RODOLJUB.
Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani.
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega, meseoa (ali Ce je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskoga društva" poSilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 16 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se po&iljati „Narodni TIskarni'' v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništva „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj
se Erankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
21. šter.
V LJubljani, dne 6. novembra 1897.
VII leti*.
Deželnozborska volitev.
V vipavsko-idrijskem okraju se vrši sedaj volitev volilnih mož za dopolnilno deželnozborsko volitev, katera se bo vrnila dne IG. novembra.
Ta okraj je skoraj četrtstoletja zastopal umrli Matej Lavrenčič, pokoren in vnet služabnik duhovščine, sicer pošten človek, ali popolnoma nesposoben za poslanca in brezpogojno udan klerikalni stranki tako, da se še govoriti ni upal, kadar to ni bilo všeč njegovim duhovniškim zapovednikom.
Dolgo let je sedel Lavrenčič v deželnem zboru in molčal kakor grob. Samo prošnje je priporočal, drugače pa se ni nikdar oglasil, ker ni imel zmožnosti, da bi bil primerno razložil želje in potrebe svojih volilcev. In dje-govim gospodarjem duhovnikom je bilo to po volji, ker jim ni bilo treba za vipavsko idrijski okraj nič storiti. Duhovniki so si misli i, dokler so imeli v dež. zboru in v dež. odboru prvo besedo, dokler so jih podpirali veleposestniki: čemu bi trosili za vipavski in za idrijski okraj, porabimo d nar rajši za take okraje, katere zastopajo duhovniki. Oe se bodo vipavsko-idrijski volilci
naveličali Lavrenčičevih obljub, katerih se nobena ne izpolni, jim pa porečemo, volite duhovnika, v okrajih, koder so izvoljeni duhovniški poslanci, se izpolni volilcem vsaka želja.
Tako zvijačno, tako hudobno so postopali klerikalci, dokler so imeli moč v rokah, in ker Lavrenčič ni spregledal njih namenov, se je slepo ravnal po njih željah. In tako se je zgodilo, da dežela za vipavsko-idrijski okraj v vseh letih Lavrenčičevega poslovanja ni čisto niv; storila, dasi je prav ta okraj nujno potreben deželne pomoči, tako, kakor malokateri drugi.
Ali čas, ko so bili klerikalci v deželaem zboru vse-gamogočni in so mogli deliti deželne podpore po svoji poljubnosti, je tudi potekel in nastopil je čas suhih let. Klerikalci so pretrgali vse vezi, katere so jih vezale na narodno stranko, in po izidu zadnjih deželnozborskih volitev so nabrusili nož ter storili sveto prisego, d > se z vežejo z veleposestniki in da kaznujejo tiste kraje, kateri so volili narodno-napredue poslance, na ta vadio, da postavijo tiste kraje popolnoma na suho in da tuli za najnujnejše njih potrebe ne dovolijo niti krajcarja.
LISTEK.
Puščavnik iz Laza.
(Povest, spisal Moric Z v 6 n i k.) I.
Tudi leto« obiskal sem staro teto v Prelesju — pripoveduje mi moj stari znanec in prijatelj — in ob tej priliki nisem zabil poseliti starega puščavnika na Lazu, s kojim sem se uprav preteklo leto seznanil. Napotil sem se nekega toplega pomladanskega jutra na Laz in na-letaj sem na starega gospoda, s dečega na leseui klopi pred ulnjakom; v roki držal je neko botaniSko knjigo, a videlo s mu je, da ni čital iz nje, temveč zrl je ves zamišljen v vodo za ulnjakom žuborečega potoka. Iz zelenega grma na domačem vrtu razlegalo 8e je čarobno petje slavčevo. Predstavil sem ee starcu in mu vošil »dobro jutro".
„Bog daj dobro jutro, mladi gospod", odzdravi mi starec 8 tihim, komaj umevnim glasom, »skoraj, da Vas nisem izpoznal; 8 starostjo mine nas vse in tudi spominI-
„()h, gospod, oprostite, Vi ste se v teku jednega leta, kar Vas nisem videl, pop Inoma izpremenili, tako, da Vas skoraj ni izpoznati", dejal sem pomilovalno proti staremu gospodu.
„Starost, starost", nadaljeval je starfc, „na plečih nosim že osemdeset zim in pa zraven še bolezen, ta, ta je poslednji Čas močno prste na-me položila; prvič sem danes po štirih mesecih iz postelje vstal. Vidim, da bo treba v kratkih dneh to solzno dolino zapustiti . . .*
Tolažil sem starca, da se lahko še vse na bolje obrn■< in da ni obupati.
„Ne, ni tako, mladi gospod*, dejal je pušoavnik iz Laza; moje ure so mi štete". — In baš zato ste mi dane«
Toda človek obrača, Beg pa obrne. Klerikalci so lovili veleposestnike, ujela jih je pa narodna stranka. Veleposestniki podpirajo narodno stranko in tako ima zdaj narodna stranka v deželnem zboru in v deželnemu odboru večino in sicer tako trdno, da klerikalna stranka proti njeni v.Jji ne more izposovati niti plesnjivega krajcarja za svoje okraje.
Kle ikalna stranka je pri splošnih volitvah v dež. zbor zmagala z zvijačo, z goljufijo in z obljubami. Obe tala je volićem zlate gradove, vse je obljubila, kar je kdo zahteval, ali izpolnila ni nič. Narodna stranka skrbi za vse okraje in dovoljuje zanje kar je neobhodno potrebno, za ielje in zahteve klerikalnih poslancev pa se ne meni. Klerikalci ne morejo v dež. zboru nič doseči iz svoje moči, in poskrbljeno je, da ne bodo mogli izpolniti nobene t.!8t-h obljub, s katerimi so preslepili svoje volilce. — Lastna  korist  veleva  torej   vipavsko-idrijski m vo-
lilcem, da si izbero poslanca, kateri ima zmožnost zastopati njih koristi in kateri se ne bo oklenil klerikalcev, ki so v manjšini in brez moči ter brez upliva.
Velava jim pa to tudi korist naroda Klerikalcem je blagostanje naroiovo zadnja skrb Oni niso prijatelji ne omike, ne napredka in ne gospodarske samostojnosti kmeta, njim je samo na tem, da bi vladali, ves narod pa naj jim tlačani, Imoviti in omikani ljudje pa nečejo duhovnikom biti brezpogojno pokorni, oni hočejo biti sami svoji gospodarji, tac h ljudij pa se klerikalci boje, kakor hudič križa, saj vedo, da se dajo prav najmanj omikani in najmanj imoviti ljudje, na lažje vladati.
Kdor izmej vipavskih in idrijskih volilcev je prijatelj omike, napredka in blagostanja vsega naroda, tisti naj glasuje pri volitvi, dne 16. novembra, za kandidata narodne stranke in naj se ne da na noben nači i premotiti, kajti klenkalizem je največji sovr.žnik narodov.
Politični pregled.
Politični položaj. Ob uri. ko izide ta list, je velika kriza morda že odločena. Kriza je dosegla svoj višek nunoli teden, pri prvem branju provizorne nagodbe z Ogersko. U^peb, katerega je združena opozicija dosegla pri tej priliki, je sicer le polovičarski uspeh, toda ta uspeh je dokaz, da ima opozicija moč in voljo, preprečiti pravočasno rešitev provizorne nagodbe. Položaj je s tem zadosti pojasnen. Proti obstrukciji ne moreta vlada in veČina nič opraviti in s silo se nagodbeni provizorij absolutno ne da rešiti. Kaj naj stori vlada? Odprti sta samo dvč poti: ali mora Badeni odstopiti, ali pa se mora poslužiti izrednih sredstev. V tem je javno mnenje jedino, ne ve se pa, katera eventuvalnost se zgodi. Za izredna tredstva, za odpravo ustave oziroma parlamentarizma se vin da se ne more odločiti. Stvar je nevarna, na odstop pa Badeni tudi ne misli, ker ga vlada ne odpusti. Kaj
se zgodi je še povse nejasno. Cesar se je vrnil na Dunaj in se posvetuje s svojimi svetovalci. Za sedaj se poskusi dognati provizorno nagodbo, če pa Nemci preprečijo nje vzprejetje, moramo biti pripravljeni na velike in važne premembe.
Državni zbor. Valed obstrukcije je bila večina primorana iskati izrednih sredstev, da dožene provizorno nagodbo. Sklenila je, da se v podnevnih sejah rešijo nujni predlogi, mej katerimi zavzemajo prvo mesto predlogi, n<j se obtoži ministerstvo, za prvo branje nagod* benega provizorna pa je določila večerne seje. Dogovorila se je, da dožene prvo branje v jedni seji, a to se jej navzlic nadčloveškemu naporu ni posrečilo. Obstrukc ja je to preprečila. Dotična seja je trajala nepretrgoma 25 nr, a dognati se ni mogla. Poslanec dr. Lecher sam je neprestano govoril celih 12 ur.   Stal je na svojem
dobrodošel, mladi gospod Vem, da Vas rado v. dnost navdaja, da izveste par črt.-o iz mojega življenja." Incipiam.
„ttodil sem se v malem galisko-poljskem mestecu ob ruskej meji, kot prvorojeni sin Moj pokojni oče bil je uradnik neke okrajne sodnije v vzhodni Polj -.ki, rodom Slovenec, in sicer zibelka mu je tekla ravno tu-le, kjer jaz Bedaj samotan m, Zh v zorni mladosti me je oče poslal v vojaško šolo v Prago. Po kratkih letih vstopil n ni kot poročnik nekega c. kr. dragonskega polka in služil več let zaporedoma v tedanji avstrijski Lombardiji, kjer sem se seznand s hčerjo nečega tržuškega trgovca, bivajo'-ega v Milanu. Emilija Villani — tako ji je bilo ime — postala mi je v kratkem času ideal, za kojim sem noč in dan strastno hrepenel; spoznal sem, da tudi ona se me je oklenila z vso dekliško ljubeznijo. Nad leto dnij sem se tak6 izprehajel v najtoplejšem solncu ljubezni, katero mi je Bijalo iz moje Emilije. Zalibogl po navadi
je vsaka ljubezen mladih ljnd j črviva — in bla je i moja ..."
Tu je starec prenehal; bolečine so mu govorjenje pretrgale, čez malo časa jel je nadaljevati:
BNajvečji moj prijatelj bil je tedaj sedaj že davno umrli nad poro nik Brili. Njemu sem razkril vso svojo ljubezen ter hinavca celo seznanil z gospodično Villani. Ker sem čez nekaj Časa opazil, da se me prijatelj vedno bolj izogiblja, in naposled sem ga o-lo zalotil na samotnem izprehodu ž njo. Bilo mi je dovolj I Ker v onem Času dvoboj ni bil nič nenavadnega, pozval sem tatu svoje sreče na dvoboj, kjer mi je pa on priza lejal se sabljo lahko rano v desno roko. Kmalu po tem je bil Brili prestavljen v neko spodnjeavHtnjako mesto in razumno, Ktnil'ja je šla tudi ž njim. Ker mi ni bilo mnogo več man življenja, mi je bilo všeč, da je igral moj polk I. 1848. važno ulogo v boju s sovražnimi Pijemontezt. Sovražna kroglja ni tudi meni pnzanesla; težko sum bil
mestu in govoril stvarno in logična. Podpredsednika sta bila tako utrujena, da nista mogla nadalje izvrševati svojih opravd, vsled česar se je seja pretrgala. Nemci so ta neuspeh večine raziričali za veliko zmago, toda zmaga je bila samo polovičarska. Nadaljevanje razprave o nagodbenem provizoriju je bila določena na dan 4. novembra in desnica je sklenila, da je dožene, pa če bi sej h zopet trajala 25 ur ali pa tudi 50 ur. Ni dvoma, da dobi bitko in da doseže prvo branje, na to pa — kakor rečeno; ni upati, da se provizorij pravočasno reši.
Predsedstvo poslanske zbornice. Minoli teden je predsednik poslanske zbornice, dr. Kathrein, pristaš nemške koliško-narodne stranke, presenetil vso zbornico. Nakrat je odstopil in takorekoč zbežal z Dunaja. Uzrok temu je, da ni bil zadovoljen s politiko grofa Badenija, niti hotel ustrezati zahtevam večine, zahtevajoče, naj predsedstvo postopa proti obstrukcijonistom z vso od ločnostjo. Kdo postane Kathreinov naslednik, še ni dognano Večina bi rada imela, da prevzame predsedstvo kateri izmej članov nemške klerikalne stranke, zlasti bi rada videla na predsedniškem mestu energičnega dr. Eben-hocha, toda stranka se brani in vsled tega misli večina ponuditi predsedništvo slovenskemu poslancu dr. Ferjan-čiča. Volitev predsednika se bode vršila najbrž še ta teden ali pa prve dni prihodnjega tedna.
Legitimacijski odsek je že razdelil referate o pro-testiranih volitvah. Z i nas je posebno važno to, da bodo naši poslanci poročali o izvolitvi treh laških primorskih poslancev, Bartolija, Mauronerja in Vezegnassija, kateri 80 bili izvoljeni le vsled sleparstev in nasilstev. Lahi so
v silnem strahu, da se izvolitev teh poštenjakov razveljavi.
Hrvatska. Tekom meseca novembra vršile se bodo v osmih okrajih dopolnilne volitve v hrvatski deželni zbrr. Madjaroni so bili volitev opozicijonalnih poslancev v teh okrajih razveljavili, a da si zagotovo zmago pri dopolnilnih volitvah, so pod pretvezo nemirov razglasili prav v teh okrajih preko sodbo ali „standrecht". S takimi sredstvi in ko je jako mnogo volilcev v ječi, seveda ni težko zmagati.
Srbija. Novo ministerstvo je že sestavljeno. Pred sednik mu je dr. Vladan Gjorg evič velik prijatelj raz-kralja Mdana. Splošno se sodi, di je to samo prehodno ministerstvo, katero se bode kmalu umaknilo liberalnemu min sterstvu, ki „uredi" potem državo tako, da bo raz-kralj Milan imel proste roke in bo mogel brez ovir izprazniti državne blagajnice.
Italija In trozveza Že dlje časa se govori, da se je Italija naveličala bremen, katere jej nalaga trozveza in da komaj čaka kdaj jej bo dana prilika, izneb ti se svojih zaveznikov in se zopet približati Franciji. Sedaj se je izkazalo, da je bil tudi jeden prvih italijanskih državnikov, general Robilant, bivši dolgoletni poslanik na Dunaji, odločen nasprotnik trozveze. V ugledni italijanski reviji je bilo te dni propriobčeno pismo, katero je general Robilant pisal v času, ko je bil minister vnanjih del, italijanskemu poslaniku v Berolinu in v katerem je naravnost priznal, da nalaga trozveza Italiji sicer žrtve, da pa jej nič ne koristi. To Robilantovo priznanje je po vsi Evropi obudilo nepopisno senzacijo.
Dopisi.
Z Vira, meseca septembra. Ni sicer posebnega pomena shod, katerega je pri nas sklicalo dne U. sept. sl< v. kat. del. društvo iz Ljubljane v gostilniške prostore
g. Janka Travna, podučen je pa bil v marsikaterem oziru. Naš kmet je spoznal v osebi govornika — kmet je tudi delavec! — svojega poslanca in svojega — neprijatelja!
rHnj*m v levo nogo. — Zdravniška pomoč mi je pripomogla, da sem čez par mesecev jel polagoma hoditi. Ker nisem bil več za vojaško službo, odločila mi je tedanja vlada primerno pokojnino in rt o iz službe odpustila.
Od tedaj sem bil popolnoma mrtev za svet. Sklenil sem za vselej se umakniti javnemu življenju. Poiskal sem Prelesje; na licu mesta, kjer je nekdaj stala koča mojega o«'- ta, zgradil eem si malo hišico in tu samotarim že — nad štirideset let. Z domačini občujem malo ali nič, radi tega sem jim zopern in ugibljejo vsakojake reči o meni.
00a — Emilija — koja mi je tako nezvesta postala, bila je naposled največja reva na svetu. Brili, vajen razkošnosti, zapodil jo je, ko se je je naveličal, in vrgel jo od sebe, kakor „ovenelo cvetlico".
Naključje je hotelo, da si je tudi ona izvolila prihodnje bivališče v Preletu. Nevedoč, da tukaj naleti nd me, nastanila se je v vasi pri nekej svoji sorodnici. Ona je naposled zblaznela, in kot tako jo je smrt zgrudila v zgodnji grob ..."
Tu je starec končal. Bolečine so ga navdale tako, da sva ga s pomočjo njegove strežajke, postarne ženice, spravila v postel o. — Ko sem se poslovil od njega, stisnil mi je roko, rekoč: „Moje ure so štete; ostanite zdravi, mladi gospod in ohranite v spominu puščavnika iz Laza! 8
II.
Mrtvaški zvon je zapel pri samotni cerkvici svete Uršule, ter svoje žalostne melodije razlival daleč na okoli raz hrib v dolino. V PreleBJu, malej vasi gorskega zakotja, zvedavo je stikalo mlado in staro, ugibajoč, kedo neki je „zatisml oči", kajti v mali predleskej vasi je bilo tako zvonenje nekaj nenavadnega, ne vsakdanjega. Ugibalo se je, kedo je bil v okolici bolan in kdo bi bil umrl? —
BAha, oni odurni in stari gospod iz Laza je umrl", pripovedovala je Caprinova Polona, jezična in sključena beračica, katera je znala v dveh farah za novice in bila ob jednem poznata opravi j ivka.
„Shod (doslovno po poročila .Slovenca* in „Slov. Lista1) je bi zelo dobro obiskan, tako, da ni nihče kaj takega pričakoval." — Precej nas je res došlo, kakor kmetov tako delavcev — še več pa žensk in nedoletnih otrok! Radi zadnjih bi svetovali, da naj prireditelji vedno skrbe, da se isti ne dopuščajo k shodom, kakor se je to pri nas godilo. Prvi govornik g. dr. Krek je poročal o dogodkih v državnem zb~ru, hvalil sebe, vse druge poslance pa grajal! Prisostvujočim se je že naravnost smešno zdelo govc rnikovo besedičenje in vpraševali so se, kaj pa je storil že v državnem zboru tolikanj sloviti dr. Krek?! Mej drugim rekel je dr. Krek: „Državne poslance (po poročilu „Slovenca" in „Slov Lista") bi morali volilci izkoriščati, (v „Slov. Listu" ,izkoriščevati4), zahtevati od njih, da spolnjujejo poslanske dolžnosti (v „Slov. Lista" /Jolžnosti poslanske1). — D ž&vne poslance naj volilci izkoriščamo?! Istina! Istina pa tudi to: čem manj hodijo taki poslanci mej kmete, ki tako spolnjuj-jo svoje dolžnosti kot g. dr. Krek, tem bolje za nas! Bolje! Beseda na pravem mestu! Koliko haska, koliko koristi imamo kmetje od dr. Krekovih govorov? N kakih — temveč še celo škodol! — Pred časom, pred par leti je dobil kmet v naši vasi še delavca za šestdeset novčičev in hrano na dan. Pojdi ga pa sedaj iskat — ne dobiš ga izpod dveh kron ali goldinarja in brane in še izvrstne, če storiš no vem kaj in to posebno ob košnji. No, in še s tem težko! Delavci smo zatirani 1 ti se poreče. Res, da je delavski stan zatiran, toda: kje?! Delavci v rudnikih, pri železnicah in drugih takih poljetjih trpe re? grozno in tem se mora pomoči, toda drugje se vse le preveč vpije! Seveda govorim jaz z ozirom na svoj kraj. Drugo 1 je morda drugače .. . Včasih, še predlanskim, sem dal dekli še 45 gld na leto in popolno obleko — lani in letos pa že 70 gld. ali 140 kron, dva robca (velikega in malega), j'dno krilo ter dvoje čevljev. Hlapcu sem dajal še lani po 5 gld. 50 — sedaj mu dajem po 7 gld. Pastirja sem pLiVval s 21 gll. in a 2G gld., sedaj ga pt jedva dobiš izpod :J2 gld. Kaj je vzrok temu?! Brez-
dvomno tudi nekoliko taki shodi kjer se zabavlja na vse mogoče načine proti delodajalcem, a ne razloči proti kt-riml Kmet je tudi delodajalec — in tako si misli — Bog ve vse kaj hlapec, delavec-poslu^alec o svojem gospodarju! Iz tega izvira nepokorščina, pomankanje delavcev. Pomankanje delavcev! Vse tišči (z ozirom na naš kraj), bodi ženskega ali moškega spola v tovarne, kjer je baje boljši zaslužek, več brezdelja — no, sploh vse dobro! Ti kmet pa vzdihuj pod težkim bremenom svojim, ti pa le garaj, se te bo že Bog usmilil in te rešil vsega
hudega
,Več pojem sedaj belega kruha v jednem
mesecu, kot sem ga pri vas v vseh petih letih. Rajše grem takoj „fehtat% kot pa „kmeta de!at"". Tako se je izrazil proti mojemu sinu moj nek danji hlapec. Precej imam še sedaj le na jez ku, toda ne bom toživec — ne bojte se! — o britkostih svojih, o britko3tih svojih sotrpinov — kmetov! Ne zdi se mi moško, pa tudi varno ne! G. urednik! Gotov vem, da padejo vsi klerikalni strijci in „Slovenec" in „Glasnik" na mojo kmet Ako osebo in na Vaš cenjeni list — psovali nas bodo kot sovražnike delavstva, kot kapitaliste, da, kot brezverce, ljudi brez srca in duše. Toda store naj, kar hote: resnice pa le s vsemi svojimi fanatičnimi izbruhi ne bodo zatajili t — „Kmet je delavec", je dejal v četrtek pri nas dr. Krek. Res, delavec je, delavec vseh delavcev! Zatiran, teptan povsod, kjerkoli se pokaže. Govori se pač toliko, toliko piše o kmetskih razmerah, da bi se pa kdo spravil z resno voljo na to peporno, kočljivo vprašanje — tega pa ne! Naši zastopniki, naši poslanci kmetskih občin, kje ste, kje? Ste li res (doslovno po besedah dr. Kreka) samo zato, da lmdte dremat v zbornico, pušit po parla-mentnih hodnikih sladkovonjive smodke ia jemat mastne dijete? Niše vprašanje, kmečko vprašanje, je pereče; ztto se ga vse tako ogiba, kot bi bilo strupeno I G. urednik! morebiti mi bo kdo očital, da to moje pisanje ni na pravem mestu, da dr. Krek ni kmečki poslanec, temveč poslanec delavstva. Ia temu odgovorite: „Kmet je tudi delavec!  Zanj je treba tudi kaj storiti.  Oa dosedaj na
„Kedo, praviš, je umrl" — oglasi se vprašujoč sosed Oplaznik — „oni dobri gosprd iz Lazi?*
„Da, oni, če ti pravim; a kaj ga nazivlja dobrega gospoda, hudir ga poduši", hiti opravljati Polona.
BSaj ti ni nič slabega prizadejal, Polona, da go-voril slabo o umrlem gospodu, kar se tudi ne spodobi", jo svari sosed Sodar.
„Kaj mi ni slabega prizadejal, pravite? — Linsko Moh sem se napotila na Laz-*, prav lepo sem ga prosila nij mi da ubogaj me par grošev za „šnops". Ali dani je dobro vid* I, kiko ljubim to pijačo, menite, da mi je kaj dal? — Dejal je: „Polona, ako si lačna kruha, ti dam, kolikor Te volja — a za žganje nimam denarja!" — In k ii nisem odjenjala, me je naposled po hlapcu dal od grati".
Lit I je prav, da te je nadleinico odgnal", dostavi kovač Muli u-, „sicer vsekako „čuden" gospod bil je rtujki, za-se je živel, kakor kak pu čavmk
Ali nekaj je veselilo tega puščav nika in to je bila lizika. Marsikateri poskus iz nje priredil si je v zabavo in nevedno ljudstvo imelo ga je zato za čudodelnika in „copernika" in se ga zato tudi ogibalo. Nekaterniki so kar naravnost izpovedali, da ni anaše vere" ali vsaj pravi kristijan ne'.
O pogrebnem sprevodu zbralo se je le malo število beračev in par kmetov iz Prelepa, kateri so pokojnika spremili do grob*. — Stari Luk« Rebernik, kateri je že marsikateremu na vaškem pokopališču grob izkopa), trdil je, da jo pred dvajsetimi leti ravno tu, kjer je sedaj skopal grob za umrlega puščavnika, iz L »za zagrebil neko umrlo gospo Vi I h ni. — Ni bilo pris ijeno puščav-niku iz Liza, nekdanjemu dragonakemi lajtnantu, združiti se v življenju s tvojo ljubljeno Emilijo, šele smrt ju je združila in zagrebla oba v jeden grob.
starost še nima nobene penzije, nobenih odlikovanj, če še tako mamo, bodisi 50 let, odlikuje zemljo svojo . . . On je samo steber države, on je samo lesen „štok", kamor se vse zaletuje ... On daje davek v denarju, davek v krvi — pri tem pa ni nikdar na varnem! Vedno se boji, da mu istega, kar je z velikim trudom vsadil, obdeloval — ne pobije toča in ne poje škodljivi mrčes. Pri nas bo letos vsa repa za nič; repno perje je od gosenic kar obleženo, tako, da ni več zeleno, temveč — rjavo-sivkasto! Krompir gnije, rž tako ni bila nič prida, kar je bilo pšenice in kar bo fižola — to jedino bo letos kaj vredno. — Kmet je spoznal v osebi dr. Kreka svojega neprijatel.a! Da! Veliko nas je namreč prišlo na shod zgolj le s tem namenom, da čujemo kaj — o sebi! G. dr. Krek pa ni v vsem svojem govoru o kmetu dru-zegi povedal, kakor to, da se je za nas dosedaj še bore malo (nič!) storilo, upa sicer, da pa se bo dobila po dolgem, težkem moledovanju tudi za nas kaka mrvica! Mrvice so za nas, za steber države! — Se nekaj! Primerjajočem o tem dr. Krekovem shodu poročila „Slovenca" z dnem 11. septembra in „Slov. Lista" z dnem 11. septembra mi se je čuden sum izbudil. Uredništva teh dveh listov morata biti namreč v neki zvezi! Dopis v „Slovencu", kjer se nam — s svinčnikom! — piše iz Viča, soglaša na nekterih mestrh s „Shodcm na Viču" v „Slov. Listu". Za danes naj bo dovolj, pa še drugi pot vtč; to pa naj si kmetje zapomnijo : dr. Krek je največji hujskač proti kmetskim posestnikom. Varujte se ga povsod. G.
Od Sv. Marjete, meseca oktobra. Tudi iz našega kraja Vam moramo nekaj sporočiti. Tukaj v naši župniji Sv. Marjete poleg Rimskih Toplic trdi župnik Janžek, da je vaš časnik „Rodoljub" zapeljiv in da je ferdaman vsakter, kdo ga bere. Gospod župnik ob nedeljah najraje psuje. Gospodarjem očita, da na vsak semenj hodijo, v cerkev pa ne. Zdaj pa pomislite, ljudje božji, kje bode pa kmet dobil denar, če ne za živimo, če jo proda? Da, župnik lahko dobi denarja n. pr. za pogrebe, za sv. maše in sploh za vsak cčenaš, ki ga na leci zmoli, dobi 10 kr., ubegi kmet mora se pa dolgo truditi poprej, predno lO.kr. skupaj spravi. A včasih še taka poje, da še za sol krajcarjev ni; župnik pa dan na dan v gostilni „Hotel Post" na kvarte igra, kar pa seveda ni greh.  Dalje daje župnik vsakemu človeku pri-
imke. Ko bi župnik malo bolje nase gledal in na svoje umazane dekle, da bi ne opravljale vseh ljudij, ki po cesti mimo farovža gredo, bi bilo boljše za njega in bi več spoštovanja imel, tako pa toži, da zdaj premalo spoštujejo duhovnike. Kdo je pa kriv tega, kakor sami gospodje? Naj pa živijo po svojej častiti službi, ne pa kakor včasih tobakarji, ko so tobak s Hrvaškega nosili.
Iz Brežic, meseca oktobra. „Če hočeš piti domače žlahtno vino, — Poznaš Bizeljščino? — Kje vino je čez štajersko starino, — Ki bi tak zdravo bio?" Zares, resnične besede iz stare pesmi M. Ahacelj-na. Se bolj pa so se te besede potrdile, ko smo razstavo grozdja na Bizeljakem 19., 20. in 21. septembra pregledovali, katera se je prav dobro obnesla, da moremo popolnoma trditi: razstava je bila zares krasna! Že zunaj je bilo vse prav okusno in lepo okinčano; ko smo pa v poslopje stopili, se je mogel vsak začuditi nad krasno in umetno dekoracijo, katera je bila narejena. Ne samo izbe, ampak tudi vhodi, stopnice, vse stene in vsi prostori 80 bili krasno in umetno ozaljšani. Še bolj pa se je moglo oko začuditi, ko smo stopili v izbe in zagledali zdravo, zrelo in prelepo grozdje, pri katerem so bile vse vrste zastopane, posebno pa plaveč, šipon (Mosler), moravna (Portu-gieser), r. rožica (Cufandier), rilček (Riesling), žlabnina (Gutedel), muškatelec, rulandec, kavčina (Kolner) itd. Posebno lepo je bilo tudi namizno grozdje raznih vrst. Štiri velike izbe so bile polne prelepega grozdja, belega in črnega, okusno sestavljenega, da se oko nagledati ni moglo ter se je bilo tudi težko od njega ločiti. Grozdja je biloMz Bizeljskega, Pisec in Sromelj, ker je bila sploh razstava za brežki okraj, in ker se vino iz teh krajev pod imenom Bizeljščina prodaje. Zraven razstave je bila tudi poskušalnica, kjer se je prav dobro domače vino, in sicer iz novih vinogradov na amerikanski podlagi poskušalo. Posebno se je odlikoval traminec, silvaner, rilček, burgundec in muškatelec, pri katerem so bili gostje tudi prav dobre volje. Obiskali so razstavo iz brežkega, sev-niškega, kozjanskega in šmarskega okraja, pa tudi iz daljnih krajev, kakor iz Savinske doline, iz Celja, Ljubljane, Maribora, Ptuja, Zagreba, še celo iz Gradca so bili gosti. Poskušavši ta vina, sem se spomnil zopet na pesem Ahaceljna, ki pravi: „Ne vogersko, hrvaško, laško vino, — Francosko, špansko ne; — „Ni zdravsega črez štajersko starino, — Za piti gladko je".
Slovenske in slovanske vesti.
(Dopolnilna deželnozborska volitev v vipavsko-idrijskem okraju) Volitve volilnih mož so se žo začele in narodna napredna stranka zmaguje tako, da je najboljše upanje na sijajen uspeh. V Vipavi so bili voljeni napredni narodni možje s 54 proti 25 glasom, v Pod-kraju je zmagala sijajno, dasiravno 80 hodili agitatorji celo iz sosednih občin agitirat za klerikalno stranko. Isto tako je zmagala narbdna napredna stranka v občinah Slap, Lože, Št. Vid, Planina, Ustje, Erzelj in
G o če itd. in tudi na Colu dobila jednega volilnega moža. Tudi v idrijskem okraju stoji vse dobro in vse kaže, da zmaga IG. t. m. kandidat narodne napredne stranke.
(Ljudski nhod v Vipavi.) V nedeljo, 31. oktobra vršil se je v Vipavi ljudski shod, kateri je iztekel tako velečastno, da je vsakemu, kdor je videl ta dan zavedno in omikano vipavsko ljudstvo, srce veselja utripalo. Narodna stranka je poslala Da shod svojega zastopnika dr. Tavčarja, kateri je bil jako slovesno vsprejet. Št. Vid,
Podraga in Vipava 80 bile v zastavah in postavljeni so bili slavoloki. Povsod so pri prihoda grmeli topiči. V Št. Vidu je občinski zastop z županom pričakoval dr. Tavčarja in ga po g. Filipu Vrt ovc u pozdravil. V Vipavi so vrli Loiani z zastavo čakali goste, pri vhodu v trg pa je pričakoval župan g. H ro vat in z občinskim za-stopom in čitalničnim odborom z zastavo goste ter jih presrčno pozdravil. Shod se je vršil na pristavi grofa Lanthierija. Predsedoval mu je graščak g. Karo! Maver, a udeležilo se ga je nad 10'jO oseb- O programu narodne stranke je govoril g. dr. Tavčar, o dolžnostih in nalogah prihodnjega poslanca pa g. Ivan Božič. Ude-ležniki shoda 80 viharno pritrjevali obema govornikoma. Vladalo je najlepše navdušenje, kateremu so dali ude-ležniki zvečer mej koncertom v krepkih napitnicah duška. Tako ljudstvo, kakor je vipavsko, se najde malo-kje na Slovenskem!
(f Anton Navratil.) Nekdanji dež. poslanec Anton Navratil, zasebnik v Meti.ki, odločen in neustrašen rodoljub, umrl je 21. m. m. v Tesanju v Bosni, kjer se je mudil pri netjaku, okrajnem predstojniku Mirku Navratila. Pokojnik je dosegel (35 let. Umrl je vsled srčne kapi.
(Obrtna nadaljevalna šola v Ljubljani) katera je združena z višjo realko, je — pod policijskim nadzorstvom in to vsled prošnje vodstva samega. Nemški profesorji ne morejo mej dijaki vzdrževati reda, največ ker se ž njimi ne morejo porazumeti in radi tega so poklicali na pomoč policijo. Zdaj imajo mej poukom vedno policaja pri roki.
(Sudmarkovska pevska združitev.) V soboto in nedeljo se je vršila v Ljubljani ustanovna slavnost d tu-itva „Sudmiirkischer Siingerbund". Društvo samo na sebi je provokacija slovenskega prebivalstva, ker že njega ime kaže, da reklamuje slovenske pokrajine za nemško državo. Ljubljansko prebivalstvo je bilo radi priredbe te slavnosti jako razburjeno vender ni bilo izgredov.
(Boj za solo.) Z Viča se nam piše: Žalostne razmere vUd.tjo v naši občini, cd kar so bile zadnje ob ćinske volitve, prepiri, sovraštvo, med starimi kakor med mladimi je sedaj v naši občini na dnevnem redu. Gre se namreč za to, kje se bode šola zidala; vsak pred svojim pragom bi jo najraje imel. Potrebni smo res pri nas šole, ker je Vič Glince velika občina in je mnogo mladine, ali tudi nekateri starejši možje so prav potrebni, da bi jih ie pošiljali v šolo. Najprej bi svetoval gosp. A. Ažmanu, da bi se šel še nekoliko učit v šolo olike, in tudi nekoliko fizike, ta mož postal je v zadnjem času tak fizik, da je preštudiral, da na Glincah ni za šolo, ker je preslab srak in da ni dobre vode, jako ga jezi, ker je zopet potrjeno, da se mora šola na Glincah zidati. Gospod Ažman, vprašamo Vas pa, 1.) koliko beračev je vendar na Glincah, za katere bi vi kedaj kak krajcar darovali, 2.) kje je več bogataše/, na Glincah ali na Viču. Svetujem Vam pa gospod Ažman, da se boste nadalje lepše obnašali v gostilnah in da ne boste poštenih glinških no i napadali z berači, kajti tudi Vi niste tak bogatin,
saj morate tudi vi iti s trebuhom za krah o m, ako [se hočete preživeti. V prihodnje še kaj več!
(Slovenske dopisnice s sliko) V kratkem se iz-dado dopisnice, ki bodo imele na čela glavo F. Prešerna, sliko Prešernove rojstne hiša. Gospa Skrinjarjeva v Trstu je izdala dopisnice s sliko Iv. Nabergoja, Miramara, Kon-tovelja in cerkve sv. Justa.
(Goriškim nadškofom) je po zatrdilu tržaških listov že določen poreško puljski škof Flapp, naslednik Fiappov pa postane neki prost Jordan.
(Jubilej hrvatskega narodnega jezika.) Dne 20. oktobra je bilo petdeset let, odkar je hrvatski jezik postal uradni jezik na Hrvatkem. Časopisje hrvatsko se je dostojno spominjalo tega dne in na primeren način pojasnjevalo pomen te petdesetletnice v kulturnem in v političnem oziru.
(Mestna hranilnica v Radovljici.) V mesecu oktobru 1897 je 100 strank vložilo 20844 gld 19 kr., 68 .strank vzdignilo 10.609 gld. 2 kr. 17 strankam se je izplačalo posojil 12.010 gld., stanje vlog 308.786 gld. 85 kr., denarni prdmet v tem meseca 77.624 gld. 79 kr. Kakor nam ti mesečni zaključki dokazujejo, priznati se mora, da ta važni denarni zavod, važen ne samo za naš okraj nega ti.di za naše sosedne okraje — jako dobro napreduje. — Komaj je preteklo jedno leto, kar je ustanovljen, sijajuo se nam prikazuje, kako zaupanje si je ta zavod na našem gorenjskem polju pr dobil, kajti v tej kratki dobi naraslo je stanje hranilnih vlog na 308.786 gld. 85 kr. od katerih je 217.213 gld. izposojenih na zemljišča, drugih pa naloženih na vrednostnih papirj h, menicah itd. Od dneva do dneva zaveda se naše ljudstvo koristi tega zavoda. Našim obrtnikom in kmetovalcem je veliko pomaganega s tem, da ta zavod izposojuje posojila proti odplačilu v malih obrokih, in sicer na poljubne dobe, tako da dolžnik, ako plačuje leto za letom od svojega dolga 6°/o na obresti in posojilo, uniči svoj dolg v 36 letih, 7% v 25 letih, 8% v 19'/, letih, 9% v 15 letih. Pomislimo pa nasprotno, da dolžnik, katari plačuje leto za letom 5% ah tudi v.hjh obresti same, ne uniči s tem svojega dolga ter plača že v 36 letih od 100 gld. dolga 180 gld. samih obresti, ostane pa še vedno 100 gld. na dolgu, da pa plača pri našem zavodu v tej dobi Le 201 gld. 45 kr. na obrestih in kapitala, in s tem uniči tudi svoj dolg. Da to korist in dobroto ljudstvo popolnoma razume, dokazuje nam tudi svota od izplačanih posojil, katera je v tej kratki dobi zgoraj omenjeno visokost dosegla. Dne 1. januvarja 1898 stopi zakon z dne 26. oktobra 1896 o neposrednih osebnih davkih v pravno moč. Vsled tega zakona plačati bode od vseh obresti, katere se h kapitalu pripišejo — pre cejšua svota davka, tuko, da bi vlagatelji, ko bi se jim ta davek zaračunal, od vsacih 4 gld. obresti dobivali 10 kr. manj. Ravnateljstvo tega denarnega zavoda pa je sklenilo, da bode ta davek tukajšnja mestna hranilnica sama plačala, tako da vlagatelji, kateri imajo pri tukajšnji mest ni hranilnici denar naložen, ne bodo vsled tega davka niti za najmanjšo svotico prizadeti.  S tem poka-
žemo že sedaj v tem kratkem časa, da hočemo svojim I vlagateljem ia našemu Ijndstvu, kar nam možno dobrega | storiti in pripomoči in pokazali v bodoče še na druge j načina, kar je sploh  namen  tega  denarnega zavoda, kajti s tem zaupanjem ki ga nam ljudstvo pripoznava, izkazuje se dober uspeh tega zavoda in dober vpliv za napredek v narodnem gospodarstvu v naši slovenski domovini, ter želet; je, da bi se vedno držali gesla : Svoji k svojim.
(Pozor slovenski kmetje !) V Vidmu na Laškem živeči agent Sivo Nardmi razpošilja po vsem Kranjskem tiskovine, v katerih obeta zlate gradove vsem tistim, ki se izs> lijo v Brazilijo. Ta človek je slepar, kateri vara ljudi, da jih proda v sužnjost. Gorje tistim, kateri se dajo zapeljati. Čaka jih gro na beda in strašno trplj-njo.
(V Ameriko se ne izseljujte!) Slovensko časopisje, ki gotovo goji odkr tosrčno zanimanje za blagor svojega občinstva, prizadeva si vselej in povsod zlajša-vati mu gorje, a tudi podajati vsa mog>ča sredstva in navodila v obrambo vsakoršne škode, opozarjalo je in svarilo na podlagi prežalostnih podatkov iz življenja nesrečnih izstljencev, neštevilnokrat pred izseljevanjem v Ameriko. A naše dobro ljudstvo je vedno še prelahko-
I verno. Ne more si tolmačiti, da more biti le dobičkarska izmišljotina, kar mu razni agentje in jednaki v-ternjaki govorijo o plodonosnih razmerah v Ameriki. Ako se tu ia tam kakemu izseljencu res posreči, si gmotno opomoči — kar pa gotovo ni n ti jedeu mej stotimi — vara jih le to naključje, ne premisle, da drugih 99 navadno žalostno na duhu in telesu propade. Da se vsi ne vrnejo, krivo je, da jim manjka k temu denarja, ali pa se tudi sramujejo, pokazati se uničeni ter praznih rok mej svo^ brate. Posebno sedaj so se razmere, po poročilih amerikanskih vlad samih, za delavce zelo shujšale. Več rudo kov je vstavljenih, kar je provzročilo, da tudi vsaka druga obrt močno propada in slabi. Ogromno števi'o delavcev in celih rod in je pri zdravih rokah in dobri volji za delati brez kruha in to večinoma av trijsko-ogerski izseljenci. Celo oni, ki so se v prejšnji dobi izselili, za časa, ko jo bilo d)v lj z-tsužka, iščejo sedaj zaman službe, dasi so krajevnim razmeram in jeziku pri* vajeni, kaj še le počno novo izseljenci! Ravno pretečeno leto izselilo se je iz našega c sar^tva ogromno število — nad 80 t soč. Kaj bo ž njimi, ako se j h vlada ne usmili in jim podeli — miloščino, kar pa je tudi dvomljivo, ke. tujec ostane tujec. „Ljubo doma, kdor ga ima!*
Razne
(Vsled strahu je umrl) te dni petletni Jos. Bevčič iz Jasna. Neki fantič nahujskal je nanj velicnga psa. Brvčič se je psa tako ustrašil, da se je zgrudil na tla in obležal mrtev.
(Samomori ) V Krškem se je na Avscevem kegljišču ustrelil sedlar Pongrac. V Konjski gori se je 70!etni Jože Urlah vrgel pod vlak, kateri mu je stri glavo. V Celji se je ustrelil domobranec Schlumpf.
(Umor na ulici.) V Gorici je delavec Pavlin na ulici uefrelil mesarja Spangerota in potem pobegnil.
(Surovost) Celjska dež. bolnica ima p seben voz, da vezi mrliče iz bolnišnice na pokopališče. Temu vozu se pripregajo navadni gnojni vozovi.
(Na smrt obsojen.)   V Bnlovaru na Hrvatskem je bil obsojen na smrt 22letm kmet M rt m Poljak   Poljak j je imel ljubavne razmere z nekim dekletom Ružico Ne-bojštč, ki pa mu je postala nezvesta. Dne 18. julija t. I. je »ašel Poljak svojo nezvesto ljub co v ljubirakovanju z i njegovim tekmecem Gjuro Jakopčičera. Ta prizor je toli i razburil Poljaka, da je zgrabil kolec in je neusmiljeno I pretepel svojo ljubico.   Za to ga je ljubica tožila na okrajnem sodišču v Koprivnici.  Poljak je prosil, da bi dekle umaknilo tožb),   A ker tega ni hotela, jej je pis-meno grozil s smrtjo. To pismo je predložila sodišču in j Poljak bi imel biti zaort.   Ko je toženec zvedel o tem, j počakal je dekleta z samokresom in jo u m tre M v glavo. Morilec je tudi priznal zločin in sodišče ga je obsodilo i na smrt.
(„Društvo proti proHJačenjua) ustanove baje prihodnji mesec v Zagrebu. To društvo bode skrbelo, da dobe reveži redne podpore, a potem ne bodo smeli več beračiti. Tudi pri nas bi bila kaj umestna ustanovitev takega društva; saj je zlasti ob nedeljah in praznikih na vseh potih in po vseh gostilnah neštevilno beračev, ka-
vesti.
teri razkazujejo svoje hibe. odurne rane i. dr., kar človeka prav nemilo d me Tudi ni moči vedeti, kdo je res potreben in kdo le iz lenobe ia skoposti bera'i. Podpirati uboge je sicer naša dolžnost, toda marsikdo greši na račun ljudomilosti.
(Poživinjeu sin.) Josip Hein iz Lamberga na Gorenjem Avstrijskem je 1. 1887. zažgal neko gostilno in dve drugi hiši. Za ta svoj čin je dobil 10 let ječe. Kazen je dostal 25. septembra. Povrnil se je k svoji 761etni materi, ki ga je vsprejela, kakor jej je velevala materinska ljubezen. Da ne bi bila storila teg i! Bog ve iz kakega uzroka jo je dne 10. m. m. zadušil poživinjeni sin. Del jej je vrv okolu vratu. Ko so ga zaprli, priznal je z groznim c'nizmom, da je umoril svojo lastno mater.
(Neverjetno pa vender mogoče) Smešmca v „Do-mačem PrjaHju" (priloga „Mirau), kako je neki kmet kuro zakl-tl, ki je pridno nesla radi tega, da bi 100 jajeo na jedenkrat dobil, ne še le vsaki dan vsako posebej, je pač „bda vrana". Ta kmet je bil gotovo v deveti deželi doma, na Slovenskem (stavim glavo) ga ni tako „zabitega". Slišal sem „na Kožahiji" nekaj nasprotnega o nekem »mestnem uradniku", ki je jako rad jajc i jedel. Njegova kuharica je bila večkrat v zadregi, kje jih do biti V tako sitnost je bila zapletena tudi nekega zim-skegi dne, ko je bilo v shrambi le še jeduo jajce, v času, ko je trda za jajc*, a „gospoi* jih mora imnti, vzemi jih, kjer hočeš. Tu li ni trgu jih ni bilo danes nič na prodaj. „Šentana sitnost*, je godrnjala konečno nevozna, „ k j e jih naj dobim!" — „Kaj?" je radovedno vprašala sključena žemca, čepe' pri raztrgani košari, ženica ki je skrivaj ve5 beračila, kakor p i prodajala, „kaj?* — „Jajca. Naši jih hočejo vsaki dan imeti. Pa jih ni vselej dobiti. Se jih nikoli ne preobjejo," kupčevalka netaktno klepeče. — „ Ali bi radi imeli, da bi jih vaši več ne
jedli?" — „Ničesar rajši." — ,To lahko jaz naredim."
— Obe smukneta v stranski kotiček na pom^nek. Kuharica obljubi ženci spodobno nagrado, jo pelje do stanovanja, da ji tudi na zabtevanje jedno jajce, katero je še gl štala in pove, kdaj pride uradnik domu. — Ženica se vsede na prag. postavi košaro tik sebe in čaka, da pride gospod. - „S praga strani! Kaj čakate tukaj?" je bila uradnikova beseda, ko je hitel k južini. — „Ke-ke, ke .. . kmalo." — „Nimam časa čakati." Z nevoljo potisne došli nadležnico na stran in prestopi — „Saj se ognem. Nisem mogla, ker ravno sem jajce nesla," rekši vstane ženska in pravo kurje jajce se izvali izpod nje. — »Kaj, take babe jajca nesejo? — Fej!" — In cd tiste minute ni dotičnik več jajčnatega jedila pokosil.
— Ta je prav tako pametna, kakor tista v „Miru". — L. Štor man
(Potres na Češkem.) V severozahodnem kotu Češke so imeli v ponedeljek, 25. minulega meseca ob 3., ob 5. in ob 8/46. uro zjutraj več potresn h sunkov, ki so prouzročili sicer mnogo strahu, a ne veliko škode. Potres se je ponovil ob 8 uri 45 minut zvečer t>r je bil naj-močne ši, Vse je bežalo. Vso noč so se ponavljali sunki in tudi v torek se je še zemlja zibala.
(Tri ženske so se zadušile) pri L škovicu, v bližini tlorentinskega rova, kjer so pobirale ostanke premoga. Udri se je namreč velik kos zemlje in ž njo sc se udrle tudi ženske. Odkopali so že velikansko zemlje, a sedaj še niso prišli do mrtvecev.
(Nesreča v cerkvi) V vasi Konolov v okraju Koclov se je začul nedavno pri popoludanski službi božji v cerkvi klic: „ Ogenj!" Nastala je tolika gnječa, ker so hoteli vsi na prosto, da je bilo 45 ljudij zadušenih in 80 pohabljenih.
(24.000 goldinarjev strgal.) Iz Debrecina se poroča sledeče: Odvetnik Albert Herzanvi se je preselil v novo stanovanje, a svoje vrednostne pap rje je pazab 1 v neki stari omari v prejšnjem stanovanju. Na dan neke poroke je pustila v hiši stanujoča Schwarz svojega devetletnega sina ter še dva druga dečka v bivši odvetnikovi sobi. Otroci so našli v omari zapečateni zavitek, v katerem so bili Herzanvjevi vrednostni papirji; igraje so jih strgali, ter jih nekaj celo na cesto vrgli, katere so našli potem orožniki. Škode je 24 000 gld. Ker je Her-zanyja baš takrat ostavila tudi soproga, je reveš skoro zblaznel.
(Pet grških duhovnikov, obsojenih na smrt) je turški sultan pomilostil. Obsojeni so bili radi veleizdajsNa a presedati jim bo sedaj le 15letno kazen v ječi. Deset drugih grških duhovnikov pa, ki so se z orožjem borili proti Turkom, je obsojeno na 20letno prisilno delo.
(Strašen morilee) Bi ši seržant Bacher je umoril tekom treh let, kolikor je doslej dognano, 19 ljudij, večinoma žensk. Bacher je imel pravo morilsko bolezen. Ker ga ni hotela radi telesne grdobe nobena ženska, maščeval se je nad svetom s tem, da je umoril, kogar je le mogel.
(Lepota ali slava?) Neki londonski žurnal st se je dolgo bavil z vpr šaojem, česa si ženske bolj žele: lepote ali slave. Obiskal je štiri najbolj znane in najslav nej*e angleške pisateljice, katerih pa nobena ni bila niti malo lepa ter jim je stavil vprašanje, li cenijo lepoto bolj nego slavo ali narobe. In vse štiri so si želele — lepote, češ, lepa žena privabi z jednim samim pogledom ves svet k svojim no am.
(Štrajk radi poljuba.) V nekem kraju v Pensylvaniji je bil te dni neki Nemec Kissinger odpuščen iz službe v ondutni tvornici, ker je — tako se vsaj zatrjuje — poljubil neko delavko mej delom. Vsled tega so zapustili vsi delavci in vse delavke tovarno, ki stoji sedaj prazna.
(Kakor ti meni, tako jaz tebi!) V neki bruseljski banki, katere ravnatelj je bil Francoz, so službovali trije Nemci. Nekega dne so prišli Nemci v fraku in s cilindrom v urad. Ravnatelj se je temu začudil; vprašal je I uradnike, kaj li to pomenja. „Danes se spominjamo sreč nega dne pri — Sedanu" (kjer so Nemci pobih Francoze), so mu odgovorili predrzni Nemci. Ravnatelj se je temu žaljivemu odgovoru nasmehnil ter molčal. Nekaj dni pozneje pa je poklical vse tri Nemce k sebi in dejal : „Vsakemu svoje; zadnjič ste vi praznovali dan pri Sedanu, dines pa obhajam jaz bitko pri Jeni in spomin-jajoč se slavnega Napoleona vam kličem: hodite 1" In zapodil jih je ia službe.
(Vedno maskiran) hodi baje amerikanski rod Indijancev, stanujoč v gorah Wyominga. Ti ljudje — mladi in stari — imajo na obrazu vedno krinke.
(Nesreča na železnici) Ekspresni vlak, ki vozi mej Novim Jork;.m in Bufalom, je planil s tiru v reko Hudson. Stroj in 7 voz je padlo v valove, 28 ljudij je utonilo in le nekaj so jih rešili.
(Sredstva, da se Francoska zopet obljudi.) Kakor znano, na Francoskem ljudstvo izm.ra, ker zlasti v višjih krogih stariši sami določajo število svojih otrok. Ker se je pa to samovoljno določanje tudi mej navadnim ljudstvom razširilo, ubijal si je predsednik Gervais Seine,-departetnenta glavo, kako bi se temu v okom prišlo. Stavil je predlog, da dobi vsaki oče, kateri n ma nad 1000 gld. letne plače, za vsakega otroka, pri tretjem pri-čen^i, letnih 50 frankov nagrade.
(Škaudal v gledališču.) V Milanu, v gledališču „Dal Verme", so igrali 26. ra. m. Puccinijevo opero „BohemeM. Sredi dejanja pa je planil beneški trgovec Antonijo Scalari na generala Aodenonija in njega soprogo, ter ju začel s palico pretepati. General je zg abil sabljo, d* bi bil udaril trgovca, tedaj pa so priskočili sluga in gledalci ter zabranili nesrečo. Trgovci so takoj zaprli. Opera se je pretrgala. Kaj je vzrok napadu, ni znano.
(Kdo kupi železnico?) Iz Št. Pavla v Minesoti se i poroča: V ponedeljek se proda v Omahi (Nebraaca) j Union Pacifikna železnica.
(Milijonar — morilec.) Iz Genfa v Švici se poroča I dne 18. m. m., da so ondu zaprli ravnatelja bombaževe : tovarne, ker je zavdal svoji ženi, da bi se oženil s svojo I ljubimko. Morilec je večkratni mil jonar.
(V 33 dneh okolu zemlje) bode mogoče priti, ko dovrše sibirsko železnico. Glavne postaje bodo: Nev-Jork, Bremen, Petrograd, Vladivoatok, Sin Francisko in končno zopet Nev-J irk.
(Poper izvrstna obrana.) V Cutuvoru, selu v Bol gariji, eo razbojniki po noči napadli nekega krčmarja. Ker ni imel pri rokah orožja, zgrabil je v s>li pest zmletega popra ter ga potul razbojniku v oči. Ta je jel kričati in jokati in njegovi tovariši, ne vedoči, kaj ae je zgodilo, so ubežali. Sosedje pa 80 prihiteli ni krik nabojnika in ga še dobro naklestili. Tako je rešil poper krčmarja iz nevanosti.
(Koreanski car.) Naslov je tako mikaven in tako — internacionalno zanimiv, da bi se dal porabiti kakor naslov kaki moderni veseloigri. Koreanski car je danes samostojni cesar, to pa radi tega, ker sam ne ve, čegav „vasal" naj bi bil, ali vasal ruskega cara, ali japonskega Mikada. Stvar je taka: do pred japonsko kitajske vojne je bil kitajski cesar jedini imperator nebeškega kraljestva, ki je imel pravico dopošiljati „sveti k dedar" svojemu podkralju anamskemu, birnamskemu in koreanskemu To se je spremenilo po nesrečni vojni z Japonsko in kralj koreanski dela svoj koledar sam za-se in je torej samostojni „Koreanski car" — kar se tiče koledarja.
(Nekaj za smeh.) V Milana se je vršila nedavno sodna razprava proti dvema trgovcema, ki sta neki gospej mesto popra dala nekega prahu, v katerem je bilo na-mešanih mnogo škodljivih stvari. Na sodišče je bil povabljen izvedenec. Na predsednikovi mizi je bilo 17 kilogramov „popra". Ko so odprli zavitke, najbrže malo ne> revidno, dvignil se je iz njih droben prah v zrak, ki se je hitro razprostrl po dvorani. Nasledki tega niso iz-
ostali : predsednik, sodniki, državni pravdnik, pisar, zagovornik s poslušalci in zatožencema vred so zače'i nepretrgoma kihati. S kihanjem zajedno se je glasil bučen smeh po dvorani in ker se je ta situvacija kooečno zdela preneumna sodnikom, oziroma, ker je bil dokaz o uplivu popra prejasen, bila sta oba obtoženca rešena obtožbe in mej smehom in kihanjem se je razšlo občinstvo.
Poučne stvari.
Brananje pšenice pomladi. Pomladi se morajo prehraniti take njive s pšenico, ki se rade utrdijo po vrhu, ko izhlapi zimska vlaga in na katerih rad raste plevel. Za brananje ne sme biti njiva premokra, ne pre-suha. Ne smejo se lomiti večje grebe, pa tudi se prst ne sme maz*ti. Vreme mora biti gorko, pa vendar ne prevroče. Najbolje je braoati oblačen dan, kadar je pričakovati dež a, a se mraza ni bati. Posebno dobro je brananje, če se po vrhu pognoji s čilskim solitrom.
Kako se spozna spol pri golobih? Vzemi goloba v obe roki in rabJo mahal ž njim semtertja. Golobici se pri tem rep vzdigne, golob ga pa povesi.
Kakšno mora biti dobro meso? Dobro go veje meso bodi svežerudeče srednje bar?e z jedrnato, trdo, belo tolščo preraščeno. Če je bolje blede barve, je bila goveda slabše krmljena in me80 n tako tečno. Ca je meso modri kastorudeče z rumeno tolščo, je to znamenje, da je od stare govede.
Bfovtt pijača zoper mrzlico. Izvrsten pripomoSek zoper mrzlico je K a t hr e i n e r je v a sladna kava, navadno imenovana Kneippova kava. To je spoznal dr. med. P r ager v Elber-feldu. Opazil je narar č večkrat pri mrzličnih boleznih, da mnogim bolnikom, otrokom in odraslim osebam, ni ugajala navadna voda, pa tudi ne z malinovcem ali s citronovem sokom, če so jo pili za žejo dlje časa. N' koliko si jih je zaželelo požirek kave, ki jim pa seveda ni koristila zaradi hude vročine; kajti zrnasta kava, kakor zrano, razgreva in r zburja. Dr. Prager pa si je pomagal s piiačo, ki je neškodljiva, ali po okusu z. lo podobna zrnati kavi; zapis«! je namreč Kathrenerjevo kavo, katero je moral bolnik piti mrzlo. Vedno je mrzličnim bolnikom ta pijača pogasila žejo, pa tudi dobro jim je del njen užitek, ko so zadostili svoji želji po navadni kavi, ki je prepovedana v bolezni. Sladna kava torij vpliva tudi na p 'čutke bolnikove. Veseli ga, da se mu je izpolnila željn, in to pomaga, da hitreje ozdravi. Za bolnike, ki jih kuha huda vročina, je primešati mrzli ali hladni sladni kavi jedno ali dve žličici citronovega »oka, Tudi ta pijača je že izvrstno pomagala pri pliučnici, gripi (uiHuenzi) davici, vnetici bcgalk, vnetici in trganju, mrzlici p; i ranah In želodčni oteklini. Ker jo K-ithreinerjeva sladna kava prav po cen, si mora tudi najubožncjši človek pripraviti to pijačo xoper mrzlico, imovitejSim pa je tudi nadomestek za nezdravo zrn>ito kavo, ob jednem se pa v bolez .i lahko privadijo tako zelo ugodni sladni kavi, da jo potem pijo tudi zdravi čisto ali vsaj kot jako ukusno primes z zrnato kavo.
i:
Velik <li»l»ieel£ v k4)ft|>o(lliiJNtvu iuiatf, ako rabin pristno sladno kavo. Zasluga tvrdko Kathreiner je, da je vpeljala s popularno „Kneippovo kavo", kije slavna po vsem svetu, rihtuo sladno kavo, ki ima vsled svojo posebne priredit e okus robove kavo tor je radi tega tako zelo priljubljena. Vsakdo bo Knoippove kavo naglo privadi ter jo pijo čisto ali pa kot primes bobo i kavi. Nobena gospodinja naj zato ne zamudi, čim preje upeljati to zdravstveno nedosežno in po okusu izvrstno kuvo. Ker pa je v trgovini mno^o sleparskih, iz dobičkaželjnosti izvirajoči^ posnetkov Kueippove kave, svarimo vsakogar, naj bode pazen, kadar kupuje Zahtevati je torej izrecno vselej Kathreinerjevo sladno kavo v originalnih ovojih s sliko župnika Kneippa in s podpisom Kathreinerja. Vsako drugo znamko ali odprto prodajano
Zemljo za zelenjavo prekop I j i 50 do 70 centimetrov globoko, s tem doženeš, da bodeš pozneje imel polovico manje dela, zelenjava bode bolje rastla, zemlja ostane sveža, gnoj več izda in toliko ni treba okopavati in pleti.
Llzalna bolezen pri govedih in ovcah. Ta
bolezen nastane, če se daje živini krma, v kateri ni dovolj apna in fosforne kisline. Posebno boleha za to boleznijo živina, ki se krmi s senom iz suhih let ali se pa goni na slabe pašnike. Ko živali zbole, začno lizati in grizti kamenje, prst, les in usnje. Z valim se izmeh-čajo kosti in se jim rade lomijo. Taki živini se mora dajati dobra krma, preš in otrob, potem pa na dan 30 gramov bazično fosfornega kislega apna, konjem in goveđim, teletom, ovcam in praš čem pa 10 gramov.
Mravlje se odstranijo od sadnih dreves, ako se z zmesjo pečmh saj in ianenega olja tanko krog okoli debla namaže. Ondi čez nobena mravlja ne prestopi.
kavo treba zavrniti. Hudobneži lažejo, da s<) po Kneippovi smrt ne fabrikuje več pristna sladna kava, nego da je stopil na njeno mesto neki drugi fabrikat. Naj se ne pusti nihče varati s temi lažmi, kajti Kathreinerjeva tvrdka si je pridobila za vse čase pravico, da postavlja ranjcega gospoda prelata Kneippa ime in sliko kot znamko na jedino pristno sladno kavo, katero bo v isti zvrstnosti izdeljevala tudi poslej.
CLdjT" Prihodnja številka dne 20. novembra 1897.
.RODOLJUBA" izide
Tržno cene v Ljubljani
6 novembra 1897.
			kr.			
Pšenica, hktl.....		n	BO	Špeh povojen, kgr.    , .		68
Rež,	■ ....	1 8	20	Surovo maslo,  „      . .		84i
Ječmen,	i       .   .   . •	6	30			03
Oves,	i) ....	6	20	Mleko, liter.....	—	io;
Ajda,	„ ....	8	hi)	Goveje           meso, kgr	—	64
Proso,	n ....	7\20		Telečje „	;eo	
Koruza,	n ....	6 10		Svinjsko „	—	
Krompir,	n ....	250		Kofitrunovo        „ „	—	m
Leča,	n         •    -    « •	12	—		—	50
Grah,	ti ...	12	—	Golob.......	_	16
Fižol,	t»         •    > i	10	■	Seuo,   100 kilo ....	1 78	
Maslo,	kgr.   . .	—	M	Slama, _    „ ....	1	70,
Mast,		—	70	Drva     trda, 4 Ometr. .	7	10
Speh svež	■     « •	—	60	„   mehka, 4 „	1	so:
priporoča vNdrodna Tiskarna".
Loterijske sreeKe.
Dunaj, dne 30. oktobra: Trst, dne 23. oktobra: Gradec, dne 30. oktobra: Praga, dne 27. oktobra: Line, dne 23. oktobra: Brno, dne 3. novembra:
3, 73, 14, 67, 61.
57, 50, 9, 12, 47.
37, 85, 82, 31, 65.
35, 24, 72, 88, 30.
42, 85, 17, 74, 27.
15, 86, 61, 11, 77.
Vožnje karte in tovorni listi v
A m e r i k o*
Kralj, belgijski pestni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v
Novi Jork ia Filadeifijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade.
Pojasnila d je radovoljno
koncesijonovana potovalna pisarna
E. Schmarda
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 4, (pritličje na levo).
Pekovski učenec
vzprejme se pri T-uliJu IToTT-ljania., ptkarju v Medvodah.
Prodaja vina.
Imam v kleti okoli lOOO hektolitrov naturalnoga črnega, rudečega ln belega vina. Ceno
namiznega vina od 10 do 25 kr. Refbško v sodčkib od 30 do 40 kr. Pristni isterski kognak, žgan iz vina od 1 gld. do 1 gld. 80 kr liter. Vse postavljeno na tukajšnji kolodvor. Večje partije vina po dogovoru ceueji.
A. M. Pujman, Dignano, Istra.
I W°plJ
iie «3»—
VsiJ.Ii
kdor ljubi okusno kavo. hoče zdr»-» ostati ln ai ka) prihraniti
Poučna knjižica za vsakega! Cerkvene pristojbine
(štoliiiiiu) za Štajersko, Koroško in Kranjsko.
Cena 8 kr., s poštnino 10 kr. Spisal, založil in prodaja Rok Drofenik v Celji
Lekarna „prl Mariji Pomagaj" v Idnbljanl.
P3T Novo urejena **^3J
lekarna ^pri Mariji Pomagaj"
M. Leusteka, Resljeva cesta št. 1
po eg mesarskega mosta v Ljubljani
priporoča  gospodarjem  in  kmetovalcem - živinorejcem
izvrstni redilni prah za živino
konje, govedo in prašiče
jeden zavojček z rab. navodom 30 kr., dvakrat toliko 50 kr.
Velika zaloga vseh preizknSenih, kborno delujočih domačih zdravil, katera se po časnikih in cenikih priporočajo kot izvrstna sredstva pr. ti raznim boleznim. — Razpošilja sn vsak dan dvakrat s poŠto.
Realjeva oeita it. 1 poleg mesarskegamoatn.
V vsekem poštno - oddajnem okraji, v vsak* j fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega avstrijskega podjetja pive vrste. Pismene ponudbe pod „V. U. Gr." Gradec, poste restante.
Posestvo na prodaj
na Selu pri Zagorji ob Savi
obstoječ • iz biše z opeko pokrito, kozoloa z G okni, njive, travnikov in gozda (bosta) za ceno 4000 gld.
31 u ti ju. Kos,
posestnik.
Selo pri Zagorju ob Savi.
Največji izbor. ^ J2
„;j Skrbno 'ti;delovanje
dugo s f z iu Te n
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisek .Narodne Tiskarne" v Ljubljani.