PRIMORSKI DNEVNIK Sž&fZlJF** - Cena 70 lir Leto XXV. St 203 (7397) TRST, torek, 2. septembra 1969 A k // A O >°j; k v S' / vojaški drža vni udar v libiji Libijska vojska je prevzela oblast m razglasila Arabsko republiko Libijo Poziv revolucionarnega sveta prebivalstvu - Izjava prestolonaslednika, medtem ko se kralj zdravi v Turčiji - Ljudska fronta za osvoboditev Palestine in alžirski radio pozdravljata novo oblast - Prvi odmevi v nekaterih evropskih prestolnicah in v ZDA Irak in ZAR priznali nov libijski režim JttPOUS, 1. — Danes zju-v/jA®.v.°jska prevzela oblast s.- “J1 in odstavila kralja Id- !(jr ’J? j.e že nekaj časa na ft>čai *"ju v Turčiji. Kot po-Je vojaški udar popol- uspel in ni prišlo do jnja krvi. Po nekaterih itjp ” ®e zdi, da državni u-V * Polkovnik Busciulir. j^ielefonske, telegrafske, ^ ^ in pomorske zveze so &at0an.es zjntnaj prekinjene. neP°sre(iriil1 vesti iz l»diftnv?isa Poročajo, da je S /"Polis ob 15 20 (P« na-»o 1 oddal prvo urad-,veta ^il° revolucionarnega se glasi: sledeče: 1. Vsa za- , sveti starega režima so Je 1- septembra leta 1969 'Saj{ _ pdivzeta vsakršna oblast. . ~ starih voditeljev proti _ i>o odločno zatrt. 2. Re- svet le ©dind organ, IbbiikVSe ^rza:VTle posle Arabske J* javit U,b:,je- Za,to so *e sedaj bprave, funkcionarji in s*1'® na razpolago revolucij sveta. Kdo se bo temu DTliofbliian tvvrlUičAi i J l-Toninn. Pr-ia'Vljen sodišču. VjKJfv®™! svet zagotavlja Ijud- 1 *l 2®raditi revolucionar- ' rtM^fetično Libijo, ki raste aZ8* Položaja, tujo kakršni Nje!^stlI’®1> da bo gledala z zau 2 tla,ur=V. a8°dovmska razvoj, ki Jfoo fa Libije, nerazvite in JV) dežele, napredno L*5®iam Prati kolonializmu S Ig u ®i bo pomagala deže vedno kolo- hn^jPravo. 4. Revolucionaimii svet JJS ^ "sliko važnost združitve sveta in naporov za 5* Sta* socialne dn gospodar-S? 5' Revolucionarni % j^ObOko veruje v svobodo ? tej- v nnoratoe vrednote kora-' ^ J?? obvezuje, da bo storil tW^«ovo obrambo. SiJ^pkelednak Er Rada, kd je v1^ oro revoluciji, ki je zrasla na vaši zemlja po zaslugi vaših sorjov in vaše vojske. Libijci, uprli sono se, da visoke dvignemo naš arabski prapor. libijski brat, visoko dvigni glavo ter jsodpiraj in stopa v vrsto zmagovite revolucije.« Iz Adis Abebe p>oročajo, da je državni udar v Libiji povzročil veliko piresenečenje na konferenol ministrov orgazinacije za združitev Afrike, ki je sedaj v Adis Abebl. Ravnatelj za informacije libijske vlade je izjavil, da ko so odpotovali iz Tripolisa, je bilo vse mimo in ni hotel dati nobene druge Izjave v zvem z novim položajem. V Tunisu pa se je predsednik republike Burgiba sestal s svojim sir nam, zunanjim ministrom, in z ministrom pri predsedstvu vlade, s katerim je razpravljal o dogodkih v Libiji. V Tunisu sledi1 jo libijskim dogodkom z Izredno pozornostjo in menijo, da bi nov pro-arabski režim v Libija še bolj Izoliral prozapadno Tunizijo. Bagdadski radio je objavil izjavo Iraškega revoluciona-mega sveta, v -kateri je rečemo, da je Irak priznsl nov republikanski režim v Libiji. V izjavi je poudarjeno, da je svet sklenil priznati libijsko Tevoluoijo, ker bo ta okrepila arabsko napredno revolucijo za dosego enotnosti arabskega naroda, za svobodo dn socializem. Tudi radio Kairo je danes zvečer sporočal, da je vlada ZAR priznala nov režim v Libiji. Iz tVashingtoma poročajo, da je predstavnik zunanjega ministrstva ZDA danes izjavil, da je državni udar v Libiji «notranje vprašanje Libije«. Poleg tega je dejal, da pozorno sledijo razvoju dogodkov in da še niso dobili nobene vesti o kakršnem koli nasilju. Dejal je tudi, da do sedaj ni prišlo do nobenih težav okrog vojaške baze ZDA pri Tripolisu. Politični opazovalci v Kairu, kot poroča Ansa, menijo, da je državni udar v Libija zelo važen dogodek. Sprememba režima, pravijo, ima lahko resne posledice zaradi bogatih petrolejskih ležišč, geografskega položaja Libije in vezi, ki jih je monarhija vzdrževala z Veliko Britanijo in ZDA, ter zaradi ameriških in britanskih vojaških baz na libijskem ozemlju. V Wies-badnu je glasnik glavnega štaba ameriških letalskih sil v Evropi izjavil, da do sedaj nimajo nobenih vesti o morebitnih izgredih v ameriški letalski bazi pri Tripolisu. V Londonu je glasnik britanskega zunanjega ministrstva izjavil, da je britanska vlada v stiku s svojo ambasado v Libiji, kjer je bila razglašena policijska ura in je bil ustavljen ves promet v pristaniščih in na letališčih. Po mnenju krogov blizu britanske vlade, pa naj bi bil državni vojaški udar v Libiji delo mladih nacionalističnih častnikov. V Londonu pravijo, da nimajo nobenega dokaza, da bi bil državni udar izzvan od zunaj. V omenjenih krogih pa so prepričani, da nov položaj v Libiji ne bo škodoval tesnim in prijateljskim odnosom med Veliko Britanijo in Libijo. Komentator moskovske televizije Je previdno govoril o državnem udaru v Libiji. Potem ko je omenil dogodke današnjega dne, Je poudaril, da ni mogoče oceniti pomena državnega udara, dokler ne bodo novi voditelji določili svoje politike in dokazali, da uživajo podporo vojske. Kljub temu pa, je dodal komentator, je že jasno, da je strmoglavljenje monarhije povezano z notranjimi potrebami dežele, z neresešentani pOMtičmimi vprašanji, z revščino velike večine prebivalstva in z nezadovoljstvom z dosedanjo zunanjo politiko Libije. Predstavniki obrambnega ministrstva ZDA so po državnem uda- ru v Libija izjavili, da je ameriška letalska baza v Libija važna samo zaradi vežbanja ameriških letalcev v Evropi. Poudarili so, da ameriške letalce v Evropi pošljejo po dvakrat letno v to bazo, da se vežbajo z bombami in letalskim orožjem. Če bi se pa kaj pripetilo v tej bazi, so poudarili ame- riški predstavniki, bi se letalci morah vračali na vežbanje v ZDA. V ameriški bazi pri Tripolisu je 2000 ameriških vojakov In prav toliko članov njihovih družin. Proglasitev republike v Libiji je tudi v Parizu povzročila precejšnje presenečenje, čeprav do sedaj vlada še nd hotela dati nobene urad- ne izjave. Tu se omejujejo le na ugotovitev da imajo Francozi precejšnje gospodarske koristi v bivši italijanski koloniji. Po drugi strani pa poudarjajo, da se sko raj ves libijski izvoz v Francijo nanaša na surovi petrolej. Ubija pa uvaža iz Francije precej industrijskih proizvodov. RAZGOVOR Z M0R0M 0 EVROPSKI KONFERENCI Brandt na uradnem obisku v Italiji Sestal se je tudi s predstavniki PSU in PSI • Težave bolnišnic zaradi velikih dolgov zavarovalnih zavodov na tamkajšnjem poveljstvu NATO. «llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllll|||lllllUllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||f||||||||||||||||||||tnii||iii|||l|||||1fl||,|,,,,|l,,l|||l|||||||,1|ll||,|||||umi||||||,|,|,||,,||ll,||,||||||||||l|||[l||||||||l||||||,|||,l|||||n|)|||||||||||||||||||||||||||||||||ii||||||||||||iu RIM, 1. — Zahodnonemški zunanji minister in voditelj socialdemokratske stranke Brandt je danes opravil zelo nagel uradni obisk ter razgovore s svojim italijanskim kolegom Morom. Povrh pa se je sestal še z obemi krili italijanskih socialistov, kar je verjetno predstavljalo osrednje in -tudi politično najbolj zanimivo bistvo tega obiska. Uradni razgovori med obema zunanjima ministroma so bili dopoldne, ko je nato tudi sledil sprejem pri predsedniku republike Saraga-tu, s katerim sta z Braudtom že stara znanca. Kasneje so sporočili, da so se osrednja vprašanja razgovora dveh ministrov nanašala na obravnavo evropskih vprašanj, razširitve Skupnega evropskega tržišča z vključitvijo Velike Britanije in na nemške poglede na evropsko konferenco. Pri tem je Brandt zagovarjal stališča, ki so zelo podobna italijanskim, oziroma predlogom Nennija, da bi bila konferenca odprta za vse in da bi jo bilo treba dobro pripraviti. Popoldne se je Brandt v svojstvu voditelja nemških socialdemokratov sestal najprej s tajnikom in pomočnikom tajnika PSU Ferrijerti ter Cariglio, ki sta ob zaključku razgovora odgovorila na vprašanja novinarjev. Ferri je povedal razloge, zaradi katerih ie prišlo do razbitja in ki so po njegovem v odnosu socialistov do komunistov. Brandt ni izvršil nobenega posredovanja in se je samo želel bolje informirati. Cariglia pa ni neposredno odgovoril na vprašanje, če so obravnavali sodelovanje italijanskih socialistov v socialistični internacionali. Cariglia je mnenja, da v to internacionalo spada samo PSU, vendar pa je tudi povedal, da sta na primer dve japonski socialistični stranki isto- časno članici internacionale in bodo o tem razpravljali na seji internacionale 10. septembra. Po razgovoru s tajnikom in pomočnikom tajnika PSI De Martinom in Mancinijem pa je rečeno v poročilu, da so predvsem obravnavali sedanji položaj, pri čemer sta De Martino in Mancini poudarila pomembno vlogo nemških socialistov v naporih za pomirjenje, obvestila sta ga tudi o stališču PSI, da se obnovi organska vlada levega cen-tra, kar pa ni bilo mogoče zaradi odklonilnega stališča PSU. Končno sta izrazila priznanje korektnega zadržanja Brandta, saj ocenjuje odnose med PSU in PSI kot notranje vprašanje italijanskih socialistov in želi imeti nemška stranka prijateljske odnose z obema. Sindikalni organizaciji CISL in CGIL sta izdali ostri stališči v zvezi z napovedmi združenja bolnišnic FIARO, da bodo zahtevali od bolnikov kavcijo pred sprejemom v bolnišnice. Gre za zapleteno vprašanje odnosov med zavarovalnimi ustanovami in bolnišnicami, ko u-stanove niso izplačale bolnišnicam za 250 milijard lir zaostalih izplačil in seveda bolnišnice ne morejo plačevati osebja, materiala itd. Komisija za zunanje zadeve poslanske zbornice se bo sestala 9. ali 10. septembra, ko bo vlada poročala o zadnjih mednarodnih dogodkih. BRUSELJ, 1. — Danes je sprejel poveljnik oboroženih sil NATO v Evropi gen. Goodpaster skupino poslancev držav članic. S tem pričenjajo poslanci trinajstdnevni obisk raznih poveljstev ter vojaških naprav. Obisk se bo zaključil v Rimu TRIDESET LET OD HITLERJEVEGA NAPADA Na Poljskem so se s prekinitvijo prometa spomniti no obletnico Izjava predsednika Zahodne Nemčije - Pisanje moskovske «Pravde» VARŠAVA, 1. — Na Poljskem so bile posebne in. izredne slovesnosti, ko so se danes spomnili tragičnega dne, ko je Hiltlčir pred tridesetimi dnevi poslal svoje tanke na Poljsko dn s tem pričel drugo svetovno vojno. Opoldne so zatolile sirene v vseh poljskih mestih in promet se je ustavil za dive minuti. Prebivalstvo Varšave pa se je popoldne zgrnilo v staro mesto, ki je billo med vojno do tal porušeno in katerega so z veliko ljuibeznitjo ter velikimi napori obnovili, kot je bilo nekdaj. Ob tej priložnosti je Poljsko obiskal predsednik češkoslovaške republike Svoboda, katerega spremlja obrambni minister general Dzur. Današnja obletnica je odjeknila po vsem svetu, še zlasti pa seveda v Moskvi in v Zapadni Nemčiji. «Pravda« objavlja daljši uvodnik, ki ga je napisal ravnatelj sovjetskega inštituta za vojaško zgodovino general Ziiin, ki ugotavlja, da je druga svetovna vojna po svojem obsegu in po svoji brutalnosti presegla vse druge vojne v zgodovini. General obtožuje oburžuazne zgodovinarje«, da se je s podpisom sovjetsko - nemške pogodbe 1939. leta olajšal izbruh vojne. SZ je v resnici naredila vse napore, da prepreči vojno in je zaradi tega tudi predlagala Veliki Britaniji in Franciji, da se za razdobje 5 10 let sprejme pogodba o medsebojnem sodelovanju v primeru agresije v Evropi. London pa je zavrnil ta načrt, ker je skusal narediti vse, da bi usmeril Hitlerjevo agresijo proti Sovjetski zvezi. Te ugotovitve sovjetskega zgodovinarja vsebujejo nedvomno mnoga resnice, zelo problematične pa so nekatere trditve v izjavi, ki jo je podala skupina sovjetskih zgodovinarjev in kjer je med drugim rečeno: «S tem, da je sklenila nenapadalni akt z Nemčijo, je sovjetska vlada prispevala k varnosti države in izpolnila svoj internacionalistični dolg, zakaj interesi svetovnega de- lavskega razreda so velevali, da se obvaruje in okrepi prva socialistična država na svetu.« Zahodnonemški predsednik republike Gustav Heinemann pa je v govoru po radiu in TV v zvezi s trideseto obletnico izjavil, da je treba pričeti novo razdobje zgodovine z njih vzhodnimi sosedi in da je zlasti s Poljsko treba vse prenoviti. Dejal je, da je bila Poljska prva žrtev napada in da je imela 6 milijonov žrtev, od katerih samo 700 tisoč vojakov. Predsednik zahodno-nemške države je ugotovil, da ne morejo ostati odnosi s Poljsko takšni, kot so sedaj in da je treba za ustvarjanje pomirjenja med dvema narodoma ustvariti pogoje, da se premoste pregrade, ki jih ločujejo. Kljub zelo plemenitim besedam pa sq seveda zahodnonemški državnik ni dotaknil perečega vprašanja meja s Poljsko, ki je naravno ključno vprašanje teh odnosov. Ceausescu na obisku v Iranu TEHERAN, 1. — Predsednik Romunije in generalni tajnik KP Ceausescu je danes prispel na uradni obisk v Iran. Na letališču so gosta sprejeli iranski šah s soprogo Farah Dibo in ministrski predsednik Amir Abbas Hoveida. Obisk bo trajal šest dni in bodo razpravljali o razvoju gospodarskih ter kulturnih stikov in o tehničnem sodelovanju. RIM, 1. — Češkoslovaško veleposlaništvo je izdalo sporočilo, v katerem opozarja, da zapade 15. septembra rok o ammstiji, ld jo je 27. maja izdal predsednik republike Svoboda in ki se nanaša na vse češkoslovaške politične begunce. Omenjeni dekret predvideva, da se morajo begunci do omenjenega dne vrniti v domovino, ali urediti svoj položaj kot stalno bivajoči v tujini na konzularnem oddelku veleposlaništva v Rimu. KAŽE, DA BO IMEL OBISK REZERVIRAN ZNAČAJ Danes zunanji minister SZ Gromiko na uradnem obisku v Jugoslaviji Program obiska še ni bil javljen - Korak k nadaljnji normalizaciji odnosov med dvema državama (Od naiaga posebnega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko dospe jutri na štiridnevni uraden obisk v Jugoslavijo na povabilo državnega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavca. Med bivanjem v Beogradu bo Gromiko izmenjal z jugoslovanskim kolegom mnenja o problemih razvoja odnosov med obema državama ter o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Program Gromikovega obiska ni bil objavljen. Uradno je bilo napovedano, da bo sovjetski gost obiskal poleg Beograda še nekatera druga jugoslovanska mesta. Pričakuje pa se, da bo Gromiko obiskal tudi Brione, kjer bo imel razgovore s predsednikom Titom. Kaže, da bo imel obisk dokaj rezerviran značaj, da bodo opustili vse ’ tiste običajne slovesnosti, ki jih navadno prirejajo ob takih prilikah. Tudi niso bili doslej napovedani sprejemi ali tiskovne konference, kar kaže, da bo samo zelo majhen del obiska javen. To je bilo sicer tudi pričakovati zaradi delikatnosti trenutka in problemov, ki bodo na dnevnem redu. Kot je znano, so se odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo znatno poslabšali po lanski sovjetski vojaški intervenciji na Češkoslovaškem, ki jo je Beograd odločno obsodil. Že od priprav za moskovsko komunistično konferenco, na kateri je prišlo jasno do izraza načelo, da ne sme različnost pogledov posameznih držav na nekatera vprašanja ustvarjati razkolov med državami s socialistično družbeno ureditvijo, je začela napetost v odnosih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo popuščati. Jutrišnji obisk pa bi moral pomeniti važno in mogoče odločilno fazo za normalizacijo stikov med obema državama. Iz teh razlogov vlada s strani sovjetske diplomacije veliko zanimanje in pričakovanje. V jugoslovanskih predstavništvih prihaja na splošno do izraza ugotovitev, da so prejšnji Gromikovi obiski pomenili korak naprej v razvoju odnosov med obema državama in da bo tudi jutrišnji obisk to potrdil. Druga ugotovitev je, da nikakor ne bo mogoče premostiti vseh obstoječih težav za rešitev vseh odprtih vprašanj. Pričakuje pa se, da bodo Gromikovi razgovori v Jugoslaviji pripomogli k ustvarjanju takega ozračja, v katerem ne bo obstoj tudi važnih razlik v stališčih preprečeval koristnega razvoja odnosov med obema državama. Tak razvoj ne samo diplomatskih in gospodarskih, ampak vsestranskih odnosov je v interesu tako Jugoslavije kot Sovjetske zveze, ker je v skladu s temeljnimi načeli jugoslovanske zunanje politike, ki stremi po sodelovanju z vsemi državami in po odpravljanju napetosti v mednarodnih odnosih. V Beogradu poudarjajo, da je mogoče ustvariti boljše medsebojne odnose s Sovjetsko zvezo samo ob strogem obojestranskem spoštovanju tolikokrat poudarjenih načel suverenosti in neodvisnosti, nevmeša-vanja v notranje zadeve, priznanja pravice vsakemu narodu, da sam odloča o lastni usodi. To so tudi načela, ki sta jih tako Jugoslavija kot Sovjetska zveza sprejeli in razglasili z beograjsko deklaracijo leta 1955 in moskovsko iz leta 1956. Kljub poteku več kot desetih let niso ta načela, trdijo v Beogradu, nikakor zastarela. TOM MARC Pogled na množico na Kontovelu ob nedeljski proslavi 80. obletnice pevskega društva »Danica« in odkritja spominske plošče rojaku Jaki Stoku Obsežno poročilo objavljamo na tržaški strani BEOGRAD, 1. — «Borba» in »Politika« objavljata danes na prvih straneh vest o obisku zunanjega ministra Sovjetske zveze Gromika v Jugoslaviji in njegovo biografijo. Na drugi strani oba lista objavljata komentarje v zvezi z obiskom in poudarjata pomen tega obiska za nadaljnji razvoj sodelovanja med obema državama. «Borba« v svojem komentarju poudarja, da ni nobena tajnost, da se stališča in po gledi vlad Sovjetske zveze in Jugo slavije o nekaterih zelo važnih mednarodnih vprašanjih diametralno razhajajo, da so razlike v pogledih na nekatera svetovna vprašanja in da to ni bilo brez odraza. Ko obstajajo razlike, a normalno je da obstajajo, poudarja »Borba«, se te ne smejo zamolčevati, še manj pa napihovati ali pa dramatizirati. Najpravilneje je, da se razlike upoštevajo in spoštuje pravica vsakega partnerja do tega. V tem primeru je osnova medsebojnih odnosov zdrava. Tedaj je mogoče, v skladu z obojestranskimi trajnimi interesi razvijati enakopravno sodelovanje na zelo pomembnih življenjskih področjih. Toda, poudarja «Borba», sovjetsko - jugoslovanske odnose ne označujejo samo težave, razlike in razhajanja; je precej svetovnih vprašanj, v katerih so pogledi zelo podobni. Narodi Sovjetske zveze in Jugoslavije so naravno življenjsko zainteresirani za krepitev miru v Evropi in na svetu, a to je obširno mednarodno področje, ki daje najširše možnosti za konstruktivno in trajno delo na področju, na katerem vladi obeh držav nosita vsaka svoj del odgovornosti in imata vsaka svoje velike obveznosti. »Borba« nadalje poudarja, da se poleg tega zelo uspešno razvijajo gospodarski odnosi med obema dr žavama in da je to področje, ki daje možnosti nadaljnjega razvijanja in sodelovanja. Nedvomno je, nadaljuje «Borba», da bo sovjetski zunanji minister imel priložnost, da se v času svojega obiska v Jugoslaviji lahko prepriča o želji Jugoslavije, da s Sovjetsko zvezo neguje prijateljske odnose, da na e-nakopravnih osnovah sodeluje čimbolj na vseh področjih, kjer so pogoji in medsebojni interesi. Ta naša želja ni najnovejšega datuma. Stara je, kolikor je stara Jugoslavija, in je trajna komponenta v naši zunanji politiki», poudarja »Borba«. »Mi smo prav tako prepričani, da je vse težave mogoče premagati z obojestransko voljo, s trdnim razvijanjem osnove medsebojnih odnosov, katerih načela so zelo točno izražena v skupnih deklaracijah vlad Sovjetske zveze in Jugoslavije že 2. junija 1955. leta. Verjamemo, da bo tudi obisk Andreja Gromika predstavljal prispevek v tem smislu», zaključuje »Borba«. B. B* Po tridesetih letih Včeraj pred 30 leti so nacistične horde vdrle na Poljsko. Ta dan velja za začetek druge svetovne vojne, čeprav se je nacistični vojaški stroj sprožil že prej, najprej z angažiranjem v španski državljanski vojni, nato z aneksijo Avstrije in končno z okupiranjem in razkosanjem Češkoslovaške. Ni naš namen, da bi se na tem mestu spuščali v razglabljanje o vzrokih, ki so privedli do doslej najstrahotnejše svetovne morije. Zgodovinska dejstva so znam in odgovornosti tudi. Nacističm Nemčija je imela praktično proste roke vse dotlej, dokler se ni pozno, mnogo prepozno, ustvarila protim-cističm koalicija velikih, neposredno zajetih v vojno. Če bi se to zgodilo prej, bi morda bile človeštvu prihranjene grozote, kakršnih svet še ni videl in doživljal. Na milijone človeških žrtev jg moralo pasti na jrontah, m milijone jih je končalo svoje življenje pod ru-ševimmi bombardiranih mest in požganih vasi, m sto in stotisoče jih je izginilo v mcističnih taboriščih smrti in v množičnih pokolih, katerih grobišča še vedno prihajajo m dan, m sto in sto tisoče jih je padlo v osvobodilnih bojih zasužnjenih evropskih mro-dov; uničene so bile dobrine, ki so jih v desetletjih ustvarile človeške roke in človeški um, uničeni so bili napori celih generacij. Po petih grozotno krvavih letih je bila nacističm Nemčija s svojimi velikimi in malimi zavezniki m kolenih. Protinacističm koalicija je slavila zmago skupnega boja, h kateremu smo tudi m Slovenci skupno z jugoslovanskimi mrodi in protifašističnimi borci drugih svobodoljubnih mrodov prispevali delež, ki je bil v sorazmerju z našim številom naravnost ogromen. Na razdejanjih in pogoriščih, m gomilah milijonov je zasijala svoboda. Začelo se je lečenje ran; države in narodi, ljudje so spet zavihali rokave, da si obnovijo domove, da normalizirajo in izboljšajo pogoje za življenje. Diplomati so se lotili postavljanja temeljev, m katerih naj bi slonel povojni svet, m katerih mj bi sloneli odnosi med državami, m katerih naj bi temeljil s tolikšnimi žrtvami priborjeni mr. Toda že ob samem postavljanju temeljev novega miru so se pojavile težave, nasprotja, izvirajoča iz blokovske politike velikih sil, ki sta izšli iz vojne kot skupni zmagovalki s svojimi, na jaltski konferenci dogovorjenimi vplivnimi sferami, in s hegemonističnimi težnjami po nadoblasti in absolutnem gospodarstvu v teh sferah in izven njih, kar je nujno vodilo v razmeroma kratkem času v konflikte na vseh kritičnih interesnih vozliščih. Ko danes po 30 letih od uradnega začetka druge svetovne vojne ponovno trepetamo za svetovni mir, ko smo priče za sedaj še lokaliziranih vojnih spopadov in nevarnih vojnih žarišč od Vietnama do Srednjega in Daljnega vzhoda ter grobih poskusov dominacije nad državami in narodi, ko so vprašanja, ki so ostala po vojni nerešena ali samo na pol rešena, v vsakem trenutku lahko taktična rezerva za vsakovrstna izsiljevanja med velikima silama in obeh velikih sil nad malimi državami in narodi, ki hočejo biti sami gospodar v svoji hiši, se zavedamo, kako je ravnotežje, na katerem niha svetovni mir, silno majavo in kako je prav blokovska politika kot dediščina druge svetovne vojne tista nevarnost, ki se lahko v vsakem trenutku sprevrže v tretji svetovni požar, katerega posledice bi bile spričo možnosti jedrske vojne, katastrofalne za človeštvo. . Proti tej nevarnosti blokovske politike se danes bori svobodoljubni svet in svobodoljubne sile znotraj blokov samih. Od moči in vpliva tega sveta in teh sil je v veliki meri odvisna bodoča usoda človeštva. Osnovna politika teh sil pa je reševanje spornih vprašanj z dogovarjanjem in ne s silo, spoštovanje neodvisnosti držav in ne-vmešavanje v njihove notranje zadeve. Mi, ki smo v drugi svetovni vojni plačali velik krvni davek za svobodo in ki živimo na ozemlju, ki je takoj po vojni bilo nevarno žarišče sporov med velikimi silami in neposredno prizadetima državama, smo priče, kako je mogoče sporna vprašanja reševati in urejati s politiko dogovarjanja in kako taka politika nujno vodi k ustvarjanju boljših sosedskih odnosov med državami in narodi, pa čeprav je notranji politični ustroj teh držav različen. Odnosi, ki sta jih znali ustvariti Jugoslavija in Italija sta lahko za vzgled, kako naj se rešujejo sporna vprašanja današnjega nemirnega sveta in primer, kako je mogoče z dobro voljo reševati spore, ki bi ob pomanjkanju takšne volje lahko ie vedno bili nevaren kamen spotike. PRED 30 LETI JE IZBRUHNILA II. SVETOVNA VOJNA Nepretrgana veriga agresij ■v od Španije do vdora v Poljsko Smotrno pripravljanje in veibanje nemške vojske m letalstva V Moskvi so 23. avgusta 1939 podpisali nenapadalno pogodbo med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Na sliki: sovjetski zunanji minister Molotov, ki podpisuje pogodbo, Stalin in nemški zunanji minister von Ribentropp Včeraj, 1. septembra, je poteklo 30 let od uradnega začetka II. svetovne vojne. Dogodki so se takrat razvijali takole: Hitler je bil določil, da mora nemška armada vdreti na poljsko ozemlje prvega septembra 1939 ob 4.45 zjutraj. Nemške motorizirane in tankovske enote so res ob tej uri, s prusko točnostjo, pričele napad na Poljsko z vseh strani. Prodirati so pričele iz vzhodne Prusije, iz Po-morjanskega, iz Slezije in iz Slovaške Vendarle so se vojaški operacije pričele točno enajst minut pred določenim časom, ko je nemški letalski poročnik Bruno Dilley, na čelu eskadrile treh «štuk» napade ob 4.34 most čez Vislo pri Dir- schauu. ., Tri dni je na stotine nemških štuk bombardiralo poljske enote ob mejah, nato pa so ta nemška napadalna letala v tesnem sodelova-nju s tankovskimi enotami, ki so hitro prodirale v osrčje Polake, m ničevale kar je še ostalo od slabo in zastarelo oborožene poljske armade. Na drugi strani pa so na tedanje poljsko ozemlje prodn-aie so-vjetske čete, ki so se pred prihodom Hitlerjevih hord, zasedle ozemlje ki je bilo v glavnem naseljeno z Ukrajinci in Belorusi in kisi ga je Poljska prisvojila v letu 1920. Druga svetovna vojna se je tako pričela. Napad na Poljsko je sodil v verigo Hitlerjevih načrtov o širjenju življenjskega prostora za svoj Reich. Prepričan je bil, da mu bo načrt tudi tokrat uspel, kot mu je uspelo zasesti Avstrijo in Češkoslcr vaško, da bosta zahodni velesili Francija in Anglija samo z besedo ' J -tram pa si zavezništvo protestirali, na' drugi strani pa si ________mir in zaveznis je zagotovila mir Stalinove Sovjetske zveze. V sedmih letih svojega gospostva je Hitler spremenil Nemčijo. Proti določilom versajske mirovne pogodbe je oborožil armado. Ta armada je postala najmočnejše opremljena v Evropi, številne divizije šo bile popolnoma motorizirane m odlična mreža avto cest v Nemčiji je dovoljevala zelo hiter premik z zapad-nih na vzhodne meje ah obratno. Letalstvo je dobilo hitra in moderna letala, ki so bila izvezbana za aktivno sodelovanje s pehotnimi enotami. V tem je nemško letalstvo v vojni tudi dosegalo uspehe, je pa propadlo, ko se je Goeringu zaho telo samostojnih letalskih akcij: dokaz je takoimenovana bitka nad Anglijo, v kateri je nemško letalstvo beležilo precejšen neuspen. Nemški industrijci so podpirali Hitlerja ker jim je ta zagotavljal velike aobavc za armado in ceneno delovno silo s sužnji iz vzhodnih držav: zaslužek za industrijce bi bil torej dvojen. S Hitlerjem je bilo pravzaprav tudi nemško ljudstvo, ki ga je diktator spravil iz obupne brezposelnosti, in flacije in negotovosti, poleg tega pa je Nemcem vseh slojev uniforma prijala. V španski vojni, ki se je zaključila januarja 1939, po nekajletnih hudih bojih med republikanci in frankisti, ki so jih izdatno podpirali italijanski fašisti in nemški nacisti, so Nemci preiskusili nove vojaške teorije. Preiskušali so nova letala vseh vrst, izvedli so prvi letalski napad na civilno prebivalstvo v Guernici, general Guderian je pre-iskušal svoje tankovske enote. Hitler je iskal nov teren za odej stvovanje svoje armade, na drugi strani pa tudi nov trg za proizvode nemške industrije. 12. marca 1938 so nemške čete zasedle Avstrijo, naslednji dan je novi predsednik av strijske vlade, nacist Seyss Inguart pi oglasil priključitev k Tretjemu Reichu. Avstrija je tako postala navadna provinca velike nemške države. Zahodne demokracije so ob tem vojaškem posegu molčale. Po Avstriji je prišla na vrsto Ce škoslovaška. V tej državi so živeli približno 3. milijoni Sudetskih Nemcev, ki so bili organizirani v enot ni stranki nacističnega tipa, in ki so zahtevali od češkoslovaške drža ve tako avtonomijo, ki bi pomenila pravzaprav odpravo češkoslovaške suverenosti. Hitler je zelo na veliko podpiral sudetske Nemce, kot je deli tudi z drugimi nemškimi manjšinami v ostalih evropskih državah. Istočasno pa je nacistična diploma cija imela stalne stike s slovaškimi nacionalisti, ki jim je načeloval duhovnik dr. Tiso, ki je pozneje, ob proglasitvi samostojne Slovaške, tudi postal vodja nove države. Češkoslovaška je odbijala nemške zahteve, ker se je čutila varno. Imela je obrambni pogodbi s Francijo (podpisano leta 1925) in s Sovjetsko zvezo (podpisano leta 1935), poleg tega pa je imela moderno o-piemljeno armado. Tovarna škoda je prodajala orožje po vsem svetu, vendar pa je dobro mislila tudi na opremo domačega vojaštva. Nemški besedni napadi pa so dosegli uspeh. 29. septembra 1938 so se na Mussolinijevo pobudo v Muenchnu sestali zastopniki Nemčije, Italije, Velike Britanije in Francije: Hitler, Mussolini, Chamberlain in Daladier. Predstavnika zahodnih velesil sta klonila pred zahtevami Hitlerja in izdala češkoslovaške zaveznike. V času od 1. do 10. oktobra tistega leta so češke vojaške enote morale zapustiti vse sudetsko ozemlje. Kako naj bi se sicer upirala močnemu nemškemu vojaškemu stroju, ko so imele za seboj sovražno razpoloženo prebivalstvo? Chamberlaina so ob povratku domov razjarjeni Angleži sprejeli z gnilimi jajci, ker niso mogli razumeti njegovega kapi-tuliranja. Hitlerjevo prodiranje pa ni poznalo miru. Že nekaj mesecev pozneje, 15. marca, so nemške čete zasedle Češko. Strateško gledano je bila Poljska sedaj obkrožena. Popolnoma razumljivo torej, da se je tokrat streljanje nemške propagande usmerilo proti Poljski. V Evropi je po zasedbi Češke prišlo do prenapetega vzdušja. V vseh državah so izvajali vojaške priprave. Manevri vojsk so bili na dnevnem redu, vojaški atašeji so stikali za vojaškimi skrivnostmi, armade so delno mobilizirali, ustvarjali so rezerve hrane, bencina in drugih dobrin, za katere se je vedelo, da bodo primanjkovale v vojnem času. V skoro vseh državah so ustanovili posebne organizacije za protiletalsko zaščito in vaje so se vršile že v spomladanskih in poletnih mesecih, ko ni bilo še znano kdaj bo vojna izbruhnila. Vsi so se pripravljali na vojno, na jugu pa je Mussolini celo zasedel majhno Albanijo, tako da je savojski kraljček in imperator Vittorio Emanuele III., dobil na svojo glavico še eno krono — krono albanskega kraljestva. MARKO VVALTRITSCH (Konec jutru) HUD UDAREC ZA PREKUPČEVALCE Z MAMILI Francoska policija je zaplenila 500 kg opija na ladji «Steivio» Ladja je prihajala iz turškega pristanišča Alexandrette MARSEILLE, 1. — Francoska po- klicaj svoj pristanek na obdukcijo državnega pravnika Dintsa, da se licija je danes zaplenila 500 kg opija na italijanski tovorni ladji «Stel-vio», ki je pred dnevi priplula v Marseille. Ladja je prihajala iz A-lexandrette v Turčiji. Policisti so aretirali dve osebi, od katerih je eden Libanonec, drugi pa Turek. Surovi opij je bil spravljen v najlonske vrečice, ki so tehtale vsaka po 5 kg. Vrečice pa so tihotapci skrili v notranjost velikih bal bombaža. Kot poročajo, je francoska policija odkrila tihotapski podvig na podlagi obvestil, ki jih je prejela od agentov policijske službe za borbo proti razpečevanju mamil iz Bejruta. Kot je znano, so bejrutski a-genti že svoj čas posredovali za odkritje tihotapske breže z mamili, ki je zadevala tudi Trst. Iz Turina pa poročajo, da je policija aretirala nekaj mladeničev, ki so se ukvarjali s trgovanjem z mamili. Med temi je 22-letni Antonio Bertarelli, ki je poklicni igralec turinskega stalnega gledališča. A-genti sumijo, da je osrednja osebnost te trgovine 20-letna igralka turinskega stalnega gledališča Anna Maria Trombetta, Rocky Marciano je tragično umrl NEWTON, 1. — Danes zvečer je iz neznanih vzrokov strmoglavilo letalo «Cessna 172» na katerem je bil tudi bivša nepremagani svetovni prvak težke kategorije Rocky Mar eiano. Po prvih preiskavah, ki jih je izvedla krajevna policija, se je zvedelo, da je baje zasebno Rocky-jevo letalo trčilo v neko drevo, nato zgubilo ravnotežje ter strmoglavilo na sredino nevvtonskega letališča. Rocky, ki je bil dobro znan v boksarskem življenju, je bil na me stu mrtev; druga dva njegova prijatelja, ki sta bila z njim na letalu, sta umrla nato v bližnji bolnišnici. trupla nesrečne bivše tajnice Roberta Kenmedyja Mary Jo Kopech-ne, ki se je utopila v juliju letos, ko se je peljala v avtu skupaj z Edwardom Kennedyjem. Na mostu blizu otoka Chappaqui, za vselej sprotstvi, nik opozicije —- j-e. menda povzročala nen) jj-rl krat je Soglo ostal . vladi in, kot drug1- J lo, če bi se poskus izboljša- nja razmer ponesrečil. Notranje trenje se je stopnjevalo, kriza je sledila krizi in decembra 1963 je Mago končal svojo predsedniško službo, kljub temu, da se ni zameril Francozom. dd on trajal dve leti. Prebivalstvo je sPet j„i p striralo. Soglo je ,uV® a|pf litiko varčevanja to te znižal delavske pla.6® J^,a gg tino. 17. decembra Decembra 1963. je bil neki sindikalist ubit in v umor je bil zapleten neki poslanec. Vlada je izjavila, da ne bo posegla proti poslancu in prebivalstvo glavnega mesta je začelo demonstrirati. Vladnim silam so pomagale francoske čete, a niti obe sili skupaj nista dosegli dosti. 28. decembra je načelnik glavnega štaba dahomejske vojske polkovnik Soglo odstavil Maga in ustanovil novo vlado, v kateri je začasno obdržal tudi Maga. Ta državni udar spominja zelo na o-nega v Zgornji Volti, kjer je polkovnik Lamizana vprašal predsednika Yameoga, če naj ga odstavi ali ne. Tudi Lamizana je skušal ohraniti Ya-meoga v novi vladi, a ljudstvo se ni pomirilo, dokler ni prejšnji predsednik Izginil s pozorišča. Isto se je zgodilo v Dahomeju; prebivalstvo je demonstriralo, dokler ni Soglo popolnoma odstranil Mago. v glavnem mestu ^°[v0 i vo pripravljala delavs* 5i monstracija. Soglo Je J^pf v mesto vojaštvo, o® 0pfl delavce, a vojska se f ju 5 la proti njegovi palaci ja glu je komaj uspelo, zbežal v francosko v« “ nlštvo. pf Major Kouandete # tan Ke-rekou sta sesta vo vlado, v državni« .p® nah sta našla točno 9 vsote, ki sta jo Sinatr jr neobhodno potrebno, w žava ne zapade v prečni letni dohodek P’ ^■ stva je bil 38.000 lir Referendum za npr»- rav- t O pne]-tora- > de- do- i.v šteti o ior>' dr* d» JVI jitef e f 3,1« i i» S •eirf’ jdil0 ai»r recel do nre- &vi- jivsl’ rej* i^av je primorsko :l«n ° ^a®*zem že °t> samem 7*® nastanku in je pri njem wTttern začel naraščati vse od t Povojnih let in se je j^^oosvobodilnn gibanje za-Hj .Vedn° bolj množično vključe-leta 1941, je narodno-1)8 *X)r^a na Primorskem ^ svojo specifično kakovost, [tv.- “ ’ ojvj . Slobljo vsebino v letu 1944, I Vse ljudstvo vedno odločneje ), j^^ojše zahtevalo priključi-dežele Titovi Jugoslaviji - člaf osnovna misel, ki jo Hure sv?^ federacije Lidija ’ Mri' razv*ta v svojem govoru v. ?• ^°po'dne na Štjaku na V ^er Je kakih tisoč doma-Klij ’ Prebivalcev okoliških na-Ist, i2rTv°s(;ov od drugod, pred-fevju .“Sta, Kopra in Izole, pro-Vi,, Ve Pomembni obletnici in SdlJ°''al0 odkritju spomenika 55 Vga em,in žrtvam nacifa- govoru je članica sve-^aaje Lidija šentjurc na i] so dobo izpred 25 let, lani a, na Primorskem formirali '-čili fot)rasti, ko so se volili po-^ Watyu, da bi se tudi Pri-ion.^^dočda v enake organe !%? ", S!ovenije- <# dan.. .^urc Je nato z zgleduj v*®1 Jih dni in sicer s pri-^fike ■ nama’ raznih primerov j^ala, ? 'v f-pdnske Amerike, po-,^aj je bilo to potrebno, Hi lscitama udeležba ljudi ialej pn odločujočih velesilah H n ‘ ^ato je bila tedaj po-i da : av zavestna politična vo-^ Preji Pomorsko ljudstvo izra-vPdločn SVojid predstavnikov svojin Ji,„ v,°lj°. pripadati Slove-4 ■lutrn^i°s^aviji in t® ne kateri-;;isiii.slaviJ’ pač pa novi so-a i uS°slaviji. V tem smi-ff tudi T Pomembni med dru-'Hicn dVe konferenci, katerih *icef j?” Proslavili na Štjaku ’Hn 3 ebn>ca prve mladinske % 1944, ko so oblastni komite ,fckfaii„S!0Vt'nslio Primorje ter Ae t.Saa konferenca Antifa-iSfk .°nle žena za Slovensko na J ti ^rSt’ j® bila prav sJ?; v svojih izvajanjih Li-JUrc podčrtala, kako se tudi v socialističnem svetu morejo uveljaviti konservativne sile, kar se na primer kaže sedaj v primeru Češkoslovaške in tudi drugje, hkrati pa je poudarila, da bi tudi v Jugoslaviji vsako samozadovoljstvo bilo zgrešeno, ker bi nujno vodilo v stagnacijo. Ko je treba paziti na to, je treba tudi vzgajati mlado generaoijo, ki jo je treba usposobiti za jutrišnji dan. V nadaljnjem se je govornica ustavila posebno pri tem, da živi primorsko ljudstvo na zahodu Jugoslavije v neposrednem stiku z zahodnim sosedom Italijo, kjer so močne napredne sile, ki tudi gledajo, kaj se v Jugoslaviji dogaja. Mlada generacija, ki že prevzema odgovorna mesta, se bo morala posebno truditi, da bo nekakšen kažipot progresivnim silam kapitalističnega sveta in tudi naprednejšim silam v socialističnem svetu. Nato je Lidija Šentjurc ob igranju žalostinke odkrila spomenik padlim in ga izročila krajevnem^ združenju borcev in drugim krajevnim družbenim organizacijam. Nato so predstavniki družbenih organizacij položili pred spomenik več vencev, desetina vojakov pa je dala častno salvo. Sledil je kratek kulturni spored, pri katerem so sodelovali skupina mladincev sežanskega kluba Srečko Kosovel, ki je podala vrsto borbenih pesmi, začenši s poezijami Srečka Kosovela, pa do poezij, ki so nastale med borbo, in nekaterim iz povojne dobe, pevski zbor je ob spremljavi harmonike zapel nekaj partizanskih pesmi, med drugimi tudi znano «garibaldinsko», godba na pihala iz Pridvora pa je že dolgo pred začetkom slovesnosti in med slovesnostjo izvajala borbene in partizanske. Po končanem programu so se preživeli bivši delegati mladinske konference in bivše delegatke prve pokrajinske konference AFŽ ter svojci padlih zbrali v dvorani o-snovne šole na skromen vendar prisrčen sprejem, množica pa se jo zgrnila okoli spomenika, ki je zares zelo lep in prikazuje pogorišče kraške hiše, ter kos zapora. Na prvem in na drugem delu spomenika pa so vgrajene plošče z imeni 65 prebivalcev Štjaka in bližnjih zaselkov, ki so v času NOB padli, ali umrli v nacističnih taboriščih. 'H.................................T? ■ .... ■ ■ ' p?!**;...... Spomenik padlim borcem In žrtvam fašizma na Štjaku iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiirniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii RAZVOJ NOB V BRDIH IN BENEŠKI SLOVENIJI PO KAPITULACIJI Kako so primorski Slovenci doživljali prvo svobodo (1943) Razpad italijanske vojske se je pričakoval - Do kod je segalo osvobojeno ozemlje - Voljeni oblastveni organi, njihove naloge in pristojnosti Bližamo se 8. septembru, ko je pred 26 leti kapitulirala italijanska vojska in ko je prebivalstvo Slovenskega Primorja doživelo prvo svobodo. Ker gre za pomemben dogodek v naši zgodovini, se bomo dogajanj izpred obilnega četrt stoletja na kratko spomnili. Kapitulacijo italijanske vojske je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja predvidevalo in se zato nanjo pripravilo. 0 tem, da se kapitulacija tudi pripravlja, je bilo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja tudi obveščeno. Neposredne priprave na kapitulacijo pa so se začele že koj po izkrcanju za- li ".L....- * * H \\S : “ n- vv: \ V 'V dtČz '&L. .'■'v, < k \ir S $ k i i »I i i 7 $ Lk8l, TRST A I*®: 7In’ 13-15> 14-15- 20'15 P°- H .al,,JutranJa glasba; 11.35 '.L5 Ea dne; 12-00 «Pratika»; IkJjbj vsakogar nekaj; 13.30 že'jah; 17.00 Tržaški ^ 2a x‘,ansambel; 17.20 Pro adin°: 18-15 Umetnost > iT nVe; 18.30 <1 solisti ve sS; ,q ad°ve; 18.50 Havajski lli^šian .0 M. Serra: «Kaddni-'0*: jo 10.25 Saksofonist Col ,v, , 2t>or s Proseka Kon-Mirk*: 20.00 šport; ’ 2l , mieva opera «Wiliielm ' l* Pogled za kulise. J2.25 TRST Ihi 13 strnn; 13.15 Juke !)j5 j. ^Jenorist B Sebastian; vo; Vino generoso; '2$ J: Sve 6lmf J-30, koncert KOPER V^*;3l7 ir2'30, 15 30. 17.00, 20.15 W- d- Glasba za dobro ju glasba; 9.00 Pod llv Do 10°0 Happeuing; 10.45 U l5 Plošče; VS pevci; 12.00 in 12.45 (i Jtti V? “Jljah; 14.10 Prisluhni C CUMj: 14.35 Danes pojo; ri'Plski vrtiljak; 16.30 Od popevke; 17.40 Lepe i 18.00 j, -00 Tretja stran; 18.30 o, bun'8; 19.00 in 20.30 h Ofkn i 3® ll® Stare pesmi; \|QGstri ^ 8°NALNl program 8$ 13-00, 15 00, 20.00 Po C« iJutranje popevke; 9.06 10.05 in 11.00 Ura %: kom. Tenorist L. Kozma; v Hskeo Pttnkt; 14.45 Pesmi z ga festivala; 16.00 Pro TOREK, 2. SEPTEMBRA 1969 gram za najmlajše; 17.05 Mladina in poletje; 19.13 N. Wiseman: Fabiola; 20.15 Donizettijeva «Lu-cia di Lamermoors; 22.25 Nove pesmi. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8 40 Plošča za poletje; 9.05 Zakaj in kako?; 10.00 Radijska priredba, 10.40 Telefonski pogovori; 11.00 Pisan spored; 13.35 Poje Little Tony; 14.00 Juke box; 15.18 Sopranistka Marcella Gianotti; 17.10 Nove pesmi; 18.00 Pisana glasba; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Ping pong; 20.00 S pes mijo na počitnicah; 21.10 Radijska priredba; 22.10 Program z Aznavourjem; 22.40 Rojstvo glasbe; 23.00 Kronike z Juga. lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Skladbe za orkester na pihala; 11.45 Ital komorna • lasba; 13.55 Od Monteverdija do Scarlattija; 14 55 Klavirske skladbe; Debussy in Šostakovič; 15.30 Simf. koncert; 17.20 Berger in Schoemberg; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Psihologija dela; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.30 Rimski virtuozi; 21.00 Glasba izven programa; 22.30 Knjižne novost«. F1LODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Liszt: Orpheus; 9.15 Polifonija; 10.20 Vzporedna glasba; 11.40 Pianist Cortot; 12.30 Iz Mozartove opeme glasbe; 13.15 Na sporedu je Ravel; 13.30 Portret avtorja: Pizzetti; 14.25 R. Vlad: Baletna suita. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Informativna oddaja; 9.08 Operna matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 «Morda vam bo všeč*; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Divertimento in Scherzo; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Slovenske narodne; 14.30 Pri poročajo vam...; 15.05 Skladbe za mladino: Pastirska; 15.20 Lahka glasba; 16.40 Mladi inštrumentali sti; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Koncert simf. orkestra RTV; 19.15 V torek na svidenje!; 20.00 Lah ko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Pavla Kosca; 21.00 Shakespeare: «Horacijevo poročilo Fortinbrasu*; 22.00 Parada popevk; 23.15 Mozaik zabavne glasbe; 24.05 Literarni nokturno — Vergil; Bukolika; 24.15 Plesni orkestri in ansambli. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za najmlajše; 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 L. Fo-dor in L. Lakatos: L’affare Ku-binsky; 22.35 Zapojmo jih še enkrat; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 V iskanju duše Indije; 22.05 Antoine: D ca-valier Tem pes ta (zaključna oddaja). JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23.15 Poročila; 10.35, 15.45 TV v šoli; 19.00 Grand variete; 19.20 Plesni orkester RTV 7A-greb; 19.40 Risanka; 19.45 Po Sloveniji; 20.05 Češka reportaža o Sloveniji; 20.50 Cikcak; 21.35 Muhasto poletje — film; 22.45 Slovo - TV balet. veznikov na Siciliji julija 1943 in osnovni namen teh priprav je bil. kar najbolj okrepiti gibanje, da bi bilo pripravljeno za razorožitev italijanske vojske na slovenskih tleh in pa preprečite' slehernega poskusa, da bi se slovarska kontrarevolucija dokopala do obias.i. V Slovenskem Primorju se je mreža odborov Osvobodilne fronte močno razširila in utrdila po pokrajinski partijski konferenci v prvih dneh decembra 1942 na Vrhu pri Braniku. Odbori OF so tedaj segli celo v Beneško Slovenijo. Novačenje novih borcev v narodnoosvobodilno vojsko konec 1942 in v začetku 1943 je omogočilo ustanovitev prvih dveh primorskih brigad. ^Gradnikovo* in »Gregorčičevo*, ki sta nastali konec aprila 1943. Na kapitulacija italijanske vojske pa so bili pripravljeni tudi nacisti, ki so takoj po 8. septembru začeli razoroževati italijanske e-note v Italiji, v južni Franciji in tudi na Balkanu. Ob i .».mulariji pa je bilo v Slovenskem Primorju malo partizanske vojsae, kajti obe primorski brigadi sta bili tedaj preko stare meje v sklopu 14. divizije, v alovensKem Primorju pa je bil iz preostalih borcev v avgustu ustanovljen primorski odred z dvema bataljonoma. Kljub temu je ta pičla partizanska vojska razorožila večje šte vilo italijanskih vojakov kot mnogo močnejša nemš*a vojska, ker so Nemci razoroževaii le v središčih in vzdolž železniških prog, medtem ko so s slovenskimi partizani razoroževaii. italijanske vojake vsi, tudi goloroko ljudstvo, ki je odhajajočim italijanskim vojakom jemalo orožje za oboroževanje novih borcev, kajti v dneh kapitulacije je vstala k orožju vsa Primorska in je bilo v tistih dneh ustanovljenih v Slovenskem Primorju nad 30 bataljonov, med katerimi je bil tudi italijanski garibaldinski bataljon. Splošno vstajo so vodili okrožni komiteji KPS in odbori OF. Po umiku italijanske vojske iz Slovenskega Primorja je tu nastalo obsežno osvobojeno ozemlje, ki je segalo na sever vse do stare italijansko-avstrijske meje, na vzhod do Gorenjske in Dolomitov ter še globoko v Notranjsko in proti Dolenjski, na jugu pa se je osvobojeno ozemlje širilo v hrvat-sko Istro, ki je bila v glavnem tudi osvobojena. Na zahodu pa so meje osvobojenega ozemlja segale v sama predmestja Trsta, Tržiča in preko goriških Brd do Krmina in v Beneško Slovenijo do Čedada. To je bilo možno zaradi tega, ker Nemci niso mogli takoj zasesti vsega ozemlja, koder je popustila italijanska vojska. Osvobojeno ozemlje ni imelo le vojaškega, pač pa tudi politični pomen, saj smo rekli, da je to bila prva svoboda primorskih Slovencev, Že tri dni po kapitulaciji — 11. septembra — je bil v šoli na Vo-gerskem ustanovljen narodnoosvobodilni svet (NOT) za Slovensko Primorje, ki je pod vodstvom izvršnega odbora OF prevzel vodstvo osvobodilnega boja. Bil je to organ vstaje, vrhovni organ ljudske oblasti in je imel zakonodajno in izvršno oblast. Da bi delo šlo bolj naglo od rok, je imenoval še odbor narodnoosvobodilnega sveta in že prvi dan izdal odlok o mobilizaciji vseh za vojsko sposobnih mož, za civilno prebivalstvo pa je bilo določeno, da je dolžno delati za NOB. 15. septembra je NOS izdal tudi odlok o volitvah narodnoosvobodilnih odborov. Volilna pravica je bila dana vsem državljanom, začenši z 18. letom starosti, torej tudi ženskam, uvedene so bile spet stare občinske meje, odbore so volili prebivalci na občinskih oziroma vaških zborih in v naslednjem mesecu so bili izvoljeni vaški pododbori že v Kar 23 vaseh, 14. oktobra 1943 pa je bil ustft^pvljen že okrožni narodni odbor, ki je od 31. oktobra do 15. novembra izpeljal voli.ve šesun občinskih narodnoosvobodilnih odborov. Okrožni narodnoosvobodilni odbori pa niso bili voljeni, ,,ač pa jih je imenoval NOS. Na Primorskem so bili poleg voljenih odborov v ljudske oblasti tudi terenski, rajonski in okrožni odbori OF, ki so bili podrejeni po krajinskemu odboru OF m so torej poleg organov oblasti obstajali tudi organi političnega gibanja. Briško okrožje je zajemalo tedaj slovensko ozemlje na desnem bregu Soče, le da je oila do kapitulacije Italije organizacijska mreža OF razprostrta le na pod ročju goriških Brd ir, na majhnem delu Beneške Slovenije, k.er so poleti 1943 ustanovili tri politično organizacijske karavle z 39 partizani, in sicer eno v Reziji, drugo na Miji, tretja pa je bila na Matajurju. Konec 1943 se je Beneška Slovenija odcepim od i>n škega okrožja in se osamosvojila. NOS za Slovensko Primorje je tedaj predstavljal že pravo ob- last in se loteval tudi vprašanj agrarne reforme. 21. septembra 1943 je sprejel tudi «odlok o vele posestvih*, s katerim je določil razlaščanje veleposestnikov tuje narodnosti in narodnih izdajalcev. Ker pa je veleposest v goriških Brdih predstavljala v tem času poseben problem, je bilo sfclenje no, naj se zaradi različne etnične strukture posestnikov in tudi kolonov delitev ne izpelje, pa čeprav so bili veleposestniki že razlaščeni. Narodnoosvobodilni svet za Slovensko Primorje je v svojem prvem proglasu izrazil tudi voljo primorskega ljudstva po dokončni .. osvoboditvi in združitvi z drugimi v briškem okrožju-^ -^Slovenci. Splošna vsf3]5,rT“Bila " praktično že plebiscit za priključitev k Sloveniji in zato ' septembra 1943 vrhovni plenum OF proglasil priključitev Primorja k Jugoslaviji, norad pa zajamčil avtonomijo italijanski na cionalm manjšim, živeči na pri kij učenem ozemlju Ko je drugo zasedanje AV1VUJ, konec novem bra 1943, priključitev Slovenske-, ga Pr,cnorja k ostali Sloveniji po trdilo, je bil NOS na lasten predlog 15. januarja 1944 ukinjen in je njegove pos.e prevzet poKra jins i octDor OF za Slovensko Pri morje. Pooolno so se tudi narod noosvobodilni odbori spojih z u strezn.mi odbori OF. 19. februar ja 1944 pa je b.i v Črnomlju spre jet skitp o spojitvi NuS za Slo vensko Primorje z organi sloven ske narodne viade in v predsed stvo SNUS jg bi! vključen pred savnik primorskih Slovencev France Bevk. TURIZEM VZDOLŽ JADRANA Tudi avgust je bil boljši kot kdajkoli BEOGRAD, konec avgusta. — Čeprav smo po 15. avgustu imeli celo vrsto dni deževnega, hladnega in sploh grdega vremena, zadnja poročila iz vseh krajev ob Jadranu govore, da je bil tudi avgust, letos, kar zadeva domače in tuje turiste, rekorden. Sicer je res, da nimajo še konkretnih šte vilčnih podatkov, vendar približ ni računi nravi jo, da je obisk le tos v avgustu, kljub neugodnemu vremenu, večji kot kdajkoli prej. In to začenši že s Portorožem, kjer je veliko gostov. Podobno je vzdolž vse istrske obale, vse do Medulina pri Polju. I S področja Makarske riviere Če nočete zaostati za tekmecem, izogibajte se nepremišljenih korakov. Ne širite kroga prijateljev. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Potrebna je pazljivost, da ne pride do preobrata. Uprite se svoji egoistična težnji. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ugoden dan za pogovore z osebami, ki vam lahko pomagajo pri izbolj šanju položaja. Zdravje odlično. yODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če hočete urediti vse, ne smete sprejeti novih nalog. Družinski problem bo treba energično rešiti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V delovnem okolju bodo zadovoljni z vašim dinamizmom. Ne morete pozabiti na staro ljubezen. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Treba bo napeti vse sile, da boste dokončali dolgočasno a donosno delo. Izogibajte se preveč zgovornih znancev. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte si zagotoviti sodelovanje delovnih tovarišev. Ne izdajajte tajnosti, ki vam jih je zaupal prijatelj. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vztrajajte pri svojih idejah, ki bodo imele dober odmev. V družinskem okolju ponovno soglasje RAK (od 23.6. do 22.7.) Sprejmite nase tveganje poklica brez pretiravanja. Zdravje odlično. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne zavračajte opozoril bolj izkušenih oseb. Preden sklenete ljubezensko zvezo, skušajte ugotoviti, kakšen je vaš čut. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Morali se boste sprostiti in razživeti. Pohvala naj vas ne spravi s tira, ker boste sicer deležni kritik. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Začnite s pripravami za delo, ki vam je pri srcu. Proti mladim, ki se ne zavedajo dolžnosti, ni treba biti grob. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) DR. FRAN VATOVEC: Slovenska in jugoslovanska časniška beseda 14. Strankarska in informativna periodična publicistika p* vzbrstita zlasti na osnovi že omenjenega tiskovnega zakona iz 1. 1881. Trojno časniško in časnikarsko izpovednost izluščimo v strankarskem publicističnem toku: «Srpska za$tava» in pozneje «Ustavnost» (1884) propagirata program liberalne stranke; «Videlo» se zavzema za politično smer mladokonservativ-nih naprednjakov zoper Rističevo liberalno vlado. Reforme terja. «Samouprava» in pozneje «Odjek» (1884) pa se bojujeta za načela radikalne stranke, odcepka S. Markovičevega socialističnega ideološkega kroga. Informativna periodična publicistika pa si utira pot v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Značilno je za informativne časnike, da si ne prizadevajo potegniti v svoj krog kar največ političnih somišljenikov, temveč kar največ čita-teljev. Neogibno dialektična zakonitost; čim bolj se razrašča informativni periodični tisk s snovno razsežnostjo brez meja, tem bolj medlijo strankarsko obarvani časniki, j Raacvit informativnih časnikov ima namreč svoje materialno zaledje v koncentraciji kapitala. Tu je realno izhodišče za oblikovanje in razmah informativnih časnikov konec prejšnjega stoletja. Uspešno pot si tedaj lahko utirajo 1® finančno rentabilni časniki. Po svoji zunanji podobi so neodvisni, nevtralni. S tem želijo pridobiti odjemalce. V času med drugo svetovno vojno strežejo ti časniki na splošno fašističnim silam. Izvzeti je tukaj predvsem tnas samih in v očeh tujih narodov 'veljali to, kar velja danes v svetu i Človek velikega naroda. V tem zna-nenju naj bi Kontovel nadaljeval, iril in nenehno poglabljal svoje rosvetno življenje, iz katerega je j rasla in morata rasti naša zavest Slavnostni govornik Bogomil Gerlanc tkega ljudstva Franca Štoko, zahvalila se je tudi pevskemu zboru PD Svoboda »Bratje Milavci* iz Brežic, pevskemu zboru »Vasilij Mirk* in godbi na pihala s Proseka, nato pa je najavila odkritje spominske plošče Jaki Štoki, ustanovitelju pevskega društva »Danica* in kasneje tudi Gospodarskega društva. Ob ploskanju prisotnega občinstva je čast odkritja plošče na pročelju društvene gostilne pripadla enemu najstarejših članov »Danice*, Andreju Da-nevu. Sledil je kulturni program z nastopom pevskega zbora »Vasilij Mirk*, ki je zapel pet pesmi. Pod vodstvom Ignacija Ote je začel z Vrabčevo Zdravico, nato pa so sledile še Žabe, O le mamka, Fatiše kolo in na koncu je zapel zbor še Simonettijevo Podgorski mornarji. Sledil je pevski zbor iz Brežic. Preden je začel izvajati svoj program, je spregovoril v imenu PD Brežice predsednik Ludvik Meteljko, ki je prisotne toplo pozdravil in dejal da smo si vsi Slovenci bratje in sestre, ne glede na to kje živimo, kajti slovenska govorica nas povezuje in nam daje moč medsebojnega sodelovanja, ki ne pozna državnih meja in ne oddaljenosti, čeprav živijo prebivalci Kontovela in Bre ponos.* Po končanem govoru in potem, je pevski zbor iz Brežic dokon-svoje izvajanje, sta oba zbora ireziški in Vasilij Mirk) skupaj la pesem »Planinska*, o je predsednik brežiškega pevskega zbora pozdravil na koncu itovelce, je v imenu svojega PD izrbčil v spomin PD Prosek-Konto-vel sliko akad. slikarja Kuglerja. usu " ,. , , fr . f J ; biti v ponos državi, ki mu vlada.* Nato je nadaljevala kulturni spored |, s in hkrati pre- ba na pihala s Proseka, ki je pod vodstvom Andreja Daneva za igrala skladbe: »Pomladansko prebujanje*, »Kraus apertur*, »Praznik na deželi* in zaključila spored z znano in priljubljeno «Buči, buči morje Adrijansko*. Nazadnje je zaželela vsem prisotnim svidenje spet na Kontovelu Vesela Starc in sporočila, da bodo verjetno prihodnje leto v poletnih mesecih priredili spet veliko slavje, ko bodo otvorili športno igrišče in tudi s tem nadaljevali delo, ki so ga začrtali pred 80 leti njihovi dedje in babice. Ludvik Metelko, predstavnik dru Stva »Svoboda* iz Brežic med pozdravnim nagovorom žic vsak v svojem okolju in govorijo vsak svoje narečje, jih veže slovenska pesem. Medsebojno delovanje in obiski pa še bolj utrjujejo bratske vezi in hranijo ljubezen do skupne slovenske domovine. Brežiški moški pevski zbor pod vodstvom pevovodje Franca Baškoviča je začel s pesmijo Triglav moj dom, nato pa je zapel še kakih de set pesmi, med katerimi Pesem svobodi. Nagelj, Smrt v Brdih, Mati piše pismo belo, Sem fantič z zelenega Štajerskega, Svetlo sonce se je skrilo, škrjanček, Vinska in Jaz bi rad rdečih rož. Po prvi, z velikim navdušenjem sprejeti pesmi, je imel slavnostni govor tov. Bogomil Gerlanc. V svojem govoru je spomnil prisotne na težke čase, ki jih je moralo prebiti društvo »Danica* in obenem prikazal osebnost njegovega ustanovitelja. Obrazložil je kako so »črne srajce* skušale zaman zatreti slovensko besedo in kako so se temu uprli prav s prosvetno dejavnostjo vsi Kontovelci in Prosečani. Tudi Ljudski oder je bil znan v več krajih naše domovine in glavna zasluga za vse to pripada prav Jaki Spominska plošča Jaka Štoke na pročelju društvene gostilne na Kontovelu PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA SLOVENSKI OTROK V SLOVENSKO ŠOLO! Včeraj so se zaceli popravni izpi- ti in vpisovanje v osnovno šolo Novo šolsko leto 1969-1970 že trka na vrata. Včeraj se je začelo vpisovanje otrok v osnovno šolo, nadaljuje se vpisovanje v srednje in višje srednje šole, včeraj pa so začeli razredni popravni izpiti na srednjih in višjih srednjih šolah. Po uvedbi reforme o zrelostnih izpitih letos ne bomo imeli zrelostnih izpitov v jesenskem roku. Kakor smo že poročali, je na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu uspešno opravilo veliko maturo skupno 82 dijakov, padlo pa jih je devet. Na višjih srednjih šolah je uspešno zaključilo šolsko leto 200 dijakov, 93 jih ima popravne izpite, 8 pa je bilo odklonjenih. Te dni mora torej polagati razredne izpite 93 dijakov na slovenskih višjih srednjih šolah. Vsem želimo, da bi jih uspešno opravili in lahko nadaljevali šolanje. Srednjo šolo so uspešno zaključili 203 dijaki, 3 pa so padli. Zdaj je najbolj važno vpisovanje otrok v osnovno šolo, zlasti v I. razred osnovne šole. Še vedno, vedno bolj velja geslo: Slovenski o-trok spada v slovensko šolo! Pred začetkom vsakega šolskega leta poudarjamo, da je dolžnost slovenskih staršev, da svojega otroka vpišejo v slovensko šolo. To je dolžnost do otroka samega in do naroda, kate- remu pripadajo. Ob raznih prilikah in na raznih mestih večkrat lahko slišimo pritožbe in opravičila: »Moji starši so Slovenci, jaz pa slovenščine ne znam, ker me niso poslali v slovensko šolo. Zdaj bi mi zelo koristila.* Slovenske slovnice za Italijane ni moč dobiti nikjer, dokler ne izide nova. Marsikateri Italijan, ki je že dorasel, ima družino, posel ali trgovino, se zdaj uči slovenščine. V časopisih pogostoma vidimo male oglase: »Iščemo uradnico, uradnika, nameščenca itd., ki obvlada slovenščino.* Taka povpraševanja, tudi za boljše službe, pa ne prihajajo samo iz Trsta. ■iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1* SESTANEK S T0P0N0MASTICN0 KOMISIJO Pri Banih naj nosijo ulice imena Matije Bana in heroja M. Bračiča Ostale pa po padlem borcu Milkoviču, internirancu Vidauu, Bazoviški in Gubčevi brigadi in še druge z domačimi ledinskimi imeni «Ta zemlja je naša, naši dedje so jo z znojem in krvjo pojili. Zato jo md ljubimo, čeprav gledamo z grenkobo v srcu, kako se postopoma utapljamo v neko tiho asamdlaciijo, ki bi se lahko preprečila, če bd se upoštevale naše pravične zahteve. Spoštovanje manjšinskega naroda iki rijč&ove kulture bi moralo prostimi stavki je Tončka Vidau v imenu prebivalstva pozdravila člane toponomastdične komisije, ki so se udeležila včerajšnjega, tokrat že devetega sestanka, pri Banih. Omenita moramo važno trditev, ki jo je izrekel odbornik Ceschia v svojem pozdravu. Dejal je namreč, da «je treba urediti kopico toponomasitičn/h vprašanj tudi v mestnem središču*. Po njegovem pozdravu so vaščani orisali svoje predloge. V prvi vrsta naj bi se ena izmed glavnih ulic v vasi poimenovala po ustanovitelju vasi, Matiji Banu. V razpravi, ki je sledila predlogu, je bilo izraženo tudi mnenje, da bd morala občinska niimiiiniiiiiiiiimiitiiiiimiiiiiiiiiimiiiimiiuiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimmmiiJiiimiiiim ZASEDANJE 0 ORGANIZACIJI PREVOZOV V EGS Stroški za vzdrževanje cest niso pravično porazdeljeni Tako je poudaril v tvojem predavanju strokovnjak dr. J. Verbos komisija ugotoviti zgodovinski izvor imena vasi, ga opredeliti in končno to ime tudi spoštovati. Trenutno se namreč ime vasi «Bani« piše na tri različne načine. Pri tem je bila ponovljena zahteva, naj bo napis pred vasjo dvojezičen. Drugi predlogi pa so sledeči: poleg Ul. Bazoviške brigade (cesta v Bazovico) bd pri Banih bile «Pot v bržinke*, «Ogradice» Ul. Gubčeve brigade, «Pri stajah*, «Zaivod», «Nad baladučko*. Ena izmed ulic naj bi se poimenovala po padlemu borcu, domačinu Romanu Milkoviču, druga po Pavlu Vidauu, ki je umiri v nemškem koncentracijskem taborišču v Natzwedlerju, tretja pa po narodnem heroju, padlemu komandantu XIV. divizije Mirku Bračiču, tat se je rodil v Trstu v letu 1915. V razpravo Je poseglo več vaščanov, med temi Just Hrevatin, Kocman in drugi. Slednji je n. pr. zahteval, naj se v toponomastič-no komisijo vključi slovenski strokovnjak za zgodovino in narodopisje. Na odgovor odbornika Ce-schde, ki je dejal, da bodo zadevo •pač preučili je domačin pikro pripomnil, da se bo to verjetno zgodilo, ko bodo ulice še vse poimenovane in strokovnjak ne bo več potreben. Na zadnjo trditev odbornik Ceschia ni odgovoril. nesrečenec je bil tedaj v nezavesti, zato sta pojasnila o nesreči dala njegova 48-letna žena Giu-srtžna Susseflj in njegov bivši delovni tovariš Boris Cuk iz Ulice Antonio Ive št. 2. V okviru X. mednarodnega zasedanja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti je včeraj predaval glavni tajnik na ministrstvu za promet v Bruslju dr. J. Vrebos. Drugi najavljen predavatelj, zahodnomemški strokovnjak dr. R. Belne, .le Izostal zaradi bolezni. Dr. Vrebos je razvil temo o srednjem in dolgoročnem razvoju cestnega prometa v Evropi. Dejal je, da gradnja ceste in njihovo vzdrževanje pomenita v bistvu korist za vsakega koristnika ustrežndh storitev- Gradnja in vzdrževanje cest sta povezani s precejšnjimi stroški, ti pa niso pravično porazdeljeni med koristniki omrežila. Po eni strani se ti stroški krijejo z izkupičkom cestnin na avtocestah, po drugi pa z dohodki od posebnih davčnih postavk. Ta mehanizem pa je nepopoln in zato so Kremena za gradnjo In vzdrževanje eest nesorazmerno porazdeljena med posameznimi vozili oziroma vektorji. Ekonomska politika, ki jo zasleduje in izvaja vodstvo EGS, pa gre danes tudi za tem, da opravi na tem področju primemo reformo tako da bodo bremena povedana z izkoriščanjem oest, pravičneje porazdeljena med koristniki. Vodstvo EGS pa se v pogledu prevozov ukvarja še s številnimi drugimi vprašanji, o katerih je bilo tudi že govora na tržaškem zasedanju, in o katerih zato ne kaže ponovno poročati na tem mestu. Glede samih cestnih prevozov pa je govornik dodal, da se je to področje svoj čas razvito popolnoma svobodno: vsak, ki si je to želel, je lahko postal avtoprevoznik, če te seveda te imel predvidena svoj-stva, In šele v zadnjem času so začela imeti težo tudi druge vrednote kot so profesionalna sposobnost, moralnost, ugled in finančna podlaga. Veliko vprašanje je pa Se odprto glede teže ln razsežnosti vozil v prometu. V vodstvu EGS se vodijo o tem vprašanju že dalj časa živahne razprave, ki izhajajo predvsem iz osnovnega konflikta med težnjo avtoprevoznikov, ki bi radi postavili na ceste čedalje večja ta težja vozila, in vzdrževalci omrežja, ki vidijo v težkih tovornjakih glavnega krivca za naraščajoče vzdrževalne stroške. Avtoprevoznikom se je v zadnjih letih znatno olajšalo poslovanje v okviru sporazuma TIR (Transports Intemationaux Routiers) in z ustanovitvijo posebnih postajališč za tovornjake ob večjih mestih. Današnji cestni velikani namreč ne morejo zapeljati v mestna središča, zato so zanje pripravili posebna parkirišča ob robu mest, da na njih lahko pretovarjajo blago Stroški za vzdrževanje teh paniki-rišč, ki so opremljena tudi z napravami za razne storitve, pa se seveda porazdelijo na ves prepeljan tovor. Umrl je za posledicami padca Odbornik Stopper se jutri vrne iz ZDA Te dni se konča potovanje deželnega odbornika za delo in gospodarsko načrtovanje Stopperja po ZDA, kamor je šel na povabilo zunanjega miiniistrstva kot gost a-meriške vlade. Po New Yorku ta Bostonu se je Stopper ustavil v tVashdmgtonu, kjer se je pogovarjal z voditelji urada za italijanske zadeve pri zunanjem ministrstvu in z italijanskim veleposlanikom v ZDA Ortano. Z ameriškim ministrom za delo .je razpravljal o zaposlitvi mladine, o strokovnem usposabljanju in socialnem Skrbstvu, navezal pa je tudi stike z voditelji staddkata AFL-CIO. Za posledicami hudih telesnih po. škodlb je po mesec dni dolgi agoniji preminil v nedeljo zvečer na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice Pemamdo Gašperini, 48-letnd upokojenec iz Ulice Sergio Fonti št. 62. Moški je namreč 31. julija postal žrtev nesrečnega padca na gradbišču na Furlanski cesti, približno 70 metrov od jugoslovanskega konzulata. Pri padcu se je hudo udaril v glavo ter si verjetno, kot so izjavili zdravniki iievrokdirurškega oddelka, prebil lobanjo- Dejstvo je, da so tistega dne pripelljcU nesrečnega upokojenca z vso brzino z rešilnim avtomobilom v splošno botadšndco. Po- Gasperimi Je bil namreč vrsto let, do svoje upokojitve, uslužbenec gradbenega podjetja «Alberi», ki je tistega usodnega dne oprav Ijato zaključna dela na poslopju ob jugoslovanskem konzulatu. Kot je to storil pogostokrat, se je tudi 31. julija popoldne odpravil k poslopju v gradnji, da bi se nekoliko zadržal s svojimi bivšimi delovnimi tovariši in jih opazoval pri njihovem delu. Da bi. laže opazoval to delo, (delavci so namreč pleskali zunanje zidove), se je povzpel na nekaj metrov visoko leseno lestev. Pri tem pa je iz neznanih razlogov izgubil ravnotežje in padel na tla, z glavo pa zadel ob cementni tlak. Nekateri pravijo, da mu je najbrž nenadoma postalo slabo, še bolj verjetno pa je, da se mu je zdrsnilo in se je opotekel. Boris Cuk je bil ob trenutku nesreče prvi pri njem ta je tudi obvestil osebje Rdečega •križa. Povedal je, da je Gašperini krvavel iz levega ušesa in da se mu je zdelo to slabo znamenje. Cuk ta pozneje zdravniki v bolnišnici pa se na žalost niso zmotili v svojih neprijetnih slutnjah, kajti Ga-spertaijevo zdravstveno stanje ni ves mesec pokazalo nikakršnega izboljšanja. Nasprotno, v nedeljo se je tako poslabšalo, da je Gašperini okrog 20. ure za vselej zatisnil oči. Dolžnost staršev do svojega otroka! Da jim ne bo očital, ko bo dorasel in si iskal primerno zaposlitev! Da ne bo moral zatajiti samega sebe. Dolžnost do svojega otroka! Da se bomo ohranili in uspešneje borili za svoje pravice. Da se bomo kulturno, socialno in gospodarsko uveljavljali in napredovali. Da ne bomo imeli odpadnikov in janičarjev, ki so bili in bodo največji sovražniki in škodljivci v časih najhujših preizkušenj in težav. Z veseljem ugotavljamo, da so vedno bolj redki primeri slovenskih staršev, ki ne vpišejo svojega otroka v slovensko šolo, so pa bolj očitni in kričeči. Gre nam za vsakega poedinca, ker smo pač manjšina, za vsakega učenca. Kdor se zaveda in je o-pravil svojo dolžnost, naj z lepo, prijazno besedo prepriča prijatelja, ali znanca, ki je še v dvomu, še negotov, ali je celo že sklenil, da ne bo svojega otroka vpisal v slovensko šolo. Opravil bo koristno de lo. Ko bo priiateljev otrok dorasel, mu bo hvaležen. Posredovanje dežele za namestitev poštnih uslužbencev v Trstu Šolske vesti Ravnateljstvo državnega trgovske, ga tehničnega zavoda »Žiga Zoisa v Trstu, Strada di Guardiella 13, obvešča, da so se začeli popravni izpiti dne 1. septembra s pismeno nalogo in slovenščine. Razpored pismenih izpitov Je objavljen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1969/7« so vsak dan od 19. do 12. ure in se bodo zaključila 29. septembra. Informacije v tajništvu zavoda. * • • Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Erjavec* v Trstu (Rojan) obvešča, da so se začeli popravni izpiti 1. septembra t.l. Razpored pis. menih ln ustnih Izpitov je na šolski oglasni deski. Vpisovanje za šolsko leto 1969/70 je vsak dan od 9. do 12. ure. * * * Ravnateljstvo državnega znanstve. nega liceja »France Prešeren* sporoča, da so se začeli vsi popravni izpiti v jesenskem izptnem roku šolskega leta 1968/69 na znanstvenem liceju, vilji gimnaziji in klasičnem liceju dne 1. septembra 1969 ob 9.39 s pismeno nalogo iz slovenščine. Ravnateljstvo državne srednje šo le »Fran Levstik* na Proseku spo. roča, da so se začeli popravni -zpi-ti 1. septembra. Vpisovanje za šolsko leto 1969-70 je vsak dan do vključno 25. septembra. Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A. M. Slomšek* v Trstu, Ulica Caravaggio 4, obvešča, da so se začeli popravni izpiti dne 1. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored pismenih izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1963-70 so vsak dan od 10. do 12. ure i-n se bodo zaključila 20. septembra, tnformac je v tajništvu zavoda. * • • SC, od Vpisovanje v otroške vrtce. Vodstvo ONAIRC sporoča, da bo vpisovanje novih otrok v njegove o-troške vrtce ter potrditev, da bodo otroci, ki so že hodili v vrtec nadaljevali obiskovanje vrtca, 22. do 25. septembra vsak dan od 8 30 do 12. ure. Prinesti je treba rojstne liste in zdravstvena spričevala. **" Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* spo-roča, da se vrši vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije im klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1969. Tajništvo osnovne šole na Katinari sporoča, da se je pričelo vpisovanje, ki poteka vsak dan od 9. do 12. ure. «Orlando Furioso» na Trgu Unita _ ffrffU Ud1' Drevi ob 21. uri bo naJ B ^potit prva predstava «°"®T trzaš-'* sa,>, ta sicer na P°b^o e in občine, letoviščarske ustano jjpea-cfo.Vuii^ Predstava ^ --m Teatro' Stabite. Predstava^ plačna. Pesnitev.J^Pre^ži«l £! rsasjp v štirih glavnih dogodi katere se lahko razdeh . i*6*' pesnitev: ljubezenski si« Angelico ta Medorom, bi da s prikaznimi, čudW“® pjri-s-ščtae Astolfa in niO Za to predstavo m sedežev. Gledalci se b® IT za*. Don Ameche, P**” Susan Gordon. Technic®1 ^i-, vedano mladini pod ■*' Eden 16.00 «99 donne*. Mercedes MacCambrie®• poved5^ Paluzzi, Technicolor. " mladini pod 18. letom- , PL Excelsior 15.30 »Duello *‘ co». Lee Marvin, Paniv-'.: ®®-. s. Technicolor Ritz 16.00 »Eat lt». nisio, P. Villaggio. jg. Prepovedano mlad nl P®^ v VV0l»' V Filodram matico 16.30 .j-jcti*1'1 ji Sli amon particolari*- )g 1* (j. Prepovedano mladini Poa2aj*t' r Alabarda 16.30 «Calma 1 pu<*ei' gi ml sposo*. Louis De 1/ Technicolor. iStve0o Aurora - Revija z*>anslČL-n> *> stičnih filmov. 16.30 ^ fano*. Frank Sinatra. f brigida. Technicolor. j5tav,y» Cristallo 15.30, zadnja _Pr gur< ,ji- 21.30 «11 Gattopardo*. " T«® caster, Claudia Cardln« • m coter. Capitol 16,30 »Tarzan » fe®1 giungla*. Mike Henri*. ^ ,or- «1». * c Im pero 16.30 «1 compl*’8 'U6® Sordi, Nino Manfred*. *l gnazzi. Technicolor. jon**t f Vlttorio Veneto 17.00 lago* P. Baldvvin. S. ji A‘ V Lisi. Ideale 16.00 (iRosmunda ' g, J. Palance, G. Medi«®11’ Drago. Techncolor. urago, Tecnn coior. Abbazia 16.30 «Michele®J^j sto rodilo 8 otrok, u | Vito, 60-1 e t ni Onorato M*!??' UMRLI SO: Argla Codori-ni vd. A V Gualtilero Castald', 76-ln1" ,„i *V vjrudtiuicro ^asiaia , ne jet*1,\fl v\ Benedetut vd. Benussl, PLnpl*1?-,/' fo Faraone, 80-letna G'u„tnj toni vd. Cavalierl, '•'Tj&ru, . Basso vd. Rizzo, GO-letm capdfV salem, 59-letnl Salvatore yj, 7 G' letna Glovanna Apollon* UtajJ-jr' 73-letnl Cesare Prezzl. °r, Kila Man.lnlin vH COb /- li-; F"“'č,sx.>ss^ salem, 59-letnl Šalvator* ‘/vd. ' C' Prosvetno društvo Iz Boršta prire. dl 7. t.m. izlet v Beneško Slovenijo. Vpisujejo vaški zastopniki, vse do četrtka, 4. t.m. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Franca Stoke daruje družina Gregorič . Mo. pssut 1000 lir za prosvetno društvo fvan Cankar ln 1000 Ur za športno druženje Bor. V počastitev spomina -k. Marčela Jamn ka daruje njego. a mati 3000 lir za Zvezo vojnih In. alldov NOV. Družina Ostrouška da. 'uje v počastitev spomina dr. Edka rlžniča 5000 lir za športno društvo Polet . Opčine. V spomin pok. Franca Stoke daruje družina Černe Jankovii 3000 lir za Dijaško matico. V počastitev spo. mina tov. Franca Stoke daruje MU Berginc 1000 lir za P.d, Ivan Cankar. sila Mandolin vd C®* Achille Bruno. 19 Benes por. MHocehl, proMi. n-ico Mercede, 73-letn« 0 F Lumba-r vd. Hollas, Furlan, 83-letni Ugo K*. 5" letni Fernando Gašper Federica Sihilla. DNEVNA SLUŽBA - t) -| ; Oberdan 2. D’Ambrosif tl 19/c. Sporočamo žalostno je za vedno zapustil Ettore c/0 J Pogreb bo danes. 2 1 ^ iz cerkve v Trebč Žalujoči: in drugo Trebče 196« ie o6 - L»-13.36 ^•morski dnevnik — 5 — 2. septembra 1969 VESTI I ONSTRAN MEJE i purio rža» re ® brez- ,ab. ’ 09W* m«1 Ori*5, P0»' iC B>® riS> (Ji p^' ,v v et& OV" rt Mll#’ st I. ‘ p 85 ***■/ j»t5' »"J i(V «*"/ V Igo (in’ { Krf'' • • i diti celo manjše kot prejš-ki jjr, a.,’n se nekateri predstavni-ial jugoslovanskih republik, ^tewk° °dzvali, pač pa zaradi ne-Diidf . novosti. Več slikarjev je 'a Pr!S Poseglo glob je, kakor je bi-Hobi pividena tema, to je piranski Havli! ‘n vse’ kar si pod tem pred-a^^jarno. Tem umetnikom je bila lat c inspiracija obmorski pej-lrefa_. vsemi nemirnimi utripi in v$i bpj? z ljudmi. Zanimivo je, da hekje '!e Prvonagrajenci pripadajo aoves tendeneam nove figuralike, Je realizma. To se pravi, da bia nj n?°goče kljub temu, da te-«Ura|n °’*a predpisana, oživeti fi-lllllllllllUlllllltl||||||||||||||l|||li|||ltll||||ll|l|||||||il||||i|l|l1I|||||||||||||||||||||,|||,||||||||||||||||(||t,|U||n|B Nogometne tekme 1. kolaža «Coppa ltalia» 1. skupina FIORENTINA - 'AREZZO BARI - LIVORNO 2. skupina CAGLIARI - •CATANZARO PALERMO - CATANIA 3. skupina VERONA - *COMO MILAN - VARESE 4. skupina GENOA - SAMPDORIA INTER - PIŠA 5. skupina ATALANTA • BRESCIA MANTOVA - JUVENTUS 6. skupina PIACENZA - TORINO MONZA - L. VICENZA 7. skupina FOGGIA - CASERTANA REGGINA - NAPOLI 8. skupina PERUGIA - LAZIO TERNANA - ROMA 9. skupina BOLOGNA - REGGIANA 2:0 2:1 1:0 4:1 4:3 1:1 1:1 1:0 2:1 0:0 1:1 2:1 1:0 1:1 1:0 0:0 Mantova Brescia 6. skupina Monza Piacenza Torino -L. Vicenza 7. skupina Foggia Napoii Reggina Casertana 8. skupina Perugia Roma Temama Lazio 9. skupina Bologna Cesena Modena Reggiana 1 1 1 0 1 0 TEKME 2. KOLA (v sredo, 3. septembra) CESENA - MODENA 0:0 Fiorentina - Bari (ob 21.00) Livorno - Arezzo (ob 21.00) LESTVICA 2. skupina (PO 1. kolu) Cagliari - Palermo (ob 21.00) 1. skupina Catanzaro - Catania (ob 17.30) Fiorentina i i 0 0 2 0 2 3. skupina Bari i i 0 0 2 1 2 Varese - Como — (ob 21.00) Arezzo i 0 0 1 0 2 0 Verona - Milan (ob 21.00) Livorno i 0 0 1 1 2 0 4. skupina 2. skupina Sampodiria - Inter (ob 21.00) CagUari i I 0 0 1 0 2 Genoa - Piša (odigrali Jo bodo Palermo i 1 0 0 4 1 2 10. septembra) Catania i 0 0 1 1 4 0 5. skupina Catanzaro i 0 0 1 0 1 0 Atalanta - Juventus (ob 21.00) 3. skupina Mantova - Brescia (ob 21.00) Verona i 1 0 0 4 3 2 6. skupina Milan i 0 1 0 1 1 1 Torino - Monza (ob 21.00) Varese i 0 1 0 1 i 1 Piacenza - L. Vicenza (ob 21.00) Como i 0 0 1 3 4 0 7. skupina 4. skupina Casertana - Reggina (ob 17.30) Inter i 1 0 0 1 0 2 Foggia - Napoii (ob 17.30) Genoa i 0 1 0 1 1 2 g. skupina Sampdoria i 0 1 0 1 1 1 Roma - Perugia (ob 21.00) Piša i 0 0 1 0 1 0 Temana - Lazio (ob 17.30) 5. skupina 9. skupina Atalanta i 1 0 0 2 1 2 Cesena - Bologna (ob 21.00) Juventus i 0 1 0 0 0 1 Reggina - Modena (ob 17.30) 5. CUS Bari Osmerec: 1. Fiamme Gialile Sabaudia 6 minut 0O”34 2. Gasilci Trat 6’08”94 3. Italijanska armada Sabaudia 6’06’’39 OBVESTILO Organizacijski odbor 11. SŠI sporoča predstavnikom vseh društev, ki se nameravajo udeležiti članskega nogometnega turnirja letošnjih SŠI, naj se udeleže NOCOJ sestanka, ki bo ob 21. uri v Trstu, Ul. Geppa 9. JUTRI, v sredo, 3. t .m. bo ob 21. uri sestanek predstavnikov vseh društev, ki se nameravajo u-deležiti letošnjega plavalnega tekmovanja SŠI. Sestanek bo v Trstu, ZAKUUCENE 28. BALKANSKE ATLETSKE IGRE V S0FUI Bolgari najboljši pri moških in v skupni končni razvrstitvi Jugoslovani na 3. mestu - Nov rekord Hrepevnikove v višini: 179 cm SOFIJA, 1. — V bolgarski prestolnici so se v nedeljo zaključile 28. balkanske aitletske igre z zmago domače, bolgarske reprezentance. Končni virstoi red tega tekmovanja je bal namreč naslednji: 1. Bolgarija 269 točk 2. Romunija 256 Ul. Geppa 9. tiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiimiiiiiiinmiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiuluiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiniiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET V PREDPRVENS1VENI TEKMI V CONTARINI Triestina z duhovito igro premagala Sottomarino 2:1 Srečanje je potrdilo zadovoljiv potek priprav Tržačanov na bližnje prvenstvo SOTTOMARINA: Bubacco (Vieno); De Mitri, Drigo; Schiavo, Ric-cardi (Boscolo A.), De Faveri; Urian (Monaco), Tresoldi, Fumagalli, Visintin, Rizzi. TRIESTINA: Colovatti (Chendi); Kuk, Martinelli; Del Piccolo, Sadar, Vamier (Pestrin), Tumiati (Ridolfi), Moretti, Paina, Scala, Sigarini. SODNIK: Guarrini (Cittadella). STRELCI: v 37’ Tressoldi, v 45’ Scala, v 85’ Ridolfi. Približno 3000 gledalcev. Koti: 10:7 (7:3) v korist Sottomarine. Tudi tekma s Sottomarino, moštvom, ki tekmuje v isti konkurenci kot Triestina, je potrdila trenutno zadovoljiv potek priprav tržaške e-najsterice, ki je' kljub odsotnosti enega izmed glavnih stebrov, Gia-cominija, izvajala dopadljivo in duhovito igro, s katero je prekašala goste ne samo v rezultatu, ampak tudi v tehniki in hitrosti. Nasprotnik je bil tokrat na mestu. Mlado moštvo iz Chiogge ie sicer še neizkušeno, vendar odlično atletsko pripravljeno in borbeno. Ima v svojih vrstah nekaj zanimivih in živahnih igralcev (Fumagalli je na primer spravil večkrat v zadrego Dei Piccola), ki bodo med prvenstvom lahko še dozorevali in zagotovili ekipi brezskrbno življenje na sredini lestvice. Večjih ambicij pa to mlado moštvo, ki šele dve leti nastopa v polprofesionalnih prvenstvih, sploh nima! Kot smo že rekli, je med Tržačani manjkal Giacomini. Nadomestilo zanj je Trevisan našel v mladem Morettiju, ki je lani igral pri Maršali, in igralec je zavidljivo o-pravil svojo nalogo. Manjka mu še izkušenosti, tako da je bila vsa teža igre na strani Scale, s pomočjo tega igralca, ki je v res odlični kondiciji, pa je tudi Moretti pokazal vse svoje sposobnosti. Še vedno nezadostna pa sta bila Varnier in Pestrin. Mnogo dobrega je pokazal napad, ki sloni na vedno nevarnem Paini, pa tudi tri krila, Tumiatti, Sigarini in Ridolfi so učinkovito posredovala in pripravila nekaj nevarnih prodorov, ki so spravila v zagato odličnega Bubaccn. Tudi obramba tokrat ni razočarala. Na mestu sta že oba branilca, predvsem odlični Martinelii, ki je imel tokrat mnogo dela z Urianom, malo manj Del Piccolo, ki še vedno ni dosegel svoje najboljšo forme. Nekoliko negotov je bil tokrat Colovatti, toda na tega igralca lahko vedno računamo, medtem ko je Chendi z izredno točnostjo opravil svoje delo v drugem polčasu, ko so nasprotniki sicer le redkokdaj prišli d njegovih vrat. Začetek je potekal ob premoči Sottomarine, ki je s Fumagallijem in Urianom pritiskala proti tržaškim vratom. V 17’ bi srednji napadalec skoraj presenetil Colovat-tija, ki je po nepotrebnem zapustil svoja vrata. Triestina je v tem de lu zaigrala zelo mirno in neborbe- no ter je prepustila pobudo gostom, ki pa so v 37’ tudi prešli v vodstvo. Rizzi je izvedel podajo iz kota in točno podal Fumagalliju, ta pa je l glavo presenetil Colovattija. Šele tedaj so « rdeči* reagirali in pritisnili na plin. Izenačenje je sicer padlo v zadnji minuti in še to po krivdi Bubacca, katerega je presenetil prosti strel Scale. V drugem polčasu je Triestina povsem prevladovala na igrišču. Pestrin, ki je nadomestil Varniera, je v napadu u-činkoviteje podpiral tovariše in streli proti Bubaccovim vratom so se vrstili drug za drugim. Po neuspelih poskusih Paine in Ridolfija ter lepem prostem strelu Morettija, ki je švignil mimo vratnice, je v 40’ Ridolfi dosegel zmagoviti gol. Scala je s prostim strelom podal Paini, ta pa je poslal žogo nevarova- m Arezzo - Fiorentina (0:2) Bari • Livorno (2:1) Palermo - Catania (4:1) Milan - Varese (n. v.) Genoa - Sampdoria (1:1) Piša • Inter (0:1) Brescia - Atalanta (1:2) Mantova • Juventus (0:0) Piacenza • Torino (1:1) Reggina . Napoii (1:1) Perugia - Lazio (1:0) Temana • Roma (0:0 (2:0) Bologna - Reggiana 2 1 1 X 2 2 X X X 1 X 1 1. — 2. — 3. — 4. — 5. — 6. — 1. Quincite 2. Miss Dior 1. Partana 2. Iuazan 1. Fkkiaffo 2. Acciaio 1. Scanno 2. Llliber 1. Adica 2. Ben Azet 1. Tipperary 2. Girandola Kvote 12 — 11 — 10 — 1.064.841 lir 33.670 lir 2.709 lir nemu Ridolfiju, ki je iz kratke razdalje premagal nasprotnega vratarja. uk 3. Jugoslavija 211 4. Grčija 75 5. Turčija 19. V moških disciplinah so zmagali Bolgari (161 točk), dirugo mesto so si delila Romuni in Jugoslovani (133), nato so sledili! Grki (75) in Turk (19). Pri ženskah so po pričakovanju zmagale Romunke (123 točk), drugo mesto so osvojile Bolgarke (108), tretje pa so bile Jugoslovanke (78), katerim se je močno poznala odsotnost poškodovane Lubejeve, prav tako pa je tudi Vera Nikolič zabeležila v borbi z Romunko Sila! poraza v obeh nastopih, v tekih na 400 in 800 m. Dobro pa se je med Jugoslovankami odrezala Hre-pevnikova, ki je sicer zasedla v skoku v višino šele drugo mesto, vendar pa je z značko 179 cm postavila nov državni rekord. Na splošno rezultati jugoslovanskih atletov niso bili blesteči, Mjuto temu pa so na tem prvenstvu popravili nekaj državnih rekordov (poleg Hrepevnikove še Pečetova v peteroboju — 4.465 točk, Miloševi-čeva na 1500 m — 4’26”2» tri štafete: moški 4x100 m — 40”1, 4x400 m — 3’09”6, ženske: 4x400 m — 3'41”9. Zadnji rezultati: MOŠKI 200 m: 1. Križan (J) 21”1 (balkanski rekord) 2. Karasi (J) 21”1 3. Zamfirescu (R) 2>1”3 4. Terzinski (B) 2l”4 5. Gančev (B) 21”S 6. Svizon (R) 22” 400 m: 1. Sušanj (J) 47”8 2. Dimitru (G) 48” 3. Gargov (B) 48”1 PRVENSTVO C LIGE Prva tekma Triestine 14. septembra v Leccu FIRENCE, 1. — Polprofesionalna nogometna Hga pri FIGC je danes objavila razpored C lige. V A skupini nastopa tudi Triestina, ki bo v 1. kolu 14. septembra gostovala v Lecou, medtem ko bo v naslednjem imela v gosteh Derthono. Zaradi pomanjkanja prostora bomo celotni razpored tekem A skupine C lige objavili v jutrišnji številki. ..................................................m.... NA PRVENSTVU MLADIH PLAVALK V RIMU 4. Tobias (R) 48” 1 5. Boškov (B) 48"4 6. GariaMs (G) 48”4 110 m ovire: 1. Perfea (R) 14”1 2. Lazaridis (G) 14”2 3. Ajanovič (J) 14”3 4. Vasiliu (G) 14”4 5. Dimitrov (B) 14”4 6. Sociu (R) 14”5 Disk: 1. Nagy (R) 55,54 m 2. Artaraki (B) 55,28 3. Gredelj (J) 54,22 4. Ciaria (G) 54,02 5. Džulov (B) 53,42 6. šebalj (J) 50,64 5.000 m: 1. želev (B) 13’49”6 2. Kariča (J) 13’53”2 5. žunitar (J) 13'58”4 Troskok: 1. Stajkovskl (B) 16,57 m Palica: 1. Papamloolau (G) 4x400 m: 1. Bolgarija 3’09” 2. Jugoslavija 3’09”6 ŽENSKE Kopje: 1. Urbančič (J) 54,84 m 6. Menjhairt (J) 46,34 Višina: 1. Blagojeva (B) 179 cm 2. Hrepevnik (J) 179 3. Bond (R) 176 4. Gere-Pulič (J) 173 5. Lozova (B) 170 100 m ovire: 1. Bufanu (R) 13”6 5. Pilav (J) 14”1 6. Radlovič (J) 14”7 4x100 m: 1. Romunija 45”8 3. Jugoslavija 47”5 4x400 m: 1. Jugoslavija 3’41”9 V zadnjem dnevu še en državni rekord Naraščajnice Aniene: 5’05" na 4X100 m mešano RIM, 1. — Italijansko državno prvenstvo mladih in najmllajših italijanskih plavalk v Rimu se je zaključilo sicer ne z izrednim, vendar pa z zadovoljivim uspehom. Padla sta dva državna absolutna rekorda (v petek Calligarisova na 200 m prosto in v soboto Bigaz-zijeva na 200 m hrbtno) tema pa se je v zadnjem dnevu pridružil še rekord na progi 4x100 m mešano za naraščajnice s časom 5’05”5. E-kipa Canottieri Aniene je v postavi Tarantino, Fazi, Sardeli! in Dini s tem časom popravila svoj lastni dosedanji rekord za točno 4 sekunde. Rezultati zadnjega dne: MLADINKE 100 m prosto: 1. Giacometti (Bologna) 1’04”7 2. Santlni (Padova) 1’06”5 3. Monta (Turin) 1’06”5 800 m prosto: 1. Calligaris (Padova) 9’50”6 2. Dini (Firence) 10’35”7 3. Padovani (Rim) 10’36”6 400 m mešano: 1. Maltagiliatd (Firence) 5’44”9 2. Bigazzi (Firence) 5’50” 3. Molinarl (Sturia) 5’54”5 4x100 m mešano: 1. RN Flarentia 5’06”3 2. RN Patavium 5'13"2 3. RN Bologna 5T6”1 KONČNA LESTVICA ZA MLADINKE 1. RN Florentia 168 točk Ostale šport lir VCI»ll ua drugi sl rani , :: :t:ti::::::: riiiiijii;;; iiišši ■■iiššsllsiilši iišIssilssssIsHš šiišiiiišišs.If iiiii:-i i 11 iiiiišiišiiiiiiiliiiššstil; j t; j: jjsšBirStsišššisi i: issišiiii ................. '£. RN Patavium 113 3. C. Aniene 82 4. Lazio Nuoto 72,5 5. Roma Nuoto 71 6. RN Bologna in SS Sturia 65 8. GEAS 46 9. GS FIAT 43 10. Genova Nuoto 37 NARAŠČAJNICE 100 m prosto: 1. Dini (Aniene) 1'07”5 2. Grimaldi (Milan) 1'08”3 3. Frati (Firence) r08”5 800 m prosto: 1. Plotti (Umanita.ria) 10'26”4 2. Bartoli (Padova) 10'34”5 3. Passeri (Firence) 10'44” 400 m mešano: 1. Bassanese (Padova) 5-47”7 2. Dagnini (Padova) 5'48”3 3. Bruzzesi (Rim) 5’48”3 4x100 m mešano: 1. C. Aniene «A» 5’05”5 2. C. Aniene «B» 5'12”9 3. N. Padovani 5’13”6 KONČNA LESTVICA ZA NARAŠČAJNICE 1. Can. Aniene 203,5 točk 2. Lazio Nuoto 129,5 3. Nuot. Padovani 103,5 4. Can. Napoii 79 5. RN Florentia 72 6. RN Trento 61 7. RN Patavium 47 8. GS Umanitaria 42 9. SS Sturia 29 10. GS Fiat 28 točk. TURIZEM VZDOLŽ JADRANA (Nadaljevanje s 3. strani) Dubrovnik je še vedno poln do mačih in še posebej tujih turistov, pa čeprav je bilo vee dni nebo zastrto z oblaki, tako da Dubrovnik ni bil niti podoben poletnemu Dubrovniku. Sicer pa so v Dubrovniku v prvih sedmih mesecih letošnjega leta zabeležili kar pol-drugi milijon obiskov, kar je za 50 odst. več kot v istem obdobju lanskega leta. Devizni dotok pa ni bil ustrezno višji, kajti v menjalnicah so zabeležili !e za 30 odst. več menjav kot lani, iz česar izhaja, da je veliko tujih turistov menjalo svoja plačilna sredstva pri zasebnikih. Do konca julija so v Dubrovniku vendarle imeli najmanj 11 milijonov dolarjev dohodkov samo od tujega turizma. Da je letošnja turistična sezona prijetno presenetila vse gostinstvo vzdolž Jadrana, je znano in tokrat so prišli na vrsto celo tisti kraji, ki se jih doslej turizem še ni bil dotaknil. V- nekaterih tipičnih turističnih krajih pa so doživeli manjši uspeh, kot so ga bili pričakovali. Tako so na primer v Biogradu na moru imeli od januarja do julija manjši dotok turistov kot so ga pričakovali, pa čeprav so vendarle imeli letos za 15 odst. več gostov kot lani. Na bližnjih otokih pa so letos imeli kar za 50 odst. več turistov kot lani. Morali bi navesti številke tudi od drugod, vendar bomo zaključili le prognozo, da bo dotok tu jih plačilnih sredstev letos pre segel 300 milijonov dolarjev že v samih javnih gostinskih obratih, tako da bo verjetna celoten dotok, vštevši tudi zasebni turizem, presegel 400 milijonov dolarjev. DOMAČI NOGOMET V nedeljski prijateljski Vesna B igrala z enajsterico sa, ki se pripravlja za nas'^ii0. sloveoiskih športnih igrah, h®00, čeno 4:4 (2:2). . V popoldanski tekma J® " w PTT premagala Vesno A, ** . nastopala v II. amaterski 3:1 (3:0). Jugoslovanska nogometm prvenstva I. ZVEZNA LIGA IZIDI Hajduk — Beograd C. zvezda — Velež Maribor — Vardar Olimpija — Radnički (N) Čelik — Bor Zagreb — železničar Radnički (K) — Sloboda Vojvodina — Partizan Sarajevo — Dinamo LESTVICA 2:1 5:« 2:0 0:1 1:1 0:1 1:1 1:3 1:1 Hajduk 2 2 0 Partizan 2 2 0 Radnički (N) 2 2 0 Dinamo 2 11 Sloboda 2 11 Maribor 2 I 1 C. zvezda 2 1 0 Partizan 1 1 0 Bor 2 0 2 Vardar 2 10 Velež 2 1 0 Čelik 2 0 1 1 Beograd 2 0 1 3 Sarajevo 2 0 13 Radnički (K) 2 0 1 1 Vojvodina 2 0 0 2 Olimpija 2 0 0 2 Zagreb 2 0 0 2 Prihodnje kolo: . - Sloboda — Hajduk, PaJrtdzan^^ Radnički (K), Radnički (N) " ^ vodina, Dinamo — „ ljezndčar — Sarajevo, Varda* ^ Zagreb, Velež — Maribor, t*01 C. zvezda, Beograd — čelik. 2. LIGA - ZAHOD g:2 j 4:3 \ 2:0 J 5:1 i 5:3 ? 2:° l 7:3 l 2:0 1:1 3:4 1 1 2:6, 1 2: 1 11 « 1:3 2:4 2:5 0:3 0:5 0 IZIDI Varteks — Jedimstvo Rudar — Split Trešnjevka — Ljubljana Rijeka — Karlovac Borac — BSK Zadar — Orijent Šibenik — Metal ac Lokomotiva — železničar LESTVICA 1:3 2:0 2:1 Od 10:1 0:3 0:1 2:4 0 K I 0 2: 0 12;® o 6: 4:3 5 1 3 1 3 1 1 0 2 0 2 0 2 2:3 3:4 0:1 0:3 2:5 °:5 i:U° Karlovac 2 2 Metalac 2 2 Borac 2 1 Orijent 2 1 železničar 2 1 Rudar 2 1 Jedinstvo 2 1 Rijeka 2 1 Varteks 2 1 Trešnjevka 2 1 Ljubljana 2 0 Šibenik 2 0 Split 2 0 Lokomotiva 2 0 Zadar 2 0 BSK 2 0 Prihodnje kolo: lgC- železničar — Varteks, Lokomotiva, Orijent — BSK — Zadar, Karlovac - ‘p-gt Ljubljana — Rijeka, Split " njevka, Jedinstvo — Rudar-SLOVENSKA LIGA IZIDI 20 Slavija - Celje-Kladivar ^ Izola — N. Gorica Svoboda — Nafta Rudar — Kovinar Drava — Aluminij Mura — Ilirija Prihodnje kolo: Izola — Celje-Kladivar, ,.. — Slavija, Mura — N. Goric - ^ dar — Nafta, Drava — 13‘riJ 1 mtnij — Kovinar. .g A ZAHODNA CONSKA IZIDI 5:j Adria — Tolmin o;4 Sava — Tabor 2-3 Primorje — Koper jj) Usnjar — Lesce g;l Triglav — Zagorje 2;1 Hrastnik — LTH Prihodnje kolo: g*** Usnjar - Tabor, Triglav p Hrastnik - Lesce, Primorje -gorje, Adria — LTH, Tol® Koper. 4:» 2:3 1:3 6:0 GEORGE SAND Indiana 58. Indiana je odpotovala v Pariz naslednjega dne, čeprav je bila močno oslabljena in izčrpana. Lahko bi se bila pomirila, ko je zvedela, kako so se zasukale politične zadeve, toda vznemirjen človek ne preudarja, ljubezen pa je plodna otroških bojazni. Ze isti večer, ko je odpotovala v Pariz, Je pohitela k Raymonu; tesnobno je vprašala vratarja. «Gospod je zdrav,» ji je povedal, «zdaj je v Lagnyju.» «V Lagnyju? Hočete reči v Cercyju?» «Ne, gospa, v Lagnyju, tam je zdaj gospodar.« «Dobri Raymon,» je pomislila Indiana, «odkupil je posestvo, da mi pripravi zaklonišče, do koder ne bo mogla seči hudobija ljudi. Dobro je vedel, da bom prišla!...« Pijana sreče, lahka in poživljena z novim življenjem je odhitela in se nastanila v hotelu; vso noč in globoko v naslednji dan je sproščeno počivala. Kako dolgo nesrečnica ni spala mirnega spanja! Sanjalo se ji je prijetno in varljivo, in ko se je zbudila, ji ni bilo žal sanjskih utvar, saj je stalo spet upanje ob njenem zglavju. Skrbno se je napravila, vedela je, da je Raymon dovzeten za vsako podrobnost oprave, in si je že prejšnji večer naročila novo čedno obleko, katero so ji prinesli, ko se je prebudila. A ko se se Je hotela počesati, je zastonj tipala za svojimi dolgimi in prelepimi lasmi; med boleznijo jih je bolničarka postrigla. Tedaj šele je to prvič opazila, tako so jo odvračale hude skrbi od malenkosti. Toda ko Je nakodrala kratke črne lase na belem in otožnem čelu, ko je pokrila prikupno glavico s klobučkom po angleški modi, kakršne so tedaj imenovali, namigovaje na propad premoženj, «trije odstotki«, in ko si je zataknila za pas šopek cvetlic, katerih vonj je bil Raymonu drag, je upala, da mu bo še vedno všeč, kajti bila je spet bleda in drobna kot v prvih dneh, ko se je seznanil z njo, bolezen ji je zbrisala sledove tropskega sonca. Popoldne si Je najela kočijo in se pripeljala okoli devetih zvečer do vasi na robu fontadnebleauške boste. Tam je ukazala izpreči, naročila kočijažu, naj jo počaka do drugega dne, in se odpravila sama peš v gozd po stezi, ki Je v pičli četrt ure pripeljala do lagnyjskega parka. Poskusila je odriniti manjša vrata, toda bila so od znotraj zaklenjena. Indiana bi bila rada vstopila skrivoma, neopažena od služinčadi, in presenetila Raymona, Sla je najprej tik ob obzidju parka. Zid je bil star, spomnila se je, da je v njem precej lukenj in je na srečo našla eno, skozi katero se Je spravila brez posebne težave. Srce ji Je poskočilo od radosti, ko je stopila na posestvo, ki je bilo Raymonova lastnina in naj bi postalo zdaj njeno zaklonišče, njeno svetišče .njena trdnjava in domovina. Lahkotno in zmagoslavno Je stopala po vijugastih stezicah, katere Je dobro poznala. Prišla je do angleškega vrta, ki je bil v tistem delu zelo mračen in samoten. Nasadi se niso nič spremenili, toda mostiček, katerega mrki videz jo je strašil, je zginil, celo korito potoka je bilo prestavljeno; spremenjena so bila samo mesta, ki so spominjala na Nounino smrt. «Hotel me Je rešiti krutega spomina«, Je pomislila Indiana. «To ni bilo prav, lahko bd ga prenašala. Mar si ni zaradi mene obremeni vesti s tem? Zdaj sva bot, tudi Jaz sem si nakopala zločin. Morda sem pognala svojega moža v smrt, Raymon me lahko objame, drug drugemu bova na- domestila nedolžnost in čednost.« «Ob vsaki uri me pričakuje,« Je premišljevala; «srečen bo, a ne presenečen...« Na vrhu stopnišča je zopet postala in zajela sapo: čutila je, da ima manj moči za srečo kot za trpljenje. Sključila se je in pogledala skozi ključavnico. Raymon je bil sam in je bral. Bil je prav on, Raymon, poln moči in življenja; bridkosti ga niso postarale, politični viharji mu niso skrivili lasu na glavi, tam je seden miren in lep, čelo je opiral na belo dlan, ki se je zgubljala v njegovih črnih laseh. Indiana je z vso močjo odrila vrata, ki so se gladko odprla. ((Pričakoval ai me!« je vzkliknila, omahnila na Raymo-nova kolena ter naslonila omahujočo glavo na njegove prsi; «štel si mesece, dneve! Vedel si, da mineva čas, a vedel si tudi, da se nisem mogla upreti tvojemu klicu... Poklical si me, tu sem, tu sem; in umiram!« Misli so je ji zamotale v glavi, pomolčala je vsa zadihana, nezmožna vsake besede, vsake misli. Nato je odprla oči in prepoznala Raymoma, kot bi se prebudila iz sanj, kriknila od radosti in ponorelosti, se kot iz uma, gorečna in srečna pritiskala na njegove ustnice. On je prebledel, onemel, negiben, kot da je treščila vanj strela. ((Prepoznaj me vendar,« je vzkliknila; «Jaz sem, tvoja Indiana, tvoja sužnja, ki si jo poklical iz pregnanstva in je prišla tri tisoč milj daleč, da te bo ljubila in ti služila; družica, ki si jo sam izbral; vse sem zapustila, stavila vse na kocko, vsemu kljubovala, da ti prinesem ta trenutek radosti! Sl srečen, sd zadovoljen, povej? Pričakujem svoje plačilo, besedo, poljub, in bom stokrat poplačana.« Toda Raymon nd odgovoril; odpovedala mu je prisebnost. Strt od osuplosti, kesanja, groze je gledal žensko ob svojih nogah; skril Je glavo v dlani in si zaželel smrti. «Moj bog! Moj bog! Ne govoriš z menoj, ne objemaš me. nič ml ne rečeš!« je vzkliknila gospa Delmarejeva in si pritiskala Raymonova kolena na nedra; «Ne zmoreš? ”” if boli, ubija, dobro vem! Ah, trpiš, duši te prehudo presenetila! Vsaj poglej me, poglej, kako sem bledo, %), sem se postarala, kako sem trpela! Vse zaradi tebe, da me boš bolj ljubil! Reci mi besedo ,eno samo Raymon!» «Rad bi se razjokal,« je rekel Raymon z zadušeni® d>! «Jaz tudi,« je rekla in mu obsula roke s poljubi. «% 0 Odleglo bi. Jokaj, razjokaj se na mojih nedrih, ottf®* i> bom solze s poljubi, prišla sem, da ti prinesem sre%\& bom karkoli želiš, tvoja družica, tvoja služabnica ali ‘J p. Včasih sem bila kruta, nora .sebična, veliko si mora' p trpeti zaradi mene .nisem hotela razumeti, da sem &1 ^4 htevna preko tvojih moči. Toda od tedaj sem premi51J%«i in ker se ne bojiš kljubovati javnemu mnenju 1 $ 1 vred, z mojo krvjo, z mojim življenjem, sem z duš° telesom tvoja. Prepotovala sem tn tisoč milj, da bo® f da ti to povem; vzemi me, tvoja last sem, ti si a10' spodar.« p? Ne vem, katera peklenska misel Je tedaj prešinil® ji monove možgane. Vzdignil je obraz iz stisnjenih 0 satansko hladnokrvno pogledal Indiano; nato mu > ^ blodil na ustnice straše nnasmeh, oči so se mu kajti Indiana je bila še lepa. ((Najprej te moram skriti,« Je rekel in vstal. , „0it. «Zakaj bi me tukaj skrival?« je vprašala; «nis* s t«”,’ dar, da me lahko sprejmeš in braniš, saj imam si, še na svetu, brez tebe bi morala beračiti na ulica® ffi no, niti družba ti ne more več očitati, da me ljubiš; v6,e ^ vzela nase... jazi... A kam greš?« je vzkliknila, dela, da gre proti vratom. jfj “ Oprijela se ga Je z grozo otroka, ki noče ostati trenutek sam, in se plaaila na kolenih za njim. (Nadaljevanje sie^ / St. 20 - Telefon 37-338. 85-823 - NAROČNINA: mesečno«00 itarih dinarjev) — Postni tekoči račun: Založništvo tržaSK®* jO UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCH1 6, II, TELEFON 93-808 in 94-638 - PoStni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA vnaprej četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna Številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih uuimjev/ — rosuu wkucj račun: &aioznistvo (n*1" j Trst 11-5374 - Zb SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglsaov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 160, finanftno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - MaU o«1®*1 beseda — Oglasi za tržaško in goriSko pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socdetš PubbUcitti Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst