Fluorografiranje odkriva pljučne bolezni
Občane, stare nad 29 let, bo pregledala posebna ekipa inštituta z Golnika - Merili bodo tudi krvni pritisk
Interes družbe je. da so otroci in mladina zdravi, sposobni za pripravo in usposobitev za poklicno delo. v delovnem obdobju, da je Cim manj zdravstvenega absentizma in pre*-godnje invalidnosti oziroma, da starejša po-pulacija doseie najvišjo možno starost, tete-sno in duševno aktivna.
Pričakovana dolgost življenja prebivalstva SR Slovenije se v zadnjem deselletju 1960-1970 ne podaljšuje in kaže celo znake skrajševanja Večje skrajševanje življenske dobe se kaže pri moških po 45-50 letih-sta-rosti, Česar pri ženskem prebivalstvu ne opa-zimo. Predvideno srednje trajanje živlživ-Ijenjske dobe je 66 let. Žensk pa 72 let.
Na osnovi izrafiunov pričakovane življenj-ske dobe In starostne strukture prebivalstva so ugotovili. da so se razmere izbol|ša!e predvsem za otroke in mladino. mnogo manj za odrasle m starejše prebivalce zaradi več-jih razsežnosti kroniinih degenerativnih obolenj.
Ceprav se je v preteklem desetletju obo-tevnost za tuberkulozo znatno zmanjšala, pa Se vedno odkrivamo v Sioveniji 1000 novih primerov pljufine tuberkuloze. Med r>a novo odkritimi bolniki jih kar polovica izloča baci-le v sputomu.
NEZNANI BOLNtKI
Fluorografija je navzlic upadanju tuberku-loze v Sloveniji še vedno pomembna metoda pri odkrivanju neznanih bolnikov s pijučno tuberkulozo. Zadnje analize v Sloveniji So pokazaie. da fluorografiranje na novo odkri-je 9 bolnikov na 10.000 fluorografiranih pre-btvalcev, ki zdravstveni službi niso bili poz-nani. V vršji starosti je teh bolnikov Še veft. Odkrivanje nepoznanih bolnikov s pljučno tuberkulozo je pomembno tudi zato, ker lah-ko tak bolnik okuži zdrave osebe. s katerimi žtvi v ožjem okolju (družina. delavci. ki sta-nujejo v naseljih in se hranijo po menzah itdj
Industrijska migracija je v Sloveniji pre-cejšnja, Zato nikakor ne smemo zanemaritj polozaja SJovenije med drugimi repubtikarni
naše države, kjer je slabša epidemioioška situacija, čeprav je tudi tamkaj tuberkuloza v upadanju.
Pozorni moramo biti tudi na soclalno ogrožene skupine prebivalcev. na zdravstve-no nezavarovane osebe in na kronične alko-holike. Zaradi socialne slrukture obolelih pomeni danes tuberkuloza tudi socialni pro-blem. V produktivnem življenjskem obdobju je najpogostejSa med fizičnimi delavci. V skupini starejšega prebtvalstva pa ima svoj soctalnt aspekt pri starih (judeh. Vso to po-pulacijo pa vsake štlri leta zajema prav mno-žično (luorografiranje.
Vsak fluorogram pregledata dva izkušerta zdravnika v inštitutu na Golniku. Če pokaže rentgenska slika prsnega koša pomembnej-Še spremembe, povabi zdravstvena sluzba tako osebo na pregled, da se dokončno ugo-tovi bolezenski proces in določi ustrezno zdravtjenje. Namen ftuorografiranja ni v ugo-lavljanju diagnoze, temveč v odkrivanju zdravstveni službi nepoznanih bolnikov. Mnogokrat je uspešnost zdravljenja odvisna prav od pravočasne oskrbe bolnikov.
TUDI PLJUCNI RAK
Fluorogralrranje pa ne odkriva samo pljučne tuberkuloze, temveč tudi druge pljučne bolezni. Sočasno z upadanjern pljučne tuberkuloze odkrivamo vedno vefi netuberkuloznih pljučnih bolezni. med kate-rlmi zavzema po pomembnosti zgodnjega odkrivanja nedvomno prvo mesto pljučni rak, ki tudl pri nas stalno naražča. Bolnike s pljučnim rakom tahko danes uspešno zdra-vimo tako, da kirurško odstranimo novotvor-bo, kar pa je odvisno samo od pravočasnega odkrivanja.
Nesporno je dejstvo, da so temu obotenju botj izpostavljeni kadifci nad 40 letom stara-sti. V nekaterih obfiinah Slovenije je fluoro-graliranje na novo odkrilo več bolnikov s pljučnim rakom, kakor boinikov s pljučno tuberkulozo, ki so izločali bacil v izločku. Vsekakor je časovno Štiriletno obdobje pre-dolgo. da bi lahko govorili o uspešnosti ta.-kega odkrivanja. Prav zato bi morali ogrože-no skupino prebivalcev boljpogosto kontro-lirati.
Fluorografiranje odkriva tudi druge kro-nlčn« pltučnebolezni kot so: pljučna sarkoi-doza, silikoza, benrgni pljučni tumorji, kro-nično vnetje pfjufi idr. Vse te bolnike prevze-ma v posebno oskrbo dispanzer za pljučne bofezni in tuberkulozo. 5 pravočasnim zdravljenjem teh bolezni lahko danes pre-prečimo   prezgodnjo  invalidnost,  kt  gro?i
vsakemu bolmku. Pljuča so namreč organ, ki dovaja tefesu za žfvfjenje potreben kisik in odvaja odvečen ogljikov dioksid, ki nastaja pri presnovi v telesu. Če pljuča le svoje funk-cije ne zmorejo več opravljati v zadostni me-ri, trpijo vsi pomembnejši telesni organi za-radi siabe preskrbe s kisikom. Pljuča in srce sla namreč funkcionalno povezana organa. Zaradi kroničnega vnetja pljuč in bronhov trpi tudi tisti del srca (desno srce), ki dovaja kri v pljuča. Zato se pri takem bolniku razvije kronično pljučno srce. To stanje močno pri-zadone življensko aktivnost bolnikov. RAOIACIJA NEPOMEUBNA
Glede radiacije (sevanje), ki ji je prebival-stvo izpostavljeno ph množični fluorografiji, bi navedli nekaj ugotovitev. Komite za radio-logijo in radiofotografijo Mednarodne Unije prott tuberkulozi pri Svetovni zdravstveni or-ganizaciji je napravil anketo o obsevanju prebivalcev pri radiofotografskih pregledih prsnega koša. Na osnovi obsežnih analiz je ugotovil. da fluorografija v nobenem prime-ru ne pomeni genetičnega rizika (saj so do-ze. ki jih dobi prebivalstvo z naravno radiaci-jo sto krat večje!) Kar zadeva somatični rizi-ko (ogroženost za celotno telo) je te ta pn mnozičnem fluorografiranju nepomemben.
Dobro organizirano (luorografiranje v Slo-veniji dosega 95% do 98% udeležbo prebi-valstva v starosti nad 29 let. Zato nam taka akcija daje optimaine možnosti za razširitev njenega dosedanjega programa. Tudi v ne-katerih socialističnih državah in na zapadu uporabljajo danes organizacijsko obliko množičnega fluorografiranja prebivalstva zato, da rentgenskemu sEikanju priključijoše dodatne preiskave (merjenje krvnega priti-ska, telesne teže in višine, preiskavo urina na sladkor in beljakovine, preiskavo dojk, oče-snega pritiska, itd.) NEVARNA SLAOKORNA
EpidemioloSki kazalci so tudi v naŠi repu-bliki pokazali, da so kardiorespiratorna obo-lenja po vzrokih smrtnosti in zgodnje invali-dnosti na prvem mestu. Nenehno narašča število bolnikov s sladkorno boleznijo. Kro-
nični bronhitis sodt med najpogostejše vzro-ke delovne invalidnosti. Prav zato je Inštitut na* Golniku pripravit razširjene programe množičnega fluorografiranja, da bi tako še v večji meri izkoristil fluorografski pregled prebivatstva za sočasno odkrivanje različnih bolezni. ki so najbolj pogoste. Samo od pra-vočasnega odkritja obolenja med sicer navi-dezno zdravimi osebami je marsikdaj odvi-sna uspešnost zdravljenja. Na ta način je fluorografiranje še bolj ekonomično izkori-Ščeno.
Program. ki vsebuje odkrivanje oseb s hi-pertenzivno boleznijo - trajno zvečanim krvnim pritiskom - se bo izvajal tudi pri dolo-Čeni skupini prebivalcev v občini Bežigrad Hipertonija zavzema nedvomno pomembno mesto med kardiocirkulatornimi obolenji. Trajno povišan krvni pritisk pospešuje skte-rozo srčnih, možganskih, ledvifinih in drugih arterij. Za posledice hipertonije je pomemb-no. kako dolgo traja povečan pritisk in kolik-šen je. PoveČan krvni pritisk danes lahko zdravimo.
Pravočasno zajetje in zdravljenje teh bot-nikov preprečuje komplikacije in napredova-nje obolenja. Z zdravstvenimi ukrepi na novo odkritih botnikih delujemo v smislu sekun-darne preventive (preprečevanja) komplika-cij in tako lahko zmanjšamo zgodnjo invali-dnost zaradi hipertonije. V svetu navajajo avtorji 20 do 25 % obolevnost za hipertonijo.
Enkratna ugotovitev povečane vrednosti krvnega pritiska Še ne pomeni. da ima oseba hipertonijo (trajno povečan krvni pritisk). Za-to bo zdravstvena služba vse osebe s pove-čanimi vrednostmi krvnega prittska povabila na kontrolni pregled in izvedla vse potrebne preiskave ter dokončno ugotoviia ali ovrgla bolezen. Vse na novo odkrite bolnike pa bo sprejela v zdravljenje in zdravstveno kon-trolo. ZAČETEK 18. APRILA
V občini Bežigrad bomo začeli z množično fluorografijo 18. aprila letos. Fluorografirant bodo vsi občani od 29. l?ta starosti dalje (31.000 občanov). Krvni pritisk bodo merili prt vsakem udetežencu fluorografije v staro-sti od 40-50 tet (8400 občanov). Starostno obdobje od 40-50 let je bilo vzeto zato, ker v tem obdobju zaČne hipertonija naraščati in je utemeljeno zgodnje odkrivanje hipertoni-kov in dispanzersko vodenje bolnikov. ki jih doslej zdravstvena služba ni poznala.
Finančna sredstva. ki se vlagajo za take akcije, se ne trošijo zaman, če upoštevamo končni cilj ohranjevali zdravje in psihofizič-no kondicijo občanov.