo lahko črpala del sredstev za samostojno razpolaganje in del sredstev za laboratorijska dela. Naposled je bilo sklenjeno, da se je treba izogibati uvozu surovin in izdelkov, dokler si podjetja lahko med seboj pomagajo iz domače proizvodnje. Komisija za blagovna in finančna vprašanja je ugotovila, da se cene domačin surovin za reprodukcijo stalno dvigajo, kar velja zlasti za papirno industrijo ter za surovine v proizvodnji lakov in' emajla. Izredno se je podražila kovinska in lesena embalaža. Ugotovljeno je bilo, da na Jesenicah ne proizvajajo železne galice in spuScajo odpadne lužine v Savo, kar povzroča škodo ribištvu in hidroelektrarnam zaradi korodiranja naprav. Tovarna Swa-ty v Mariboru mora uvažati ko- inaustrije Slovenije, ki naj ugo- rund iz tujine, kjer zahtevajo tovi upravičenost raziskovalnih i vzporedne nakupe drugih surovin. Naglo izboljšanje energetskega položaja Državni sekretariat za gospodarstvo LRS je v soboto zaradi izboljfianja energetskega položaja preklical vse omejitve glede trošenja električne energije, ki so bile predpisane z objavo dne 4. februarja. Z nastopom južnega vre- prejšnjega tedna dotok vode na Dravi še gibal izpod 90 m* na sekundo, je zadnje dni zaradi dotoka deževne in snežne vode naglo naraščal in je včeraj dosegel celo 215 m*. Tudi če bi nastopilo hladnejše in suho vreme je ra (Hi- mena se je proizvodnja hidro- nati z rednim dotokom vsaj 150 elektrarn zlasti na Dravi naglo do 170 m’. Nova dravska elektrar-povečala. Medtem ko se je sredi logi večjih količin pomožnega materiala. Komisija za plačni sistem, strokovno vzgojo in delavsko samoupravljanje' je prav tako sprejela vrsto sklepov. Tarifni pravilniki za leto 1956 se ne spreme- ne, razen glede morebitnih ne- firavilnosti, ki jih lahko rešijo de-avski sveti (reorganizacije, nova delovna mesta, revizija norm). Bodoči sistem oblikovanja plačnega sklada naj sc v sodelovanju z združenji, skupinami industrije ter zbornicami uredi na podlagi enotne ocenitve delovnih mest. Enaka delovna mesta morajo biti tudi v različnih strokah ocenjena po enakih kriterijih, da bo mogoče primerjati realnost plačnih skladov med panogami. Zato naj se pri zveznih strokovnih združe-njin ustanove strokovne komisije, ki naj izdelajo osnove za ocenjevanje delovnih mest. Posebne komisije za kemično, papirno in steklarsko industrijo pa naj pripravijo okvirne osnutke premijskih pravilnikov .za posamezne stroke. Glede na nameravano decentralizacijo sklada za kadre naj se osnuje odbor za industrijske strokovne šole pri Trgovinski zbornici LRS. Priprave na volitve delavskih svetov v novomeškem okraju V nedeljo dopoldne je bil v Novem mestu razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta in sindikalnih podružnic, na katerem so se udeleženci pomenili o pripravah na volitve novih delavskih svetov. Pred tem so bili taki plenumi tudi že v Kostanjevici, Metliki, Šentjerneju, v Mokronogu in na Mirni. Povsod je bila udeležba dobra, sodelovanje udeležencev v razpravljanju pa prav plodno in vsestransko. Na sedežin petih občin bodo sindikalni plenumi ta in prihodnji teden. Sindikalne podružnice so že začele s političnimi pripravami za volitve, ki bodo marca in aprila. V tekstilni tovarni Novoteks so že izbrali kandidatno listo, pri čemer so upoštevali tudi mlade delavce. Na plenumu v Novem mestu so udeleženci posveta kritizirali nerealno planiranje proizvodnje nekaterih podjetij, ki bi rada dvigala plače in materialne izdatke, s proizvodnjo pa šla celo nazaj. Zlasti so se pomenili tudi o oblikah in pomenu političnega dela delavcev, ki delajo v mestih, Pionirsko počitniško naselje na Pohorju Prijetna letovanja in zdrava in cenena hrana — Ogledi poslednjega prizorišča slavnega Pohorskega bataljona — Svet za urbanizem OLO Maribor nasprotuje razširjanju naselja na sedanjem prostoru To in ono iz DOMOVINE Novo ustanovljena Gradbena zadruga Pionirskega počitniškega naselja »I. Pohorski bataljon« Ruše je s pomočjo kolektivov, zlasti ruške tovarne dušika uredila in opremila pri Arehu na Pohorju planinsko kočo, da oomo-' gočl ceneno taborjenje otrokom v letnih in zimskih počitnicah. Lami so v koči med prvimi letovale tri skupine iz Mariborske tekstilne tovarne in iz Ruš, letos pa pričakujejo še večje število otrok Iz mariborskega ’ okraja. Ker zgradba ne bi mogla zadoščati za vse potre/be, ste sindikalna podružnica in delavski svet Mariborske tekstilne tovarne določila dva miljljona dinarjev za gradnjo lastne pionirske koče v okviru zadruge. Podjetje je že pričelo graditi Za enako gradnjo se je odločil tudi kolektiv Predilnice in tkalnice, medtem ko je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Trbovlje sklenil postaviti na Poharju lastno montažno pionirsko kočo. S tremi kolonijami v lanskem letu sd je vodstvo pridobilo bogate iafcufinje. Otroci so se ob igranju v naravi in vsakodnevnih izletih v bližnjo okolico počutili zdravstveno izredno dobro. Nepozabni vtisi pa so jim ostali po obisku legendarnega bojišča I. Pohorskega bataljona, kjer jim je preživeli borec Franc Zalaz-na v Vuhredu obratuje z vso I nik-Leon pripovedoval o nastan-zmogljivostjo 20.000 kilovatov in ku, borcih in o poslednjem boju je že dosegla dnevno proizvodnjo tega bataljona. Zato bo prav iznad 400.000 kWh, kar se zdaj pre- gradnja naselja šolski mladini cej pozna. Tudi na Soči se je pre- j pripomogla, da bo na zgodovin-tok vode povečal od 18 na 26 m’,' skih bojiščih neposredno spoznana Savi pa se je zaenkrat povečal | vala eno najslavnejših dejanj le v manjšem obsegu. Termoelek- iz zgodovine NOB na Štajerskem, trarria v Trbovljah prav tako Gradnja pionirskega počiitni-obratuje s povečano zmogljivost- škega naselja pri Arehu na Pojo, ki jo omogoča novi parni ko- horju je edini primer v dr-tel. Zaenkrat veljajo omejitve še žavL Ustanovitelji naselja pred-za največje potrošnike, in sicer videvajo tudi elektrifikacijo poza tovarno aluminija v Kidriče- horskih kmetij, kar bo hkrati pri OLO Maribor, ki nasprotujejo gradnji koče Mariborske tekstilne tovarne in sploh razširjanju pionirskega naselja na sedanjem prostoru. Svoje nasprotovanje utemeljujejo s tem, da bi sedanja lokacija kvarila razgled, motila Ubranost okolja, eden izmed članov Sveta za urbanizem pa je menil, da se ne-pogozdeni del zemljišča južno od cerkve sploh ne sme zazidati itd. Vendar bi po mnenju prizadetih zgradba, kot jo predvidevajo načrti, ne motila okolja in razgleda z jase proti jugu, ker so njena arhitektura, njene dimenzije in njena streha prilagojeni položaju, tako da bo nizek objekt omogočal idealen razgled po južnih pobočjih' Pohorja. Končno zazidava na sedanjem prostoru nudi možnost direktne napeljave vodovoda z Ruške koče, medtem ko bi v nasprotnem primeru bilo nujno zgraditi rezervoar in predvideti znatna sredstva za nabavo črpalke, prav tako bd gradnja naselja kjerkoli dalje v gozdu, sekavanje drevja in podobno. Prizadetim so pomisleki Sveta za urbanizem nerazumljivi tembolj zaradi splošnega varčevanja v sedanjih pogojih utrjevanja našega gospodarstva. Ne razumejo tudi pomislekov, češ da bo prehodni turistični promet motil življenje v koloniji zaradi premajhnega razpoložljivega prostora, ko je vendar izbrani prostor za naselje kar najbolj odmaknjen od tega turističnega prometa in bi vsak njegov premik samo še poslabšal položaj. V koloniji nameravajo urediti lastno kuhinjo in jo bodo s tem torej še bolj osamosvojili. Razen tega ne bodo točili alkoholnih pijač, kar bo še večjega vzgojnega pomena v kolektivnem živ- ' daja gotovega usnja na zunanjih Ijenju mladega rodu. | tržiščih, kolikor bodo za to izda- -šj na potrebna dovoljenja. L. V. stanujejo pa zaradi stanovanjske stiske na vasi. Mnogim mlajšim delavcem niso znane bistvene značilnosti novih gospodarskih ukrepov in uredb in se na vasi ne znajdejo, da bi sodelovali pri razlaganju teh smernic. Treba jim bo bolj pomagati, kar sindikalne podružnice sicer večkrat ugotavljajo, pa dostikrat premalo naredijo, da bi bila ta pomoč učinkovita in vztrajna. Zato so na plenumu posebej poudarili, da morajo podružnice skrbeti za izobraževanje svojih članov in jim nuditi vso pomoč, da bodo razumeli bistvo ukrepov in naše zakonodaje. Za mladino so nekatere podružnice že priredile uspele tečaje in predavanja. Delo občinskih sindikalnih svetov se je v zadnjih mesecih znatno izboljšalo in poglobilo. V precejšnji meri je njihova zasluga, da je n. pr. volilo organe soc. zavarovanja nad 94°/» vseh delavcev in nameščencev v okraju. Tudi sedanji plenumi potrjujejo, da se v obč. sindikalnih svetih tovariši zavedajo pomena svojega dela in nanje prenesenih pristojnosti, premalo pa je čutiti sodelovanja med občinskimi ljudskimi odbori in sindikalnimi sveti. Podjetje »Konus« je prodalo največ usnja v Brazilijo Na zadnjem zasedanju delavskega sveta tovarne usnja Konus v Slov. Konjicah so bila dopolnjena pravila podjetja, kar je bilo nujno spričo nedavne priključitve usnjarskega remonta k tovarni usnja. Podjetje se bo odslej imenovalo Usnjarski kombinat Konus v Slov. Konjicah. Iz poročil o prodaji izdelkov v inozemstvu je bilo razvidno, da je bilo iz te tovarne največ usnja prodanega v Brazilijo, nekaj pa tudi v razne evropske države. Ker J'e lani to podjetje nakupilo ne-:atere nove stroje v inozemstvu, je tudi za letos predvidena pro- MENJALNICE za upravičence obmejnega prometa Turistično-olepševalna društva v obmejnih krajih v goriškem okraju bodo, brž ko bodo urejene potrebne formalnosti, osnovala me- kot to predlaga Svet za urba- i njalnice za zamenjavo valut pre-nizem, zahtevala nepotrebno iz- J bivalcem italijanskega obmejne- Osnutck zakon a o odvetništvu so pri pravili. Komisija, v kateri so bili strokovnjaki Zveznega izvršnega sveta in nrndstavniki odvetniških zbornic, je te | «1 luvamv munuinj« » j rom ‘““'-'■».i, *—* ‘"“,7 dni »estaviia osnutek zakona o odvetnt- | vem, za tovarno dušika v Rušah skromna oddolžitev tamkajšnjim ' 1-1 zg elektroplavž v Štorah. Po družinam, kj so sodelovale z na- dogovoru pa so v elektrolizi alu- rodnoosvobodilnim gibanjem, mlnija v Kidričevem že začeli se- Vodstvo Gradbene zadruge so grevati 50 peči, da jih pripravijo zelo presenetili pomisleki neka-za zopetno obratovanje. 1 terih članov Sveta za urbanizem Itvu. Osnovno vpraSanje, ki ga je reševala komisija, je bilo, na kakšen na-iin vključiti odvetništvo v splošni sistem družbenega upravljanja. Rešitev tega vprašanja je našla komisija v osnovanju novega organa družbenega upravljanja — sveta. Razen obstoječih organov zbornica, skupščine in upravnega odbora m bo po osnutku zakona osnoval tudi Svet odvetniške zbornice fLRJ-Drago važno vprašanje, ki ga Je bilo treba regulirati po novih predpisih o odvetništvu, je ugotavljanje pogojev za dosego pravice do odvetništva. I o osnutku bo moral imeti kandidat za odvetniški posel pravno fakulteto in predp sa-no strokovno prakso, pa tudi odvetniški izpit. # V Liki bi lahko gojili kakih pol milijona ovc — Strokovnjaki za ovčjerejo trdijo, da so v Liki pogoji za gojenje pol milijona ovc. Hkrati z zvišanjem njih števila pa bi bilo treba izboljšati tudi kakovo$t, In sicer s plemenitejšimi pasmami. Naše tekstilne tovarne zahtevajo finejšo volno, kakor jo ima liška ovc« prameoka. Dn bi izboljšali kakovost in povečali količino, so sklenili, da bodo liške ovce merinizirali, to je uvedli bodo nove pasme, ki dajejo boljSo volno. • Ustanovna skupščina Združenja mlinske industrije Jugoslavije — V Beogradu bo 24. t. ra. ustanovna skupščina Združenja mlinske industrije Jugoslavije. Okoli 360 mlinov, ki predstavljajo 85*/« skupnih zmogljivosti naše mlinake industrije, je izrazilo željo sodelovati med seboj v okviru skupne organizacije. Nov gradbeni material — Ljudski odbor zagrebškega okraja je poslal v Avstrijo inženirja, da bi proučil nov gradbeni material, tako imenovani umetni bims. Avstrija namreč izdeluje to novo gradivo, ki je za 16 do 20 •/• cenfcjSe od Kakršnegakoli drugega gradbenega materiala. Pridobivajo ga na ta način, da ohladijo odpadke iz plavžev in jih s posebnim postopkom razdrobijo. Nad 14 milijard dinarjev za hidroelektrarno Kokin Rrod — Izvršni svet LR Srbije jo odobril procrain investicijr ske gradnje hidroelektrarne Kokin Brod. Za to izgradnjo predvidevajo 14 milijard 770 milijonov dinarjev,, n Čimer bodo dosegli bruto produkt okoli A milijarde dinarjev • Tudi to »mojstrovino« letošnje zime ▼ Portorožu je stopilo sonce DVE IZMENI To je zgodba o nenavadni ienski. Začetek zgodbe je znana usoda nezakonskih mater. Prej je bila gospodinjska pomočnica, zapostavljena in ponižana. Pred 16 leti je rodila dvojčki — dve deklici. Domača vas jo je sprejela negostoljubno in z zlobnimi predsodki. Toda ni klonila, ostala je močna. Ko sta deklici nekoliko zrasli, je Rozika odšla v Trbovlje in si poiskala delo, najprej v opekami, potem pa v rudniku na separaciji. , Te dni sem jo srečala, prav ko je jutranji vlak pripeljal, tisti mali delavski vlak iz separacije. »O, kako dolgo vas le nisem videla?, Zakaj vas ni nič blizu? Kje pa ste zdaj? Se v Ljubljani?« me je kljub utrujenosti, ki se ji je zarezala v oči, živahno zasula z vprašanji. »Res je že kar precej časa minilo, odkar sva se zadnjič videli. Ne prihajam pogosto domov, ne utegnem,« sem ji odgovorila in stisnila hrapavo, luljavo roko. Pospremila sem jo do prvega vogala. Pokramljali sva še na hitro o zdravju in o njenih hčerkah. »Kar dobro sta, nimam menoj. Včasih je bilo mnogo teže, pa smo prebrodili! Kajne, saj mislim, da se spominjate?!* »Vse, Rozika, kaj se ne bi, tistih dveh malih črvičkov. Kako hitro sta zrasli! Najbrž sta postavni dekleti!* »Samo da bi bili pametni, bojim se zanju,« je Se dodala, ko sva si spet segli v roke. Ob teh besedah ji je senca mladosti spreletela obraz. Obljubilo sem ji, da jo ob prvi priložnosti obiščem in bova imeli več časa za kramljanje. Razšli sva se zamišljeni. Ona polna skrbi, doma jo čaka »druga izmena«, jaz pa občudovanja do te nenavadne ženske. Na mojem plašču je bil še cementar-niški prah. Za zaprtimi okni drvečega vlaka so se že videle prve hiše ljubljanskega predmestja, v mislih pa sem Se vedno spremljala Roziko domov, v njeno podstrešno kuhinjo z malo linico na stropu, njeno spalnico, čisto in skromno, z belim pohištvom. In v tem domu ali tam na separaciji, morda sedaj ob pralnem stroju, ne vem kje, je ona, majhna, drob-živahnih oči sredi nežnega prihajala vsa leta domov iz službe. Utrujenih oči, enakomernih korakov, z jutranje, popoldanske ali nočne izmene. Namesto, da bi legla k počitku, se je njeno delo za dom in družino nadaljevalo. Morala je biti še gospodinja in mati, ne samo oče. Kuhati, ribati, prati, sekati drva, nakupovati, obdelati košček vrta, splesti otrokoma tople nogavice, jopico za zimo ... Sto in sto drobnih opravil jo je dnevno čakalo. In vzgajati hčerki! Vsak korak je bil namenjen njima. Vsaka minula prostega časa tudi njima. Dobre nasvete je vedno rada sprejemala. Želela je hčerki čim bolje vzgojiti. Kljub enostranski družinski vzgoji. V svoji veliki ljubezni do njih ni bila nikdar slepa. Ob tem velikem delu Rozika ni poznala počitka. Mora pač nositi še ta drugi del ne ravno lahkega družinskega bremena in obveznosti. Nos i ga ves čas hrabro, brez tarnanja, z neverjetno življenjsko močjo. Z odlikami in žrtvami dobre matere. Kljub težko prehojeni poti je mati in oče dveh dobrih deklic, ki bosta kmalu samostojni za življenje, lepše kot je bilo njeno. To je tudi hotela. Takrat se bo malo oddahnila in zadovoljno odpočila. Ostala pa bo neznana, skromna, ena mnogih nezakonskih mater, zapuščena, živeča samo za svoje otroke — to je cilj njenega življenja, smisel njenih težav. Zato je treba ljubezni, da je zmogla vse to, drobna, a polna življenja. Takih ne občudujemo, takim le redko- ne postave, prevelikih težav z njima. Anica si že sama obraza, ki je kljub grobemu delu in živ- kdaj privoščimo lepo besedo, le kaj »vqli-služi kruh, Ema pa je kar pridna v šoli. Ijenju rudarske delavke, ohranil milino, kega« iščemo Dedno in povsod. Zadovoljna sem, najhujže težave so za Ko sta bili hčerki še majhni, je tako b ga področja, ki prihajajo v Jugoslavijo na osnovi Videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu. Te menjalnice bodo na obmejnih blokih oziroma v bližnjih krajih in večjih javnih lokalih. Tako so sklenili na posvetovanju turističnih društev iz obmejnih krajev, ki je bilo v soboto v Novi Gorici. Posvetovanja so se udeležili tudi zastopniki Narodne banke, okrajne Gostinske zbornice in Tajništva za notranje zadeve. Skupaj bodo v goriškem okraju osnovali deset menjalnic vzdolž državne meje od Predila do Komna. S tem bodo precej razbremenjene menjalnice pri poslovalnicah »Putnika«. V turističnem hotelu »Sabotin« v Novi Gorici so menjalnico osnovali že pred dnevi. Jugoslovanski državljani, ki prehajajo mejo, lahko zamenjajo omejen znesek dinarjev, ki ga določajo carinska določila Videmskega sporazuma, v italijanskih bankah in drugih denarnih zavodih po precej neugodnem kurzu od 0,70 do 0,80 lire za en dinar. Bržčas bodo v kratkem začele znova zamenjavati dinarje tudi podružnice Narodne banke v Novi Gorici, Šempetru in Tolminu. M. D. Uspeli gospodinjski iecaj na Senovem Na pobudo SZDL je bil od 11. januarja do 4. marca na Senovem' gospodinjski tečaj, ki se ga je udeležilo 21 deklet. Organizacijo tečaja je odlično izvedla agilna prosvetna delavka upraviteljica osnovne šole • na Senovem tov. Kristina Rade;. Udeleženke so se učile vseh gospodinjskih predmetov in še splošno izobraževalnih. Da je bil tečaj tako uspešen, je zasluga dobre organizacije in strokovnih moči, ki so na njem poučevale, kakor tudi SZDL, občine Senovo, rudnika Senovo, KZ Brestanica in OZZ, ki so tečaj gmotno podprli. Ob zaključku so tečajnice priredile gospodinjsko razstavo, za katero so žele splošno pohvalo in občudovanje. Posebno pozornost so vzbujali zlasti kunarsk| izdelki, ki so bili pripravljen' pod spretnim vodstvom tov.Sain' čeve. Zatem je bila kulturna pri' reditev, na kateri so tečajnice med drugim izvedle Linhartovo veseloigro »Zupanova Micka‘j Pri tej prireditvi je sodeloval moški zbor in moški oktet »Svobode« Senovo. Udeležba je bi]ft velika, kar dokazuje, da ljudje z zanimanjem zasledujejo vsa** napredek. —. t. SREDI POHOJENIH SANJ OB UPRIZORITVI »TREH SESTRA« A. P. ČEHOVA V LJUBLJANSKI DRAMI Ce odštejemo predletno uprizoritev »Treh sestrac v izvedbi AIU, pomeni letošnja odrska uresničitev tega dela praizvedbo v ljubljanski Drami. Tako je SNG »Stričku Vanji«,. »Češnjevemu vrtu« ter enodejankama »Snubaču« in »Medvedu« — uprizorjenima tudi v partizanskem gledališču — dodalo še eno znamenito umetnino Antona Pavloviča. »Utva«, »Striček Vanja«, »Tri sestre« — troje dramskih sestra A. P. Čehova s harmonijo istega napeva: potapljanje hrepenenja in vere v propadanju neke družbe, v lenobni reki brezdušja in malodušja, nemoči, nedela, v spopadu in propadu subjektivne lirične meliKobe z objektivno prozaično trdoto. Takšen vodilni napev se oglaša v strtih perotih Nine (»Utva), v lirski izpovedi dr. Astrova (Striček Vanja), v pohojenih sanjskih »vizijah o simbolični Moskvi Irine (Tri sestre). Tako so se Antonu Pavloviču rodile lirične tragedije brez intenzivnega vnanjega dejanja, a s tembolj navpičnim, ostrim, bolečim notranjim psihološkim dogajanjem. Razkrajajoča se in propadajoča aristokratska družba, polna praktičnih grdobij in prozaičnih provincialnih osornosti se je zarotila zoper tople, mehke sanje močnih, a nedejavnih ljudi, dejavna oblomovšeina je premagala nedejavno cankarjansko hrepenenje. Humanistu Čehovu je žal za jie ljudi, čeprav Sava Severjeva (Maša) ln Mira Danilova (Olga) se jim često posmehne. Sočustvuje z njimi, rad jih ima, pomagati jim ne more. Družba in življenje morata zdrveti čez njihove sanje, pozlačene s patino vere v boljši čas in hkrati blodeče v brezdušju nedela, vzidane v razpadajoči omet aristokratskih fasad. Ob ta vodilni napev v dramah Čehova je intoni-rana še lestvica drugih, drugačnih, kontrastno - grotesknih tonov in napevov, ki ustvarjajo in polnijo posebno ubrano ozračje te dramatike, a ki hkrati prav zaradi kontrastne svoje narave poudarjeno dvigajo vodilni napev v dominanto. Prav to mnogoglasje nasprotujočih si napevov, spletenih v specifično čenovljansko dramaturško harmonijo, dela odrskim ustvarjalcem največ preglavic, »Treh sestra« y ljubljanski Dra saj je v njem skrita, iz njegfc se mi Maša Save Severjeve, Cebu poraja ona značilna štimunga, o —*- "-1-1—T — kateri govori vsakdo, kdor ocenjuje uprizoritve dram A. P. Ce hova, in ki je hkrati štimunga pisateljevega časa in prostora. Ce s tega osrednjega vidika zberemo poglavitne vtise o interpretaciji »Treh sestra« v Drami — režijo je vodil ing. arh. Viktor Molka, scenograf je bil Vladimir Rijavec, kostumograf pa akad. slikar Marija Kobijeva — tedaj kaže poudariti, da ie delež vseh nastopajočih rodil sicer solidno, jasno in često s pravim čehovljanskim nadihom prežar-jeno predstavo, da pa sta lirizem in ubranost občutja ter hrepenenje pogosto usahnila, kot usahne voda v pesku, in so se v peščenih razpokah pokazali ostri robovi. Tu mislim zlasti na prepo* udarjeno kontrastiranje, na nezglajeno realistično in celo naturalistično kislino, ki je razjedala komornost vzdušja. In vzdušje »Treh sestra« ostane kljub kontrapunktu nasprotij vselej komorno in, seve, aristokratsko, v žlahtnem pomenu besede (z izjemo Natašinih grdobij). Ali pa j je bil na priliko prizor plesa v j pričakovanju mask dovolj salonsko, aristokratsko in zlasti komorno zglajen* Ali niso nekateri pretirano groteskni prizori — na priliko s Saljonijem — trgali pajčevinasto lirizirane vezenine vzdušja? In slednjič: ali ni nekoliko kuriozitetna postavitev zakuske v prvem dejanju v drugi, malone docela zastrti odrski plan neogibno hromila komornost dogajanja in tako namesto zaupljivega gledalčevega sodo-življanja nujno vzbujala njegovo zlasti čutno radovednost? Posebno pazljivost bi veljalo posvetiti scenografiji. Da je bila fascinantna paša za radovedne oči? Mordal Da je predstava spričo teže in zamotanosti scene kljub malone štirim uram imela dovolj kratke premore? Re*l Ali pa bomo ob Čehovu resnično spet morali govoriti o renesansi gradbeništva na odru Drame? Da, hudomušno smemo reči: »Tri sestre« pod arkadami. Pa še to: orjaike breze v zadnjem dejanju so grobo stilizirane, »parte-non« j« do najmanjie podrobnosti realistično »sezidan« ... Doslednost? Kakor terja uprizarjanje Čehova svojske, neklasične režijske postopke in prijeme, tako izvira iz mnogoglasja »nespo-padljivih« nasprotij, v katera zapadajo čehovljanski junaki, tudi posebno oblikovanje vlog. Gre za tisti veliki psihološki dvoboj med intenzivnim notranjim doživljanjem in hromečim, nedejavnim vnanjim minevanjem in spokojne pretresljivosti, malo-lirizirtrae tragike izvablja junakom izraz neke mirne, tihotne in spokojne pretesljivosti, malone samoanahtične intravertira-nosti. Zdi se, kot bi junaki, bolje, ljudje v dramah Čehovu bili potapljajoči se brodovi, ki brez volje in moči pretreseni zro brez in na to, kako tonejo v globine, in kako jim burjevestnik novega časa s pošastnimi valovi zaliva usta. Ne upro se, ker se ne morejo upreti, čeprav vedo, da propadajo. In kljub zavesti propadanja, so ti ljudje tragični. Ne aristotelsko, marveč čehovljan-sko. Tudi in zlasti s tem je Cehov načel novo poglavje v evropski dramatiki. Gledane s teh vidikov, so bile najbolj čehovljanske kreacije tikin Lojzeta Potokarja, Irina Ančke Levarjeve in Prozorov Staneta Potokarja, dasiravno je bil ponekod smisel za psihološki detajl ostvarjen s pretirano na-turalistiko. Nekaj bledice in neizrazitosti je bilo v upodobitvah Olge-Mire Danilove, Veršinina-Vladimirja Skrbinška in Tuzen-baha-Jožeta Zupana. Maks Fu- rijun je bil kljub močnj karakterni fakturi tu in tam pregro-tesken. Na polobli »nečehovljan-skegfc« sveta sta ostvarila dve imenitni figuri Vida Juvanova kot Nataša in Ivan Jerman kot Kuligin. Isto velja za Feraponta-Aleksandra Valiča in Anfiso-Elviro Kraljevo. Fedotik in Rode sta bila Dušan Škedl in Stane Cesnik. Vasja Predan Vladimir Skrbinšek (Veršinin), Ančka Levarjeva (Irina), Stane Potokar (Andrej) ln Sava Severjeva (Maja) MEDNARODNI SODOBNI LESOREZ Znano mednarodno združenje grafikov-lesorezcev XYLON je odprlo 18. februarja svojo II. mednarodno razstavo v Ziirichu. Udeležilo se je te prireditve veliko število umetnikov iz 17 držav Evrope, Azije in Severne Amerike. Od vposlanih nad 500 lesorezov je razstavna žirija, kjer so sodelovali znameniti belgijski mojster grafik Frans Masereel, Alao Patocchi iz Švice in Karl Rossing iz Nemčije ter še dva švicarska strokovnjaka, odbrala za razstavo 303 liste. Največ razstavljalcev je seveda Švicarjev, namreč 25. Med njimi so mnogi, ki jih ponovno poznamo tudi že iz naše Moderne galerije kakor: S. Brignoni, E. Graf, A. Patocchi, H. Studer, W. Thaler in E. Zbinden. Mnogo je tudi udeležencev iz ZDA, med njimi so L. Baskin, A. Frasconi, H. Je-linek, Misch Kohn in Leona Pier-ce. Izmed Angležev so razstavili mnogi stari in že priznani, pa tudi nekaj mladih umetnikov: John Buckland-Wright, Blair R. Hug-hes-Stanton, G. Malet, Frank Martin itd. Med Italijani srečamo nekatere, ki smo jih videli že na I. razstavi XYLON v Ljubljani leta 1954: V. Fraschetti, Tran-quillo Marangoni, P. Sanchini, mimo teh pa tudi dva Slovenca-Tržačana, • Avgust Černigoj in Lojze Spacal. Belgijo zastopajo nekateri odlični mojstri: Josef Cantr6, J. J. de Grave, Ch. de Hemptinne in Frans Masereel. BALETNA PREMIERA V MARIBORSKI OPERI BAHČISARAJSKA FONTANA Maribor se je seznanil z baletno umet- j protagonistu pojasnila njegovo vlozo baletnim jezikom in vdihnila izvajalcem nostjo pravzaprav šele po osvoboditvi. V stari Jugoslaviji baleta, v smislu samostojnega umetniškega telesa v gledališču ni bilo, in seveda tudi no baletne šole. Zato je razumljivo, da mariborsko občinstvo z veliko zamudo spoznava šele baletno klasiko in da mu je moderen balet za sedaj fie nedostopen. Mladi ansambel, ki je zrasel po osvoboditvi, je 1« večkrat mental baletne mojstre in nedagoge. V Mariboru so delovali doslej t Remfikarjeva, Kirbos in Kirboeova, ing. Oolovin, Miloševič in Ivelja. Remikarjeva ima izrazito pionirske zasluge za razvoj mariborskega baleta, sa^ ^B^ansamblu vcepila osnovne pojme. in Golovin sta pomemb- na kot koreografa, režiserja 'in pedazo- f:a. I vel jeva n Jano delo uspešno nada-JuJe. Kdor Je videl mariborski balet tik po oavoboditvi in ga primerja s današnjim. mora priznati, da Ja bilo ti opravljeno veliko delo. e »Bahčisarajska fontana«, balet sovjetskega skladatelja Asafjeva, Je prehodil zmagovito pot zlasti preko slovanskih odrov. Njegova glasba je v tem deln lasna in žlahtno preprosta, podrejena dogajanju na odra, skoraj komorna tndi v svojih viških. Dirigent Ino PerišiČ je našel ustrezno interpretacijo, z logično razčlenitvijo in čustveno obarvanostjo. V zunanjem okviru predstave sta harmonično sodelovala scenograf Vlado Rijavec, ki Je z raznmno stilizacijo in namerno skopostjo materiala dosegel resnično lepe nčinke in dal ves prostor plesalcem — in nadarjena kostumografinja Vlasta Hegedušičeva, ki je z estetskim in tonn predstave in vlogam primernim občutkom za barve in linijo, zasnovala kostume, ki niso bili samo »prijetna Saša za oči«, tem ved so opravili svojo ramsko funkcijo. K uspehu predstave so pripomogle tudi lasulje in maske Pera Kraševca in razsvetljava mojstra Janžekoviča. Režiser in koreograf je bila Jitka Ivelja. »Bahčisarajska fontana« Je njena druga koreografija celovečernega baletu na mariborskem odru. Z mladim kadrom mnogo obetajočih pa tehnično ne še perfektnih plesalcev je dosegla v celoti nresenetliiv uspeli. Ce upoštevamo, da je bila plesni pedagog, režiser in koreograf obenem, ji je treba k uspehu resnično čestitati. Zato ne smemo biti presenečeni, če je Nina Kirzanova, direktorica baletne akademije v Beogradu, ki vaje za »Fontano«, izjav i-la: »Jitka Ivelja je kot koreograf v kratkem času dosegla pomemben uspeh: izenačenje ansambla in ubranost. Pot, ki J°. je izbrala, je pravilna in bo laliko privedla mariborski balet do lepih uspehov. Koreografinja Iveljeva je vsakemu pravo baletno življenje. Mariborski baletni ansambel krepko stopa na prava »baletna tla«.« Resnično, »Bahčisarajsko fontano« lahko uvrstimo med najuspelejše balete na mariborskem odru po osvoboditvi. Koreografija Iveljeve Je vsa podrejena glasni in libretu, niftesar v njej ni artistično samovšečnega ln nepotrebnega, kot je Jasna ln dosledna linija glasbe, taka je tudi njena koreografija. Med solisti Je bilo nekaj prijetnih presenečenj: mnogo pristnega temperamenta in smisla za ritem je pokazal: Cieo fubič v vlogi vojskovodje Nuralija (a. pripombo, da sta maska in postava žal izdajali mladeniča), mnogo lahkotnosti in znanja: Sonja Duhova v vlogi Marije, mnogo smisla za karakterni plesni Izraz: Mimi Likavčeva, v vloži Za reni e (v tej vlogi bo alternirala tudi Anka Lavračeva), in mnogo smisla za pantomimo in dramsko Igro: Tone Duh, v vlogi tatarskega kana Gireja. Seveda Jj doprinesel svoj delež tudi baletni zbor, katerega ženski del je bil vsekakor uspešnejši. Moški zbor je precej disharmoničen po svojem optičnem videzu (preveliki kontrasti v postavah med posamezniki), Čeprav očitno z ljubeznijo in vnemo sodeluje pri vsaki uprizoritvi. Ob konen tega poročila i« mala kulturniška sentimentalnost: večkrat smo že slišali, da bodo zaradi prevelikih izdatkov odzovorni možje naredili črto čez samostojno dejavnost mariborskega baleta, ki naj se v glavnem omeji na izvajanje opernih vložkov — in temu primerno seveda skrčili obseg angažiranega ansambla. To bi bil seveaa hud ndarec za kulturo v Mariboru. Stvar je vsekakor vredna temeljitega premisleka. D. M. Med nemškimi lesorezci je tudi več znancev kakor Hap Griesha-ber, E. Heckel, H. Orlowski, Otto Pankok, Karl Rossing in J. Schiitz-Wolff. Tudi finski lesorez je dobro predstavljen, kar izpričujejo že imena nekaterih avtorjev: Erkki Hervo, Erkki Talari, Voitto Vikainen itd. Manj znani so francoski razstavljalci, če izvzamemo H. Arpa in G. de Costerjevo. Avstrijo zastopajo štirje umetniki, med njimi Slavi Souček, Rudolf Szyszkowitz in Werner Berg, vestfalski Nemec, ki se ie naselil na Rutarjevem na Spodnjem Koroškem. Izmed Japoncev so posebno znani Siko Munakata, Kivoši Saito in Juničiro Sekino. Tudi mehiška grafika je zastopana, enako kot brazilska, kitajska, grška in holandska. Jugoslavijo zastopa 13 grafikov, izmed njih šest Slovencev. To so: Riko Debenjak,- Božidar-Jakac, Tone Kralj, Miha Maleš, Francč Mihelič in Maksim Sedej. Hrvatsko zastopajo Franjo Bače, Vesna Borčič, Josip Restek in Vilko Selan-Gliha. Iz Beograda so pa razstavljalci: Boško Karano-oič, Aleksandar Lukooič in Živka Pajič. Jugoslovani imajo vsega skupaj razstavljenih 28 listov, nekateri po enega, največ po dva, štirie umetniki pa razstavijajo po tri liste. Razstava XYLON v Ziirichu bo 18. marca zaprta, nakar pride celotno razstavno gradivo naravnost ▼ Ljubljano, kjer bo čimprej odprta ▼ Moderni galeriji razstava, ki bo pokazala stanje lesorezne umetnosti našega časa. Dasi ni ta razstava zares docela izčrpen pregled »n popolnoma natančna podoba sodoDnega umetniškega ustvarjanja na tem področju, ie vendar zelo dober prerez sodobnega lesoreza. Zato bo tak6 za naše ljubitelje umetnosti, ki želijo biti poučeni o današnjem stanju umetniškega snovanja po svetu, kakor tudi za naše grafike in za naš celotni umetniški naraščaj zanimiva in poučna. L. A. RAZGLEDI PO SVETU JUGOSLOVANSKI KIPAR IVAN ME-STROVIČ je odkupil eno svojih najznamenitejših ^ del, da bi ga podaril svoii rojstni vasi. Umetnino »Vir življenja« je ustvaril leta 1903 med svojim bivanjem na Dunaju. Skulpturo je tedaj odkupila družina Wittpenstein fn Je dolga leta vzbujala ------------I * ‘ palači. zanimanje turistov v njihovi OB 75-LETNICI SMRTI DOSTOJEVSKEGA bodo v Sovjetski zvezi izdali posmrtno delo doslej še neobjavljenih dokumentov (1821—1881) in zapiskov (med niimi fragmente »Zločina in kazni« ter »Bratov Karamazovih«) kakor tudi sedem beležnic Dostojevskega s številnimi osnutki in skicami. Založoa Goslitizdat _ V.VV.-V v; . v. ^ ■ Milan Kumbatovlč: PeJsaS (olje) A ravzaprav gre za dve fakulteti, za Filozofsko in Prirodo-slovno-matematično, ki sta naj-starejši in v nekem smislu še vedno osrednje jedro naše Univerze. In vendar sta po osvoboditvi prav ti dve fakulteti ostali slovno - matematična fakulteta še vedno pri starem, na mrtvem prlšn, ee že ne na cilj, pa vsaj tiru, v senci naglega razvoja in blizu njega. Konec pomladi ali širokega razmaha predvsem Teh- ( v začetku poletja bodo začeli z nične visoke šole, ki je bila ne- gradnjo novega fakultetnega, kako bližja težnjam in prizade- poslopja na vogalu Gorupove in Vanjem našega povojnega gospo- Aškerčeve ulice, nasproti Srednji darstva, predvsem pa industrije, tehnični in v neposredni sosešči-Star pregovor: »Kdor prej pride, ni večine oddelkov Tehnične fa-prej melje«, se v njunem pr.i- kultete. meru pač ni obnesel; čas in raz-, rnere — tudi potrebe — so uti-1 IZ ŽIVLJENJA NA UNIVERZI Filozofi pod lastno streho rali pot mlajšim fakultetam in oddelkom. Na Filozofski in Priro-doslovno-matematični pa je še vedno tako ali skoraj tako, kot je bilo pred petnajstimi, dvajsetimi leti, ko Je Ivan Rob, slovenski bard humorja in satire, napisal v spomin podzemskemu kemičnemu inštitutu na Realki zbadljivo jedko pesem, ki se začenja z monumentalnim Dantejevim stihom: »Lasclate ogni speranza, voi, ch’entrate!« In zdaj pa k naslovu tega članka: Po večletnih prizadevanjih, vztrajnih in včasih malce sramežljivih prošnjah in predlogih sta Filozofska in Priirodo- Problem nove, ali pravilneje, samostojne zgradbe za Filozofsko in Prirodoslovno-matematično fakulteto ni nov, in prav zato, ker ni nov, je pereč, v desetletju po osvoboditvi se je izkristaliziral, dozorel in prav je, če obrodi tudi svoj sad. Obe fakulteti sta že ves čas svojega obsrtoja brez lastnega prostora, nekaki pastorki drugih šol in inštitucij, nekaj podobnega kot kukavičji mladič, ki raste in se širi in ogroža že brez tega tesno gnezdo pravih domačinov. Filozofska fakulteta se je najgloblje zasidrala v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice; ko je bilo tam prostora premalo, si je priborila nekaj pravic na Realki, usidrala se je tudi v upravnem poslopju Univerze, pred nedavnim se je ugnezdila še v provizorlje v Parmovi ulici. Podobno pot je šla tudi Prirodoslovno - matematična fakulteta. Toda to bi še nekako šlo, čeprav samo za silo, tragika teh prisiljenih simbioz pa je v tem, da so istočasno z rastjo in razmahom omenjenih fakultet rasle in se širile tudi šole in inštitucije, ki so jih nekoč sprejele kot drage goste, a bi se jih danes prav rade znebile. .V ilustracijo samo primer: Narodna in univerzitetna knjižnica je imela ob vselitvi Filozofske fakultete v njene prostore 170.000 zvezkov, danes jih ima 560.000, število nameščencev se je dvignilo od 16 na 53, nastali so novi oddelki in z njimi nove naloge. Močno se je dvignilo tudi število obiskovalcev. Z drugimi besedami: normalnemu razvoju knjižnice je v veliko oviro prav gostovanje Filozofske fakultete v njenih prostorih. Pa tudi število študentov v primeri s predvojnimi se je na omenjenih fakultetah več kot potrojilo, danes jih obe fakulteti štejeta nad 1500. Podobno je s porastom profesorskega kadra, pred vojno je tu delovalo 26 rednih in trije honorarni predavatelji, zdaj se je to število dvignilo na 55 oziroma 41. Se večji je ta porast pri asistentskem kadru, kjer je to razmerje 6:29. To so šteyilke, le najosnovnejše Številke, ki pa so realen odraz vsesplošnega razmaha v našem prosvetnem, znanstvenem in kulturnem življenju v povojnih letih. Skladno s porastom števila študentov, profesorjev in asistentov na teh dveh fakultetah — ki pravzaprav edini dajeta pedagoški naraščaj — je v tem razdobju rastlo tudi število dijakov, učencev in predavateljev — predvsem pa se je pokazala potreba po predavateljih — na srednjih in strokovnih šolah, kar Izključuje bojazen, da se z razširitvijo teh dveh fakultet poraja nevarnost hiperprodukcije profesorskega kadra. Obratno: še dolgo ne bo zadoščeno vsem potrebam. Sedanja razbitost obeh fakultet na več med seboj ločenih in oddaljenih poslopij, tesni, čestokrat tudi nezdravi prostori, predvsem pa pomanjkanje seminarjev, ki so skoraj povsod postali predavalnice, na Prirodoslovno-matematični fakulteti pa predvsem samo provizorični laboratoriji, ki skoraj v nobenem primeru ne morejo sprejeti vseh študentov — vaj se študentje udeležujejo v manjših skupinah — vse to hudo ovira normalen razvoj obeh fakultet, nujno jih postavlja v neenak položaj v odnosu do drugih fakultet, ki so si v letih po osvoboditvi priborile svoj »prostor na soncu«. Novo poslopje v Aškerčevi ulici bi to anomalijo v razvoju obeh fakultet odpravilo. Nova stavba bo, sodeč po načrtih — kolikor jih more laik presoditi — ekonomsko in smiselno zgrajena, moderna, vendar ne potratna. Ce k vsemu temu prištejehno še zares »filozofsko« potrpežljivost in vdano čakanje obeh fakultet na lastno streho, res ne moremo drugega, kot želeti vsem, ki so tako ali drugače povezani z življenjem ln delom na teh ustanovah, da bi se — kot upajo — že konec tega desetletja vselili v nove prostore. C. Zlobec je iidala leta 1955 Številna njegova dela v nakladi 1,700.000 izvodov. Leta 1956 izidejo prvi štirje zvezki njegovih »Zbranih del«. — V pesnikovem moskovskem stanovanju je bil odprt muzej Dostojevskega. Na svojem predavanju v Koda-liju je profesor žurnafiatike in moskovski urednik »Pravde. David Zaslavski dejal o Dostojevskem: »Vemo, da je savsemal Dostojevski takSno stališče, ki nam ni preveč prijetno. To pa nas ne ovira, da ga ne bi smatrali za enega izmed veleumov svetovne literature. Res je bil . Dostojevski proti socializmu in Komunizmu, toda mi velikega umetnika zmerom presojamo po njegovi veličini.« Literarni teoretik V. Kirpotin je v »Iz-vestjih« pisal o globokem humanizmu Dostojevskega: »Najgloblja tragedija Dostojevskega je bila v tem, da ni doumel in vedel, kako je možno uresničiti sen o pravičnosti na svetu, kakor tudi ne, kako doseči »bratstvo« in »enakost«. * MEDNARODNO AVTORSKO PRAVO. Nova mednarodna Copyright konvencija za varstvo pravic pisateljev, skladateljev in drugih umetnikov, sklenjena pod egido OZN, je dobila veljavo. V zadnjih treh letih jo je ratificiralo 15 držav, 30 drugih držav pa jo je podpisalo, a še ne ratificiralo. Vendar ie za njeno pravnovel javnost zadostovalo 15 ratifikacij. Odslej veliki »C« v krogu zagotavlja avtorju v tujih državah iste lastninske pravice, kakor veljajo za domače avtorje. 8 tem je prvič ustvarjeno mednarodno sredstvo za zaičito avtorskih pravie v skoraj vseh delih sveta. Zaičita se razteza na literarna, znanstvena in umetnostna dela. Prejeli smo v oceno Založba Kmečka knjiga v Ljubljani je izdala v novem slovenskem Srevoda Edvarda Kokolja znano mla-insko delo sovjetskega pisatelja Aleksej« Tostoja: Zlati ključek ali Baratinove dogodivščine. Knjiga je opremljena Kakor v prvi predvojni izdaji s risbami, posnetimi po ruski izdaji, za katero jih je oskrbel N. Polozov. Naša sodobnost it. 2. Najnovejša številka naše osrednje literurne revije prinaša v leposlovnem delu nadaljevanje »Balade o trobenti in oblaku« Cirila Kosmača, prozo Mire Miheličeve »Valpurzina noc«, pesmi Jožeta Udoviča, esej Dragotina Cvetka ob Mozartovem jubileju »Mozart in Slovenci« kakor oceno nove glasbene monografije o Mozartu izpod peresa istega avtorja. V knjižnih ocenah ocenjuje Jože Kastelic Kozakovo zbirko novel »Popotoval sem v domovino«, Stefan Barbarič roman Andreja Malrauxa »Vihar v Šanghaju«* Viktor Smolei pa zavrača antologijo »Poezija zapudnih i južnih Slavjan«. Razen tega najdemo v številki oceni dveh predstav v ljubljanski Drami Vladimir Kralji Sedem let skomin in Historija o Henriku IV. članek Luca Menašeja o razstavi beneških mojstrov, ki je bila pred kratkim v Narodni galerij, nekaj aktualnih političnih sestavkov in zapiske. Nov« obzorja it. 1. Prva številka devetega letnika mariborske literarne revije prinaša pesmi Toneta Vodnika, Franceta Oniča, Viktorja Konjar- is, Slavka Juga. Maričke Žnidaršičeve, »ustava Stroiše in Saše Vegri. Originalno poezijo dopolnjujejo pesmi Cesarja Paveseja, ki jih je prevedel Dušan £e- Heznov, Domačo prozo zastopata Janez rudišnik z novelo »Pogubna strast mojega strica« in fragment Žarka Petana »Na postaji«. Jože Kastelic pa je prevedel zanimivo, dobro pisano novelo Jard Ribnikarjeve »Largo«. Iz esejistično kritičnega dela Velja omeniti razgovor Marje Borznikove s pisateljico Ilko Va-štetovo. esej Rozke Štefan o Mickie-wiczu In meditacije Herbert« Gruna ob Balzacovih »Okroglih povestih«. Ostali del revije so napolnile ocene in poročila ter zapiski. Proslava Dneva žena v Trbovljah in Zasavju Vse kulturno - prosvetne in množične organizacije, med njimi zlasti »Svobode* in ženska društva, so v proslavo Dneva borbenih žena pripravile v zasavskem okraju primerne proslave, akademije in ponekod celovečerne dramske in druge kulturne prireditve. V Trbovljah bodo vse štiri »Svobode* imele v svojih domovih proslave z izbranimi sporedi. Zvečer pred praznikom borbenih žena bo dramska družina »Svobode-Center* po uvodnem govoru o pomenu mednarodnega Dneva žena uprizorila dramo »Molčeča usta*. »Svoboda II* v Zg. Trbovljah pa bo prav tako v sredo zvečer izvedla v svojem domu II. prosvetni večer, katerega spored bo v celoti posvečen, praznovanju Dneva žena. Prav lepe proslave so pripravile vse' organizacije tudi v središčih vseh zasavskih komun, v Zagorju, Hrastniku, Radečah, na Senovem, v Sevnici, Videm Kr- Koristen pouk o novi metodi preučevanja delovne organizacije in delovne varnosti Trbovlje, 5. marca. — Strojna tovarna v Trbovljah je v Sloveniji tretje. podjetje, kjer so se začeli seznanjati z novim načinom preučevanja delovne organizacije in delovne varnosti, za kar je dal pobudo in postavil okvirni program republiški zavod za organizacijo in varnost dela v Ljubljani. V štirinajstih seminarjih, ki so se v tovarni začeli pretekli petek, se bodo z novim načinom proučevanja dodobra seznanili vsi vodilni uslužbenci in delavci v tovarni, tako da bo sleherni obvladal najnovejša dognanja o organizaciji dela ter delovni varnosti. Prvemu seminarju, ki je bil namenjen vodilnemu osebju tovarne, je prisostvoval tudi okrajni sekretar ZKS tov. Viktor Kovač, ki je ob tej priliki izrazil svoje zadovoljstvo, da se je delovni kolektiv Strojne tovarne v Trbovljah lotil pouka in znanja, ki bo brez dvoma v marsičem izdatno vplivalo na nadaljnjo proizvodnjo rudarev«. mehanizacije. (ž) I škem ter v Brežicah. Razen dramskih družin, pevskih zborov in godb vseh »Svobod« in prosvetnih društev bodo na proslavah sodelovali tudi slavnostni govorniki SZDL ter gimnazijska in ostala šolska mladina. Drugod po podeželju pa so v manjših krajih pripravila lepe proslave ženska društva ob pomoči vaških organizacij SZDL. (ž) * V Zagorju je poseben odbor, v katerem so zastopane vse mno-žičhe organizacije in društva, predvidel vse potrebno, da bodo ta dap proslavili ne samo v centru, ampak tudi v vseh okoliških krajih, na sedežih bivših občin, ki so bile priključene k Zagorju. Danes bodo v Zagorju in Lokah imeli slavnostni koncert, ki bo imel poseben poudarek na delu žena. Ob tej priložnosti bodo obdarili tudi stare borke. V ostalih krajih bodo imeli podobne prireditve. Na šolah bodo 8. marca predavali o pomenu tega praznika in o vlogi žensk v družini in družbi ter o njihovem delu za uresničitev ciljev socializma. Pripomnimo naj še to, da je ženski aktiv nedavno izvolil 7-članski iniciativni odbor, ki pripravlja ustanovitev ženskega drtištva. Ta odbor že sedaj pomaga reševati skupno z ostalimi organizacijami vsa vprašanja, ki zadevajo probleme družine, posebej pa še žena in otrok. I. H. Razvitje sindikalnega prapora v Straži V soboto, 3. marca zvečer je imel kolektiv lesnega obrata tovarne »Novoles« v Straži na Dolenjskem lepo svečanost. V dvorani Zadružnega doma so si lesni delavci razvili sindikalni prapor. Proslave sta se udeležila zvezni ljudski poslanec Avgust Jazbin-šek in direktor podjetja Stane Šmid, ki sta čestitala kolektivu obrata k doslej doseženim uspehom in uspehom v proizvodnji, medtem ko je predsednik podružnice Ivan Virant razvil zastavo in jo izročil kolektivu. Sodelovalo je DPD Svoboda Straža, po svečanosti pa so imeli delavci družabni večer. ftPOBT IN TELESNA VZGOJA J Sestanek notrošniških svetov ki delujejo na področju občine Ljubijana-Center Ljubljana, (. marca i Občinski ljudski odbor ln odbor SZDL Ljubljana-Center sta danes sklicala predsednike In člane potroš- ' niških svetov, ki delujejo na področju tc občine. Na sestanek so prišli tudi zastopniki terenskih organizacij SZDL. Namen razgovora Je bil, da bi potrošniški sveti med seboj Izmenjali dose- IZPRED SODIŠČA V LJUBLJANI Najprej mladostna zabloda -sedaj preizkušena tatica Komaj dvajsetletna Dragica R. Iz Ljubljane Je stala pred sodniki že tretjič! Lansko Jesen, ko Je prestala zadnjo kazen, sl Je skušala »pomagati« s postranskim zaslužkom. Pri tem pa je pokazala veliko drznost, kajti izmakniti lz lože ljubljanske Drame krznen plašč, vreden 45.000 dinarjev, ni majhna reč. Dalje Je bila obtožena, da Je lz stanovanja svoje gospodinje odnesla raznih predmetov v vrednosti 50.000 dinarjev. Višek drznosti pa Je pokazala, ko se Je nastanila v hotelu »Slon« brez dinarja v žepu, konec koncev pa Je še tam Izmaknila frotirko, 1 vredno »00 dinarjev. i Ta dejanja Je Dragica R. prostodušno priznala. Večje težave Je imelo sodišče z dokazovanjem, da Je ukradla lz Srednje tehnične šole žensko kolo, vredno 18.500 din. S tem kolesom Je bilo povezano neko skrivnostno popotovanje z nekimi še bolj skrivnostnimi potniki v Zagreb. Neka priča pred sodiščem Je vedela povedati, da Je avtomobil Imel trištevilčno številko ln označbo S-, kdo pa so bili moški, ki so peljali dvajsetletno dekle na Izlet, pa nihče ni vedel ničesar povedati. S tem avtomobilom pa Je bilo tesno povezano ukradeno žensko kolo ln zaradi tega Je obtoženka vneto zanikala vsako krivdo za to dejanje. Sodišče Je prišlo do spoznanja, da Je Dragica R. kriva vseh dejanj, ki jih Je bila obtožena ln je bila zaradi tega, ker Je že bila kaznovana, obsojena na tri leta strogega zapora. Čudne razmere v kranjskem gostinskem podjetju »Vprašam vas ln vašega poslovodjo (ki Je stal v klopeh za občinstvo — op. p.), kako Je poslovalo vaše gostinsko podjetje »Restavracija Kranj«, da Je notranji odsek šele 10. aprila izvedel za kaznivo dejanje, ki se Je zgodilo T. januarja 1955?« Tako Je vprašal predsednik senata obtoženo Marico R., uslužbenko ln predsednico delavskega sveta tega podjetja, ko je obrazložil sodbo proti njej. Obtožena Je bila, da Je shranila Izkupiček 197.641 dinarjev, kt ga Je Imela na Silvestrovo lanskega leta, v nezaklenjeno omaro v svoji sobi, namesto da bi ga oddala .kot Je to obl-. čajno v takih podjetjih. Po prvi obravnavi pa se Je Marici R. pridružila na zatožni klopi Pavla B.. obtožena, da Je nevestno opravljala svoje delo, ker ni sproti zaključevala knjigovodstva. Sodišče Je posebej upoštevalo stanje v podjetju In to. da obe obtoženki še nista bili kaznovani. Zaradi tega Je bila Marica R. obsojena na eno leto zapora, pogojno na dve leti. Pavla B. pa bo morala plačati kazen 9000 din. V v »Mi PUSCICfl« se bliža tarči Planinc najboljši v polfinalu — Tudi Mlinarič odličen — Strelci bodo zaključili s tekmovanjem v nedeljo danje izkušnje in da bi se skupaj pogovorili o problemih, na katere naletijo pri svojem delu. Čeprav delujejo potrošniški sveti povečini že okrog dva meseca, se dela še niso lotili tako, kot bi bilo želeti, in vse preveč so čakali podrobnejših direktiv ln navodil, na osnovi katerih naj bi začeli z delom. Predsednik občinskega ljudskega odbora ln predsednik gospodarskega sveta sta zato podrobneje obrazložila, česa vsega pričakujejo potrošniki od svojih svetov In pozvala navzoče, naj bi na osnovi teh pobud prevzeli naloge, ki so Jim zaupane. Se posebej so na sestanku poudarjali, kako naj bi se potrošniški sveti seznanili s poslovanjem trgovskih podjetij, kako naj bi prav gospodinje pomagale pri ugotavljanju, če Je asortlman posameznih trgovin za dovoljiv ali ne, kakšna Je kvaliteta blaga in podobno. Sestav svetov povečini tudi zagotavlja, da bodo le-tl lahko kontrolirali finančna poslovanja trgovin ln s primernimi predlogi pomagali pri raznih izboljšavah. Na osnovi Izkušenj, ki sl jih bodo pridobili doslej izvoljeni potrošniški sveti, bo moč družbeno upravljanje razširiti še na večja trgovska podjetja, ki Imajo po več poslovalnic ln ki zajemajo še večje število potrošnikov. Tako bo moč družbeno kontrolo pa tudi pomoč, ki naj bi Jo trgovini nudili potrošniški sveti, še bolj razširiti. M. N. Pretep po zabavi Športno društvo »Krim« je 3. marca priredilo v telovadnem domu TVD »Partizan« zabavo. Po zabavi se Je okoli 5. zjutraj vnel v Korunovi ulici prepir, ki se Je spremenil v pretep. 28-letnl M. J. Je dobil pri pretepu s topim predmetom več udarcev po glavi, tako da Je obležal na cesti. Čeprav so ga kmalu po tem prepeljali v bolnišnico, Je poškodbam po nekaj urah podlegel. Varnostni organi so ugotovili, da Je M. J. poškodoval 27-letni Karel Hojak lz Trnovega, saj so prt njem našli vago od vprežnega voza, s čimer Je pokojnega napadel, ln so ga zato predali preiskovalnemu sodišču. -o Z ljubljanske nezgodne postaje Delavec Miha Habjan lz Domžal se je pri delu z nožem vrezal v desno roko. Mizarski pomočnik Martin Ca der lz Starega Dvora sl Je na poravnalnem stroju poškodoval palec ln sredinec na desni roki. Kmetica Marija Ogrizek lz Strmlce pri Postojni je padla ln sl zlomila levo nogo pod kolenom. Dijakinja Marija Istenič iz Dolnjega Logatca sl Je pri padcu poškodovala desno nogo v skočnem sklepu. Mehanik Stefan Bergant z Golnika Je pri smučanju padel ln sl poškodoval desni kolenski sklep. Mizar Jurij Kur-njek iz Ljubljane se Je na krožni žagi vrezal v kazalec desne roke. Utihnili so zadnji streli, sodniki so zbrali poslednje tarče in naredili končni obračun polfinalnega tekmovanja strelcev za »zlato puščico«. Pravzaprav streli niso utihnili, ker je bilo to streljanje z zračno puško. V resnici pa se je nekaj sto strelcev po tekmovanju pošteno oddahnilo zaradi dokaj močnega napora in še bolj zaradi napetosti, ki je vladala ves čas na streliščih. »Halo, je tam 21-221...« Sporočamo vam rezultate okrajnega tekmovanja...« Telefon na Strelski zvezi Slovenije je brnel v torek skoraj vse dopoldne, predsedniki tekmovalnih komisij so javljali svoja zaključna poročila... iz Kranja, Maribora, Celja, Nove Gorice. Tehnični sekretar si je skrbno beležil imena tekmovalcev in števila doseženih krogov. Skrbno zato, ker je bilo treba izbrati najboljše tekmovalce, ki bodo tekmovali na zaključnem republiškem prvenstvu. Določeno je bik) namreč, da se bo tega tekmovanja udeležilo 50 strelcev, ki so dosegli najboljše rezultate. »Kaj je le s Ptujem, Koprom, kaj s Kočevjem, Trbovljami ln Mursko Soboto ...?« je zagodrnjal sekretar, ki bi rad sestavil končno tekmovalno listo za nedeljski nastop. Toda telefon ni dal nobenega glasu več od sebe. Iz teh okrajev ni prišlo nobeno poročilo. Torej niso tam tekmovali? Morda res ne. Brž smo začeli primerjati rezultate, kdo je boljši, kdo najuspešnejši. »Mlinarič se je odlično odrezal, le 6 krogov je slabši od Planinca .. .* »Evo, v Kranju se Je najbolje odrezal Tržlčan Perko ...« »Kaj, v Celju sta se uvrstila med najboljše le dva strelcal?« Pripombe so deževale druga za drugo, poročila so pripovedovala svoje, slika je bila Jasna. Sekretar se je oddahnil. Imel je zbrane vse najboljše tekmovalce. »SPREHOD« PO OKRAJIH Pogled v poročila, ki so bila zbrana lz okrajev, kjer so Izvedli tekmovanja, ni bil najbolj razveseljiv, tem manj še zato, ker se Jim niso pridružila poročila od drugod. Po vsem pričakovanju so se najbolje odrezali strelci ljubljanskega okraja — 33 jih je 'doseglo najnižje zadovoljivo število krogov, med njimi tudi 3 tekmovalke. Planincu ni nihče prišel do živega, s svojim doseženim rezultatom Je‘T>il najboljši tudi v republiškem merilu. Najnižje število krogov Je znašalo pri 33. Ljubljančanu 263 krogov, precej pa Jih Je bilo, ki So dosegli nad 270 krogov. Ustavili smo se ob poročilu lz Kranja. Tam Je tekmovalo 86 strelcev Iz Kranja, Tržiča In ostalih krajev. Najboljše so se odrezali Tržlčani, najboljši v kranjskem okraju pa Je bil Janez Perko (SD Stefe Anton-Kostja) s solidno številko 278 krogov. Tudi sicer Je bil Izid tekmovanja v tem okraju zadovoljiv: v zaključno tekmovanje se Je uvrstilo 10 strelcev. Organizacija? Po izjavah nekaterih Je bila zadovoljiva. Rezultati? Solidni — najboljši med desetimi Izbranci 278, najslabši med njimi 264. Tako Kranjčani. Pri poročilu iz Maribora nam Je obstal pogled na številki 281. ime? Znano; seveda, to Je nekdanji odlični mladinec Karel Mlinarič, ki se Je po povratku lz JLA znova posvetil strelstvu ln fant že spet dosega dobre rezultate. Le za 6 krogov Je bil »prekratek« od Planinca, drugi najboljši rezultat v Sloveniji! Kaj pa ostali? Tudi od Mariborčanov se Je 10 strelcev uvrstilo v finale v razponu doseženih krogov od 263 do 281. Mariborčani pa bodo pripeljali s seboj tudi eno tekmovalko, ki se bo pomerila z ostalimi tremi Ljubljančankami. Do štajerske metropole Je šlo torel še solidno — naprej pa ... Na sekretarjevi mizi je ležalo le še poročilo lz Celja. O Celjanih smo večkrat slišali, da so zelo vneti za strelski šport, da Je v celjskem okraju več tisoč strelcev . .. Toda tokrat smo nad Celjani razočarani. Zakaj? V pol- V strelski dvorani so bile oči pozorno uprte v male, sobne tarče. Strelci pazljivo merijo v »muš«, sekundanti pa napeto motrijo, kakšen bo uspeh njihovih varovancev. Franc Planinc, naš strelski reprezentant, tudi tokrat ni zatajil — do nedelje je najboljši v Sloveniji (Na sliki zgoraj) finalnem tekmovanju Je nastopilo le 36 (!) strelcev. Drugi so bili odsotni menda zaradi službenih zadržkov. In od tega nizkega števila sta se odtrgala le dva strelca, ki sta se uvrstila v republiško tekmovanje. Torej v celjski »deželi« nekaj ni v redu. Vseeno pa so Celjani pokazali vsaj ta skromni uspeh. V Novi Gorici so sicer tekmovali, nobeden od gorišklh MED NAŠIMI ODBOJKARJI Vabilo REZULTATI POLFINALA Okraj Ljubljana: Planinc 287 krogov, Kastelic 279 krogov, Umek 277, Stražišar 276, Mori 276 krogov. Okraj Maribor: Mlinarič 281, Pukl 278, Nada Ribarič 278, Jerman 275, Beg 270. Okraj Kranj: Perko 278, Lak-nar 274, Brejc 273, Jekovec 273, Ribnikar 269. Okraj Celje: Mejavšek 264, Vehovar 263. strelcev pa ne gre naprej. Se slabše Je v ostalih okrajih, kjer menda niso niti Izvedli tekmovanj. Zamislili smo se — naši strelci bodo morali dati v bodoče mnogo večji poudarek temu tekmovanju, ki Je konec koncev vendarle zelo popularno. MED ŽENSKAMI NAJBOLJŠA MARIBORČANKA Ce primerjalno rezultate posameznih tekmovalcev v vseh okrajih, odnosno med najmočnejšimi — ljubljanskim, kranjskim ln mariborskim, pride po dosedgnjem tekmovanju na prvo mesto Ljubljana, za njo Maribor ln Kranj. Pri tem smo upoštevali 10 tekmovalcev. Nasprotno Je najboljša med ženskami Mariborčanka Rlbari-čeva, ki bi bila v skupnem plasmaju vseh tekmovalcev s solidnim številom 278 krogov peta. Zanimive so te primerjave, toda prepustimo strelcem, da bodo pokazali vse svoje sposobnosti na zaključnem prvenstvu v nedeljo. Napor bo tedaj še večji, odločala bo kondicija — vsak strelec bo moral namreč Izstreliti 60 strelov, torej bo lahko dosegel 600 možnih krogov. Lanski zmagovalec Je bil član Dloptra, Vrbinc — tedaj so streljali z vojaško puško. Kdo bo letos osvojil »zlato puščico« kot prehodno nagrado, Je težko reči. Predtekmovanja so pokazala, da bodo borbe tudi v nedeljskem finalu zelo ostre. Prognoze? Mogoče Planinc — če bo vzdržal? AH pa Mlinarič, če ga bo »prehitel«? — Kdo ve? -nte na svetovno prvenstvo Francoska odbojkarska federacija je povabila Odbojkarsko zvezo Jugoslavije, naj sodeluje na III. svetovnem prvenstvu za moške in na II. svetovnem prvenstvu za ženske, ki bo od 50. avgusta do 12. septembra letos. Skupščina pa ie sklenila, da bo Jugoslavija sodelovala na svetovnem prvenstvu samo z moško reprezentanco. Zvezni kapetan Draaoslav Sirotano-vič bo te dni dokončal obsežen načrt priprav naših reprezentantov za daljše razdobje. * Skupščina Zbora sodnikov Odbojkarske zveze Jugoslavije je predlagala arbitražni komisiji mednarodne odbojkarske federacije, naj priporna stalež mednarodnih sodnikov Janku Radvanju, Zvonetu Podbevšku in Bori Lečiču. Med našimi sodniki sta za sedaj mednarodna sodnika le Dragoslav Sirotanovič in dr. Živojin Zec. Kandidati pa so že od leta 1993 Andrija Strahonja, ]£do Slanina, Ivan Cirman in Ferid Azabagič. h Odbojkarska tekma med Ženskima reprezentancama Jugoslavije in Francije bo I. aprila bržčas v Ljubljani. MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA Green Cross (Čile): Hajduk Split, 6. marca. V prvi letošnji mednarodni tekmi v Splitu se bosta jutri pomerila Hajduk ln drugo najboljše moštvo Vilenskega nogometnega prvenstva Green Cross. Južnoameriški nogometaši, ki so včeraj prispeli v Split, so bili danes sprejeti na MLO. OBJAVA športno društvo Odred, Ljubljana obvešča, da bo v četrtek, B. marca ob 19.30 uri v dvorani Doma sindikatov na Miklošičevi eesti VII. redna letna skupščina športnega društva Odred Ljubija^ na z običajnim dnevnim redom. MEDNARODNI NAMIZNOTENIŠKI DVOBOJ Olvmpia (Padova — Italija) : Odred bo drevi, 7. marca ob It. 30 uri v zg. dvorani Klasične gimnazije. Moštvo Olyrapije je na tretjem mestu I. italijanske lige. Zamujena priložnost STELLA AZZURA : ASK OLIMPIJA 66:63 (34:28) Ljubljana, 6. marca. — Sinoči sta se na Taboru v mednarodni košarkarski tekmi pomerila Stella Azzura iz Rima in domači ASK Olimpija. Gostje so zasluženo zmagali z rezultatom 66:63 (34:28). Pred kakimi 600 gledalci sta sodila Steiner ln Brumen lz Ljubljane. Domači so zamudili lepo priložnost, da zabeležijo v svojo aktivo lepo mednarodno zmago. Po lepem začetku so vsilili nasprotniku svoj način Igre protinapadov ln prišli zanesljivo v vodstvo, v drugem delu prvega polčasa pa so se gostje znašli ln najprej izenačili rezultat, nato pa prišli v vodstvo. ASK je imel še v zadnjih trenutkih nekaj lepih priložnosti, predvsem z osebnimi meti, toda njihovi Igralci Pavlovič, Dermastia, Lokar In celo Kristančič so bili danes nenavadno najvišje število košev na tekmi. Mladi Rupel je Imel sijajen začetek, žal pa je moral kasneje zapustiti Igrišče zaradi osebnih napak. Prav tako Je bil dober v začetku Dermastia, ki pa je vse premalo vzdržljiv, tako da kasneje ni mogel več uspešno zadrževati dvo-metraša Costanza. Ostali so bllt borbeni, proti koncu igre v metih na koš pa negotovi. Kot smo že omenili, je temelj Igre gostov višina igralcev in učinkovitost. 26-kratni državni reprezentant Costan-zo je pokazal, kako naj igra napadalec pod košem. Od ostalih je bil koristen Corsi, uspešna pa Chtarla ln Volplnt. V svojih vrstah Imajo tudi nekaj odličnih metalcev od daleč. Posebno pa Je bilo opaziti, da prekašajo domačine po zdržljivosti In atletskih sposobnostih. Stella Azzura: Costanzo 19, Corst, negotovi v metanju kazenskih metov.1 Cerblch, Pomtlio 15, Volpinl 15, Chla- Prl domačih se je poznala tudi od sotnost Miillerja, Debevca ln Lampiča. Od ostalih Je bil najuspešnejši ln najboljši igralec državni reprezentant Kristančič, ki Je dosegel tudi rla 12, Forti,. Saraceni, Luportnl 5. ASK Olimpija: Kristančič 31, Kan-dus 6, Bajec 4, Dermastia 9, Lokar 5, Pavlovič 2, Rupel 6, Škerjanc, Kralj, Poljšak, Jan, Pertot. xi. državno Šahovsko prvenstvo GLIGORIČ PRVAK? Matanoviču ni uspelo dobiti prekinjene partije z Djajo Skoplje, 6. marca. V Skopijo je bilo predzadnje kolo XI. šahovskega prvenstva FLRJ. Rezultati: Milič -- Djuraševič remi (francoska obramba). To je bila teoretična remi varianta; črni je pohitel z zamenjavo figur po otvoritvi. Ko so v 20. potezi izginile s plošče vse težke figure, je bil v izenačenem položaju sklenjen remi. Tudi partija Pirc -- Udovčič je bila končana neodločeno v 20. potezi (kra- 2ENSKO PRVENSTVO LJUBLJANE Vodi Pucova Na letošnjem ženskem šahovskem prvenstvu Ljubljane sodeluje 14 šahistk, ki so doslej odigrale 7 kol. Po tem kolu je v vodstvu Milka Puc s ^ točkami pred Renčljevo 4.5 (1), Korbanovo 4.5, Osterčevo 3.5 (3), Štefanovo 3.5 (2) itd. Posamezna kola tega zanimivega turnirja igrajo ob ponedeljkih, sredah, petkih od 17. do 21. ure v šahovskem domu, Cankarjeva 1. ljeva indijska obramba). Oba nasprotnika sta igrala v središču, ker se nobenemu ni posrečilo dobiti prednost ali forsirati, je bil sklenjen remi že v 20. potezi. Karaklajič je dobil brez boja točko v partiji s Čiričem. Sokolov -- Rnbar remi. V španski partiji ni hotel noben tvegati. Nasprotnika sta sklenila remi v 21. potezi. Janoševič — Jovanič 0:1 (katalonska otvoritev, 37 potez). Jovanič je zelo lepo razvrstil svoje močne kmete v središču/ Postavil je svoja skakača na osrednja polja ter ustvaril slabe točke v nasprotnikovem položaju. V sila za- {detenem položaju nista izmenjala no-)ene figure. Janoševič pa se ni najbolje znašel in je dovolil, da ie Jovanič za svojo lovsko dvojico odprl obe dia- g< . ------------- ----- lievo krilo, ni Janoševiču preostalo nič drugega kot da svojo damo postavi čisto onali. Ko je črni še razbil belo kra- ...............inoš -o « ^oi0 kot, da bi se tako ubranil mata. Ko je Jovanič imel prostega kmeta na ri—liniji in zagrozil z novo damo, se je Janoševič v 37., potezi podal. Trifunovič — MatuloviČ 0:1 (kraljeva indijska obramba, 28 potez). Marič — Ivkov remi (sicilijanski gambit, 25 potez). Marič jO v sicilijanskem gambitu kaj hitro razvil vse svoje figure in prišel v aktivnejši položaj. Ustvaril si je več prostora za manevriranje in izsilil izmenjavo več figur. Ker ie Ivkov bil v nekoliko slabšem položaju je sprejel ponujeni remi, zaradi ali bo ostal na Judi Ha&aj John Landy - eden izmed redkih, ki mu je uspel povratek v areno V življenju športnikov, velikih in malih, pride mnogokrat do težkih trenutkov. Porazi ln.razočaranja marsikoga odvrnejo od tekmovanj. Malokateri pa so, ki prebole takšna razočaranja, ln Se manj takih, ki bi se uspešno vrnili na atletsko stezo, boksarski ring, nogometno Igrišče ... Zato Je treba sneti klobuk pred avstralskim atletom Johnom Landyjem, ki Je za 16 mesecev zbežal z atletske steze in se po tolikem času vrnil nazaj. Ko je Landy prenehal tekmovati Usodni dan pa je prišel, ko se je srečal v Vancouveru na vsebrltanskem prvenstvu z Angležem Bannlstrom. Hladni Anglež Je deloval na preprostega učitelja Iz Avstralije skoraj sugestivno. To ni bila samo borba dveh treniranih tekačev, to Je bila borba dveh ljudi z vsemi vrlinami ln slabostmi. Nekateri pravijo, da Je Landy Izgubil to usodno bitko zato, ker mu je manjkalo borbenosti. Kaj je čudnega, saj se doslej ni moral nikdar boriti. Trdovratni Anglež pa mu Je bil vseskozi za petami. Meter ~ ,_____________________________________ za petami. Meter za po porazu z Bannlstrom, Je bilo metrom Je Avstralec Izgubljal zaupa-90'/» ljubiteljev atletike prepriča- nje vase, njegova odločnost In goto-nlh, dd ga ne bodo več videli. Lan- i vost v zmago Je upadala vse bolj. dy pa Je vse presenetil. O njegovi Landy se Je boril, a onega odločllne-vrnltvl ni vedel nihče, to Je bilo ga napora ni zmogel. V zadnjih metrih presenečenje celo za avstralske je sledil neizbežen poraz, časopise. I Tedaj se je v Landyju vse zrušilo. Vse njegove sanje, vsi njegovi računi. Pred 16 meseci Je bil Landy ne- Na evropskem prvenstvu v Bernu, premagljiv. Morda ni Imel primernih kjer Je bil kot gost, Je bil to le Iz nasprotnikov, saj Je v domovini v res- črpan. Izmučen človek, o zdravem, nlcl vedno tekel samo v borbi z uro. Pred zlomom Je vpisal v knjigo spominov morda najljubšo zmago: svetovni rekord v teku na 1 miljo, tisto miljo, ki so Jo toliko časa napadali najboljši atleti na svetu. Bil je na višku zmagoslavja. Ali je sploh kdo, ki se mu more upreti? nepopustljivem zmagovalcu ni bilo sledu. Landy se Je poslovil od svojih športnih tovarišev ln se umaknil svoj .svet: v šolo med svoje učence. Telesno Izčrpan ln duševno zlomljen. Tedaj Je pričel Tazmlšljatl. > Kdo ve, kaj vse je premišljal teh I dolgih 16 mesecev, ko se je skril pred česar je vprašanje, tretjem mestu. Gligorič — Tomovič 1H1 (holandska obramba. 28 potez). Gligorič je vso partijo lepo igral. Ustvaril je slabe točke v nasprotnikovem položaju, svoja skakača pa je postavil v središče. Zatem je izvedel diagonalni napad na nasprotnikovo kraljevo krilo. Ker Tomovič ni imel boljše poti. je dovolil belemu prostega d-kmeta. Zatem je Gligorič zlahka in s prefinjeno tehniko pripeljal kmeta do sedme vrste In izsilil figuro, nakar se je Tomovič vdal. Rezultati prekinjenih partij: Tot — Lukič: Lukič se je skušal Izogniti porazu, čeprav je imel kvaliteto manj. Tot pa je igral zelo natančno in že v 26. potezi osvojil celo točko. Partija iz XVI. kola Jovanič — Lukič se je brez nadaljevanja končala remi* Partija Djaja — Matanovič je bila ponovno prekinjena z upanjem na remi, Matanovič je zaman skušal pred prekinitvijo doseči boljši položaj, nitvijo doseči boljši položaj. Končno sta se nasprotnika zedinila za remi. Razvrstitev pred zadnjim kolom: Gligorič 13,9, Matajiovič 13, Ivkov 12, Milič 11,5, Udovčič 11, Pirc 10, Lukič, Sokolov 9,5, Janoševič, Marič, MatuloviČ 9, Trifunovič. Djuraševič. Rabar. Karaklajič 8,5, Jovanič 8, Djaja 7,5, Tomovič 5, Čirič 4,5. Tot 4. Jutri dopoldne se bodo v zadnjem kolu pomerili: MatuloviČ — Janoševič, Čirič — Trifunovič, Djuraševič — Kar*' klajič, Tomovič - Milič, .Udovčič -Gligorič, Matanovič — Pirc, Ivkov — Djaja, Rabar — Marič. Lukič — Sokolov, Jovanič — Tot. Za uspeh pa Je po- : , £e Jovanič premaga Tota, si bo pri' trebna tudi vztrajnost. Tako se Je po bor" mojstrski naslov, tihem pripravljal na vrnitev, kajti ?okl!cno delo ga Je utrdilo v misli, da lovek ne sme kloniti pred ovirami, kar Je le za 7 desetink sekunde slab' Na treningu Je dobil spet zaupanje še od njegovega svetovnega rekord* vase. Kako ne bi pri svojih 26 letih, in drugi najboljši rezultat vseh časoV' Bannlstrova senca Je bila Izbrisana. Boljši od Rogerja Bannlstra. ZadnJ? Spomin na Vancouver Je bil le še dalj- : četrt milje Je pretekel odlično: 57,»-ni spomin. Skratka, od Landyja Je tekel bolje " Landy Je začel po vrnitvi na stezo Landy. previdno. Že spored, ki si ga Je za- I In še nekaj: med posameznimi n»* stavil, Je govoril, da je to drug člo- stopi Je pustil dovolj časa za počit** vek. Najprej se Je poizkusil v hitro- — 10 do 16 dni. Tudi počivati Je treb*-stl. Bannister ga Je prekosil v hitro- Telesno In duševno, ati. Na 880 jardov Je dvakrat dosegel | tistim svetom, ki mu je prej posvetil vse svoje sile. Spdznal Je, da je šport ne samo stvar telesa ln hitrih nog, ampak tudi stvar razuma. To je bila zanj bogata izkušnja. Postalo mu Je razumljivo, zakaj Je klonil pred Banni-strom. NI znal razporediti svojih moči. Kot vsak mehanizem, potrebuje tudi telo počitek. Spoznal Je tudi, da mu manjka hitrosti ~ Vrnitev Je uspela popolnoma. svoj najboljši čas. Nato Je preizkusil njegovo vrnitvijo pa Je postala zmed* svojo vztrajnost. Bannister Je bil v področju tekov na srednje razdalj' vztrajnejši. Tudi ta poizkus se Je kon- Se večja. AH bo Landy razvozlal ** čal tako, kot Je računal. Na' tri milje gordijski vozel? Pripomnimo naj >' Je dosegel za 21 sekund boljši čas kot da Je ollmplada v mesecu novembru kdajkoli poprej. Nato se Je vrnil k Ce se ne motimo, Je v Mclboumeu . razdalji, ki ga Je vedno najbolj pri- | Avstraliji! Kakšen gostitelj bo n** vlačila: milja. Dosegel je čas 3:58,6, Landy? SREDA, 7. MARCA 1956 »LJUDSKA PRAVICA« 7 DNEVNE NOVICE Uprava za ceste LRS javlja, da je , Promet na cesti Mursko Središče— | Dolnja Lendava prekinjen zaradi poškodovanega mostu čez Muro. Promet da cesti Ljutomer—Murska Sobota Je možen le ža lahka osebna ln vprežna Vozila, ne pa za tovorna vozila, ker le most čez Muro pri Veržeju lažje Poškodovan. Neoviran prehod preko Mure Je možen preko mostu pri Pe-tanjclh. Invalidska organizacija Poljane Priredi v soboto, 10. marca ob 20 v vseh prostorih Doma JLA zabavo s Plesom ln bogatim srečolovom. Igrala bo godba Ljudske milice, vstopnice Po ioo din so v predprodaji pri vratarju hotela Doma. — Vabljeni I Terenski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Rožna dolina vabi vse svoje članstvo na redni letni obč-hl zbor z oblčatnlm dnevnim redom. Občni zbor bo v četrtek, 8. marca! 1956 ob 20 v prostorih Študentske menze. K polnoštevilni udeležbi vabi Terenski odbor SZDL Rožna dolina.1 Vsaki kopeli nog žlico »JELA« soli. »JELA« sol desinflclra, krepi živce, osvežuje ln preprečuje neprijeten duh Po potenju. I Koristno In praktično! Interesentom pošiljamo brezplačno prvi zve-zek dopisnega tečaja: »Sodobna žena«, »pravila o lepem vedenju«, •Športna vzgoja« ali »Moderni plesi«. Dopisna škola »Unlverzal«, Beograd, Poštni predal 180. j PREDAVANJA Društvo ekonomistov Ljubljana Priredi v sredo, dne 7. marca ob 19.30 v dvorani Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS. Gregorčičeva 23, Predavanje tovariša Leopolda Pogačnika: »Pomen notranjega transporta za delovne metode In plačni sklad«. Predavanje bo spremljano s filmom. Posebno opozarjamo na predavanje vodstva gospodarskih podjetij. Združenje rezervnih oficirjev, pododbor Rudnik (terena Krim ln Rudnik) vabi V3e rezervne oficirje ln podoficirje teh dveh terenov na prvo splošno predavanje, ki bo v petek, 9- marca ob 17 v Domu socialistične zveze na Dolenjski cesti. Gospodinje! V sredo, 7. marca, ob 19.30 bo drugo predavanje iz ciklusa predavanj »Družina ln dom«: »Ekonomika v gospodinjstvu«. Predavatelj Ing. Franjo Perič. Predavanje bo v dvorani Prirodoslovno - matematične fakultete na Univerzi (vhod iz Gosposke ulice). KONCERTI V petek, 9. marca, koncert za rdeči abonma. Dirigent dr. Milan Horvat lz Zagreba, solist Max Rostal lz Londona. Na sporedu Pahorjeve Koncertne etude (prva Izvedba), Beethovnov Koncert za violino ln orkester, Brahmsova I. simfonija. Državna glasbena šola, LJublJana-Center, bo priredila v četrtek, dne 8. marca 195« ob 20 v veliki dvorani Slovenske filharmonije koncert v spomin na 200-letnico rojstva W. A. Mozarta. Na tem spominskem večeru bodo nastopili učenci: Steflca Žužek. Janja Kacjan, Majda Lampič. Metka Likar, Jože Stabej, Ileana Bratuž, Bo-žo Mihelčič, Tomo MHehtlg ln Rudi Borltnar lz oddelkov za klavir, solo-petje, godala, pihala ln komorno glasbo. Spored so prlpravHl profesorji: Sliva Hrašovee, Jelka Stergar, Fran Stanič ln Slavko Korošec. Predprodaja vstopnic v pisarni Glasbene šole, Vegova 7, od 8—14 dnevno. — vljudno vabljeni. DBOBN1 OGLASI sprejmemo samostojnega finančnega manipulanta. Plača po tarifnem [ pravilniku podjetja. Lastnoročno 1 pisane, ponudbe poslati do 15. marca ! na naslov: »Sanolabor«, Ljubljana, 1 Cigaletova 5. M« Vsem sorodnikom, znancem ln prijateljem javljamo žalostno vest, da je umrl naš dragi mož ln oče TONE PLUT Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, dne 7. marca 195« lz hiše žalosti na Črešnjevcu na pokopališče v Semič. t Črešnjevec, 6. marca 195«. Žalujoči: žena Francka, hčerki Milka ln Tonka, zeta Tone ln Ivan — ter ostalo sorodstvo. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 7. marca ob 20: Wllder: »Naše mesto«. Abonma S. Četrtek, 8. marca ob 20: Cehov: »Tri sestre«. Abonma G. Petek, 9. marca ob 15.30: Cehov: »Tri sestre«. Abonma Petek popoldanski. Sobota, 10. marca ob 20: Wllder: »Naše mesto«, izven ln za podeželje. OPERA Sreda, 7. marca ob 19: Gotovac: »Ero z onega sveta«. Zaključena predstava v proslavo praznika žena. Četrtek, 8. marca ob 19.30: Mozart: »Figarova svatba«. Abonma E. Petek, 9. marca; Zaprto. Sobota, 10. marca ob 19.30: Mozart: »Figarova svatba«. Abonma F. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 7. marca ob 20: Matej Bor: »Vesolje v akvariju«. — Abonma TSS I. Četrtek, 8. marca ob 20: Bert Brecht: »Dobri človek lz Sečuana«. Abonma LMS II. Petek, 9. marca ob 20: Bert Brecht: »Dobri človek lz Sečuana«. Abonma LMS I. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota, 10. marca ob 20: J. S. Popovlč-D. Pregarc-F.. Delak: »Jara meščanka« (»Pokondlrena tlkva«), komedija. Premiera. Izven. Proslava 150-letnlce rojstva ln 100-letnlce smrti J. S. Popoviča. Nedelja, 11. marca ob 15.30: L. Fodor: »Uspavanka«, veseloigra. Popoldanska predstava. Izven; ob 20: J. S. Popovič -D. Pregarc-F. Delak: »Jara meščanka« (»Pokondlrena tlkva«). Izven. Večerna predstava. Prt sobotni premieri Popovičeve komedije »Jara meščanka« (»Pokondl-rcna tlkva«) bodo naštopill: M. Petrovčičeva, M. Maherjeva, M. Simončičeva, M. Ižančeva, J. Cuk, P. Ovsec, L. Sadar, V. Vrhovec. Delo Je kot gost zrežirala B. Baranovlč-Battellnova. — Prodaja vstopnic od petka dalje. Rezerviranje tel. št. 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Četrtek, 8. marca ob 17: Pengov:Sl-mončič: »Zlata ribica«. Sobota, 10. marca ob 17: Kuret: »Obuti maček«; . . ob 20.30: Kuret: »Obuti maček«. Nedelja, 11. marca ob 11: Milčinski: »Zvezdica. Zaspanka«. Ročne lutke Resljeva cesta 28 Nedelja, 11. marca ob 17: Milčinski: »Tri čudne zgodbe«. Prodaja vstopnic za obe gledališči ln vse predstave od danes dalje od 10—12 v Upravi Mestnega lutkovnega fledallšča, Resljeva cesta 28, telefon t. 32-020 ln pol ure pred predstavo pri gledaliških blagajnah. 1 ZAHTEVAJ PRI SVOJEM TRGOVCU »CISTEN« ZANESLJIVO ČISTILNO SREDSTVO ZA ClSCENJE MADEŽEV RADIO LJUBLJANA Spored za sredo, T. marca 1.00—8.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 8.10 Reklame — 8.20 Naš Jedilnik — 8.35 Od melodije do melodije — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Za vsakogar nekaj (zabavna glasba) — 11.36 Radijska šola za višjo stopnjo: Zenl-materl ob 8. marcu (ponovitev) — 13.05 Lahek opoldanski glasbeni spored — 13.30 Kmetijski nasveti: Dr. Ing. Fran Janežič: Razkuževanje semen v vrtnarstvu — i2.«o Pavel 9tvlc: Dlvertlmento za klavir ln orkester — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.35 V pesmi ln plesu po Jugoslaviji — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Berlslav Brkič; Zgodba o Jagodi (prev. Ivan Dolničar) — ponovitev — 14.35 Lahka glasba — 18.1« Zabavne melodije — 15.40 Utrinki lz literature: Gertrude Atherton: Rog v megli — n. — 18.00 Popoldanski simfonični koncert — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Radijska univerza: Slavko Faust: Mendeljejev, njegovo delo ln njegov čas — 18.15 Srbske ln hrvatske pesmi poje Mariborski komorni zbor — 18.30 Za dom ln žene — 18.40 20 minut s solisti lahke ln zabavne glasbe — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Umberto Giordano: »Andre Chenier«, opera v 4. dejanjih — 22.15 do 23.00 Jazz-cocktall CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 7. marca ob 19.30: Ranko Marinkovič: Glorija. Zaključena predstava za Socialistično zvezo delovnih ljudi. Četrtek, 8. marca ob 18: Ranko Marinkovič: Glorija. Gostovanje v Štorah. Petek, 9. marca ob 15: Ivan Cankar: Lepa Vida. IV. srednješolski abonma KINO »UNION«: Francoski film: »Lls- bonske noči«. Predstavi ob 18 ln 20. »DOM«: Ameriški film: »Da bi ne vstala zarja«, predstavi ob 18.15 ln 20.15 POROČILO o gibanja prebivalstva v Celja v časa od 25. februarja do 5. marca 195« Rojenih: 32 dečkov ln 33 deklic. Poročili so se: Jožef Pesjak, delavec, jn Marija Mirnik, gospodinja, oba 1 iz Celja; Vincenc Novak, priučen strojnik, in Zofija, Ivana žvlžaj, pomožna delavka, oba lz Celja; Jožef Puhfink, telegrafist lz Spodnje Polskave, in Tulim Leopoldlna, uslužbenka lz Vojnika; Anton Stanislav Esih, vlakovni odpravnik, in Eva Zapulek, telegrafistka, oba tz Celja. limrli so: Marija Ramšak, gospodinja Iz štor, stara 44 let: Franc Arčan, upokojenec lz Celja, star 75 let; Viktor KlepeJ, delavec iz Brezna, star 27 let: Julijana Andora, gospodinja lz Celja, stara 63 let; Fllomena Lužar, upokojenka lz Celja, stara 61 let; Ivan šrlbar, prevžitkar iz Celja, star 88 let; Janez Krcmpušr otrok iz Celja, star 1 mesec. MARIBORSKE VESTI DE2URNA LEKARNA Sreda, dne 7. marca; lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. KINO PARTIZAN: Madžarski barvni film: »Glavo kvišku«. UDARNIK: Indijski film: »Mangala, hči Indije«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 7. marca ob 19.30: Asafjev: - »Bahčisarajska fontana«. Zaključena predstava v počastitev Dneva žena. Četrtek, 8. marca ob 19.39: Brenkova: »Najlepša roža«. Red LMS-2. * UHO IV. matijo ‘ luim, spodinja — Ljubico; Ana Murko, 50 lej gospodinja, Rogornica — Ano; Mariji Fabjan, 19 lot, poliika delavka, Vrtič' — Mileno; Majda Hajnc, 24_let, go»po- Rodile so: Marija Frank, 25 let, go- ............ ‘ 50 let, ; Marijo a, Vrtiče ____________________________ , et, gospodinja — Lidijo; Jovanka Flis, 25 let, gospodinja — Danico: Frančiška Černe, 24 let, gospodinja — Jožefa; Marija Va-lantan, 26 let, gospodinja, Hrastje 7-Dušana; Slava Strniša. 26 let, gospodinja, Ponikva — Stanislava: Marija Mar-lcoč, 25 let, tkalka — Bogdano; Kristina Muršič, 51 let, gospodinja — Dušana; Alenka Marksl, 17 let, predlca — Karla; Julijana Janiifi, 28 let. delavka, Glado-mes — Emila; Angela Ploh. 25 let, tkalka, Bresternica — Vladota; Marija Husar, 40 let, Čistilka — Jožefa; Hedvika Ovčar, 55 let, gospodinja — Jožefa; Terezija Gajšek, 50 let, nnmcŠčenka — Da*-rinko; Stanislava Toplak, 50 let, gospodinja — Franca; Rozalija Repnik, 22 let, Šospodlnja, Ložane — Marto; Aleksija cnica, 22 let, gospodinja — Jožeta; KINO »SLOGA« Ameriški barvni film Žena 1 neapeljskih ulic Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10 matineja Istega filma. V glavni vlogi Lana Turner ln Pler Angeli. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ln od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. VESTI IZ KRANJA V Kranju bo drevi v proslavo desete obletnice ustanovitve koncert ženskega zbora »Prešeren« pod vodstvom Petra Liparja. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Sobota, 10. marca ob 1«: Sellškar-Fl-liplč: »Bratovščina Sinjega galeba«. Premiera, izven. Nedelja, 11. marca ob 10 dopoldne: SellSka-Fillplč: »Bratovščina Sinjega galeba«. Izven: obl6M: »Velika beseda«. Izven ln za podeželje. KINO _ »STORŽIČ«: Ameriški barvni film: »Poljubi me Katica« (»Ukročena trmoglavka«). Predstavi ob 15.30 ln 17.40. Brez tednika. Predstava ob 20.15 odpade. VESTI Z JESENIC Zdravniško dežurno službo na Jesenicah Ima dr. Avguštin Tancar, Gosposvetska 23. telefon 278. IZ D0M2AL KINO stav”o"aM ta »m: *9e 41VU0,> Pred- Alojzija Valcl, 27 let, gospodinja — Zdenko; Marija Rajzman, 16 let, posest, hči — Zofijo; Julijana Kaube, 26 let, knjigorodkinja — Uroša; Antonija Voh, 26 let, poljska delavka, Sp. Kapla — Jožico; Angela Gregorinčlč. 20 let, gospodinja, Rače — Zlatka; Katarina Ke-sak, 56 tet, gospodinja, Dobrenje — Djurdjico; Veronika Sumeč, 51 let, gospodinja — Milana. Umrli io: Antonija Ferenc, 64 let, prevžitkarica; Marija Nedeljko, 85 let, gospodinja: Marija Pahernik, 76 let, gospodinja; Marija Germ, 88 let, upokojenka; Draga Zajec, 77 let, upokojenka; Franc Dolensky, 75 let, upokojenec; Ivan Wal!and, 71 let, soc. oskrbovanecl Jožefa Neubauer. 78 let, upokojenka; Santo Vulin, 51 let, kapetan JLA; Franc Zinko, 74 let, upokojenec; Franc Honžel, 42 let. upokojenec: Zofija Tomažič, 80 let, soc. oskrbovnnka; Franc Rojten, 57 let, tibokojcnec; Franc Rakuša, 71 let, upokojenec. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Ameriški film: »Tujec na begu«. Predstava ob 19. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: Ameriški film: »Bojišče«. VESTI IZ HRASTNIKA Poročili so se: Edvard Bate, zidar, ln Silva Novak, delavka; Anton Velej, šofer, ln Stanka Urbajs, uslužbenka. Rodila Je Marija Kovač — Ireno. Umrla sta: Janez Plaznik, preužlt-kar, star 79 let ln Terezija Pevec, gospodinja, stara 82 let. IIIIIIINUIIIIHU« DELAVSKI SVET TOVARNE »SATURNUS« LJUBLJŠNA-MOSTE RAZPISUJE delovno mesto za sekretarja* podjetja - pravnega referenta POGOJI: dovršena pravna fakulteta lit najmanj triletna praksa Pismene ponudbe pošljite na delavski svet tovarne »SATURNUS« - LJUBLJANA Plača po tarifnem pravilniku. 944 Delavski svet največje trgovske organizacije za promet s pohištvom in lesom v državi — »LES LJUBLJANA« — je izbral od številnih predlogov, ki jih je prejel na podlagi razpisa javnega natečaja za novo ime podjetja, naziv >o m Eh < s N LESNM/ LJUBLJANA g ■—I PQ D Ta predlog pod geslom »Naše gozdno bogastvo« prejme I. nagrado v znesku 50.000 dinarjev. II. nagrada v znesku 15.000 dinarjev se podeli za predlog »FINALLES« pod geslom »Lesex-37«. III. nagrada v znesku 10.000 dinarjev se podeli za predlog »JUGOMOBILIA« pod geslom »Bežigrad 77«. Komisija za določitev novega imena je upoštevala redoeled prispelosti predlogov. Nagrajence prosimo, da se zglasijo v trgovskem podjetju »Les Ljubljana« — Ljubljana — Parmova 37, zaradi izplačila nagrad najkasneje do 31. marca 1956. in w i-3 Trgovsko podjetje »LESNINA« združuje in vam posreduje lesne izdelke in pohištvo vseh največjih slovenskih proizvodnih podjetij, in sicer: »Tovarna pohištvo Nova Gorica*, »Stol* — Kamnik, »Brest* — Cerknica, »KLI« — Logatec, »Tovarna pohištva Maribor*, »Krn* — Podmelc, »Oprema* — Maribor, »Tovarna pohištva Idrija*, »Istok* — Miren pri Gorici, »Tovarna pohištva Tržič«, »Tovarna pohištva Polzela«, »Mizarstvo Ljutomer*, Podjetje »Mizarstvo* — Branik, »Jelovica* — Škofja Loka, itd. '• »LESNINA« posreduje tudi lesne izdelke naslednjih slovenskih podjetij: »LIP* — Postojna, »LIP* — Slovenske Konjice, »Savinja* — Celje. »Lesonit* — Ilirska Bistrica. »KOP* — Kočevj’, »Zales« — Litija, itd. Za vse vrste pohištva, lesa, lesne galanterije in opremo vseh notranjih prostorov se obračajte vedno na reno-mirano trgovsko podjetje »Les - Ljubljana*, ki vas solidno postreže preko svojih poslovalnic pod novim imenom »LESNINA« KINO »UNION«: Amer. barvni film: I »Karneval v Texasu«. Tednik: Film-ske novosti št. 9. Predstave ob 15, -17, 19 ln 21. V glavni vlogi: Red Skelton ln Esther Williams. KINO »KOMUNA«: Itall. film: »Anna Zaccheo«. Tednik: Filmske novosti št. 9. Predstave ob 18, 18.30 ln 21. V glavni vlogi Amedeo Nazzarl ln Massimo Glreti. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 In od 14 dalje, za matinejo pa od 9‘dalje. I KINO »SISKA »KINO V I Ca Ameriški film Skrivnost zapuščenega vrta Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. | V glavnPvlogl Margaret 0'Brlen ln | Herbert Marschall. Prodaja vstopnic j od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. KINO »SOCA«: Zaprto. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja še danes za srednješolsko mladino angleški film: »Šolanje Toma Browna«. Predstavi ob 10 ln 14. Skupinske rezervacije v pisarni Doma Ljudske milice »Maksa Perca«, Slomškova 20. KINO »LITOSTROJ«: Angleški film: »Vitez lz lepenke«. Tednik: Filmske novosti št. 3. Predstava ob 20. — Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Ameriški film »Zaseda« V glavni vlogi: Robert Taylor ln John Hodlak. Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodšja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo še danes ln Jutri. aa * /VWWVWWVWWWWVWWWVV KINO »TRIGLAV« Ameriški film »BENEŠKI LOPOV« V glavni vlogi: Maria Montez, Paul Christian ln Massimo Serato. Predstave ob 1«, 18 ln 20. Prodaja vstop--1 nie od u dalje. j ;O.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXX'^.VVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'NX'WXX>Sna l Upravni odbor TRGOVSKEGA PODJETJA NA VELIKO \ ^ IN NA MALO V LJUBLJANI razpisuje mesto j šefa računovodstva f i \ POGOJI: fakultetna izobrazba ali njej enaka, s 5-letno ^ prakso ali ESS s 7-letno prakso — samostojni bllancist ^ £ Prošnje z navedbo dosedanje prakse in časa službovanja s \ ^ kratkimi ostalimi osebnimi podatki, naj interesenti dostavijo ^ \ v Oglasni oddelek pod »Sposoben in vesten«. i ? 868 \ ^«xxxxxxxxxxv«xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>xxxxxxxxxxxxxx-.xx^ Izšel je Priročnik za uporabo predpisov o otroškem dodatku Priredila: PET AR VUCETIC in LUKA TODOROVIČ Redakcija: VERA KAPOR Priročnik vsebuje prečiščeno besedilo Uredbe o otroškem dodatku z vsemi spremembami in dopolnitvami; navodilo za uporabo Uredbe; podrobna pojasnila; različne primere iz prakse, zlasti primere delitve davčnega cenzusa na člane gospodinjstva; številne primere iz prakse Vrhovnih sodišč Ljudskih republik in Zveznega vrhovnega sodišča, najvažnejše predpise iz prejšnjih uredb; obrazce izdelanih rešitev; vse obračunske tabele z mesečnimi in dnevnimi zneski; primere, kako je treba sestavljati plačne spiske; obrazec računskega lista; primere, kako je treba izdajati potrdila o šolanju; primere rešitev skrbniškega organa o izplačilu dodatka drugemu roditelju ali tretji osebi; primere zapisnikov o posvojitvi; primere davčnih potrdil itd. Priročnik bodo koristno uporabili odgovorni uslužbenci, ki delajo pri obračunu otroškega dodatka v gospodarskih organizacijah, ln državnih ustanovah, v zavodih za socialno zavarovanje, ljudskih odborih ter vsem koristnikom otroškega dodatka. IZDAJA V LATINICI CENA 350 DINARJEV »Savremena administracija« (prej »Biro za izradu obrazaca«) i Založniško-tiskarsko podjetje — Beograd PRIZRENSKA 6 — POSTNI PREDAL 479 Telefon: 25-937 in 27-953 1013 List Izdaja časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica fl/fll, telefon št 89-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon štev 21-813 in kulturna rubrika telefon 6t 21-887, Nazorjeva ulica 10/11 — Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino ln oglase št 31-030 — Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naročnina 250 din. za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-1-2-1393 — poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokonisi se ne vračajo ... Ugasil je žaromete in se ozrl na mota v uniformi, ki je ležal mrtev na sedežu pokraj njega. Potem je odprl vratca in izstopil iz avtomobila. Potegnil je mrliča k volanu in položil njegove roke nanj. Potem je dvignil iz zadnjega dela avtomobila bencinsko'ročko, jo odmašil ter polil z bencinom sedeže in stene avtomobila. Naposled je zamašil ročko, jo vrgel v avto, si obrisal roke in prižgal cigareto... Počakal je, dokler ni zaslišal, kako se je rezervoar avtomobila razpočil. Tedaj je stopil na rob ceste, da bi videl, kako truplo za volanom zgoreva. Zarežal se je, porogljivo salutiral in zamrmral: »Zbogom, gospod junak pdpora!... Živeli ste zanimivo življenje ... dokler je trajalo!«,.. Odlomek iz novega romana Doživetje na Mauritiusu ki ga začnemo priobčevati v soboto, dne 10. t. m. Zdravilo proti raku na obrazu Ankarski radio je ondan po- delov. Prvi je samo iz enega ročal, da je slušatelj medicinske zdravilnega zelišča, drugi pa je fakultete ankarske univerze Ja vuz Ezčorum uspešno uporabil zdravilo proti raku na obrazu. Poldrugo leto je proučeval razna zdravilna zelišča, potem pa je napravil iz njih zdravilo proti raku. Preizkusil ga je na nekem bolniku, o katerem so strokovnjaki Patološkega inštituta medicinske fakultete in Zavoda za rak dokončno ugotovili, da je neozdravljivo bolan, študent pa ga je ozdravil s svojim zdravilom in mu rešil življenje. Pripomnil je, da je preizkusil svoje zdravilo na bolniku zato, ker ga je zanimalo, kako bo delovalo na neozdravljive rane. Zdravilo je sestavljeno iz dveh Letalstvu se obetajo mo H D Namesto 450.000 kg goriva za 10.000 km poleta samo 0.025 kg urana 235 Nedavno obvestilo angleške tovarne »Rolls Royce«, da se ukvarjajo strokovnjaki z atomskim motorjem za letala, dokazuje, da se je znanstveno delo v zvezi z lahkimi atomskimi baterijami že začelo. Predstavnik te tovarne pravi, da je uspešna evolucija praktične- letala temperatura dvignila na 1880 stopinj. Zato bodo potrebovali zanj posebno kovino, ki se topi samo pri zelo visoki temperaturi. Po eni verziji atomskega motorja bi bil ciklus operacij podoben ciklusu reaktivnega motorja: vsesavanje zraka skozi odprtino, njegovo stiskanje in mešanje z gorivom, njegovo detoniranje v celicah za zgorevanje in izpuhteva-nje. Pri atomskem motorju bi zamenjali celice za zgorevanje z reaktorjem, v katerem bi nastajal tok plina pod visokim pritiskom in temperaturo. Reaktor se bo moral sproti ohlajati. To bodo dosegli tako, da bo imel posebne odprtine za ohlajanje zraka, da bomo spuščali vanj neko sredstvo za ohlajanje ali pa da se bo toplota raz- ga atomskega motorja za odvisna od »ureditve tega vpraša ____________ _______________________ nja z znanstvenim proučevanjem pr§ua v menjalcu toplote po na-in s poizkusi, ki zahtevajo povsem {ejUj podobnem avtomobilskemu novo opremo, s katero naj bi do- radiatorju. Tretja možnost je upo-segli čim višjo stopnjo preciznosti raba sistema parne turbine, v in varnosti«. Ekipi znanstvenih de- kateri je sredstvo za ohlajanje lavcev v tovarni so dodelili strokovnjake, ki niso zaposleni v tovarni, med njimi tudi nekega znanstvenika iz Harwella, znanega strokovnjaka za tekoče kovine pri zelo visoki temperaturi. Kakšen bo atomski motor za letala, še ni znano. Nedvomno pa bo njegova konstrukcija slonela na načelu motorja za reaktivna letala. Glavna razlika med motorjema bo v tem, da se segreje zrak, ki puhti iz običajnega reaktivnega letala oziroma njegovega motorja, na 490 do 660 stopinj, vtem ko se bo v atomskem motorju njegova voda pod' pritiskom. Raketni atomski motorji bi bili manj zamotani. Sredstvo za ohlajanje bi potiskali v reaktor in črpali iz njega skozi repno odvodno cev. Drugo važno vprašanje v zvezi z atomskimi letalskimi motorji je, kako zaščititi posadke In motorji potnike pred radioaktivnim žarče-njem reaktorja. Za to bi bila potrebna zelo debela kovinska stena. Če bi uporabili svinec kot eno najučinkovitejših kovin v tem primeru, bi morala biti stena debela 60 cm. To pa bi pomenilo za letalo veliko obremenitev. Računati bodo morali tudi z nevarnostjo, ki bi nastala, če bi se letalo z atomskim motorjem razbilo, ker bi se lahko radioaktivno žarčenje razširilo daleč naokrog. Težave bi bile s spuščanjem atomskega letala na letališče, ker bi se moralo spuščati zelo hitro in ker bi bilo, kot rečeno, zelo težka Prednost atomskega letala pa bi bila v tem, da bi mu zadostovalo za 10.000 km nepretrganega poleta samo 0,025 kg urana 235, vtem ko potrebuje običajno letalo za to pot 450.000 kg goriva. Pol kilograma urana 235 bi dajalo toliko energije, kolikor je dš kakih 4 milijone 875.000 litrov bencina. Letalo z atomskim motorjem bi torej imelo skoraj neomejen akcijski radi us. REŠEVALCEM NAGRADNE KRIŽANKE V naSo zadnjo nagradno križanko, ki Jc bila objavljena v nedeljo, 4. marca, se je ukradlo nekaj netočnosti ln pomanjkljivosti. Da bi reševalcem vendarle omogočili pravilno reševanje, objavljamo pojasnilo h križanki. Doslej prispele rešitve pa bomo upoštevali kljub napakam na spornih mestih. pri sliki, ki predstavlja ple«, v zgornjem levem kotu, je besedilo slabo odtisnjeno. Točna vprašanja so: SNEMAM PODKVE in 22. IN 25. CRKA. Nad sliko desno od tega mora biti pod pojmom ZEL (navpično) zadhje polje osamljeno, to je manjka debelejša črta. Tako je potem ZEL za eno črko krajši. Desno od tega Jc pravilno vprašanje MOČNATI JEDI (dvojina). Največ preglavic pa Jc reševalcem gotovo povzročil odgovor na vprašanji PRE-SRENOV PRIJATELJ in GRADBENI DELAVEC. Pravilno mora stati: HLOD In OBRTNIK. Rešcvalce prosimo, da pri reševanju upoštevajo to pojasnilo. Tiskarski škrat pa nam Je napravil še eno neugodnost: nagrad po 500 din je namreč dvajset in ne deset, kot Je bilo objavljeno v naši nedeljski številki. Angleška vojska je dobila nove, praktične uniforme, ki varujejo vojake pred mrazom, vetrom in padavinami. Narejene so iz nekih novih tkanin in so vse preizkušnje dobro prestale. sestavljen iz več zelišč. Prvi del zdravila zbere v 24 urah gnoj na rani, potein pa sledi zdravljenje z drugim delom. Učinek se pokaže šele čez 15 do 20 dni. Novo zdravilo so preizkušali kakih 8 mesecev na obrazu nekega bolnika, o katerem so specialisti izjavili, da je neozdravljivo bolan. V enem mesecu pa je ozdravel in se vrnil domov. Potem so zdravilo preizkusili na nekem 65 let starem bolniku in ugotovili, da je sprožilo močno reakcijo. Hkrati so z njim ozdravili raka na bolnikovi gornji ustnici. Tretjič so preizkusili zdravilo na neki ženski, ki je imela raka na dojki. Na podlagi reagiranja rane so zdravniki ugotovili, da bo zdravilo tudi v tem primeru pomagalo. Turški specialisti za rakasta obolenja se zelo zanimajo za novo zdravilo. Profesor Patološke- fa inštituta v Ankari Nedžati !ral in docent Jahja Sinik sta poslala novo zdravilo komisiji strokovnjakov medicinske fakultete, da ga bodo proučili. Komisija se je obrnila na študenta Ezčoruma, da bi dobila od nje- fa podatke o sestavi zdravila. Ko oao dobili nekatere aparate, ki so jih naročili iz.ZDA, bodo začeli proučevati učinkovitost novega zdravila v zdravljenju raka na poskusnih živalih. r&A Vi*?. Vi ''' ■J a ! M: Skupina lovcev na bisere v bližini Avstralije Silna eksplozija na Soncu ' Strahovita eksplozija na Soncu, katere energija ustreza po mnenju kozmologov energiji milijona vodikovih bomb, je zasula Zemljo z valom kozmičnih žarkov, kakršnih strokovnjaki se nikoli niso zabeležili. 2e 12 ur po eksploziji so spustili znanstveniki v vseh zanodnih deželah v stratosfero balone z instrumenti, ki so jim prinesli važne znanstvene podatke o vesoljstvu. Znak za znanstveni preplah je dal v Chicagu zvon, ki še nikoli ni zazvonil. Gre za avtomatični monitorski sistem, ki nepretrgoma beleži intenzivnost kozmičnih žarkov. Fizik John Simpson z atomskega inštituta Enrica Fermija je delal s svojimi sodelavci vso noč, da je< takoj spustil v stratosfero balon z žarčilnim detektorjem, števcem nevtronov in kratkovalovno oddajno postajo. Mlini na veter v Angliji Angleška vlada se ukvarja z načrti o zgraditvi velikih mlinov na veter, ki bi proizvajali za gospodinjstva ceneno električno energijo. Za poskušnjo so zgradili dva mlina na veter po 100 kWh. Mlina imata na kakih 127 m visokih stebrih jeklene propelerje in preskrbujeta z električno energijo 50 do 60 stanovanj. En mlin na veter so zgradili na enem izmed samotnih otokov Orkneo pred škotsko obalo, drugega pa v Bedfordu v srednji Angliji. Ko bodo zgradili vse mline na veter, kolikor jih predvideva načrt, bodo prihranili letno nad 5 milijonov ton premoga. Modernizacija prometa v SZ V Sovjetski zvezi bodo že v bližnji prihodnosti vozili potniški ekspresni vlaki na glavnih progah s hitrostjo 150 do 160 km na uro, tovorni pa od 100 do 120. Sovjetska industrija bo opremila železniške proge z močnimi elek- 'V\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V ORA SCHELL 25 CMicu Biši Nippon« s sedežem v Tokiu bo začela v kratkem izdelovati tan-ke. To bodo prvi tanki, ki jih bodo izdelovali na Japonskem po drugi svetovni 'vojni. Družba ie že dobila prva naročila od direkcije za narodno obrambo Japonske. SOVJETSKI ZNANSTVENIKI V EGIPTU Kairski ra' je ondan poročal, da je predstavnik sovjetskega veleposlaništva v Kairu v izjavi, nanašujoči se na zgraditev atomskega laboratorija v Egiptu no že sklenjenem sporazumu, rekel, da prispe v kratkem v Egipt skupina sovjetskih znanstvenikov, ki bodo zgradili atomski laboratorij. ATOMSKA EKSPLOZIJA V SIBIRIJI Raziskovalni inštitut norveškega ministrstva za obrambe* je zadnje dni februarja poročal, da je prišlo naibrž v Sibiriji do atomske eksplozije, in sicer konec januarja ali v začetku februarja. Inštitut je sporočil, da se je zadnje čase povečala radioaktivnost v Oslu. in v neka-terih delih Norveške. ANGLEŽI BODO V INDIJI ZGRADILI JEKLARNO Velika Britanija bo pretežno sodelovala v finansiranju in graditvi jeklarne v Burgapuru v zahodnem Bcngalu. Za to delo bodo potrebovali 50 milijonov fun-ška [« -bavila stroje tov v devizah. Angleška podjetja bodo zgradila tovarno ter do-opremo. MEDARABSKA KOMISIJA ZA BOJ PROTI MAMILOM Medarabska komisija za boj proti mamilom ie te cini končala delo. Glavna naloga njenega zad-niega zasedanja je bila določiti ukrepe za zatiranje tihotapstva hašiša, opija in drugih mamil. Komisija je sklenila, da. bo takoj izmenjala obvestila o tem vprašanju med vsemi deželami Arabske lige, da bi dobili naposled natančne podatke o proizvodnji in prodaji mamil, kajti brez podatkov ni moč govoriti uspešnem boju proti temu zlu. wisky, »Ali nisi hodila v šolo?« O ne, Mevrou jo je poučevala doma. Kdaj pa kdaj se je župan pozanimal, kako se uči, a navadno, ni imel časa za to Mevrou jo je učila kuhati in šivati. Oba sta bila z njo dobra, zelo dobra. »Vidim, da ti Mevrou še zmerom redno piše.« »O, da, piše mi vsakih štirinajst I dni. Zapustila sem jo le zato, ker je župan menil, da je bolje, če po dvanajstem letu odidem in vidim malo sveta.« »Morda pa novi zakoni niso tako strogi,« je spet vzdihnila gospa. »Ne poznam teh stvari. Ker pa se tako mučiš s tem vpraša- ki ga je sama šofirala. Brž ko sta prišli na cesto, ji je dejala, ne da bi jo pogledala? »Kaj se je zgodilo, Lettie?« »Kaj naj rečem Pietu, Mevrou? Rad bi se z mano poročil. Zdaj pa so začeli veljati ti novi zakoni o rasnih omejitvah in bržkone bom morala povedati ime svojega očeta. Mevrou jo nekaj rekla, da je moj oče belec. Ali ve Mevrou, kdo je moj oče?« Avto se je ustavil — in tedaj je prvikrat v življenju Mevrou objeli Lettie. »Ubogi otrok.« »O, Mevrou, čemu sem se sploh rodila!« je ihtela Lettie. Sporočilo našim najmlajšim bralcem! V soboto bomo začeli objavljati novo slikanico i & To je povest o malem Jurčku, ki ]e zelo rad risal. Njegove risbe imajo čudovito lastnost: kar naenkrat oživijo in popeljejo Jurčka v svoj svet. Pri tem izve Jurček veliko zanimivega in doživi vse polno lepega. Jurček zna narisati vse: kamion, ladjo, partizane, fašiste, letalo, cowboya, vlak in še mnogo drugih stvari. Toda kaj, ko je pa Jurček tako površen, da vedno pozabi narisati tisto, kar je najbolj važno. Zaradi tega mora prestati veliko strahu in nevšečnosti...