Za poduk in kratek cas. Velika nedelja. (Zgodovinska črtica po nGr. Volksbl,") Če potuješ od staroslavnega Ptuja ob Dravi navzdol, zagledaš že od daleč na levem pobrežji vrh'prijaznega bolmca cerkev in grad ravno tam, kjer se Pesnica v Dravo izteka in polje, ki Štajarsko s Hrvačkim veže, nekoliko skrči. Nehote se ti vriva misel, da je ta kraj uekdaj prav važen biti moral iu da ovi grad ni zastouj na svojetn mestu stal. In res je bil ta kraj nekdaj prav imeniten , posebno takrat, ko bo divji Magjari v Evropo pribruli in 8i tako rekoč v njenem osrčji novo domovino ustanovili, —pa tudi pozneje začas Turskili vojsk. Zdaj je grad le na toliko iineuiten, na kolikor nas nekdanjih, tukaj bivajočih Sloveucev spoininja. Ko bi zamogel grad govoriti, koliko bi vedel povedati o naših nekdanjih preddedih, — še več pa njih zatiralcih in tlačiteljih! Gotovo si že slisal ime nV e 1 i k a nedelja." Tako se pravi ovemu gradu ia cerkvi. Ko si to ime prvokrat slišal, si brez dvoma si mislil, da je moral ueki imeniteu prigodek kraju ime dati in taka je. Se zdaj se nahaja med ljudstvom pravlica, da se je pred starodavnim časom na tem mestu ravno na Velikončuo nedeljo krvava bitva vršila in da je kraj v večen spomin od ove nedelje ime dobil. Ta pravlica je nekoliko, pa ne celo resničua. Zgodovinsko je le to, da je bitva, ki se je sicer v nedeljo, pa nikakor ne velikonočno nedeljo, tam vršila, kraju ime nsv. nedelja" dala; ime ,,Velika nedelja" pa je dosti pozneje nastalo. Velika nedelja je bila od začetka lastniua nnemškega reda" alj križnikov, kakor jih ljudstvo še imenuje. Red kiižnikov je nastal za časa križarskih vojsk v sv. deželi leta 1190., in je imel namen liemške romarje v sv. deželi braniti in jim streči. Po svojem izgnanji iz sv. dežel se je preselil na Neniško ia je po malo bvalcvrcdnem ravnanji začetnik Pruskega kraljestva postal. Slovani, ki so takrat v ovib krajib piebivali, ne niorejo nemškega reda inače kakor zatiralca slovauske naioduosti imeuovati. Iz Nemškega se je udomačil tudi v Avstriji in je bil začetnik Velike nedelje. Pa kako? — V 9. stoletji je dal kralj Ljudevik, s priimkom ,,pobožni", iz Morave preguanemu vojvodi Pfemislu staroslavni Ptuj in vso deželo do Ogerkega, od kraja le v najeni, leta 840. pa v dar, ker je vojvoda, kakor listina pravi, mnogo za razširjenje krščanstva storil. Že leta 851. je postavil Pfemisel tam, kjer danes Velika nedelja stoji, cerkev, iu v kratkem je nastal kraj z imenom ^Ussenteia" (nektcri tolmačijo: vuzem-den.) Tri leta poznej je blagoslovil solnograški nadškof Luitprad v Ptuju cerkev sv. Ožbalda. Ker je bil vojvoda sam Slovan in vrl kristjan, se Slovencem v teh krajib živečim ni slabo godilov. Pa le kratek čas je to trpelo. Prišli so divji Magjari, napadali ove kraje, ropali, požigali, morili po svoji divji navadi. Razdjali so tudi cerkev in kraj ^Ussentein" in odpeljali ljudi in živino, tako da je za čas nastanja Velike nedelje, kakoi- pismo pravi, kraj bil ,,pust in brez ljudi." Leta 1J99. sta se Leopold, slavni vojvoda Avstiije in Štajerske, in Emerik, kralj Ogerski, vojskovala. Plenaželni Ogri so na več krajib napadali Leopoldove dežele, ena truraa je piišla ob Dravi gor celo črez Pesnico in sv. Marjeto, kjer je takrat meja bila, do sv. Marka. Hrabri Friderik Ptujski opazi nevarnost, ki svojemu gospodu preti, zbere svoje vojšake in gre sovražniku na- sproti. Ravno tam, kjer se Pesnica v Dravo izteka, se trumi zgrabite, začne se krvava bitka, ki od ranega jutra čez poldne trpi, ter se diug drugemu noče udati. Se le proti večcru opešajo Magjari ia se spuste v beg, kolikor jib ni bilo pobitih in ujetib. Friderik bežeče preganja do sedanje ogevske meje in vzame vso deželo do Ormuža, ktero je potem Leopold s Stajarsko združil iu hiabiemu Frideriku podaril. Sicer je ta ni dolgo imel, kajti je že drugo leto poklical iz Nemškega Križuikc alj viteze nemškega reda in jim podaril nad 16000 oralov pridobljene zemlje in pol desetine, naj bi mejo proti Ogerskemu varovali iu branili. K ovcmu posestvu so še pozneje nad tisuč oralov si pridobili. Tam kjer je prej stal kraj nUssentein", je Friderik postavil cerkev in gradič in ga v spomin na krvavo bitko, ki se je v n e d e 1 j o vršila, imenoval rad sanctam Dominicam" t. j. pri sv. Nedelji. — Leta 1521 je nastal ne daleč pioč še drug kraj s tim imenoin, in od tega časa se je prvi kraj ^Velika" in drugi ,,Mala nedelja" iraenovati začel. — Velika nedelja tedaj ima svoj začetek leta 1200, kar potrjujo tudi drugi pisatelji, kakor Povoden, Supančič, Raisp. — Izvirno pismo zadevajoče podarjenje ove zemlje ,,nemškerau redu" je sicer zgubljeuo, pa ua Dunaju v arbivu ovega reda je posnetek izvirnega pisma od leta 1222. — Kako uro pod Veliko nedeljo sta Leopold in Emerik po ovi bitki mir sklenila, in zato se je imenoval ovi kraj ,,Friedensau" t. j. Friedau, Ormuž. Tudi tam je postavil Fiideiik Ptujski grad in ga dal v najem neki rodbini ,,Friedawer"jev, da bi brauila mejo. Pozneje je pripadal ta grad ,,Herbersteinom; zdaj na tistem mestu drug novejši grad stoji. TVetji gvad, ki tudi v ovo dobo spada in je s prejšnima taisti namen imel je Borl (Ankenstein.) — Ti gradovi so bili tako rekoč trdnjave zoper Magjare, — bili so pa tudi trdnjave nemštva na slovenskih tleb, kakor so zdaj mesta in — šole nemčevalnice. A. K.