Cena Din 1— Poštnina platana o gotovini Stcu. tes V fjublianl, torek, 27. tulila 193F foto II. —itirr: Španski prepir med velesilami Vprašanja, prothrprašanja, odbori, pododbori. V Španiji pa teče kri dalje London, 27. julija. Na seji odbora za nevmešavanje je zastopnik Anglije prebral seden) vprašanj, ki jih hoče Anglija predložiti 26 državam odbora za nevmešavanje in ki se vsa tičejo stališča, ki ga bodo zavzele do angleškega načrta. Vprašanja so naslednja: 1. Ali uaj mednarodni častniki še nadaljujejo nadzorovanje na ta način, da se bodo vkrcali na ysc ladje, ki so namenjene v španska pristanišča, če se naj nadzorstvo na kopnem obnovi. 2. Ali naj se nadaljuje dosedanji način pomorskega nadzorstva po mednarodnih bojnih ladjah ali pa naj sc ukine in nadomesti z nadzorovanjem P« komisijah, ki bodo postavljene po posameznih pristaniščih. 3. Ali naj se vsi prostovoljci, o katerih govori angleški načrt, umaknejo in če se naj takoj ustanovi poseben odbor, ki se bo pečal s temi vprašanji. 4. Ali so posamezne države pripravljene sodelovati pri praktični izvedbi umika prostovoljcev. 5. Ali naj se obema borečima se strankama priznajo pravice vojskujočih se držav brezpogojno ali Pod pogoji, ki jih je stavil angleški načrt. 6. Ali naj se postopek izvaja po temle redu: a) ukinitev pomorskega nadzorstva, b) nastavitev nadzornikov po pristaniščih, c) imenovanje odbora, ki se bo pečal z umikom prostovoljcev, d) priznanje pravic vojskujočih se držav obema taboroma v Španiji ali pa kakšen drugi način. 7. Ali naj so pooblasti angleško vlado za neposredna pogajanja z obema taboroma v Španiji glede umika prostovoljcev in glede priznanja pravice vojskujočih se držav. Po prečitanju imenovanih sedem vprašanj in po krajšem vzpodbujajočem govoru angleškega zastopnika, se je začela silno dolga debata, ki je trajala štiri polne ure. Najbolj značilna je bila izjava sovjetskega poslanika, ki je brezobzirno in suhoparno povedal, da njegova država pod nobenim pogojem ne bo generalu Francu priznala pravice vojskujoče se stranke, marveč da ga bo vedno smatrala za upornika, na visokem morju pa za navadnega pirata. Nato je govoril italijanski zastopnik grof Grandi, ki je rotil angleško vlado, naj nikar ne razpošilja svojih sedem vprašanj med članice odbora za nevmešavanje, ker bi to rešitev španskih težav le zavleklo in angleški načrt onemogočilo. Pooblaščen je od svoje vlade, da izjavi, da Italija sedaj sprejme angleški načrt pod pogojem, da se na njem nič več ne spreminja. Od svoje strani je Italija pripravljena prav tako predložiti članicam odbora svoja vprašanja, ako bi Anglija vztrajala na tem, da svoja vprašanja razpošlje po Evropi. Italijanskemu poslaniku se je pridružil tudi nemški, ki je dodal, da so angleška vprašanja nepotrebna, ker ne prinašajo nobenega pojasnila in puščajo vprašanje prostovoljcev tam, kjer je. Tudi nemški poslanik je dejal, da ima pripravljena vprašanja, ki jih hoče Nemčija 6taviti evropskim državam, ako bi Anglija vztrajala pri svojem namenu, da razpošlje svojo listo. Nato se je dvignil še portugalski zastopnik, ki je izrazil željo, da prečita vprašanja, ki jih portugalska vlada želi nasloviti na 26 članic odbora za nevmešavanje, ako bi Anglija od svojega namena ne odstopila. Francozi in Sovjeti pravijo da so siti govoričenja Na koncu se jo jezno dvignil francoski veleposlanik in v suhoparnem tonu izjavil, da je boljše, da odbor neha s svojim zasedanjem, kajti njegova vlada ni voljna poslušati debato o vprašalnih listah, medtem ko se na njeni moji v Španiji dogajajo dogodki, ki varnost francoske dežele nevarno ogrožajo. Francoska vlada da ne bo dovolila nobene koncesije, preden ni odšel zadnji prostovoljec iz Španije, in bo sama s svojimi lastnimi niočmi prevzela varstvo svojih interesov, ker se je sedaj prepričala, da nekatero velesile odbor za nevmešavanje izkoriščajo samo zato, da zavlačujejo borbo na španskih tleh. Za Francozom je vstal zopet sovjetski poslanik Majski, ki je ponovil svoje prejšnje zagotovilo, da se Rusija ne bo spuščala v nobeno debato o vprašalnih listah ter o ustanavljanju novih odborov ter pododborov teh odborov, ampak da bo s svojimi lastnimi sredstvi branila interese, ki jih ima na španskem področju. Predlog 7 vprašan! zavržen Po teh izjavah je moral angleški zastopnik na svojo žalost izjaviti, da ne vidi nobenega izhoda in da silno obžaluej, ker so posamezne države zavzele odklonilno stališče do angleških vprašanj. Izrazil je upanje, da francoski in sovjetski zastopnik še nista povedala svoje zadnje besede. Nato jih je prosil, naj 6e zberejo na novo sejo v petek popoldne. Predlog angleške vlade, da razpošlje svojih sedem vprašanj evropskim državam, pa je bil zavržen. Preokret? ItaSifa in Nemčija popuščata V večernih urah so razglasili londonski časopisi, da so zasebna pogajanja med Anglijo in ostalimi zastopniki držav ipak dosegla toliko, da so Nemčija, Italija in Portugalska pristale na to, da se takoj umaknejo vsi prostovoljci iz Španije, pod pogojem, da vse državo istočasno priznajo generalu Francu pravico vojskujoče sc stranke. Le škoda je, dodajajo listi, da sovjetska Rusija noče ničesar slišati o kakšnem priznanju in da je zaradi njenega trmastega stališča nemogoče prerokovati, da bo prišlo do kakšnega sporazuma v določenem času. Peiping, 27. juija. Japonci so v Tiencinu proglasili obsedno stanje. Ta ukrep je posledica bombnega atentata v japonskem delu mesta, ki je zahteval 23 civilnih žrtev. Japonci dolžijo Kitajce, da so atentat izvedli. Medtem ko v Tiencinu pod popolnim japonskim nadzorstvom vsega javnega življenja vlada kolikor toliko mir, se slišijo od peipinške strani sem odmevi topovskega streljanja. Grmenje je trajalo vso noč. Poročila, ki prihajajo iz Peipinga, pravijo, da trajajo borbe med Kitajci in Japonci v Čugjanmenu z vso srditostjo dalje. Ko so Japonci hoteli vkorakati v mesto Čukjanmen, so jih naenkrat obkolili Kitajci in istočasno je ugasnila luč po vsem mestu. Kitajci so japonske čete deloma pokončali, delno pa pognali v beg. V odgovor na to so Japonci takoj bombardirali mesto. V Peipingu samemu je prevzela osebna policija varnostno službo in se v mestu samem še ne nahajajo niti japonske, niti kitajske čete. Poveljnik 37. japonske divizije je Hud francoski Pariz, 27. julija. Iz krogov romunskega poslaništva v Parizu izhaja vest, da ni res, da bi romunski kralj Karol II. obiskal tudi nemškega kanclerja Hitlerja pri povratku iz Bruslja domov grede v Bukarešto. Ista vest pravi, da so to samo grde politične intrige, ki jih širi bivši zun. minister Titulescu, da bi z njimi škodoval razvoju prijateljstva med Anglijo in Romunijo na eni in Francijo in Romunijo na drugi strani. Nerazpoloženje med Francijo in Romunijo je zavladalo ne malo po zaslugah Titulesca, posebno odkar so utrdili poljsko-romunsko zvezo. V Parizu 60 bili že mnenja, da so Romunija polagoma oddaljuje od Male zveze in od vseh francoskih zavezništev ter da hoče v bodočnosti sodelovati s poljskim zunanjim ministrom Beckom pri uresničitvi Bockove zamisli, da jo treba med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo organizirati neprodoren blok nevtralnih držav. Na svojem potovanju v Pariz in London sc je Po bojiščih Salamanca, 27. julija. Nacionalistični generalni štab poroča, da so republikanci po krajši topniški pripravi napadli pri Teruelu z V6emi razpoložljivimi močmi, a da so bili odbiti in vrženi nazaj mimo postojank, ki so jih še včeraj imeli. Na madridski fronti so nacionalisti zopet napredovali in se približali mestu Villanueva de la Sanada, od katerega so oddaljene le še 1 km. Na severni fronti so nacionalistična letala bombardirala nasprotnika pri San-tandru, z morske strani pa so mesto obstreljevale nacionalistične ladje. Nad reko Aulencia se je razvila silna bitka v zraku, pri kateri je sodelovalo 80 bombnikov in lovcev. Nacionalisti so zbili štiri nasprotnikova letala. Poročila republikancev Madrid, 27. julija. Havae poroča, da je valen-cijska vlada poslala večje število bataljonov mednarodne brigade proti Madridu, ker je madridska posadka zaradi zadnjih bojev in neprestanih napadov nacionalistov silno razredčena. Rezerve so bile poslane iz Albacete. Madridsko armadno vodstvo javlja, da so na desni strani reke Auleneio nacionalistična letala bombardirala republikanske postojanke in usula na nje več sto ton streliva. Republikanci so letala pregnali s protiletalskimi topovi in sestrelili 8 nacionalističnih bombnikov in 4 lovce. izjavil, da pod nobenim pogojem ne bo dovolil, da bi Kitajci vkorakali v mesto. Ravno tako pa je tudi poveljnik tretje kitajske armade general Sun-čejuan razglasil, da se bo z vsemi bojnimi sredstvi zoperstavil temu, da bi Japonci mesto zasedli. Dosedanji boji, ki so bili zelo krvavi, so na obeh straneh zahtevali več sto smrtnih žrtev. Število ranjencev sploh ne objavljajo. Peiping. 27. julija. Reuter poroča, da so japonsko izgube največje kar so jih do sedaj na kitajskih tleh utrpeli. Kitajci so bombardirali tovorne avtomobile, na katerih so Japonci vozili svoje čete, da zasedejo zapadni del Peipinga. Bombardiranje je imelo strahovit učinek. Večina Japoncev je bila ubita, ostali pa so se poskrili v tempel, ki se nahaja v bližini. Japonci so se nato hitro umaknili tudi iz predmestnih okrajev proti Fentaiju. Japonski državljani v Peipingu pa so i dobili nalog, naj se hitro odsele. Iz tega sklepajo, • da hočejo Japonci Peiping bombardirati. pritisk na Romunijo kralj Karol i lahkoto prepričal, da je nemogoče združiti obstoj francosko-romunske ivezc s politiko, ki škoduje zaveznikom Francije (Češkoslovaška) in je x vso ostrino naperjena proti Rusiji. Podobno nasvete jo romunski kralj dobil v Londonu, kjer je prav zaradi tega svoj obisk, ki bi bil moral trajati nekaj tednov, skrajšal na dva dni. Francoska vlada je odločno odbila predlog romunskega kralja, naj se francosko poslaništvo v Bukarešti dvigne v veleposlaništvo, češ, da je ta predlog neizvedljiv, ako se ista ugodnost ne da tudi Jugoslaviji in Češkoslovaški in ako se države Male zveze ne obvežejo, da se bodo medsebojno vojaško podpirale proti vsakemu zunanjemu napadalcu in ne samo v primeru sovražnosti med državami Male zveze in Madžarsko. Podobno pojasnilo je dobil romunski kralj tudi v Londonu. Tukaj zatrjujejo, da je sovjetska vlada brutalno sprožila vprašanje Besarabije na pobudo francoske diplomacije, ki je hotela na ta način izvajati pritisk na romunsko vlado, da obnovi svojo zvezo s Francijo, ki poteče jeseni, in da na prihodnjem sestanku držav Male zveze podpira predlog, da se obveznosti skupno obrambe vseh držav Male »veze razširijo od madžarskih meja, ki so dosedaj bile edine, za katere je Mala zveza jamčila, na vse ostale meje treh držav Male, zveze. Romunski kralj 6e je po teh nekoliko vznemirljivih informacijah, e katerimi so mu na zapadu postregli, odločil, da se rajši vrne domov, da tamkaj poiožaj modro preudari do prihodnjega sestanka Male zveze v Sinaji. Krogi, ki so imeli priliko razgovarjati se z najbližjimi sodelavci kralja Karola, zatrjujejo, da je bil romunski vladar slabe volje. Tenis tekme v Londonu London, 27. julija. Drugi dan tenis-tekem za Davisov pokal, ko sta nastopili Amerika in Anglija, se je končal z zmago Amerike 2:1. Ameri-kanca Budge-Make sta premagala Angleža Wilde-Tuckey s 6:3, 7:5, 7:9, 12:10. Tekmo je gledalo 10.000 ljudi. Vreme je bilo sijajno. Na ameriški strani je bil Budge silno slaboten, na angleški strani pa se je Wilde izkazal za Blabega igralca posebno v čezglavnih zamahih. Nasprotno pa je Tuckey izvrsten in se mu ima Anglija zahvaliti, da se jo sploh še tako dobro odrezala, Vesti 27. julija Avstrijska domovinska fronta je organizirala veliko manifestacijo proti hitlerjevcem. V sprevodu je korakalo 60.000 ljudi, ki so vzklikali, da imajo dovolj hitlerjevskega izzivanja. V mednarodni letalski tekmi v Ziirichu, ki se je udeležuje 34 držav, je v umetnostnem poletu zmagal češkoslovaški poročnik Novak s 145.5 točkami, pri tekmovanju v brzini je zmagal Nemec Franke s povprečno brzino 409.64 km na uro. Stavka industrijskih deiavccv v Lodzu, ki bi morala obsegati 20.000 delavcev, je bila preložena na pozneje. Baje na >posredovanje< vojn. ministra. Združenje za vojsko bodo ustanovili v Angliji z namenom, da agitirajo v javnosti za vzdrževanje stalne armade in da povzdigujejo njen ugled. Kupon št. 17, 2 in polodstotne vojne odškodnine bodo od 1. avgusta dalje izplačevale vse podružnice Poštne hranilnice. Konferenra živinozdravnikov sc je začela v belgrajskem ministrstvu za kmetijstvo. Proučevali bodo sredstva za zatiranje svinjske kuge, nadalje pravilnik za nadzorovanje nad cepljenjem in končno ureditev živinskih cen. Poseben Zavod za mednarodno gospodarstvo, v katerem bi bili zastopani vsi narodi sveta, je predlagal belgijski kralj. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je z letalom, ki ga je sam pilotiral, prišel iz Rima v Riccione, kjer bo na počitnicah. Predsednik baskovske vlade Aguirre je z letalom prišel v Pariz, da s francosko vlado prouči vprašanje namestitve baskiških beguncev, v prvi vrsti otrok. Anglija je pripravljena priznati zasedbo Abe-sinije po Italiji, ako Italija dokaže, da je voljna pametno in tvorno sodelovati v Evropi, je izjavil član konservativne stranke. Stavka v rečni plovbi se razširja po vsej Franciji. Od prihodnjega ponedeljka dalje bo sploh vsa rečna plovba ukinjena. 400 kleti je bilo poplavljenih v Innsbrucku v Avstriji vsled silnih nalivov v nedeljo popoldne. Promet je bil ustavljen. Požarna bramba je posredovala v 276 primerih. Avto s štirimi potniki je pod Dachsteinom padel v hudournik Glasbach. Vsi štirje, to so oče, mati in otrok ter tašča so se utopili. Ker svetovna razstava v Parizu verjetno do konca oktobra še ne bo dodelana, jo nameravajo podaljašati do oktobra prihodnjega leta. Predlog je že odobril predsednik republike. Ruski general Nikolaj Dimitrijevič Kaširin, vrhovni poveljnik severnega kavkaškega vojnega okrožja je bil odstavljen in zaprt. General Kaširin je bil eden od sodnikov, ki so maršala Tuhačev-skega obsodili na smrt. Obtožnica pravi, da je bil vohun. Na njegovo mesto je imenovan general Ti-mošenko. Voditelj nemških protestantov pastor Nieniol-ler, ki ga je nemška tajna policija zaprla in ga je imela že tri tedne v koncentracijskem taboru, je bil izpuščen na svobodo. Zato pa je bil zaprt njegov brat, tudi pastor. 34-letna angleška grofica Cardigan je napravila samomor. V najlepši večerni toaleti je skočila skozi okno s 7 nadstropja hotela Cecil. Bila je na mestu mrtva. Listi namigavajo, da se je na ta način hotela rešiti družabnega škandala, v katerega je bila vodilno zapletena. Nemci hočejo napasti Poljsko, tako piše pod alarmantnim naslovom krakovski list >Kurjer Cod-zenju«. Nemški namen dokazuje vsa politika, ki jo nemčija vodi na vzhodu. List poziva vlado, naj bo pozorna na nemško politiko. 1000 nemških pevcev iz Poljsko sc bo udeležilo pevskega tabora v Bratislavi. Na taboru bo sodelovalo vsega 4000 pevcev. Nemškim in avstrijskim političnim beguncem je češkoslovaška vlada prepovedala naseljevahje v obmejnih ozemljih. Tudi bivanje v Pragi je omejeno. Politični begunci bodo smeli odslej prebivati samo v sedmerih določenih okr. glavarstvih. kWVW* V Savi je utonil Ljubljana, 27. julija. 1 Žrtve kopanja so letos, ko še ni kopalna sezona zaradi pogostega deževja na vrhuncu, prav redke. V Ljubljanici, Gradaščici, v Malem grabnu in tudi v Savi od Črnu5 do Tomačevega letos še ni bilo številnejših žrtev. V nedeljo pa je utonil v Savi neki moški, ko se je okoli 11 dopoldne kopal pri Tomačevem v bližini lope pekovskega pomočnika Kaplana. Žena pekovskega pomočnika Antonija Kaplan, stanujoča na Zaloški cesti, je na vodmatski poli* cijski stražnici prijavila, da je njen mož Ivan našel po popoldanski silni nevihti, ko so vsi kopalci zbežali od Save in se vrnili proti domu, ob bregu v Tomačevem moško obleko in čevlje. V hlačnem žepu je našel legitimacijo mestne elektrarne, iz katere je bilo sklepati, da je lastnik obleke samski delavec Franc Puc, delavec mestne elektrarne, stanujoč pri g. Škofu v Korytkovi ulici št. 16. Obleko in čevlje je pobral in vse shranil v svojo kabino, kjer prodaja kopalcem razno pecivo. Do večera so ni nikdo zglasil, da bi povprašal po obleki. Njegova žena je tudi na policiji povedala, da je videla okoli 11 v nedeljo dopoldne na mestu, kjer je bila najdena obleka, nekega krepkega moškega v kopalnih hlačkah. Ni se zanj mnogo zmenila. Šel je v vodo. Potem ga ni več videla. Kakor pripoveduje gospodar škof, je šel Franc Puc že v soboto, 24. t. m., z doma in se ni več vrnil. Tudi v ponedeljek zjutraj ni nastopil službe pri mestni elektrarni. Ni izključeno, da je F. Puca v vodi prijel krfi in da je utonil. Sava pa je truplo odnesla nizdol proti Beričevemu in mogoče še narej proti Zalogu. Fran Puc jo bil rojen 2. junija l‘J00 v Idriji; jo srednje, krepke postave, plavih las, okroglega obraza in obrit,. Rodne predstave v kinu Matici so prično jutri. Baleari - pod Italijo Italijanske utrdbe na Majorki in Ibizi London, 27. julija. »Daily Expresst objavlja Poročilo svojega dopisnika iz Gibraltarja, v katerem pravi, da ima v rokah verodostojne informa-cije o italijanskih utrdbah na Balearskih otokih. (Balearski otoki se nahajajo vzhodno od Valencije, sredi poti iz Francije čez Sredozemsko morje v Afriko in ob pomorski poti iz Anglije skozi Sredozemsko morje in Indijo.) Na glavnem otoku Balearskega otočja, Majorci, imajo Italijani posadko «00 častnikov in vojakov, ki večinoma pripadajo letalstvu. Prevzeli so popolno nadzorstvo nad vsem otokom in vežbajo sedaj vojsko 20.000 mož domačinov. Na drugem otoku, ki ga imajo v rokah nacionalisti, to je Ibiza, je 200 italijanskih častnikov in vojakov, ki tamkaj opravljajo podobno službo. Na obeh otokih je italijanska vojska na vseh važnih obalnih točkah postavila težke obalne baterije in protiletalske topove. V zadnjih treh tednih je prišlo na otok veliko novih protiletalskih topov iu večjo količine letalskih bomb, Zadnji te- den so izkrcali v Palmi tudi mnogo bojnih letal. Na Majorci eo tri moderna letališča, dva v bližini glavnega mesta Majorce, to je Palme, eden pa v sredini otoka. Letališča so vsa skrita pod zemljo in po zračnih bombah neranljiva. V letališčih pri Palmi se nahaja 40 bombnikov in lovcev, ki so bili poslani iz Italije semkaj šele pred enim mesecem. Med letali je tudi 10 pomorskih letal, ki lahko dosežejo špansko obalo, to je Valencijo ali Barcelono v eni uri. Na severni obali Majorce je zgrajeno moderno zatočišče za pomorska letala in podmornice. Tudi to zatočišče je večji del v nedostopnih podzemeljskih votlinah. Kraj se imenuje Pellenza Bay. Utrjevalna dela trajajo dalje. Neprestano dovažajo razne trgovinske tovorne ladje nov bojni material. Italijanska uprava je tako tajna, da so šele sedaj prišli v javnost podatki o utrdbah, ki jih je v polni tajnosti gradila več mesecev. Prvi poraz Japoncev Sledilo bo bombardiranje Peipinga Doživetje kralja Karola v Parizu in Londonu Nov francoski predlog za konferenco Male zveze Razbremenitev železničarjev - nujna zahteva Ljubljana, 27. julija. Eden od stanov, ki mu kljub delnemu izboljšanju gospodarskega položaja, ki se vsaj v malih obrisih kaže danes že povsod, še vedno ni boljše, je gotovo železničarski stan. Lahko rečemo, da je to stan, ki ravno spričo tega splošnega izboljšanja drugod ostaja sam ne samo vedno na istem mestu, pač pa, da se mu godi vsak čas slabše. Kako si železničarji sami pomagajo, ko ne najdejo dovolj razumevanja za svoj obupni položaj, je odlično pokazala zadnja razstava, ki jo je priredila v Ljubljani Železničarska zadruga. Ta razstava je imela namen pokazati razvoj železničarskega zadružništva ter obenem neizogibno potrebo po njegovem obstoju. Vsak, kdor je razstavo obiskal, je imel tudi lepo priliko, da se podrobno seznani s siromašnim položajem, v katerem živi danes naš železničarski delavec. Vzroka temu ni treba iskati kje drugod, kot v slabi plači, ki jo dobiva ta delavec za svoje naporno delo. Dosti boljši pa tudi ni položaj ostalih železničarskih uslužbencev. Ti in prvi niti nimajo nikdar točno odmerjenega delovnega časa. Prekomerno delo je prišlo že kar v navado in v resnici tudi drugače ne gre, ker je delavcev in ■uslužbencev za razmere, ki vladajo pri nas, mnogo premalo. Ta služba pa je povrhu še vezana z odgovornostjo, kakršna drugod nima primere. Zanimivo je primerjanje razmer, v katerih živita železničarski delavec in uslužbenec pri nas, z razmerami, ki vladajo drugod v državi, To stanje so v pravi luči pokazali slovenski železničarji na svoji zadnij razstavi v Ljubljani. Z njimi se bavi tudi »Slovenija« v svoji zadnji številki in med drugim piše: Ti prikazi gotovo niso bili namenjeni toliko zamejskim gostom kot domači javnosti, ki pa za stvar ni pokazala tistega zanimanja kot bi bilo potrebno. Zato ne bo odveč če povemo, kaj pravijo naši železničarji o svojih težavah in razmerju svojih pogojev do uslužbencev v drugih delih države, Upoštevajoč naše današnje razmere je potrebno zaposliti r območju ljubljanskega ravnateljstva okoli 2000 uslužbencev več, da se doseže normalna zaposlitev osebja. Celotni stalež pri ravnateljstvu se mora povečati od 9300 na okoli 11.300 uslužbencev. Vsekakor bi imelo to za železniško upravo za okoli 40 milj. din več izdatkov na leto. Ali tudi to je mogoče, ker so železnice ljubljanskega ravnateljstva visoko aktivne. Dohodki železnice v območju našega ravnateljstva znašajo na uslužbenca 41.900 din, v območju belgrajskega pa le 27.200. Izkoriščenost osebja v našem ravnateljstvu pa bi bila še vedno najmočnejša v vsej državi, saj spada pri nas na enega uslužbenca 11.076 potnikov, pri belgrajskem ravnateljstvu pa le 471. Približali bi se s tem tudi načelu enakosti obremenitve uslužbencev na področju vse države. Z zaposlitvijo okoli 2000 novih uslužbencev bi se znatno omilila tudi brezposelna stiska. — Vsi napori želzničarjev, da bi se stvari popravile, pa so bili dosedaj brezuspešni. Ostali najbrž tudi bodo, če ne pride do osnovne preureditve države in če Slovenci ne bomo upravljali sami svojih zadev. Žalostno zrcalo Pri vsem tem človeku nehote prihaja na misel še nekaj drugega, kar tudi govori o neke vrste krizi pri nas. To krizo bi morda najbolje označili, če ji rečemo kriza srčne kulture ali pa kriza socialnega čuta. Nešteti so žalostni primeri, da morajo naši železničarski uslužbenci za svoje vestno, prenaporno in toliko odgovorno delo biti povrhu še predmet najbrezvestnejšega šikaniranja in zafrkovanja od strani javnosti. Zgodilo se je, da so se razigrani potniki, ki se še nikdar v življenju niso vprašali, kaj bodo jutri jedli in kdo jim bo dal denarja, da se bodo lahko najrazkošneje po najnovejši modi oblekli, s prav neslanimi opazkami obregovali n. pr. ob sprevodnika, če jim na vlaku ni bilo vse tako, kakor bi si v svoji razvajenosti želeli. Nikomur od te družbe niti ni prišlo na misel, da je morda ta sprevodnik že dva dni neprestano v službi in da ne najde niti trenutka časa, da bi se vsaj malo odpočil in morda našel tudi nekaj minut, ki bi jih posvetil sebi in morda še svoji številni družini, ki si pri vsem tem nič več ne more privoščiti kot njen rednk sam. Železniški uslužbenec nima niti časa niti volje za takšne in podobne brezsrčne in brezvestne šale, kakršne utrinja lahko z njim razvajeni in z vsem dobro preskrbljeni mestni mi-ljenček. Treba bo vsem tem tudi že enkrat zabičati, da ta železničarski uslužbenec ne dela v prvi vrsti zase, ker njegovo delo ni pošteno plačano, pač pa tudi za tiste, ki ne živijo od dela svojih rok ali glave, Takšen primer, ki pa ni osamljen, je pač dobro obrisano zrcalo, v katerega bi bilo že davno potrebno pogledati marsikomu tudi med Slo- Obiščite VI. mariborski teden! 0d 31. julija do 8. avgusta 1937. (50% popusta na železnicah in parobrodili od 29. jul. do 10. avg.) Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina — Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost — Grafična razstava — Tujski promet — Akvaristična razstava — Kuncerejska, golobarska razstava — Razstava malih živali — Modna revija — Mednarodni plesni turnir — >Sen kresne noči< na prostem — Koncerti — Kongresi — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno romantično Pohorje, vinorodne Slovenske gorice, gostoljubni, lepi Maribor — vas vabijo! Nesreča nikoli ne počiva Ljubljana, 27. julija. V zadnjih 24 urah do davi je bilo pripeljanih (j ponesrečencev in ranjencev v ljubljansko splošno bolnišnico. O hudem karambolu pri Mengšu smo že včeraj poročali. Osebnih podatkov vozača Ivana Mraka bolnišnica še ni mogla dobiti do davi, ker je poškodovani Ivan Mrak še vedno v nezavesti in je njegovo stanje kritično. Nekoliko boljša se počuti Mrakova spremljevalka Tinka Suhodolnikova. Ta je bila 1. 1912. rojena v Ameriki, pristojna je v Borovnico. .Je privatna uradnica, stanujoča v kopališki ulici št. 4. Sama se je izrazila o nesreči: »Ne spominjam se prav nič na nesrečo. Sama ne vem, kako je prišlo do karambola.« Mogoče je res za moment nesreče popolnoma izgubila spomin. y bolnišnico pa so bili pripeljani: Žena pekovskega mojstra, 25-letna Marija Kosinova, doma iz Zagorja ob Savi. Ta je včeraj okoli 5. popoldne šla s Planine proti domu. Med potjo ji je spodrsnilo in je tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. — V Tunjicah pri Komendi stanujoči delavec, 35-letni Anton Vrhovnik je streho popravljal. Padel je z nje in je pri tem dobil hude notranje poškodbe, da so ga morali pripeljati v Ljubljano. — Kovaškega ]K>moč-nika hčerka, 4-letna Ivanka Setnikarjeva iz Dragomera pri Brezovici je padla s postelje. In zlomila si ja levo ključnico! — Na Tržaški cesti št. 53 stanujoča vpokojenka tobačne tovarne, Gl-letna Frančiška Tavčarjeva jo včeraj šla ob cesti. Mimo je,pridrvel v največjem diru neznan avtomobilist, ki je starko podrl na tla. Avto ji je zlomil levo roko. — V neki gostilni v Mostah se je včeraj okoli poldne primerila huda eksplozija velike sifonske steklenice. Natakarica, 17-Ietna Slavica Le-pinova, stanujoča v Mostah, Društvena ulica, je prijela za steklenico, da bi natočila sifon. Steklenica se je raznesla. Stekleni drobci so ji prileteli z vso močjo v obraz in v roke. Močno je bila poškodovana po ustnicah in desni roki. Sprejeta je bila takoj na kirurgični oddelek. — Da se pri- meri nesreča pri balinanju, kronika še ni kmalu zapisala. To se je zgodilo včeraj v Dobrovi, občina D. M. v Polju. Poljski delavec, 21-letni Stanko Bizjak je včeraj balinal. Ko je hotel kroglo zbijati, se je močno zaletel in pri tem tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko, s katero se je skušal na tleh vjeti. Knez Pavle spet na Brdu Brdo, 27. julija. Ko je umrl v Belgradu patriarh srbske pravoslavne cerkve Varnava, se je Nj. kr. Vis. knez namestnih Pavle takoj odpeljal z Brda pri Kranju, kjer čez poletje biva, v Belgrad, da se pokloni umrlemu cerkvenemu dostojanstveniku. V Belgradu se je mudil dva dni, nato pa 6e je včeraj zopet vrnil na Brdo. Vesli iz Belpada Belgrad, 27. julija, m. Vodja bivše samostojne demokratsko stranke Ljubomir Davidovič se je včeraj vrnil iz Vrnjačke banje v Belgrad. Sem se je vrnil predvsem radi pogreba patriarha srbske pravoslavne cerkve Varnave. Podgorica, 27. julija, m. V okolici Skaderskega jezera bujno cvete tihotapstvo tobaka. Organi finančne kontrole imajo vedno dovolj posla s temi tihotapci in so včeraj spet zaplenili okoli 250 kg vtihotapljenega tobaka. Belgrad, 27. julija, m. Iz vseh krajev v državi, posebno pa iz južnih, poročajo o silni vročini, ki je zavladala. Iz Podgorice javljajo, da je bil včeraj tam najtoplejši dan v vsem letošnjem letu. Toplomer se je dvignil na 40 stop. Celzija. Belgrad, 27. julija, ni. Za pogreb patriarha srbske pravoslavne cerkve Varnave se delajo velike priprave. Pogrebni sprevod se bo pomikal iz saborne cerkve po ulici Kralja Petra, Kneza Mikajta, Ulici kralja Milana in Svetosavski ulici do svetosavske cerkve, kjer bo začasno pokopan. Belgrad, 27. julija, m. Danes dopoldne jo bila v kabinetu finanč. ministrstva seja gospodarsko-finančnega odbora ministrov. Na njej so ministri govorili o raznih gospodarskih vprašanjih posameznih resorov. Če fant fantu ne odzdravi... Celje. 27. julija. V četrtek večer okrog pol devete ure sta se vračala domov po cesti 20-letni posestnikov sin Simončič Rudolf in njegov brat 23-letni Franc, oba doma iz Podkraja pri Radečah. Blizu svojega doma sta srečala fanta iz iste vasi Matevža J., ki je bil precej vinjen. Oba fanta sta želela, kakor ponavadi, dober večere, vendar njima Matevž ni odzdravil. Zato ga je Simončič Kudolf povprašal o vzroku, češ ali ni morda nem, ker ni odzdravil. Matevž, ki je bil baje že ves dan močno jezen, se je začel z obema prepirati, naenkrat pa je potegnil iz žepa nož in zabodel Rudolfa v trebuh in desno roko. Ko je Franc to opazil, je skočil v napadalca in mu hotel odvzeti nož. Toda napadalec je v svoji jezi dvakrat zamahnil tudi proti Francu in ga zobedl v stegno in levo ramo. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. V nedeljo večer pa so pripeljali v celjsko bolnišnico še dve drugi žrtvi divjaškega napada. V Prevorjih pri Pilštanju je namreč blizu cerkve vpričo vseh ljudi, ki so prihajali v cerkev, iz neznanega vzroka napadel z nožem neki tamošnji posestnik 17-letnega pos. sina Poljšaka . Antona in ga zabodel v hrbet. Isto nedeljo popoldne sta napadla Barača Ivana, 27-letnega gozdnega delavca iz Rogatca, dva bosanska delavca in ga zabodla z nožem v desno stran hrbta. — Kakor že zgoraj omenjeno se zdravijo vsi poškodovanci v celjski bolnišnici. Dokaj žalostno je pogledati vse te mlade nesrečneže, ki so žrtvo hipnih fantovskih izbruhov. 1 bilijon 466 milijard 200 milijonov din znašajo državni dolgovi Zedinjenih držav Severne Amerike. Za obiskovalce »Mariborskega tedna ff Mabiror, 26. julija. Generalni direkcija drž. žel. je odobrila polovično vožnjo obiskovalcem VI, mariborskega tedna, ki se vrši v času od 31. julija do 8. avgusta 1937. Ta popust velja za dopotovanje od 29. julija do 8. avgusta, za povratek pa od 31. julija do 10. avgusta. Obiskovalci VI. mariborskega tedna, ki hočejo uživati ugodnost polovične vožnje, morajo kupiti na odhodni postaji ali pri »Putniku« direktno celo vozno karto do Maribora in železniško legitimacijo K-13. Vozna karta se ob prihodu v Maribor ne sme oddati, ker velja ista, obenem z železniško legitimacijo, na kateri se potrdi obisk VI. mariborskega tedna, za brezplačen povratek do odhodne postaje. Vstopnice za zunanje obiskovalce: za obiskovalce, ki plačajo za vozno karto do 15 din se potrjuje železniška legitimacija na podlagi navadne dnevne vstopnice za 5 din; za vozne karte od 15 do 25 din na podlagi vstopnice za 10 din, ki velja za dva dnevna in 2 večerna obiska; za vozne karte od 25—60 din na podlagi vstopnice za 15 din, ki velja za 3 dnevne in 3 večerne obiske ter končno za vozne karte nad 60 din na podlagi vstopnice za 25 din, ki velja za 6 dnevnih in 6 večernih obiskov. Te vstopnice se glasijo na ime in so neprenosljive. Zunanje obiskovalce opozarjamo na stanovanjski urad Mariborskega tedna, ki posluje ves čas njegovega trajanja dan in noč pri vseh vlakih na novem peronu glavnega kolodvora v poslovalci »Putnika«, tel. 26-69, Koroški pevci na VI. mariborskem tednu. Uprava Mariborskega tedna je povabila za sodelovanje Nad 600 nepremičnin za 34 milijonov Ljubljana, 27. julija. Objavili smo že statistične podatke davčne uprave za okolico. Po teh podatkih jo bilo v okolici v prvi letošnji polovici prodanih 384 nepremičnin, posameznih parcel in celotnih posestev za vrednost 3.714.260 din. Razmeroma veliko število malih parcel je bilo v okolici prodanih za gradnjo delavskih hišic. Navajali smo tudi druge razloge, zakaj je okolica dosegla taka veliko število kupčij. Nasprotno kaže Ljubljana - mesto, vštevši tudi prikl jučene kat. občine Vič, Zgornja šiška, Dravlje, Stožice, Udmat in Moste, znatno nižje število kupnih pogodb, a milijonsko kupne vsote. V nekaterih nie-secih so se 6klepale prav milijonske kupčije. Zelo zanimiv je pregled kupčij po mesecih. Letos je bilo pri davčni upravi za mesto Ljubljana, ki je v pogledu kupne statistike merodajna oblast, kajti vsaka sklenjena in podpisana pogodba se mora prijaviti v roku 8 dni, prijavljenih v posameznih mesecih: Januar Februar Marec April Maj Junij 29 pogodb za 20 pogodb za 38 pogodb za 36 pogodb zn 39 pogodb za 51 pogodb za 6,501.279 din 2,899.911 din 3,776.070 din 3,016.193 din 7,578.802 din 6,791.147 din Skupaj 219 pogodb za 30,563.402 din Največje milijonske kupčije so bile sklenjene januarja, maja, ki je bil 6ploh rekorden, in junija. Januarja so bile prijavljene pogodbe za milijonske zneske, kakor: 1,650.000 din, 1,160.000 in 1,320.000 dinarjev. Prijavljene pa so bile tudi manjše pogod- ,BHE SENCE" in ..POGANiKA PEIEM". Najlepši posnetki Kvaren vpliv civilizacijo na otočane Južnega morja. Sodelujejo samo domačini. — V gl. vlogah lepa Mala in Lotus V kinu HATICA od jutri dalje zopet redne predstave ob 19.15 in 21.15 uri Prekraino filmsko delo v stilu nepozabnih filmov rajsko lepih pokrajin. Kvaren vpli POSLEDNJI POGAN Strahotna nevihta s točo v Dobrepolju Dobrepolje, 26. julija. Za Številnimi primeri, ko je letos toča po raznih krajih v Sloveniji napravila že mnogo škode, je sedaj prišla na vrsto tudi naša občina dobrepoljska. Niti najstarejši prebivalci pri nas ne pomnijo takšne nevihte, kakršna je divjala včeraj zjutraj nad našimi polji in vrtovi, ki so obetali najboljši pridelek. Komaj se je zdanilo, že se je nebo spet nenadoma stemnilo in ob silnem nalivu je začela padati toča, težka 10—20 dkg. Ob strahotni nevihti so se lomila drevesa kot trske, nekaj gospodarskih poslopij je bilo na mah porušenih. Težko je oceniti škodo, ki jo je povzročila toča po polju in vrtovih ter tudi na poslopjih, Uničeni so vsi posevki in na- sadi po poljih, tako da si bo moral kupiti najpotrebnejši živež. Škodo po vrtovih bo težko nadomestiti še po nekaj letih, kajti ni samo uničeno sadje, pač pa so drevesa polomljena, okleščena ali pa s koreninami izruvana. Nevihta je pobila nad polovico strešne opeke, nešteto šip po okrtiih je razbitih. Voda je pjnekod kar curkoma drla v poslopja, kleti so postale pravi vodni zbiralci. Veliko škode je nevihta napravila tudi na pridelkih, ki so bili takorekoč že pospravljeni bodisi po shrambah ali po kozolcih. Nič ni pretirano, če rečemo, da skupna škoda, ki jo je povzročila ta strašna nevihta, znaša več milijonov. Ker so kmetje v silni stiski za bodočnost, je potrebna nujno pomoč. be za 700 din, 5000 din itd. Februar je bil skromnejši. Najvišja kupčija je bila za 500.000 din. Prav tako so bile v marcu zmerne kupčije. Najvišja kupna vrednost je znašala 900.000 din, ko je inž. F. Loskot kupil hišo št. 6 na Resljevi cesti za 900.000 dinarjev. V aprilu je bila najvišja kupčija 503.941 dinarjev. Zasebnik Leopold Volk iz Suhorja pri Košani na Krasu je med drugimi kupil parcelo št. 429/1 k. o. Spodnja Šiška za 173.000 dinarjev. V maju sta bili zaznamovani dve milijonski kupčiji, o katerih smo že poročali, in sicer ena za 2,000.000 in druga za 1,200.000 din. Zadnja se nanaša na prodajo jahalnice, ki je sedaj že popolnoma podrta in bo tam začela graditi stanovanjsko hišo Poštna hranilnica. Banska uprava je kupila od bratov Her-bet in Walter \Voschnagg iz Šoštanja parceli štev. 116 in 218 k.' o. Gradiško predmestje, na katerih je zgrajeia vila št. 12 v Erjavčevi ulici, za 900.000 dinarjev. Te dni se tja vseli oddelek za trgovino, obrt in industrijo banske uprave, ki je doslej imel svoje uradne prostore v Knafljevi ulici. Junij j ^zaznamoval prav živahne in številčno velike kupčije. Vseh pogodi) je bilo prijavljenih 51. Bila je prijavljena ena velika kupčija za 1,522.700 din, druge kupčije so bile za 725.000 din, 655.000 din, pa tudi manjše od 10.000 din naprej. Če upoštevamo vse kupčije, prijavljene v prvih 6 mesecih davčnim oblastem, sta imela mesto in okolica, v kolikor spada pod ljubljansko okrajno sodišče, skupaj 603 kupne pogodbe za celotno kupno vrednost 34,278.270 din. Po drugih podatkih zemljiške knjige je posestnik Miha Lapuh iz Dobove pri Brežicah prodal Mariji Kaluževi, zasebnici v Ljubljani, Gosposka ulica št. 15/11, posestvo vi. št. 461 k. o. Kapucinsko predmestje, obstoječe iz pare. št. 81/1 isto k. o. v izmeri 1709 kv. metrov za 70.500 din. 1000 kg loja ukradel Maribor, 27. julija. Pred malim senatom se je zagovarjala danes trojica: 30-letni čevljarski pomočnik Alojz Gep iz Pobrežja, 40-letni hlapec Josip lliidl ler njegova 58-lotna "ospodinja Katarina Šventner, posestnica iz Pobrežja. Vsi trije so prišli na zatožno klop zaradi tatvin loja, ki' so se daljo časa dogajale pri lastniku črevarske delavnice Josipu Cafu na Pobrežju. Imenovani je leta 1932 prevzel črevarsko delavnico od Janka Trneniča, pri katerem je bil prvoobtoženi Alojz Gep že 6 let za pomočnika. Gep je ostal potem tudi pri Cafu kot pomočnik. Že Trneniču je Gep kradel »loj ter ga prodajal potom H od la K. Šventner jevi, ki se sama peča s čiščenjem vampov ter s prodajo loja; Šventnerjeva je premožna posestnica. Gep je kradel loj tudi Cafu, in sicer ves čas, dokler niu niso prišli na sled. Jemal je sirov loj, pa tudi topljenega ter ga nosil do plota, kjer ga je čakal hlapec pri Šventnerjevi Ilodl, ki ga je nosil svoji gospodinji. Šventnerjeva je prodajala loj tovarni Zlatorog. Gep je tatvino v omejenem obsegu priznal, pa že iz njegovega priznanja je razvidno, da je ukradel svojemu gospodarju nad 1000 kg ioja. I udi llfldl in Šventnerjeva priznavata v omejenem obsegu, da sta kupovala loj od Gepa. Razprava ob času poročila še traja. na VI. mariborskem tednu tudi odlični vokalni oktet koroških Slovencev iz pliberškega okrožja. Vrli pevci, ki s slovensko narodno pesmijo utrjujejo narodno zavest Koroških Slovencev in gojijo ljubezen do slovenske besede in pesmi, bodo zapeli več pesmi v soboto 7. avgusta med promenadnim koncertom. Nastop pevskega okteta iz Pliberka na Koroškem bo gotovo velika posebnost letošnjega Mariborskega tedna, ki bo imel poleg drugega tudi izrazit kulturni značaj. Zato opozarjamo vse obiskovalce VI, mariborskega tedna na edinstveni vokalni koncert naših koroških Slovencev. Defile avtobusov in motornih vozil mestnih podjetij. Znano je, da so se mariborska mestna podjetja v zadnjih letih razvila do izredno visoke stopnje in predstavljajo najmodernejše urejena podjetja v državi sploh. Mestna podjetja so se odločila prikazati za letošnji VI, mariborski teden razvoj avtobusnega prometa in motorizacijo podjetij. Zato bodo priredila 5. avgusta ob 21 zvečer po mariborskih ulicah defile vseh mariborskih avtobusov, traktorjev in drugih motornih vozil, ki jih bo v zanimivi in originalni povorki preko 28. Defile avtobusov bo šel iz Plinarniške ulice na Aleksandrovo cest, Trg Svobode, Gregorčičevo ulico, Gledališko ulico, na Stolni trg, Glavni trg, Vetrinjsko ulico, Aleksandrovo cesto, Meljsko cesto in nazaj v Plinarniško ulico. Premiera »Sen kresne noči«. Za premiero »Sen kresne - noči«, ki bo v "sdboto zvečer v mestnem parku, vlada med obiskovalci VI, mariborskega tedna izredno zanimanje. Režiser g, Kosič je izbral v parku izredno lep prostor, ki je že preurejen za slavnostno Shakespearejevo igro in grade tam veliko tribuno za 1000 gledalcev. Predprodaja vstopnic je v Jadranski 6traži, Maribor, Gregorčičeva ulica 26, tel. 29-70. Iz Ljubljane sta že prispela prvaka ljubljanske drame Slavko Jan in Vida Juvanova, ki bosta igrala v »Snu kresne noči« glavni vlogi. Reprize so predvidene za 1., 4., 5., 7. in 8. avgusta. Dva nevarna požara Prvi je razkril čuden zakon, v katerem živi mož z dvema ženama že 20 let Maribor, 26. julija. Sinoči je v smeri nad Razvanjem okoli pol 12. ure ponoči nenadoma zardelo nebo. Močan svit ognja je naznanjal večji požar v Razvanjskih goricah pod Pohorjem. Gorela sta dva precej velika objekta viničarije posestnika Franca Rota. Obe poslopji sta bili že precej stari, leseni ter s slamo kriti. Ogenj je imel dovolj dobrega hraniva, da se je razširil z bliskovito naglico ter zajel hišo in gospodarsko poslopje s prešnico, še prodno so ljudje sploh mislili na obrambo. Pri gašenju je zadobila 54 letna viničarjeva žena Marija Lešnik izredno hude opekline na hrbtu in na obeh rokah ler je bila takoj prepeljana v mariborsko bolnišnico. Na Lešnikovo je vrgel veter t goreče strehe cel kup plameneče slame ter bi bila zgorela pri živem telesu, da ji niso ljudje naglo priskočili na pomoč. V hlevu so zgorele tri lepe kravo posestnika Rota, ki jih je imel viničar Lešnik Alojz v svoji oskrbi. Ta požar je razkril čudne zakonske razmere, v katerih jo viničar Lešnik živel že nad 20 let. Poleg svoje zakonske žeiiP je namreč imel še priležnico. Z obema je imel olroke, pa je z obema stanoval in živel pod isto streho v skupnem gospodinjstvu. Obe ženi sta so prav dobro razumeli med seboj in se prava zakonska žena zaradi tega »turškega s načina življenja ni prav nič pritoževala. Ogenj je bil skoro gotovo podtaknjen. Posestnik Rot ceni škodo na 70.000 (lin, zavarovano pa je bilo vse skupaj za 40.000 din. Živina je v hlevu zgorela zaradi tega, ker so bila vrata v hlevu zaklenjena s ključavnico, v razburjenosti pa domači niso našli ključa nikjer. Prodno so vrata vlomili, pa se je goreč strop zrušil na krave, ki so v pekočem ognju čisto zo-gljenele. Drug precej nevaren požar je izbruhnil danes popoldne okoli 6. ure na Teznem- v tovarniških objektih Splošne stavbene družbe d. d. V tej tovarni izdelujejo tudi vijake, ki jih polirajo v žaganju, ki je preparirano z mastjo in bencinom. Izrabljeno žaganje odlagajo potem na dvorišču. Zaradi vročine bencin izhlapeva ler so žaganje vsak čas vnema. Ker pa ga odlagajo na varnem mestu, ni nevarnosti požara. Danes pa se je vnelo žaganje v bližini skladišča starih železnih pragov, ki so začeli goreti. Ker se nahaja poleg pragov skladišče z bombami kisika, jo bila precejšnja nevarnost, katero so pa mariborski gasilci naglo odstranili. Čim so bili od tovarniškega osobja obveščeni o požaru, so prihiteli * novo turbinko, ki ima priklopljen tank za vodo, da lahko takoj slopi v akcijo. S to novo pripravo so ogenj takoj pogasili ter je škodo doccla neznatna. Štev. 168. Kulturni koledar Mlejnik Angelus 27. julija 1865 so je rodil v Novem meslu colog in čebelar Mlejnik Angelus. Gimnazijo je oovrsil v Novem mestu in Gorici. Že v 6. gimnaziji Je stopil v frančiškanski red. Po končanih bogoslovnih študijah je šel k dominikancem pripravljati so za lektorja filozofije in dogmatike. Bil je gvar-uian v Kamniku in dvakrat provincial. Izdal je molitvenik »Popotni tovariš< in pisal v Rimskega katolika apologične članke. Življenjepise svetnikov in oscelične razprave je objavljal v Cvetju z vrtov sv. Frančiška. O prostem času se je bavil s čebelarstvom. Objavil je tudi več člankov in beležk v Slovenskem čebelarju. — Umrl je 27. okt. 1931 v •Ljubljani. Ljubljana danes Koledar Danes, torek 27. julija: Rudolf. Jutri, sreda, 28. julija: Zmagoslav. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20, in Uir. Garlus, Moste. Film iz živllenla ruskih Beguncev v Parizu TOVARIŠC Predstave danes ob 19.15 ln 21.IB uri Zaprla cesta. Mestni gradbeni urad sporoča, da bo v sredo, dne 28. t. m. zaradi popravila vozišča Poljanska cesta v dolžini med Ambroževim “■goni in Domobransko ce6to za promet zaprta. 1 romet se lahko vrši po Poljanskem nasipu in Zivi-nozdravski ulici odnosno Potočnikovi ulici. Pregled motornih vozil. Po točki 4 pravilnika ministrskega sveta z dne 26. septembra 1928 Ur. 1. 336-100, se bo vršil drugi letni pregled motornih y°zil, ki služijo javnemu prometu, t. j. avtobusov in avtotaksijev v Ljubljani na mestni pristavi, Pov-setova ulica štev. 8, dne 30. julija 1937, in sicer °d pol 8. do 12. ure. Pri tej priliki bodo pregledana tudi druga motorna vozila, ki letos iz kakršnegakoli razloga še niso bila pregledana, ali bila v zadnjem času nabavljena. Prizadeti se pozidajo, da pripeljejo svoja motorna vozila pravočasno pred komisijo. Ako bi se iz utemeljenih razlogov ne mogli ob navedenem času udeležiti pregleda, naj se ravočasno opravičijo, sicer ne bodo smeli voziti z nepregledanimi vozili. — Uprava Policije. Objava Kraljevska banska uprava dravske banovine, oddelek za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani objavlja, da se v sredo, dne 28. t, m. seli iz dosedanjih uradnih prostorov v Knafljevi ulici h. št. 9 na Erjavčevo cesto h. št. 12, pritličje. Ta dan se stranke ne bodo sprejemale. V bodočž se bodo sprejemale stranke dnevno samo od 10, do 12. ure, da 6e ne ovira in zadržuje, notranje uradno delo. Gasilski dan v Oplotnici Slov. Konjice, 27. julija. V nedeljo, dne 1. avgusta proslavi oplotniška gasilska četa 25 letnico svojega obstoja, svojega neumornega dela na humanitarnem polju. Gotovo bo tedaj (udi ljudstvo priznalo veliko požrtvovalno delo gasilcev in se jim oddolžilo s sodelovanjem na prireditvi. Na predvečer dne 31. julija bo po Oplotnici bakljada 6 kresovi. V nedeljo zjutraj bo budnica, potem sprejem gostov; ob 10 slovesna ?v. maša, nato slavnostna seja odbora, gasilska vaja Jn pohod na veselični prostor. Sodeluje kmečka godba iz Loč pri Poljčanah. Prav je, če se bližnje in sosednje ljudstvo oplotniškega gasilskega praznika polnoštevilno udeleži in tako pokaže, da zna ceniti človekoljubno-delo naših vrlih gasilcev. Na Limbarsko goro gradilo cesto Kras in ponos naše moravske doline je že od nekdaj naša Limbarska gora (768 m) s prostorno božjepolno cerkvijo sv. Valentina, ki je baje nastala iz razvalin ondotnega starodavnega gradu, Šiftar sledovi so še ohranjeni. Hrib je lepa izletniška točka z divnim razgledom po vsej gorenjski okolici do sinjega Triglava. Krasen je pogled na bližnje Kamniške planine, pa tudi na dolenjske griče in štajersko pogorje. Tako lepega prostora, kot je tukaj okrog cerkve, drugod ni lahko najti, vsakoletni romarski shodi privabijo na Limbarsko goro številne romarje in druge Izletnike. Iz mo-ravške doline imamo na goro dve večji potir iz Serjuč čez Hrastje in iz Zaloga po rebri; v Vodi«',ah proti vrhu pobočja pa se poti strneta v eno. Obe poti sla na žalost prikladni komaj za navadne kmetske vozove. Županstvo moravske občine se jo Pričelo ukvarjati z mislijo, kako bi se dala speljati na goro cesta za vožnjo z avtomobili. Odlomilo se je za smer proti Serjucam, kjer se je graditev že pričela. Podprla jo je banovina z malenkostno podporo, za katero bomo seveda še potrkali na vrala. Nova cesta bo nad 3 metre široka Jer bo prispela na goro po ovinkih brez posebnih klancev. Odcepila se bo od občinske ceste iz Moravč v Krašnjo, kalero bo, kakor upamo, prevzela hanovina, na kar jo bo treba primerno razširiti, •'daj se bomo peljali na Limbarsko goro z avtomobilom, seveda še ne vemo prerokovati. Pogla-vi ln o je, (Ja smo pričeli z delom, kalero bomo po-s‘°I>oma nadaljevali. Drzen vlom v tralfko Mabiror, 26. julija. .. Pretekli teden je zadela vojno vdovo Franči-Elto Stiasny iz Sv. Pelra pod Sv. gorami težka ne-?reča. Predrzni vlomilci so vlomili v njeno traliko, *} se nahaja sredi vasi v neposredni bližini orož-JUSke postaje ter ji odnesli vso zalogo tobačnih *delkov, kolekov in poštnih znamk v vrednosti čez ^00 dinarjev. Vlomilci so s krajevnimi razmerami zelo dobro P°Znani, ker so vedeli, da je Stiasnyjeva par dni Pred vlomom dobila večjo količino tobačnih iz-elkov. Prebivalstvo je radi vloma upravičeno raz-urjeno ter pričakuje, da bodo vlomilci, katerih Se 0 n'so na*R. čim prej prišli v roke pravice. j Stiasnyjeva je vojna vdova, ki s svojim bornim aslužkom šola svojega sina, ter jo je nesreča tem cž)e zadela. , Vlomilci bodo skušali ukradene predmete brez voma vnovčiti, zato se občinstvo naproša, da vsak umljivi primer takoj javi najbližji orožniški postaji. Javna dela v slovenjekonjiškem okraju Slov. Konjice, 26. julija. V našem listu smo že če6to omenjali, kako se v slovenjekonjiškem okraju grade ali popravljajo ceste, uravnavajo potoki itd. Pri nas je v zadnjih dveh Jetih ta delavnost na višku. Lahko rečemo, da je naš okraj od jeseni leta 1935 toliko napredoval' kot po vojni še nikdar. Re§ulacifa Dravinje - največje ravno delo Da je prišlo po tolikih lelih premišljevanja do regulacije za vso Dravinjsko dolino lako nevarnega potoka Dravinje, se moramo zahvaliti našim zastopnikom na merodajnih mestih. Saj se je s pričetkom največjega in najbolj perečega javnega dela pri nas pokazalo, da gre resnično za blagor ljudstva in napredek kraja. Prav radi bi navedli vso škodo, ki jo je voda z neprestanim zasipanjem povzročila, a je to nemogoče. Le prizadeti obdravinjski kmet ve, da so šli že lepi stotisoči. Dravinjo je treba regulirati prav vso: do izliva radi poplav, od Zreč do Ošlaka v Skomarju pa radi občinske ceste, ki v soteski pelje ob njej in je ob plohah silno razdejana. Pri delu je zaposlenega lepo število najpotrebnejšega delavstva. ki je našlo svoj kruh in obstanek. Dokončno reguliran potok bo kmelom prinašal velike koristi, in upamo, da bo delo v celoti dovršeno. Žrčnica, Oplotmca rn Lčnica Potrebno popravilo se je pred nedavnim pričelo na potoku Žičnici v Špitaliču, ki pa ne bo trajalo dolgo radi popravila le na posameznih mestih. Dobro bi bilo, ako bi potem začeli z delom na Oplotnici, kjer se pri Pobrežah rušijo velike količine zemlje v slrugo. Čez nekaj časa bo izginila v potoku vsa še prosta celina v dolžini nekaj deset metrov, nato pa bo prišlo na vrsto še rodovitno polje, ako se to pravočasno ne prepreči. Kmetje bi bili s tem hudo prizadeti. Struga je tamkaj že trikrat tako široka kot normalno. Tu in tam je potrebno tudi nekaterih del ob potoku Ličnici Drugih regulacijskih del v našem okraju ni. Ko se te izvedejo, bomo brez strahu pred povodnjimi. Cesti Oplotnfca-Pesek in Op?otnica-Slov. Bistrica Pred dvema letoma so pričeli z gradnjo lepe avtomobilske ceste Oplotnica — koča na Pesku pod Kebljem. kjer pa sedaj delo počiva. Zgrajene je okoli pol kilometra ceste, kar je za to dobo premalo. Cesta bi povzdignila pri nas tujski promet in turizem na veliko višino. Mi samo želimo, da 6e takšno delo, kot je gradba te ceste, pospeši, ker bo v veliko korist našim krajem. Pa ne samo radi le ceste, ampak tudi radi končne rešitve kritičnega vprašanja stare cesle, kjer so nevarnosti ponesrečenja voznikov vedno velike radi klancev in struge oplotniškega potoka. Pred nedavnim pa so pričeli z okrog 30 delavci spet gradili banovinsko cesto Oplotnica — Slov. Bisrica proti meji našega okraja. Tu že dolgo ni nihče delal, dočini se na nasprotni strani gradbena dela vrše že pod Zgornjo Ložnico. Ta prometna 6feza bo pozneje pomenila v gospodarskem oziru velik napredek za podpohorske kraje med Oplotnico in Slov. Bistrico. Zreče-Sv. Kunigunda, Zreee-Skomarjje Lelo dni že grade novo cesto iz Zreč proli Sv. Kunigundi na Pohorju pod Črešnovo. Za silo je gotove dober kilometer Cesta bi ublažila silno slabe prometne razmere na Pohorju, kjer ljudje z živino vred neverjetno trpe. Sploh to cesto enako z ono proli Pesku zelo počasi delajo. Pri regulaciji Dravinje od Zreč do Skomarja pa se tudi ne bo mogoče izogniti popravilu cesle, ki pelje vzporedno ob potoku. Po tem bo ta okraj imel vse, kar 7eii. Med nujna važna dela, ki jih bi bilo treba opraviti v_ bodoče na Pohorju, je ureditev cestnih razmer pri Keblju. T. j. razširitev ceste Kebelj — Oplotnica, po kateri je navzgor še prazen voz težko peljati (kebeljski trgovec si je kupil mulo, da nosi) in pa odstranitev klanca pri Modriču. Sploh je treba popraviti cesto Kebelj — Modrič — Ratkovec. Grušov?e-Prihova, Vešenik-Pobrež’e Zelo počasi tudi napredujejo dela na banovinski cesti Grušovje — Prihov* Tudi tukaj bo treba energično zasaditi kramp in lopalo. Važna za vas Brdo pa je izpeljava občinske ceste Vešenik — Gabrovnik—Brdo—Pobrežje, ker Brdo še do danes nima tega in je kolovoz last posameznih kmetov, vsled česar nikdo ne sme voziti po njem brez dovoljenja vseh lastnikov. Iz vode pa je treba dvigniti cesti Perovec — Sp. Grušovje in Dobrunj — Pre-žigal. Mostov?, vodne naprave Občina Tepanje bo zgradila nov most preko Oplotnice pri Pobrežjah, starega pri Stoparjevi žagi pa bo popravila Oboje je zelo potrebno in bi bilo vsako zavlačevanje škodljivo. Obenem je veliko zanimanje za vodovod na Prihovi, ki so ga merili, a sedaj o kaki gradnji ni glasu. Prihova bi vodovod potrebovala z Gruševjem vred, kjer ni studencev. Razen na Mali gori, kjer se je tudi že nekaj ukrenilo, so vodne razmere povsod v okraju zadovoljive. Ljubljana, 26. julija. Viktorija, Viktorija?... Ni to morda roman, ki ga je bil napisal čudoviti severni magijec 'Knut Hamsun! To je Viktorija z bregov Jadranskega morja — plavalni klub. ki ni tako sentimentalne in rahločutne prirode kot je bila znamenita osebica. ki nas srečava na straneh Hamsunove knjige. Dečki in deklice, ki se pod ta lepozveneči naslov skrivajo in stiskajo kakor piščeta koklji pod perot-nice, so marveč zelo bojeviti, sodobni in se ne strašijo širokih kretenj. Njihov temperament je od sile južnjaški; najbrž so se ga bili navzeli po bližnjih sosedih, ki poleg makaronov in paradižnikov pridelujejo tudi druga ognjevita hranila. — postavim Chiauti. Tudi sušaško sonce — Viktorija domuje namreč v tem, po Algi znanem kraju — je medicina posebne sorle: od zibelke do groba zabada z nebeškega svoda tamkajšnjim zemljanom močne kolerične injekcije, ki sicer ne zvišujejo telesne temperature, vendar pa zapušča drugačne simptone: srboritost, smisel za gojenje zgage, tečnost in vzgledno zabavljanje. V pičlih treh dneh svojega bivanja na srednjeevropskih tleh so nam mladi Viktorijci in njih starejši lutorji demonstrirali vse te lepe duševne poteze, ki 60 jim bili za nameček kakor lavorjev venec posadili na glavo še eno, največjo in najizrazitejšo: domišljavost, močno pocukrano s smislom za poziranje. Kaj hočemo! Viktorija ali Victoria (kakor' besedo sami pišejo v lepi latinščini) že lela in leta odhaja s srednjeevropskih in (udi drugih tal na la način, da povsod zapušča neugoden, zoprn dojein. Njeni člani in njeni potni vojskovodje se povsod pričkajo, praskajo tam, kjer jih ne srbi, zabadajo nosove v stvari, ki jim niso nič mar, protestirajo, kriče, očitajo sodnikom, da jim kradejo težke priborjene točke, govoričijo, krilijo z rokami, jezikajo in igrajo po ulicah pompozen cirkus sredi belega dne. Dejstvo je, da je Viktorija doslej od nas in od drugod odhajala kot gost, ki si je redno dovoljeval mučne incidente na račun domačinov. Klubi, ki so gostovali na Su-šaku, pa vedo povedati še vse huiše reči. Tekmovalci vam pripovedujejo, da so Viktorijci in njih starejši sateliti prav za prav še pohlevni jagenjčki v primeri z ondotno publiko. Sušaška publika zahteva, da morajo domači plavalci zmagati, pa čeprav so slabši. Na tuje tekmovalce leti kamenje in drugi predmeti, ki niso kapljivotekoči ali plinasti. Steklenice frče v vodo, peklenski vrišč kolje in para ozračje: trušč in hrušč kot bi se odprl pekel. Rad verjamem, saj sem v soboto med walerpolo tekmo staf ob ba/enu in slišal, kako je zaklical sušaški waterpolist publiki: »Vidičete šta eemo s vama da uradimo, kad dodele na Sušak!« (Menil je plavalni klub Ilirijo, ki bo morala vrniti dvoboj na Sušaku). »Dobičete batine, pa čete da ih upamtite!« ... Ilirija naj kupi več jeklenih čelad! Prav je, da napišemo ostre besede! Na meslu so, ker jih drugi, kadar na nas zalotijo le majhno nevšečnost, pišejo z debelimi črkami in praznijo sodčke črnila, da bi nas pred ostalo jugoslovansko javnostjo dovolj očrnili. Z nami delajo Zagrebčani in Belgrajčani ter vsi drugi kakor... z mehom. Vohljajo in stikajo, kje bi iztaknili neznatno po-greško, da bi iz nje napravili novo atero. Naš neuspeh je islovenačkic neuspeh, naš uspeh skromno komentirajo, pa ga nazovejo z jugoslovanskim uspehom. Zagrebčani so itak proti nam, Belgrajčani pa le tedaj z nami, kadar je treba izigravati Zagrebčane — v športu seveda. Zagrebški in bel grajski časopisi imajo največ naročnikov; njihove modrosti bere največ ljudi, — tudi Kranjci. Posebno šport, ln Kranjci že prisegajo na športna poročila Zagrebčanov in Belgrajčanov kakor na dogme — tudi takrat, kadar nas polivajo z gnojnico in nam obešajo »afere« na poslušni vrat. Samozavest. stara kranjska vrlina izginja! Tega pa ne bomo dovolili! Naloga naših časnikarjev in športnih poročevalcev je, da dramijo ljudi iz otopelosti in mrtvila, da jih s svojim pisanjem vzpodbujajo k samozavesti. V soboto zvečer so Viktorijci uganjali nešportne stvari Nikjer ni ne v zagrebških in v belgraj-skih časopisih niti črkice o njih! Tudi Kranjci, ki eo v soboto zvečer upravičeno besneli in žvižgali, Viktorija ff so se pomirili: — češ, »ni bilo tako hudo. saj nima ne Politika«, ne »Vreme«, ne »Juiarnji list« ničesar o tem!!« Imamo pa zato vsaj mi, Kranjci za Kranjce, in bomo vselej imeli, kadar nam bo kdo poskušal svirati »kikserje«! Naš časopis na ta način lahko močno krepi našo samozavest! Dovolj o tem! Že v četrtek so v krvavordečih dresih o belem dnevu strašili sušaški plavalci po Ljubljani Po vseh ulicah je bilo polno teh' živih markacij in spomenikov cirkuškega spakovanja. Tej operetni športni reviji se je srednjeevropsko občinstvo pomilovalno posmehovalo. Tako so svoje čase hodili po naših krajih gornjeavstrijski medve-darji, le da so imeli še verigo in na glavi šiljasto, pojacasto kapo s cofkom. Vsaka dva metra so se ustavljali in fotografirali drug drugega, ti rdeči, zapozneli praznovalci Pusta. Zvečer na Iliriji, kjer se je zbralo več ko 1500 ljudi, so’ cirkus svečano otvorili. Stekla so vedra Alge, rekorderjem so vlivali »rakijo« v usta, peli in kričali v slovanski modulaciji trdega germanskega jezika(!). Človek bi menil, da imamo v gosveh Hannoverance, toliko nemščine (seveda slabe!) je moral prenesti jedri kranjski zrak. Kaj kočete, ko je pa tako veliko bolj »nobel!« Kozmopolitska govorica in vedenje dajeta že tudi tistemu, ki jih goji, že tudi kozmopolitske rezultate. Sušaški vojvode so se neprestano razburjali, kričali, gosljali, protestirali. Znani Blažina je s smrtnobledim obrazom izjavil, da sodniški zbor krade Viktoriji točke!! Nekoliko vinjen vojvoda je koncem tekme vpil, da je Ilirija dobila waterpolo s sodnikom, ki je »škandalozno drukal« in da bodo škandal prinesle »sve srednjoevropske novine.«. Vprašali smo ga, če meni s temi »srednjeevropskimi novinami« morda »Vjesnik trezvene mladeži«. To ga je šele razkurilo! Po tekmovanju, ki je končalo in bilo tudi razglašeno z zmago Ilirije v višini točk 60:49. so Sušačani dvignili huronski krik in vik. Preveč popustljivi sodniški zbor je po tekmovanju diskvalificiral Ziherla, razveljavil točke, ki jih je bil prinesel Iliriji v ominozni disciplini ter proglasil končno stanje dvoboja med Ilirijo in Viktorijo. — 58:50. V bodoče ni treba takim ljudem niti za las popuščati! Že to je bilo preveč, da je smela Viktorija štartati še po starem in ne po novem načinu, ki ga je bila FINA proglasila za obveznega s. I. januarjem 1938., pa ga je naš JPZ vpeljala že leta 1936 za svoje področje. Štiri discipline je osvojila Viktorija, štiri Ilirija. Kaprica drugih in tretjih mest pa je Iliriji zagotovila zmago. V disciplinah, kjer smo zmagali, smo bili absolutno premočni, ker smo zasedli prvo in drugo mesto, kjer pa je zmagala Viktorija, je zasedla 6amo prvo mesto, na drugem se je redno usidrala Ilirija. Ne bomo pisali tehničnih rezultatov, saj jih danes znate iz pisanja dnevnih časopisov že skoraj na pamet! — V \vaterpoIu je Ilirija pošteno nažgala Viktorijo. — 7:1! 'Kdo bi bil mislili! Podoba je, da bomo Kranjci morda kdaj še prav uspešno gojili — kolektivne igre! Dozdaj nam niso še od rok! Za Sušak pa Iliriji svetujemo, naj prav pošteno pazi! Viktorija zmaga! Seveda, — naša! liclgrad. 27. julija. Predsednik vlade dr. M. Slojadinovic je sprejel v svojem kabinetu našega poslanika v Šoliji Momčila Jurišiča in novega |>o-slanika v Ankari Branka Adžemoviča. Sofija, 27. julija, m. Včeraj sta prileteli v Sofijo dve letali, ki sta bili izdelani v tovarni Rogožanski. Sem se je pripeljal tudi ravnatelj teh tovarn, nekaj inženjerjev in pilotov. Takoj po prihodu v Sofijo so piloti preizsluisili letali pred posebno komisijo bolgarskega vojaškega zrakoplov-stva. Belgrad, 27. julija, m. Davi se je vrnil v Belgrad minister brez listnice dr. Miha Krek, ki so je zadnjo nedeljo udeležil v spremstvu slovenskega bana dr. Natlačena več taborov v Sloveniji. Belgrad, 27. julija, m. Včeraj so Imele skoraj vse Kmetijske zbornice v državi svoje prve sestanke, na katerih so bila izvoljena začasna predsedstva, Od tu in tam Zagrebška policija bo v kratkem motorizirana. Varnostna služba in služba v periferiji mesta zahteva veliko gibčnost in urnost policije. Te dni je policija dobila tri avtomobile za prepeljavanje stražnikov, (J motornih koles s prikolicami, dve motorni kolesi pa brez prikolice. Tako ima sedaj zagrebška policija 9 avtomobilov za prevažanje stražnikov in 10 motornih koles. Obenem se pre-urejuje tudi lastna telefonska centrala, ki bo stala 1 milijon din. Vse policijsko moštvo šteje sedaj 840 mož in 21 častnikov. 22-Iefnčga kn«B ega fanta je v Bočcvcu pri Sfeujevcu ubil trgovec Zlatko Plehan samo zato, ker se je fant pogovarjal z njegovo ženo. Plehan je bil oženjen že več let. Imel je lepo ženo in je bil strašno ljubosumen na vsakega, ki je z njo spregovoril kaj več besedi. Plehan je imel namreč tudi gostilno in zato ni nič čudnega, če so se gostje morali pogovarjati z njegovo ženo. Tako se je žena spustila v pogovor z 22-letnim fantom Jurijem Kuharičem. Trgovca je pogrelo. Skočil je in začel pretepati ženo. Ko je hotel pa fant vse pojasniti, je trgovec potegnil samokres in fanta ustrelil naravnost v srce. Cerkev v spomin Stjopana Radiča so postavili kmetje v vasi Martinščaku pri Karlovcu. Zidali so jo kar kmetje sami pod nadzorstvom inženirja-domačina. Ko bodo cerkev posvetili, bodo priredili tudi velike hrvatske svečanosti. Tudi drugega elana razbojniške tolpe, ki je preoblečena v orožniške uniforme ropala okrog Križevcev in Koprivnice, so orožniki včeraj prijeli v okolici Čakovca. Bil je to Lovro Bednjač iz Gradišča pri Čakovcu. Kakor smo že poročali, je ujeti razbojnik Kokaš izdal vse svoje tovariše, ki so se še mogli skrivati po gozdovih, vendar’ne več v uniformah, temveč že v navadnih oblekah. Orožniki so zasledili, da Bednjač prihaja k svoji pri- ležnici. Postavili so zasedo in čakali. Imeli so uspeh. Sedaj love še ostala dva. Vsi člani tolpe so doma iz krajev med Mursko Soboto in Čakovcem ter so presedeli v zaporih že nekaj kazni. Veliko tekmovanje jadrnic okrog otoka Visa so priredili Splitčani v soboto popoldne. Proga je bila dolga preko 10 morskih milj. Tekmovalo je 9 jadrnic v dveh skupinah. V prvi so bila take do 8 ni dolžine, v drugi pa daljše. V prvi sKupini je tekmovala tudi italijanska jadrnica >Italia« iz Trsta. Zmagala je jadrnica inž. Deškoviča. Do smrti pretepen sc je pripeljal s kolesom domov v Kučane Gornje pri Varaždinu Grabar Aleksander, ko se je pa vlegel v posteljo, je v nekaj urah izdihnil. Pretep se je pripetil na gasilski veselici v bližnji vasi. Zmanjkala je neka čašica, nakar so vsi obdolžili Aleksandra Grabarja. Lotili so se ga fantje jn ga premlatili. Grabar je imel pa se toliko moči, da se je vsedel na kolo in se odpeljal 6 km daleč domov. Doma se je vlegel v posteljo, a kmalu umrl. Fantje, ki so ga pretepli, so morali pred sodišče, vendar pa so bili zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni. Propagando za Dalmacijo bo delala belgijska pomorska družba .»Lloj-d RoyaIc. V Dalmacijo l>o poslala 'svojo luksuzno ladjo s številnimi potniki ter bo nato ladijska kratkovalovna, radijska oddajna postaja prenašala nekaj predavanj o lepotah Dalmacije in o gospodarskih in kulturnih zvezah med naso državo in Belgijo. Pač nov način propagande za Dalmacijo. Regulacija Mure ort Veržeja do Murskega Središča »se bo baje kmalu začela. Finančno ministrstvo je odobrilo 1,900.000 din v ta namen. Položaj si je ogledala tudi komisija banske uprave ter odobrila načrte za regulacijo. Kmetje so sami žo nekajkrat poskušali zaščititi svoja polja pred neprestanimi poplavami Mure. Toda tereii je tak, da je težko narediti kaj trajnejšega brez strokovnega nadzorstva in brez izdatnih podpor. Ko so kmetjo v Žabniku^ začeli zoževati ovinek Mure pri svoji vasi, je začela reka trgati breg pri Hotizah. Sedaj je banska uprava obljubila, da bo začela regulirati Muro pod Žabnikom in Hotizami, čim bodo golova regulacijska dela pri Murskem Središču. Banska uprava bo delala s plačanimi delavci. Velik del zgradb velike železarne v Zenici ho skoraj dovršenih. Delali so s pospešenim tempom 135 dni. Postavili so zgradbe, v katerih bodo nameščeni največji stroji, ki jih bo dobavila tvrdka Krupp iz Essena v Nemčiji. Tudi gradbena dela jo vodil inženir iz te tovarne. Umrlega patriarha Vurnavo bodo na svečan način pokopali v četrtek. Vse dni, ko leži njegovo truplo v saborni cerkvi, prihajajo velike množico ljudi in poljubljajo ikono, ki je položena na krslo. Skoraj vsi pravoslavni vladike eo zbrani v Bel-gradu. Vlada je za udeležence )>ogreba dovolila polovično vožnjo. Kmetijska zbornica v.Sarajevu se je včeraj sestala na prvo sejo. Otvoritvi je prisostvoval tudi ban Predrag Lukič. Po uvodnih formalnostih so bile volitve začasnega predsedstva, ki ima nalogo, da izdela zbornični Statut za prihodnjo sejo. Na tej dingi seji bodo izvolili tudi stalno predsedstvo. »Prvo hrvafsko štcdionico« poskušajo sedaj sanirali in spet poživiti. V petek sla se v Zagrebu mudila guverner Narodne banke dr. Radosavljevič in viceguverner dr. Belin in konferirila z ravnateljem Prve hrv. štedionice. Sklenjenega ni bilo nič končnoveljavnegn, pač pa sta zastopnika Nar. banke hotela slisali za mnenje in predloge bank ob nameri Narodne banke, ki bo sedaj poskušala poživiti naš denarni trg in spraviti banke Iz zastoja v likvidnost. Prvo banko, ki bi jo bilo treba urediti, je Prva hrvalska štedionica. Hrvatje pravijo, da bi se s sanacijo Prve hrvatske štedioni.-e ze napol ozdravil naše denarni trg. Narodna banka ^10 v nekaj mesecih izdelala svoje predloge za sanacijo tega denarnega zavoda. Beli metulji so preplavili polja in vrtove okrog Dugega sela pri Karlovcu. Kmetje sploh ne pomnijo tolikih množic metuljev, ki ležejo v zelje jajčeca, iz katerih se potem zležejo gosenice. Te gosenice izgrizejo vse zolje do reber. Kmetje so začeli nadlego preganjati s tem, da sipljejo na zelje pepel. V nedeljo je v Daruvarju v ranih jutranjih uran pogorelo veliko skladišče veletrgovine s ko-lonialnim blagom »Industrija d. d.«. Požar je nastal zaradi kratkega stika lam, kjer se je -iaua-jalo veliko papirja. Ker so začele goreti velike zaloge masti, mila in olja, se gasilcem ni posrečilo požara niti omejiti, še manj pa pogasiti. Skladišče je [»gorelo do tal. Škode je za 3 mili j. d>n Naročajte Slovenski dom! Bacil - rešitelj pred smrtjo Nekako pred petdesetimi leti je odkril bakte-riolog profesor Hellriegel neke bakterije, ki žive v zemlji in ki imajo to zaslugo, da pretvarjajo dušik v človeku koristno tvarino. Učenjaki trdijo, da bi bil svet že davno postat puščava, vse življenje bi na zemlji zamrlo, nikjer bi ne bilo niti najmanjšega sledu o kakšnih živalih in rastlinah, če ne bi bilo bacila, ki iz 6Voje lastne moči opravlja veliko kemično delo s tem, da dušik, ki je v zraku, napravlja koristen vsemu, kar je živega. Takole pravijo ti učenjaki dalje: Lahko si predstavljamo svet brez žuželk, brez iglastega drevja, brez polžev, tudi brez človeka. Svet bi šel svojo pot naprej, skoro nemoteno, tudi če še marsičesa, kar je danes na njem, ne bi bilo. Ne moremo pa si predstavljati življenja brez omenjenega bacila, kajti brez njega bi morala vse, kar je živega, umreti od lakote. Beljakovina je tista snov, ki daje življenje rastlinam, živalim in človeku. Bistveni sestavni del beljakovine pa se tvori iz kemičnih spojin, v katerih je dušik. Toda ta dušik je od sile trdovraten in ga je težko spojiti v takšne kemične sestavine, ki so rastlinam koristne. Dušik - trmoglavi samotar Velikanske množine dušika so n. pr. v zemelj-, skem ozračju. Do 80 odstotkov. Nad vsakim kvadratnim metrom na zemlji ga plava sedem tisoč kilogramov. Če vzamemo površino kakega manjšega kraja, dobimo že neverjetno veliko številko. T <■< mmm 2ivinozdravnik v londonskem živalskem vrtu je od redil, da morajo mladi tigri vsak dan na sonce. Tudi njihovim redni kom to ne de slabo. LJUBEZEN, KI UBIJA »Izvršil bi svojo dolžnost in na mojih rokah bi ne lepela kri... Moje vesti bi ta madež ne težil.« Čutil sem v sebi neskončno olajšanje ob tej misli, opraščajoči me očitkov vesti, ki so me že vnaprej napadali ob sami misli na dejanje, ki naj bi ga storil. Risal sem si v mislih bodočnost, ki bo vendarle že enkrat prosta in jasna, brez tistih temnih obrazov, ki so zakrivali vso mojo mladost. »Ubil se bo in mati bo jokala za njim, a jaz bom že znal izrabiti sredstvo, da ji solze posušim. Srce ji bo krvavelo, a na rano bom dal zavezo svoje nežnosti. Vse sladke ure, ki nam jih je morilec kradel, bova še skupno preživela, ko ga ne bo več med nama, ko ji bom mogel jasno in brez ovir pokazati, kako jo ljubim. Božal jo bom vse ure, ker je nisem božal, ko sem bil še otrok, ko me je strašila njegova navzočnost. Vse sladke besede, ki jih ni slišala od mene, ker so se ustavile na robu usten in na robu srca, vse ji bom izrekel in povedal. Zapustila bova Pariz in vse te žalostne spomine. Umaknila se bova v kak izgubljen kraj daleč od ljudi, kjer ne bo imela drugega človeka kakor mene in jaz ne drugega kakor njo. D Vse življenje bom posvetil njeni starosti. Kaj mi je treba drugih ljubezni, kaj mi je treba druge družine. Trpljenje ji bo omečilo dušo, trpljenje ji bo spet poživilo ljubezen do mene. Znova so mi oči napolnile solze in se mi izsušile na licih, kakor je tolikokrat v življenju, Notranji glas mi je spet začel ponavljati: In če bi se ta nesrečnež ne hotel sam ubiti, a, kaj če bi mi ne hotel verjeti, ko mu zagrozim, da ga bom razkril. Ali se mu ni vse te dolge mesece zdelo, da sem mu zaveznik v prizadevanju, da ne bi mati izvedela od teh žalostnih stvari ničesar? Ali ni vedel, kako ljubim to mater, ko je bil ljubosumen zaradi moje sinovske ljubezni. Ali mi ne bo odgovoril, »kar izdaj me,« ker bo že vnaprej prepričan, da ne bom nikdar mogel zadati materi tega udarca?« »Naprej!« sem si rekel. »Zdaj vem vse in mislim, da ne bo dvomil, da sem prav zaradi tega, ker vse vem, zmožen vse tvegati. In tudi, če zavrne, bom imel zavest, da sem poizkusil vse, celo nemogoče, da bi se izognil umoru. Potem naj se izpolni usoda!« • XVIII, Bilo je ob štirih popoldne naslednjega dne, ko sem se pojavil na stanovanju v ulici Latour. Vedel sem s precejšnjo verjetnostjo, da je mati šla na kake obiske. Mislil sem si tudi, da ■ r . \ ili.JtA, u.!. tl J . Šolska jadrnica »Kommodore Johnscn«, ki je privozila y 90 dneh iz Nemčije v Avstralijo. S kongresa draguljarjev Od vseh poklicev je menda draguljarjev na svetu najmanj. Pa vendar so ravno ti vzbudili sedaj na pariški 6vetovni razstavi veliko pozornost. Te dni so se sestali tam na svoj kongres, ki so 6e ga udeležili zastopniki z vseh koncev 6veta. Na kon- fresu 60 prišla na vrsto najrazličnejša vprašanja, i v ostali javnosti vzbujajo zanimanje. Kakor na vsakem zborovanju, je bilo tudi na tem vse polno novih predlogov. Med drugim je nek draguljar predlagal, naj bi se odslej naprej napol dragi kamni imenovali »okraševalni kamni«, za drage kamne pa naj bi veljali 6amo diamant, rubin, safir in smaragd. Nek drugi predlog 6e nanaša na tako imenovane »mesečne kamne«, ki jih nosijo ljudje zato, ker mislijo, da jim prinašajo srečo. Ta vera je že precej stara, ravno tako pa tudi ni nova navada, da ljudje takšne kamne nosijo. Že pred več tisoč leti se je na vzhodu uveljavila vera v kamne, ki da prinašajo srečo. Mislili so celo, da so v teh kamnih neke tajne sile, ki uravnavajo človekovo usodo. Toda ti kamni, pravijo, ne prinašajo sreče ali nesreče v vsakem času. Le v gotovih mesecih imajo to moč. V mesecu juliju pripisujejo to moč oniksu. Sploh je težko najti deželo, kjer tega praznoverja še danes ne bi bilo. Toda v vseh krajih ne nosijo v istem mesecu isti kamni sreče ali nesreče. Zato je sedaj na pariškem kongresu nek draguljar predlagal, naj bi 6e uvedla enotna lista teh »mesečnih kamnov«, ki bi veljala za vse kraje, če bi ti kamni odločali o človeški usodi, potem bi bilo pač nesmiselno 6 takimi predlogi posegati v moč teh kamnov, ker bi se vendar ne moglo ničesar spremeniti. Z rontgenovimi žarki preskušajo pristnost Nek odbor, ki je bil izvoljen na pariškem kongresu draguljarjev, 6i je stavil za nalogo, da se podrobno pobavi z metodami, ki se jih je znanost oprijela za proučevanje vprašanja, če je kak kamen pristen ali ponarejen. To je bilo po mnenju draguljarjev in še koga drugega tudi potrebno zato, ker se je mnogokrat dogodilo, da je moral ta alt oni plačati za kak kamen bajne vsote, pozneje pa se je izkazalo, da ni pristen, pač pa duhovito ponarejen. Iznašli so sedaj tudi naj zanesljivejši način, kako je mogoče ločiti prave kamne od ponarejenih. Tudi draguljarjem 60 glede tega razločevanja prinesli veliko korist rontgeski žarki, ki vprav svojevrstno učinkujejo na drage kamne in bisere. Za ta napredek v draguljarstvu si je pridobil velikih zaslug avstrijski draguljar Michl, ki pravijo, da uživa tak elove6, da celo iz inozemstva nosijo preiskovat kamne k njemu. V Parizu je tudi krasna draguljarska razstava. Vse, kar je tam razstavljeno, je vredno več milijard din. Mislil bi kdo, da imajo tatovi tu hvaležno T r\A fomil tli Inhn 1 ti -------„ bi gotovo vjeli uc.mu. 6 katerimi 60 draguljarji prepredli 6voje razstavišče, da ne bi kdo preveč poceni prišel do prevelikega bogastva. Med razstavljenimi kamni 60 tudi takšni, ki stanejo po več milijonov frankov. V mreži zemeljskih žarkov Učenjaki so že davno ugotovili, da žarki, bodisi toplotni, svetlobni ali drugi, ne prihajajo samo od zunaj na zemljo, jo obsvetljujejo, ogrevajo ali pa izvajajo nanjo šo kakšen drug učinek, pač pa da tudi od zemlje same izhajajo neke vrste žarki. To je tako imenovano telurično izžarevanje. Avstrijski učenjak Binderberger se je pred dnevi v nekem svojem predavanju podrobno bavil s tem zemeljskim izžarevanjem. Po svojih poizkusih in opazovanjih je dokazoval ne samo to, da ti žarki prihajajo iz tal tam, kjer zemlja hrani v sebi gotove kovine, zemeljska olja, vodo itd., pač pa tudi to, da ti pojavi zemeljskega izžarevanja povzročajo na ljudeh najraznovrstnejša obolenja. Zemlja seveda ne izžareva na vseh krajih enako močno teh žarkov. Celo to je dokazano, da na nekaterih krajih tega izžarevanja sploh ni. Njihovi učinki na človeka se torej jx>javljajo samo na gotovih zemeljskih črtah. Predavatelj je tudi trdil, da se pač omenjene bolezni pojavljajo 6amo pri onih ljudeh, ki imajo svoja bivališča na teh zemeljskih črtah, kjer prihajajo iz zemlje telurični žarki. Na več mestih se na zemlji križata po dva ali več takšnih izžarevališč. Tam se je tudi pokazalo, da je največ obolenj. Bolezen raka je tam posebno pogosta. Binderberger je tudi razlagal, kako ti zemeljski žarki učinkujejo na celice človeškega organizma, kajti te celice so kakor najfinejši magnet občutljive za te žarke. Organizmu pa škodijo posebno še zato, ker trajno učinkujejo nanj. Ljudem, ki bivajo po takšnih zemeljskih pasovih,^ da jih lahko obsevajo zemeljski žarki, ki prinašajo bolezen, pač ne bo kazalo drugega, kakor da se preselijo drugam — to se najbrže ne bo zgodilo — ali da ubranijo svoja bivališča na kak način pred tem zemeljskim izžarevanjem —■* tudi to ne bo tako lahko^— ali pa, da svojo bolezen ravno tako potrpežljivo prenašajo naprej, kakor takrat, ko jim še nihče ni povedal, da prihaja iz zemlje. To bo najbolj verjetno. Radio Podroben program ljubljanske in vseb evrop* skib postaj dobite ▼ najboljšem in najjcenejšGin ilustriranem tedniku >Radio Ljubljana« ki stane mesečno samo deset dinarjev. Programi Radio Ljubljana Torek, 27. julija: 12 Operetni venčki (plošče) m> 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Pesmice ljubavne. pesmice zabavno (Jožek in Ježek) 14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: O pravi poeziji (Siniša Kordič) — 19.50 10 minut zabave — 20 R. \Vagner: Ko-i račnica (plošče) — 20.10 Sredstva pri vzeo.fi vajeniškega naraščaja (g. prof. ing. arh. Rado Kregar) — 20.30 Vei sele in zdravice poje Slov. vokalni kvintet, vmes oriff-švicarska godba (bratje Malenšek) — 22 Cas, vreme, poi ročila, spored — 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče). Drugi programi Torek, 27. julija: Belgrad: 20 Sinfoničnl koncert -i Zagreb: 20 Igra; 20.30 Violina; 21 Orkestralni koncerti — Dunaj: 20.40 Igra; 22.20 Zabavni koncert — Budim' pesta: 20.20 Gledališki program; 21.40 Dohnailyijev koni cert; 23 Ciganska glasba — Trst-Milan: 17.15 Violina; 21 Puccinijeva opera «La Boheme« — Rim-Bari: 21 Igra; 22.16 Violina — Vraga: 20.55 Češka filharmonija — Varšava: 20 Orkestralni koncert; 22 Violina — Koln: 20.10 26 solistov igra kvartet — Monakovo: 19.30 Fantazija o Chopinu _ Beromiimtter: 19.55 Igra; 21.15 Opera »Faust« — Bukarešta: 19.30 Zabavna glasba; 20.05 Vokalni kom cert; 20.30 Klasična sinfonična glasba. Naročajte in širile Slovenski dom! sc očim po včerajšnjem grehu v Grand hotelu ne bo počutil bolje. Zato sem upal. da ga najdem doma. Mater res ni bilo doma, on pa je bil. Sedel je v delovni sobi, ki je imela na stropu temno leseno prevleko, zidovje pa je bilo pokrito s kordovanskim usnjem. V tej sobi je bil najin prvi razgovor. Ta razgovor pa, ki sem ga hotel izzvati danes, bo imel drugačen pomen in drugačno važnost. A kljub temu sem bil to pot manj razburjen kakor prvič. Gotovost, ki sem jo imel, mi je dajala izredno mirnost in hladnost. Spominjam se, da sem imel moč, da sem celo minuto govoril s služabnikom, ki me je peljal v sobo in ki je imel bolnega otroka. Spominjam se tudi, da sem bil tako miren, da sem skozi okno opazil onstran vrta nov visok, kadeč se dimnik, ki so ga nedvomno sezidali to zimo. Mislil sem torej popolnoma jasno. Tudi to moram priznati, da bom prav do konca iskren. V trenutku, ko sem stopil v sobo, nisem bil prav nič zmeden. Takoj sem opazil očima, sedel je pogreznjen v velik naslonjač ob peči in rezal liste nove knjige z nožem, ki je imel široko, kratko, a močno ostrino. Prinesel ga je iz Španije kakor že mnogo drugega orožja, ki je bilo raztreseno po vsem stanovanju. Takrat šele sem razumel, čemu ima toliko orožja vsepovsod. Bal se je. Bil je oblečen, kakor da hoče iti z doma, a na ostarelem obrazu sem mu bral, da je hud napad, ki ga je moral dobiti včeraj, k