% ; PROSVETA " - 3Ï 4 ' y. r OLM [LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE CHicuto. DL, pondeljek, 11. oktobra (October 11), 1926. U reds liki ki mi a. lagajnik kovinarskega departmenta federacije, takoj predložil poročilo o Fbr-dovih tovarnah. * Dejal je, da Fordov sistem m^sne produkcije uničuje fizično blaginjo delavcev*- $ M "Neprestana monotonost (e-noličnost deis), kateri so delavci v Fordovih tovarnah podvrženi, »raven pa silen pritisk, pod katerim delajo, pomeni, da je delsvec v par letih takega dela popolnoma izčrpan/' se glaai poročilo. "Delavci postanejo pri takem delu kmalu človeška š^rs, ki se vrže iz tovarne in nadomesti s svežimi delavci?! Na včerajšnji aeji eo delegat-je slišali zanimivo poročilo Rose Schneiderman, ki organizira delavke. Rèkla je, da je v Združenih državah dva milijona žensk, ki so uposlene pri mezdnem delu v raznih industrijsh in 80 odstotkov delavk je orno-ženih. (Včerajšnje poročilo, da je 15 milijonov mezdnih delavk v Amerild, je bik) napačno. Op. ur.) Omoženje delavke so obenem gospodinje, ki morajo skrbeti si dom in otroke. Te žene ne hodi jo na delo radi tega, da zasluži jo kak "ekstra drobiž" zase, pač pa eo prisiljene služiti denar, da pomagajo svojim soprogom, ki ne zaslužijo dovolj za oskrbovanje družine. Samske delavke je lahko organizirati, težje pa je dobiti v unijo omožene žene, ki so v strahu, da izgube delo. M Da bodo kapitalisti v Detroitu, predvsem Ford, ki uživajo "open shop", delali velike ovire organiziranju avtomobilskih in drugih delevcev, so že povedeli. "Detroiter", glasilo trgovske zbornice, piše: "Podjetniki v De-trotu ne bodo dovolili, da pride to mesto v pesti voditeljev strokovnih unij. Naše mesto je naj-prospernejše mesto v Amerild, in prosperno je zato, ker je trdnjava odprte delavnice/' Trogvska zbornica je včeraj cirkulirala po mestu velik plakat, na katerem je slika Tjma" is Chlcaga. ki je or žira! pliearske delavce, > Ml J I i ■ i Jan ' » ---— cen je v in cestne puwwtace, *nato pa je bil obsojen v zapor v sveži z oropanjem pošte. Pod sliko jo bilo tiskano vprašanja: "Ali naj taki ljudje goapodarijo na-žemu mestu ?" To so saamenjs, s kakimi sredstvi se bodo detroitski kapitalisti borili proti delavski organizaciji. t NiMH soprijetiih dogodkov so ptrtjo Bivžl državni prnvdnik Fickert je aa pardoniranje Mooney ja. — In tako prihajajo tndl dru gl ki bi nedi odgnali od nebo neprijetne opomine. [DDYJEV GOVOR NA KONEN ein A. D. F. 0 SOVJETSKI Dejal je, da ee ne strinja a ko-muniatično taktiko, toda redkim komunistom je treba priznati, da aô izvršili veliko in pomembne delo. Detroit, Mich. — . tretje slo» pa je komuni-'!*ne filozofija sile in svetov- * revoledje. Ali. če hočemo bi- ti pošteni, moramo tudi priznati dobra dela, ki jih vrše komunisti v Rusiji. Rusija se je dvignila nad motiv privatnega dobička in poeta vila ljudsko blaginjo ns prvo mesto. Ves ruski narod se sdaj prilagoduje temu prelepemu idejalu. Noben član komunistične stranke ne sme i-meti večjega dohodka kot $112.-80 na mesec ali |8.75 na dan. Prof Mar ae smatra za moralnega gobavca. Drugič je Ruaija edina država na evetu, kjer ee vsi privilegiji skušajo deliti z najrevnejšimi sloji. Vse. kar je najboljšega v znanstvu, umetnosti, godbi, gledališču, izobraževalnem filmu in fizični kulturi, je vsem ljudem na razpolago. Ruaija Ima dapes najnaprednejšo deleveko zakonodajo na svetu. Amerika, najbogatejša dežela, je na aramoto daleč sa Rusijo v tem oziru, daai je Rusija valed vojne mnogih let. revolucije, blokade in lakote najrevnejša na svetu. Končno je dobro, da je na svetu dežela, ki stoji proti kapitalizmu. imperializmu in i*ori-ščanju revnih vsega sveta. — Možje, zakaj ne greste tja in se prepričate na svoje oči? Ne verujte ležnJivi propagandi. Sledi-to zgledu drugih ljudstev in pošljete v Rusijo svojo misijo, ki naj poižče fskta is prve roke. Vi ete konservativni, toda gibljete se le. Upam. da se zganete me-le hitrejše v hrtereeu končne bražsžve ia resnice." |4OSLU2rre 8E KAMPANJE ZA NOVE CLANE IN PRIDOBITE 81 LEPO NAGRADO! flan Francalco, Cel. — Char-les M. Fickert, državni pravd-nik, ki se jo svoječaano trudil, da ata bila Billings in Mooney spoznana krivim, in katerega zvijačne intrige je kasneje od krila Densmorova preiskava, so je pridružil onim, ki se zavzemajo za pardoniranje Mooney ja. Fickert zdaj prakticira advokaturo v Los Angelesu. \ William McNevin, predsednik porote, se je sdaj tudi ogiaail sa pardoniranje. Pred leti ni gonil s mezincem, da bi se odkrila resnica. Zdaj se je pa oglasil in rekel: "Razvoj stvari me je prepričal, da je veliko državnih pri« nalašč po krivem priseglo. Mooney je opravičen do nove obravnave. Ako je prekaano za novo obravnavo tedaj, naj se saj perdonira. Tudi sodnik, ki je vodil obrav-navo, trije pravniki, Id so pomagali državnemu pravdniku Fickertu, in oeem ali deaet porotnikov, ki še žive, bodo podpi-rali pardoniranje Mooneyja, ko p bo vržilo zaslišanje dne 80. oktobra v Sacramentu. Vsi ti ljudje ao zdaj prlpričani, da je bil Mooney obsojen na podlagi krivega pričanja. VČaai vzame precej let, da ae vest oglasi in ljudje sposnajo svoje smote, včaai ae pa ta vest nikdar ne zbudi in šrtve justice poginejo žalostno na morišču ali za^Mnlškto z^ovjem.^Ce nost, » posebno rada prikaže pri teptanju onih, Id vodijo izkoriščane ljudske mase Is teme ns svitlo k solne u. todsj bi ta zlobnoet gorela s takim plamenom, ds bi švigal do neba. NAttTI AV STIALSKEGA HUVSTVA Tsko je NfcMI vee-avstnOskl delavski kongres. — Predlo, žen me Je bil obširen program sa bodril kMtres v Kantonu. « i, Sydney, Avstralija. — J. 8. Garden, delavaki Ujnik delav-skega sveta province New South Wales, je predložil Vse-avstral-skemu delavskemu strokovnemu kongresu obširen program sa obdržavanje predlagane pan-pa-cifične konference v Kantonu Vida avstralskih ki-pitallstov v pravi Velikega iaseljevanja v Avetra-U jo najbrž ae bo. — Delav stvo aa Sydney, Avstralija. — Ze precej stara in obrabljena kapita-lističns taktika je ta, da kadar hočejo podjetniki ustvariti veliko rezervno armado, tedaj v deželah, Id so oddaljene od dežele. v kateri mielijo ustvariti veliko rezervno armado, vpre-žejo velike dnevnike v svojo službo. TI dnevniki pripovedujejo o mastnem zaalužku tam v deveti deželi in o pri m an j ko vanju delafveev. To potezo ao izigrali tudi avstralski zastopniki velike denarne mošnje, ki pa ni imela uspeha. Britsko časopisje je pričelo pripovedovati s velikim krikom, da primanjkujejo kotlarskl delavci v državi New South Wales. Organizacija kotlhrskih delav-cev v New South Waleeu je ps brsojavno obveetila John Hilla. tajnika organizacije britakih kotlarskih delavcev, da je res prilično precej dela v New South Walesu, ampak položaj v drugih državah je tak, de ee lahko reče, da nI ugoden. Delo je samo v Sidneyju. Iz tega brsojevnega sporočila eo britski kotlarskl deievci spoznali. da je nekaj dela v Sydney ju. vendar pe no toliko, da bi privabilo kotlareke delavce Iz drugih avstralekih pokrjin, da-slravno je med njimi brssposel-nost razširjena. Delavska vlada New South Waleee je poelala rudarski or-ganizariji na Angleškem brzo-)avko v kateri svari angleške rudarje, naj ne prihajajo v Avstralijo. ker je veliko delavcev na Kitaj 4kem. Program je bil sprejet in sl-oer: (1) Tretji vse-avstralaki delavaki kongres sklene, da se aktivno sodeluje za enotnost mednarodnega delavskega «trakovnega gibanja in da pomaga sklicati svetovni kongres vsegs strokovno organislranega delavstva. (2) Da se udeleži pan-pacifične konference strokovno organiairanega delavstva v Kantonu na Kitajskem, ki se bo obdržavala dne 1. maja 1027. (8) Pa isda postv na vse delavce db Padfiku. V tem posivu naglaža potrebo združenja vseh moči proti mednarodnemu kapitalizmu in njegotim vojnim pri pravem. (I) Dš pošlje pozdrave zdramljenim kitajskim delavcem in njih strokovnim organizacijam. (5) Da se sprejme vabilo vseruakega sveta strokovnih dhrarrftaelj za zgodnjo deputaci orga niziranega delavstva v Sovjet- Na kongres* > bilo poročene, da WHIiam. oTŠen, predsed nlk Ameriške delsvske federacije. prdmUHjuJe. ako bi bilo vredno poslati opazovalca na pan-paclfično zborovanje strokovno organislranega delavstva v Kanton na Kitajskem, daai ravno je smeriško delsvstvo precej- seinterssirano, kakšna bo usoda delavstva v deželah, ki ob Pačil * Vi' — ^ ' ► , f ■ Pilsidtki ¡Milil pro- * V V lastno noto v Moskvo ————— Dolžl sovjetsko vlado, da > s pogodbo s Utvanlju prelomi le poijako-ruekl pakt. BerUn. 8. okt. — Iz Varšave poročajo, da je poljaki premijer Pllsudski naalovil na sovjetsko vlado v Moakvl ostro protestno noto glede nedavno podpisane pogodbe s lltvansko republiko. Pllsudski smatra, da je pogodba v konfliktu s poljsko-rusko pogodbo, ki je bila podpisana v Iti-gl in v kateri je sovjetska Rusija izjavila, da se ne zanima sa vprašanje Vilne. Poljska vlada edaj zahteva, da sovjetska vlada pojaeni, kakšno je njeno stališče napram Vilni. _ Ikadiliiki« u* lllll u |||§faas||H ^•88 e Rlesvlil|8 odpošiljanje oficijelne dep je aveträÖlkeoe strokovno meje slflčni OdkrivMfi pollaljski Chicago. — Zvezal preiskovalni organi, ki ao ispoalovall da je bilo T# mož v Ciceru s županom In policijskim načelnikom vred obtoženih korupcije V zvezi z nepoetavno trgovtpo s opojnimi pijačami, so se sdaj spravili nad policijo v Chicagu in napovedujejo senzacijonalna odkritja. Gotovi krivci so menda priznali krivdo ln zapletli pot poli-clJakih kapitanov, 4d so prejemali podkupnino od tihotapskih baronov in ščitili trgovino a pijačami. feapleteni eo tudi visoki mestni uredniki ln prohibični sgentjs. Zupan Dsver in policijah! šef Colllns sta isrsziia sačudenje In rekla, da na vesta ničesar o kaki korupciji. Pnetar a pištolo arotlrea. Huntington. W Ve. — O. P. Ballenger, paetor tukajšnje Kri-stove cerkve, je bil aretiran, ker je 28. septembre prišel v cerkev s revolverjem v roki in ga položil na mieo med pridigo. jo edaj suspendiran. — To je dele advokatov In nekaj zapeljanih +levcev, ki ve« paste, da dragi sanjo mislijo. St. Louia, Me. — Takoj po konvenciji Ameriške delavsko federacije v Detroitu odpotujs William Groen v Missouri, da tam agitira za delavaki odškodninski zakon na referendumu. Logielatura Je sakon sprejela le-U 1928. To4a advokati, ki so ss preživljali od dohodkov, ki so jih prejemali od odškodninskih tožb, in msjhno število nesado-volJnUi delavcev eo si prizadevali toliko čass. ds je bil sskon suspendiran in da pride na splošno grlaaovanje, u Missouri je edtns važna industrijska država, II šs nims de-lavskega odškodninskega Zakona. Po mlssouriakam odškod ninakom zakonu se Jsplačuju tretja najvUja odškodnina ■ Združenih državah. Zakon določa. da se poškodovansmu de-lavcu izplačujeta dve tntjini povprečne delavske mesds. V slučaju smrti se lsplača $150 zs pogrebne strožke, dve trstjini povprečne delavske mesde ps skozi tri sto tednov svojem smrtno ponesrečenega delavca. Dokler ni bilo te postave, se je ponesrečeni delavec moral tožiti s podjetnikom sa odškodnino. Ako Je delavec smrtno ponesrečil, so se morali toŽIM za odškodnino delavčevi svojci. Največkrat seveda zaman, ker ni bilo priznano nobene odškodnine. Ako je pe bila odškodnin na priznana, js pa šel prssejšnjl del odškodnine advokatom. KHijski olvilii vojna ae je padalo. Naukov, Kitajska. 9. okt. -Mesto Vučang na drugi strsni reke /angtse, katerega so rdeče ksntonske Čete oMogale 40 dni, ss je včeraj podalo. Vojsžks posadke v mestu Je prištela» da iz-prssnt mesto v dveh dneh. O-krog 10,000 oseb je bile ubitih ali Je uiarlo gladu med obleganjem. (Vučang Je eno najeterejših kitajskih mest — ekslstiralo Je 1000 pred Kr. —»in Meje «30,-OOaprebivsIcev. Torijska vlada zatissila oči in vidi vse "rdeče" Ca delavske organizacije zahteva torijaka vlada isjemne sakone. — Svobodo vidi samo v podpiranju otavkokaaev. . London. Anglija. — Kogar hočejo bogovi pogubiti, tega u-darijo s slepoto, pravi atar rim-ski izrek, ki se sdaj uresničuje nad torijako stranko na Angleškem. Ta stranka Je sdaj vlad-na stranka v Angliji ln upa, da se vzdrži v sedlu s predpotopnimi Idejami, kar dokasujejo ajene agende aa konvencijo v mesecu Oktobru. Toriji bodo zahtevali, da njih' na vlada omsjl plketiranje, ščiti stavkOkase. nadzoruje blagajne delavaklh strokovnih or-ganfkacij, da bo splošna stavks nemogoča, ln da se proglasi vsaka stavkš za nelegalno, o kateri se ne bo glasovalo tajno. Veliko resolucij .^pa sopet napada Rusijo zaradi podpore, ki je prišla is Rusije izprtim angleškim rudarjem. Ti predlogi voditeljev torijev dokasujejo, da si ti ljudje do-miši Ju Je, da so bili sa to rajoni. ds druge vladajo ln tlačijo. Kako daleč sega domišljavost voditeljev nasednjakov, poks-zuje poročilo teh voditeljev. Na nekom mostu v poročilu ss či-tai "Po preizkušnjah, ki smo jih imeli s splošno stavko, Je nespametno misliti, da se dovoli par socialističnim voditeljsm moč, da ustavijo industrijsko in socialno šlvljenje v deželi, kadar Jih je voljs. Spiočna stavka je vspostavila obširno sabto-■ i ■ • 11 ..... vo po sakonlh, ki bodo njim onemogočili ponovno razredno vojno/' Poročilo na to hinavsko dostavlja, da stranka nima namena napadati "legitimnega unljo-nizma." Znamenja, da je bil napad na strkovno gibanje britskoge de-Isvtsva pod žgan od strani organiziranih kapitalistov, so tako očivtdna, da jo nemogoče utajiti, kdo ščuva In podšiga k napadu. Prodeednik britsko trgovske sbornlcs, ki ni drugega kot predstavnica brltakih orga-nlziranlh kapiUlistov, jo tekel pred abranlml dslegati: "Ml občutimo, da se morajo postave, nanašajoče ee na delavske strokovne organizacije jp strokovne sporo, Ispromenlti, da bo nemogoče nsetaviti samokres detel! s ustavljenjem dela po vol deželi." To beeede so rssum-IJIve. Dolsvstvu se hoče. veetl pravica do splošne stavke. Toriji se očividno boje delsv-sks stranke ln sahtevajo, da ss delaveklm strokovnim organi-zacijam prepove odračunatl pri« spevks od članov delavski stranki. Toriji ao pripravljeni braaitl tudi svobodo steviokasev, ko pravijo, da se mora dovoliti stavkokasem prodati njih de-lavno moč, ko so njim zdi pi^-vllno. Stranka nasednjakov jt posebno pononosna, da Je ob času splošno stavke rasdals tri mi-ljons in pol Istlsov protUtfV-kovno literature. vHozI artHraal v lliMH Meslao City, 9. okt. — Posebna vest Is Guadalajaro se glasi, da Je ondotaa svesna oblast dala aretirati trlnsjst članov klerikalne orgsnigsrij« Kolumbovih vitezov. Obtoženi so puntarskih činov. Truplo šonsto vodnjaku blisu Chlcaga. — V Grove Pointu blizu Chieaga so včeraj našli v vodnjaku truplo 80!etne Šenske, žene John Hueimsns. SOTodnlki ne vedo, Če je ssma skočila v vodnjak, pil Še Je po nesreči padle v< 1 »■»■> wis 50,000 delavcev, ki skrbe sa varneet prsmegevnikov, pa» zvanih. da prepasto «wve svoji 9. okt — Rudarska organisecija Je «klenila pósvsti Is premogovnikov vse varnostne delavce, ki operirajo vodne sesal ke ln drugače skrbe, da se ne rušijo rovi. Okrog 80,000 delsvoev Je zaposlenih pri tem delu ves čes stavks. S tem skrsjnlm sredstvom nameravajo rudarji upognltl trdovratne premogovniške magnate. KONFENENCE ZA ORGANIZACIJO I V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI Ts naloga Green u. predsedniku A. D. f* resolucija, ki je bila aprsjete aa konvenciji. — Od* 18 resolucije je njeno REGISTRACIJA t I Jutri (torek 12. oktobra) je zadnfl dna regietrirenja vollkev v Ckiragn bi okoli-(Cnnk County). Vsakdo i mora registrirati, ako Ma eallti 2. novembra. Vo-tttéa an odprta od eodmlh zjutraj do devetih zvečer. ukd^Efe^ Kopenhagen, 8. okt. — Skupi-na mladih danskih komunistov Je snoči priredila demonetracijs v kraljevakl operi proti ptadead-niku finske republike, dr. Lauri Seiender Ju. ki je sedel a kr»-I jem in kraljico vred v loži. Ko-munisti so zagnali krik "Dol s krvnim psom Iz Finske" In vrg-fl kap letakov f ložo. Letaki so padli na kolena kraijke, ki ae je teko prestrašila, da so je morali odpsljetl is giedeližče. Komunisti so bili srotiraai. Detroit, Mlch. — Se preden so delegetje konvencije Ameriške delavske federacije, napravili avtorislrsno turo skosi Fordovo podjetje, so sprsjeli reeo-lučijo glede organiziranja delavcev v avtomobilskih tovarnah. Resolucijo je predlošll James 0*Connell, predsednik ko-vinskega depertments v Ameriški delavski federscijl Nje-govo resolucijo Je ispremenil odsek sa resolucije. V njegovi resoluciji se je čltalo, da eo s tem odborniki Ameriške delavske federacije svtorlzirani, la instruiras!, da prič no s spiožno kampanjo sa organiziranje delevcev v avtomobilski Industriji tako kmalu, ko Js mogoče Itd. To je bilo črtano In drugo ¿spremenjeno tako, de ee čita, da se sesove konferenco v ta naman. Konferenca, ki Jo Ima eesvatl William Green, bo seetala is odbornikov vseh narodnih In mednerodnih delevsklh strokov. nih organizacij, ki so ssintere-slrane, da se tsdslsjo detojii u kampanjo. Resolucije daje dalje pravico suspendirati Juris-dlktične spore. 0'Connsll js naglažal, da je evtomobllska industrija glavni faktor v produkciji, ki prlhaje is neorganiziranih tovaren, In v kateri ss Je delo razdelilo tako v detajle, da so delavci samo že stoml. Vzkliknil je, de nI bilo Še nič važnega izvršenega za or-gsnisirsnjs delavcev v tej industriji, dssiravna nalogo sa organiziranje teh delavcev nima pare. Nsgtsšal je potrebo organizacije za avtomobllake dele vee, da ae za njo'pridobi več ko milijon delavcev. Ko se js en govornik oglasil za bassdo in priporočal, d« se, sprejme poročilo odseka sa re-solucije. Je bile resolucij s sprejeta soglasno. Sprejet« so bile resolucije za orgaaizlranje u učenih in nelaa-čenlh delavcev In delavk. Spre-Je ta je bila tudi reoolucjia, v koleri konvencije protestira, de se metij«. ki so bile izdelane v Jetnišnicah In kaznilnicah, pro-dajejo ne javnem trge. — P k O SVE T GLASILO SLOVENSKE NA SODNE PODPOSNB /BDNOTB AHTNINA SLOVENSKI NARODNE PODPORNE fBPNOTE Rokopisi M M vrsAate TMimjmu «Iriave (Isees pjM*. to II-»« tri »¡««^to NmM m fwbrtoa Sft i -PB08VETA ftftT4S S* Lav>Sele Ai ) tft.00 as uu RJO is Oleere SS JO m tote SSJS m , -THE ENLIGHTENMENT Ortrta d» HtotaSS Netieeel Hh*— Nattoasl B—#R S«H«r Atfvartlatas rstaa «s Uoiud Stataa fSJS. a*4 forates 'MEMBEB of THE FEDERATED PRESS' 1.1 ---ingM I» Dataai v aktopaja a. pr. (Sept. IS, IMS) imL Sa fsai la a laai 0«»»a peCekle w na m eetevl Hal PosuriU |s DVANAJSTA URA BUE ZA AVTOMOBILSKE DELAVCE! Politiko krščsnskih držav ni prsv nič v soglasju s krščan-stvosfc o kakrAnem nam prlpo-vdujvjoo božičnih ln velikonočnih praznikih ter v bibliji. Politika krlčanzkih vladarjev je bila v tem amislu vedno na-krAčanoka, a vzlic temu je bila delete* papeževega blagoslova. Krščanstvo, kot ga predstave Ija katoliška cerkev, je strogo posvetno" krščanstvo. Vatikan, ki je sadež svete stolice, je obdan z večjim sijajem in pom-pom kot katerikoli dvor na svetu, ne le v sedanji dobi, am pak tudi v prožlosti. Nikjer ni udomačenih toliko dvornih cere-monljalposti kakor v Vatikanu. Veliko se je v tej cerkvi spremenilo od ¿asa, kp je umrl nekje v rimskih kstskombsh sli kjerkoli že sveti Peter, pa do čass, ko drli ¿salo božjega namestnika na zemlji sedenji sveti oče, Katoliška cerkev kakršna je, je cerkev poevetnjaštva ln ceremonij, Ko js prenebsls biti cerkev potlačenih in ubogih, je pričela zidati avojo moč na "minljivosti tega sveta". Leta 754 jo prvič postala,tudi teritorialna država. Papež je namreč dobil v svojo posest gotove province, in svoje posvetno kralje-stvo je večsl z novimi teritoriji, ci jih jo dobivsl ns enak način kakor drugi vladarji. Nad drugimi katoliškimi deželami je pa-pizem vladal indlrektoo, ali vladal jih jo. Zgodovina nam nudi tem osiru zelo zanimiva poglavja. Lota 1870 je papeštvo izgubilo državo. Rim so osvojili pristaši sedanje italijanske dinastije ln zedinjenja Italije, eveti oče pa je postal "jetnik?. Od tistega Časa Jo takratni papež razglaall pravilo, da jO bilo sveti stolici posvetno kraljestvo krivično ukradeno, da zahteva cerkev svojo nassj, in dokler se krivice ns popravi, dotlej papež ostane jetnik v Vatikanu. Va-tikan je njegov, Italija ni. In šele ko Italija zopet postane njegova, bo osvobojen jetniških zidov Vatikana. To se najbrž ne dogodi. Težko, bi bilo italljanako ljudstvo še ktdaj pri volji isročiti moč vladanja predatavniku cerkve, ki trdi, da 4» posvetne reči v pogubo človeški duši. Vatikan, to Je, papeževa diplotnacija, že vedno amatra, da je on edini legalni lastnik Rima in velikega dela teritorija, ki predstavlja današnjo Italijo. Italijani, ki eo, kar se vere tiče, vsi katoliško vzgojeni, so pa veliko bolj "navdu šeni" sa poevetnega Mussoligiju kakor za starodavno etollco svetega Petra. In tako je Vatikan v vodnih zagatah. Igrati večnega jetnika sa papeša ni prijetno in je neumno ob enem. vatikanska diplomacija to ve, a je no-rodno "lomiti" tradicijo. Velikokrat so ae poslednja lete pojavili glasovi, da se bo Vatikan pobotal s Kvirlnalom. Kvlrlnal je namreč palača današnje Itall-janake dinastije. Preje, to je do lota 1870, je bila papeževa last. Italijanska kraljeveka družina je ravno toliko pobožna kakor i>ap<>/ in njegov dvor. Sedaj le navidezen spor je za oboje neprijeten. Ratoliška cerkev v Italiji, ka-kor jo predstavlja Vatikan, nI zatirana, ampak protežlrana. Mussolinijev režim skuša napraviti is nekdanje papeževe'Italije strogo klerikalno državo, toda klerikalno v mejah fašizma. Iz Vatikana pa prihajajo od čaea do čaaa "indlrektni glasovi", da sveti oče vsaki čas preneha biti vatikanski jetnik, ker je opora-sum s italijanskim kraljem ln vlado blizu. Falletičoa vlada je sopet vpeljala "veronsuk" v ljudske šole. Vapoatavlla je razpelo v sodne dvorane In dala druge kenoeelje cerkvi. A tudi Italija Ima dve katoliški eorkvl: eno predstavlja Vatikan, drug»» je predetavljala katoliška Ijodfka stranka1 pod vodstvom duhovnika Sturio. Na ljubo šlsttčni vladi je papež pomagal «streti katoliško ljudsko etraiv ko In odobril "prostovoljno" de-rah, v kakertnih ao zdaj jeklarski in železarski. Jeklar-' Portwl>« katoliških ljudskih voska in železarska indust n „ daje zgled, kaj čaka delavce, gS* ako eo ne organizirajo ^^ Dvanajsta ura bije za avtomobilske delavce In jih kliče, da «e zbude iz sedanje brezbrižnosti in se organi-girajo. Ce bodo delavci pustili avtomobilskim tovarnarjem prosto pot, bo kmalu ¿as tukaj, ko iztisnejo iz njih še tisto malo delavne moči, ki jo imajo, njih mezde pa pritisnejo Uko doli, da ne bo nobene razlike med njih mezdo in mezdo neorganiziranih tovarniških težakov. Dnevniki so poročali, da je Henry Ford zniial tedenske delavne dneve b šest na pet s pripomobo, da dobe staro mezdo oni delavci, ki izvrie toliko dela v petih dneh, kot so ga preje v šestih.. Na prvi pogled izgleda ta vest precej ugodna za delavce. AH če človek analizira to vest, tedaj spozna, da za avtomobilske delavce bije ura dvanajsta, da se organizirajo. Kaj Fofrdova reforma pomeni za delavce! Delavec napni svoje zadnje moči, da boš toliko produciral v petih dneh v tednu, kolikor si preje v celem tednu. In delavci bodo napeli svoje moči. Delali bodo in delali in produci-rali prav zanesljivo več, kot bi producirali v petih dneh. Prav malo izmed njih bo pa doseglo produkcijo celega tedna. To malo število bo deležno Fordovega "blagoslova^' t j. stare mezde, za ostale bo pa veljala mezda za pet dni. Seveda ima Ford tudi za te delavce odškodnino, nagrada (bonus) ji pravijo, ki jo bodo deležni najmočnejši in najkrepkejši delavci, katerim ni tovarniško delo le preveč izaeaalo njih delavnih moči. Pa tudi delavci, ki ao deležni teh nagrad, so redki. V drugih avtomobilskih tovarnah ni nič bolje. Le metode so drugačne. Pri njih ni izkoriščanje človeške delavne moči tako vidno, ker se vrši na druge načine, ki ne zagledajo luči dneva v velikih dnevnikih, ampak samo v delavskih listih. Tako je Packard kompanija nedavno odafovila 26 delavcev, ki so pokrivali strehe saprtiK avtov. Prejemali ao po 70 centov na uro. Ker družba ni ustavila produk cije v svoji tovarni, je najela drugih 26 delavcev. Tem pa ni plačala več po 70 centov na uro, ampak le 66 centov za ravno istb delo. Ta kompanija ima druge metode, da vleče delavce. Delavec, ki dela pet let v podjetju, dobi "gumb prizna-nja," če pa dela petnajst let, podobi uro kot nagrado. Ampak če bi bili delavci plačani za s\pje delo, kolikor je njih delo v resnici vredno, bi si vsak delavec lahko kupil toliko ur po petnajstih letih, da bi jih še ne odpeljal s tovornim avtom. 4 1 Chryslerjeva kompanija obljubuje nagradtjj ali nadzorniki odbijejo toliko od te nagrade zaradi defektiv nega dela, da so oni delavci, ki dobe nagrado,~ak*raj tako redki kot bele vrane. Budd Wheel kompanija menja Uko hitro plačilo od koaa in ure, da delavci ne vedo, kaj imajo dobiti. Fiaher Body kompanija plačuje veliko nižjo mezdo, kot jo je plačevala leta 1920. Lesni delavci so takrat dobivali $1.10 na uro. Danes dobe od 70 do 86 centov na uro. Lesni delavci, ki ao izurjeni atrokovnjaki, ki ao zaaluiili $1.26 na uro pri delu od koaa, danea zaalušijo po dolarju na uro. Dodge kompanija je znižala dne 1. septembra mezdo sa deset odstotkov. . Kmalu za njim je pa Naah kompanija v Racinu znižala mezdo aa dvajaet odstotkov. Avtomobilska industrija »e je razvila. Avtomobllak tovarnarji lahko danes veliko več produclrajo, kot zne-aejo naročila. Pa tudi avtomobilaki tovarnarji ao poetal milijonarji. Pololaj avtomobilskih delavcev se Je poelab-šal. Po letu 1920 eo pričele padati mezde, Izkoriščanje delavcev se je pa povišalo. Delavci nimajo odporne sile ker niso organizirani. Delavski položaj ae obrača na al*» bo počasi, a sistematično Ce ae delavci v avtomobilaki Induatriji ne organial-rajo kmalu, tedaj ae bodo nahajali kmalu v takih razme- EBOSV PONDEUEK, 11. OKTOBRA liji brutalno zatrl. Razbijal je njene shode, vprizarjal atentate na njene predstavnike, "one-čaščal" cerkvene ceremonijo oko so imele protifašistični pečat, Mussolini pa je naznanil božjemu namestniku na aamlji: Onemogočil bom katoliško cerkev v Italiji, ako ne bo na moji strani, če pa odobri moj režim, tedaj jim bom dal mnoge koncesije. Papež ni dolfco pomišljal. Izrekel se je proti katoliški ljudakl stranki in aprejel Muesolinijevo protekcijo za MussdTiniJevo ka-toličanstvo. * ! Posvetni katolicizem papeževe stolice se je odločil za Musso-linija in proti interesom katoliškega in drugega ljudstva v Italiji. Njegovo politiko raznarodovanja jugoslovanskih in nemških katoličanov v mejah Italije podpira molče, toda jo podpira. Ljudje, ki so na čelu italijanske visde, so bili prfje zlogissnl fvobodomislecl, a danes so pspsševci nekrščanske sorte. i,!^;, i Katoliška cerkev se ni pognala za interese katoltfkega ljudstva v Italiji, ki jih je in jih ogroža fačizem, pač pa se je udinjale za deklo fašizma. • .llff*1 1 r i ' ZBMVSTV0 VITAMINI r- UGANKA ŽIVLJENJA. Hrana no sme biti le obilna, mora pa tudi koristiti razvoju telesa. To pravilo je najvažnejši uspeh povojne biokemije. Za napredek organizma skrbijo vitamini, mikroskopična telesca, katerih kemična sestava je še nejasna In katerih navzočnost je dokaz življenja v človeku. Vitamini izginejo po amrti živega bitja in odtod izvira njih latinsko ime. Raziskovanje je dognalo, da ae dele vitamini v dVe veliki skupini; v vitsmine, ki se razpuste v maščobi in v Uko, ki se rszpuste v vodi. Izmed prvih so najbolj znani vitamini A« D in E. Vitamin A nastane v zelenih raatlinah pod vplivom soln-čne luči, vitamin D ustvarijo v živalakem in rastlinskem organizmu ultravijoletni žarki. Vitamin A pospešuje raat, D pa zlasti naatajanje koati; pornanj-kaje vitamina D povzroča rabi-tla, krive noge in roke. Oba vitamina sta tedaj nad vse pomembna sa razvoj človeškega telesa. Poizkusi s povojno sestradano deco ao pokazali, da koristi na vitaminih bogata hrana ravno toliko, kakor obsevanje z ul-travljoletniml žarki (takozvano "gorsko aolnce" v sanatorijih.) Ismed vseh poznanih živil vsebuje največ vitaminov skupine A in D znano ribje olje. Vitamin A se tvori v jetrih polenov-ke, iz katerih se dobiva olje. najbrž potom hrane: riba povži-je veliko po morju plavajočih rastlin v obliki mikroskoplčno majhnih zelenih niti. Vitamin D pa izloča riba aama. Končno že uatvari še vitamin E, ki je tretji sestavni del prvo skupine Ur naaUne v raatlinah pod vplivom luči. Največ viUminov vraU E vsebuje olje, ki so dobi iz slada, to jO is ntmočenih ln klltju izposUvljenih zrn pšenice. Pomanjkanje Uh viUminov zniža, včasih ps tudi popolnoma uniči življenako moč zrna in U-krat reče kmet, da mu "eeUv slabo vshaja." « Ismed viUminov druge skupi ne, ki ee tope v vodi, ao znani doeodaj kemično najbolj zagonetni viUmlni B. in C. Največ vlUmlna B vaebuje bvb^ek drož za pivo. Pomanjkanji- tega vitamina povzroči več bolezni, v prvi vrsti "spalno bolesen". Vi Umin C ae najlažje dobi v pomarančnem soku. Glavno načelo nove biokemije jo. da potrebuje naše telo ei eer malo vitaminov, vendar pa ne sme znašali njih množina manj, nego golov odstotek << lo-kupne hrane. Ce je drugače, zbolimo. Ne vemo. kaj bo zna-noet dognala o vitaminih R. lahko pa smo še aedaj prepričani. da vsebuje dovolj viUminov tudi najrevnejše koello. Če dodamo hrani nekaj ribjega o-IJa. osiroma uaSega mleka, masla. droš ali psaiarančnege Temu pravilu pač ni tsško stlti. »drevju pa je ž njim silno pomagano. \ V vsej UJ zgodbi ni ničesar, radi česar bi se dekle sramovala pri avojih prijateljih v mestu. tyihče bi danes tega ne, smatral za nečaat v Rusiji. C« bi se dekle zagovarjala radi česarkoli, kar je storila, bi jo smatrali, da je prešibke volje kakor je bila takrat, ko je etopila v zakon z vdovcem za svojo sestro. Prvo pa ji kajpada vaak ruski meščan odpusti radi njene mladosti in neizkušenosti. Revolucija v zakonskem življenju je morda tako velika kakor revoluciji v politiki ali ekonomiji, kajti postave caristične Rusije so določale, kakor določajo še danes posUve večine držav, da je žene podanica svojega moža. Mož Je kot glavar družine imel neomajno moč čez njo. Brez njegovega privoljenja bi si žena niti potnega lieU ne mogla zagotoviti, Ce bi bUa utekle od moža, bi Jo lahko prijela policija in Jo privrela nazaj možu kot potepinko brez potnega lista. Ce je mož šel v drugI kraj. Je morala lena z njim. Vse njeno življenje ni bilo nič drugega kot dolžnost, da se mora udajati. Prvo je morala biti pokorna aUršem, potem pa možu. PosUve so določale, da se je morala poda# «nožu, toda nikjer ji niso olajšale dolžnosti radi otrok, ki ao vse padle na njo. Ce se ji je posrečilo, da je lahko živela proč od svojega moža, ni imela pravice vprašati gs za kakoršnokoH podporo zase in za otroke. Kako popolen preobrat je prišel v Rusiji, je lahko povedati na kratko z dejstvi Danes žena dobi rarporko, aamo če vpraša zanjo. Ako se mož seli drugam in ona noče z njim, ji ni treba iti. Ce živi proč od njega, je on ravnotako še vedno dolžan pomagati ji vzdrževati otroke. Tudi če soprog hoče asm otroke in jih vzdrževati, bo aodnik odločil, da vprašanje glede vzdrževanja otrok nima nobenega stika z vprašanjem, kaUri izmed sUršev lahko bolje vzgoji otroke. Ce jd mati odločena kot sposobnejša za vzgojo otrok, se mora oče podati in njegovo pre-ipoženje mu ne more nič pomagati, da bi dobil otroke. Zanimivo je, kako se glase posUve glede lastnine moža in Žene, kako imata medsebojne pravice. Postava se glasi: "Sovjetska vlada oeni vae trpljenje in delo ženake, pa naj se izvrši v tovarni, na polju aU v družini. Radltega pri razdelitvi medsebojne lastnine postava enako u-polteva delo gospodinje, kf je bilo koristno za družino." Ta posUva povzroča precej zmešnjave po deželi, ker določa, da ima ženska enake pravice tudi do zemlje in ker mora kmet, ki so hoče iznebitl svoje Žene, do-liti svojo zemljo z njo. Po večini kmečkih okrožij je še določeno, da zemlja ni last posameznega kmeU, temveč cele njegove rodbine namreč njegovegajfc-Četa, doda, in bratov, zato pa nova posUva naleti pri Um na preglavice, ker določiti je treba, kdaj poeUne žena enaka lastnica. Glavna zmešnjava ne na-sUne radi ženak, ki jih eprejmg-jo v družino po sUrodavnem o-bičaju z dovoljenjem aUrŠev, temveč radi odnošajev, ki nastanejo, ko kak sin družino pri tira vso hišo v dolgove in ko je treba vzdrževati otroke. V sU-rih časih se sin bogaUga kmeU ni mogel poročiti S airomaAnim dekletom in jo je lahko zapeljal ne da bi bil kasnovan. Ce jo je hoUl vzeti za ženo, Uga ni mogel atorlti brse privoljenja eUr-lev, kajti duhovnik bi ga ne maral poročiti s dekletom. Pa-trijarhalna družina torej ni bila prsv nič v strahu glede svoje poeeeti, če je njen sin aaredil kaj alega kakemu dekletu; zadrego je prišla lahko samo tedaj, če je sama sprejele deklo sa svojo Članico. Toda dane« celo ljubica kaUrega člana v taki družini dobi tožbo, da mora družina — oz. njen član — podpirati otroka. In če je oče kak mladenič, ki že ni odgovoren za svoje početje, mora otroka vadr-levatl vaa družina. Kako velik udarec 00 nove noeUve glede zakonskega življenja prlneele tem kmečkim pokrajinam je ssmo mogoče razumeti tisU-mu. ki ve. kako sUro in brutalno je bilo sUllšče napram ženskam. Kako je ruski kmet nizko cenil avojo ženo, je najbolje videti iz ruskih kmečkih pregovorov, ki so tem podobni : Bolna žena nI draga svojemu možu .. . Natepi žensko za kosilo ln večerjo . . . Kokoš nI ptič, žena ni Človek .. . Dolgi lasje — kratka pamet . . . Kdor ne pretepa svoje žene, ne živi prijetno t njo . . . Napram Um sUrim pregovorom iz caristične Rusije lahko podam nekaj novih, komunističnih izrekov: Noben narod ne more biti svoboden toliko časa, dokler je polovica njega zasužnjena v kuhinji. (Ta izrek je Leninov.) Drug odličen komunist pravi;; Jene delavcev in kmetov so o^comna sila. Brez njih ali pa proti njim ne bomo nikoli zmagali. Ti makaimi najboljše kažejo, kaka je razlika v od noša jih napram ženskam v sUri kmečki Rusiji ti\ v novi komunistični. Umevno je, da taka razlika v stališču izzove največ razpravljanja. Najboljša slika tega jc bila razprava pred nekaj meseci, ki je bUa uvedena radi novih posUv glede zakona. Najbolj revolucijonarna stran nove postave niso bile podrobnosti v postavi, temveč način, kako je bila posUva predsUvljena ljudstvu, kako se je vršila razprava o nji in kako je bila posUva u-maknjena. V drŽavi važni komunisti, ki so vplivni pri justič nem komissrijatu, so objavili novo posUvo zato, da bo ljudstvo o nji razpravljalo. Povsod se je razvila opozicija, zlasti pa pri centralnem izvrževalnem odboru, kjer so jo začeli kmečki in ženeki delegatje. Lahko bi bilo dobiti večino za zakonsko predlogo, toda ruski kongres nikdar ne sprejme kake predloge samo radi večine, temveč le v slučajih, kjer se pokaže, da je eplošno soglasje in je stvar praktično dobra. Da aedajni spori prekinejo, so ^ izdajatelj i nove predloge stvar umaknili, češ da bo morala ie med prebivalstvo na deželi sa daljno va* pravo. Nastale so debaU po vseh trgih in vaseh, večinoma med moškimi in ženskami. Ženske so bile proti in nova postava ni bila sprejeU Ur tudi ne bo, dokler ne bo ponovno prinesena pred vol lice v omiljeni obliki. V resnici so bile podrobnosti v postavi malo važne, nič dru gega ni bilo kakor da se for malno uvede, kar je že v prakai na sovjetskih sodiščih. Na U način je bila posUva sprejeU leU 1018, s katero so v glavnem nameravali odpraviti cerkveno poroko. Določala je, da so veljavni samo tisti zakoni, ki ao registrirani na civilnem uradu. V izvrševanju tega so si sodniki prizadevali dati zakonu kolikor mogoče več proUkcije, tako tudi tistim, ki še niso bili poročeni pred civilnim sodiščem, radi toga, da imajo otroci zagotovljeno vzdrževanje v slučaju raz-poroke. ' ' H Zabavno je ellšatl o slučaju, ki je prišel na moakovako sodišče. Slučaj najbolj živo poka-zuje, da so v sovJeUld uniji teki odnoftaji, kakoršni bi bili povsod drugje neverjetni. Neke ženska je bila zaposlena v privatni trgovini se je poročila strokovno-unljsklm delavcem in je imela s njim več Otrok. Vsa družina je živela v Moskvi v stanovanju e šeatimi sobami. Stanovanjski odbor, ki je dognal, da ženska največ zaalužl v družini, je računal sobo aa podlagi njenih zaslužkov. Tak je namreč najemninski zakon v Moskvi in nanjo določena najemnina Je večkrat presegala moževo, sau M mol toliko ae plačal. Ženska je bila pa pri volji plačati visoko stanarino ss eno aH dve eobl, kateri je ona najemala, nikakor pa ne aa vso družino. (Dalje trlteSajlt.) Kaj je dobro? Zaenkrat je dobro to, da je samo en Beograd nä svetu. Beograd, ne Belgrad! * * * Škandal! Največji škandal je, ker reformatorji pomeUjo korupcijo iz ameriških mest s skebsko metlo. * a Tega je prinesel pes. "Peaches" pravi, da je zato zapuetila svojega starega mili-jonarja, ker bi bila rada mati, a nima upanja, da bi sUri milijonar faiogel biti oče. To je zelo moralno pojasni! > šestnajstletne punce, ki je poročila starca aamo zato, da bo imela otroka! SUrci, učite ko' • ♦ » Dan brez novic. Zadnji petek je bil dan brez novic. ^^kT V IUliji ni bilo običajnega atenUU, kukluksklani niso imeli nikjer običajne parade in frančiškani niso naznanili običajnega "fajU". • e e Po aredi. Vsak Jernej še ni hlapec! • * e. Vai v unijo! Federacija bo organizirala Fordove delavce v Detroitu. To je potrebno in prav. Ko bodo organizirani vsi, ki delajo avtomobile, naj se kdo loti še onih, ki delajo "čist progresivni munšajn". % • e. Nekdo ae mora vpreti od zadaj. Republikanaka revolucija v Španiji je kakor star konj. e e e . Dobra is JugoeUvije. Stari lisjak Pašlč je naredil nov načrt za plačan je dolgov Ameriki. Mlade srbeke diplomate bo poženil z ameriškimi milijonarkami. Neka ga živi mfli Bog! • e e Noč pa dan. Green pravi, da 'med fašizmom in boljševizmom ni razlike. Jeklarski car Gary lahko reče, da je fašist in vse bo v redu. Ce pa reče, da je boljševik, bo vsa Amerika mielila, da je zno-rol. ; V * ' • Razlika je velika. e e e Fertinentna vprašanja. Kdaj je sv. Frančišek Asiški postal fašist? • e e Ali ae imeli Indijanci kak zapisan zakon? V PlUburghu so izkopsli 160 let aUr zakon proti športnim igram ob nedeljah. Vidite, kako dobro so revolucionarni očetje skrbeli za svoje potomce v 20. stoletju? Zakaj ne kopljejo globlje? Pred dvesto leti js bil v Mssss-chusetUu zelo dober, krščanski zakon, ki je določal, da vsaka stara ženska, ki ima šilast nos. je coprnlca. ki mora biti javno sežgana. Ta zakon,bi dandane« prav prišel. Naprimer v New Yorku, kjer je škof Jeglič odkril satanov tempel. KopajU, kepajU I Mrllčev v zemlji je dosti. e e e K^-tto. BogaU polje. Vsi oni, ki prodajajo oljno vrelce is Wisconaina. sUte rudnike is Kansaaa, "rubber" iz Delaware, nasade tobaka s ba ranča, avinčeno rudo is Pitt» burgha, grozdje iz Manitoba banane iz Alaake in žabja jsjes is Lemon ta, naj adTesirsjo svoje prospektuse na Angelus trm pol. Dvajaet tieoč odjemalcev, ki kupijo vee! IT. s- Vlek trčil ob am rt ne HL — Vlak Northwestern družbe je zadel v auto Joseph Slkkems ne tukajšnjem križišču. V autu je bil sem. Do-MI je salo laške poškodbe, katerim bo podlegel, po izjavi zdravnikov. TRUE ZAMORCI LINCAM Alken, S. C.-V pouk popoldne Je drhal belokošcev napadi« tukajšnjo Ječo. premagals š" fa In njegove pomagsče. vs« is ječe dva zamoroa in eno t* morko Ur odpeljala trojico » bližnji goad, kjer so pesneie ns-šti njihova trupU. Žrtve so bue obtežene umore prejšnjega fs ia spoznane krivim. Udaj^ je eodlšče jim Je sadnji sovo obravnave. tedes PONDELJEK, 11. OKTOBRA. i ■ Vesti iz Jugoslavije Rodbinski zločin radi pluga. posestnik*'Jurse «e «e prižen k Zelovim v Ciglencih pri Mari boru. Med Juršo in Zetovimi pa je kmalu zavladal prepir tako,i da so Zelovi Jsršo ponovno pretepli. Dne 10. julija hotel Franc Zel, 23letni posestnikov sin v Cigtencah, posodit posestniku Grušovniku plug, česar pa Jurše ni privolil. To je zadostovalo Zelu, da je pograbi kolo od pluga ter je z vso silo zagnal Jurši v glavo in mu prebil lobanjo. Jurše je obležal nezavesten na tleh in nihče Zelo-vih. tudi njegova žena, se n zmenil za nezavestnega in mu priskočil na pomoč. Ko se je revež zavedel, je šel sam k županu, ki ga je spravil v bolnico. Tam pa mu niso mogli dosti pomagati. Vsled prebitja lobanje je nastopilo krvavljenje v notrajnosti možgan in «poškodovani je izgu bil govorico, ohramela mu je desna polovica lica in še mu grozi nevarnost, da bo naknadho nastopila neozdravljiva bolezen: padavice. Poškodba ,o kateri obtoženi prizna, da jo je zakrivil v jezi, je bila smrtno nevarna. Pri razpravi je obtoženi trdil, da nI imel namena svojega svaka Juršo poškodovati. Juršova žena in sorodniki so slikali poškodovanega Juršo v najtemnejših barvah. Češ da je hotel samo on gospodarjti, čeprav je bila le polovica posestva njegovega. Razprava je bila že po 10. uri gotova in je presenetila s svojim izidom. Ceprsv bo ostal Jurše od teh poškodb vse svoje življenje pohabljenec, je bil obtoženi Zel vsake krivde oproščen. Porotni ki so namreč zanikali vprašanje hudodelstva težke telesne po-ikodbe in tudi vprašanje za pre-grešek po paragrafu 885 k. da je Zel započel dejanje, iz ka terega je mogel uvideti težke posledice, so porotniki potrdi le s 7 vprašanji in s 5 zanikal Ker pa je treba za sodbo pred poroto vsaj 8 glasov, je bil Ze oproščen tudi pregreška ter je da zniža Savske plače, odnoano nato brez kazni, zapustil porotno dvorano. Sedaj bodo seveda sledile civilne tožbe radi odškod nine.l Izum goriškega Slovenca. Naš rojak Adolf Kočevar Iz Gorice je iznašel po večletnem študiju pripravo, ki se z lahkoto naatav ali odstavi na kolesa vseh vrs avtomobilov in preprečuje, da bi bilo občinstvo ob dežju ali na blatnih cestah oškropljeno od mimo vozečih avtov. Priprava oziroma naprava estetiki avtomobila popolnoma nič ne škoduje, nasprotno isto olepšujo kajti ne skrije niti četrtine kole-»a. Naprava služi za vse ceste, bodisi iepe deželne ali zelo slabo ali turistovške, lahko zadene ob do 25 cm visoke predmete. Lahko se pogrezne s kolesom vred v mehko ali trdo blato do 1810 in večje globine; napravi to nič ne Akoduje, kajti v tem slu-<*ju «o «ama potisne nazaj koli *or |)otrebno in se vrne zopet avtomatično v normalno lego. ^najdba je že patentirana za a"k1ijo in kolonije. Tamkaj ka-i Italiji bodo sedaj uvedli kor obligatnost aplikacije te napra- * n» vse avtomobile. - •Smrtna nesreča. Pri obiranju «v je padla z drevesa na Gober-B,k" pri Sv. Lovrencu posestni- * Marija Toš. Nesrečnica je doto!» pri padcu tako težke po- Bila. da je kmalu natp izdih- N«pad n« okrajnega sodnika, -ici v Banatu je žena ne- ^ Kovali J1 ,)red kratkim odpuščenega «*ta eksekutorja javno na-rj* trajnega sodnika dr. Jn^ta sterpina in ga na več j™ »anUa. Izročili so jo so- ***** Kal odbor ss mari. T*" «Maet. Dhe 19. sept. je r,nr l^rajiHski skupščini v X 'ZVot** lodeči odbor «H u" t*ne Htrsnke za maribor-^»«t: Viktor Grčar, šolski 2™'t*|J v Mariboru. Viktor f T," ir*dnlk "Volkastimme" «hihl ¿u'KHMofofa. g-«kledlNM v Celju. Frsnc B^sebni uradnik v Andrej Bahun, .skladiščnik . Mariboru, Josip Ozmec, vpoko-jeni skladiščnik v Mariboru, in Karel JekJ, pivovarniški delavec v Mariboru. Zdravstveno stanje v Slove m ji. Po uradnem izkazu je bilo dne 4. t. m. v bolnicah Slovenije skupno 2913 bolnikov in sicer V splošni bolnici v Ljubljan 504, v bolnici za ženske bolezn v Ljubljani 119, v bolnici za du^ ševne bolezni v Ljubljani 261, v hiralnici v Ljubljani 227, v bolnici za duševne bolezni na Stu. dencu 419, v splošni bolnici v Mariboru 276, v javni bolnici v Celju 199, v Brežicah 96, v Slo-venjgradcu 96, v Murski Soboti 89, v Ptuju 60, v hiralnici v Ptuju 116, v hiralnici v Vojniku 176, v ženski javni bolnici v Novem mestu 64, v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji 63, v javni občinski bolnici v Krškem 41, v Cakovcu 69 in v postaji za tra-hom v Prelogu 40. Utonila je pri kopanju v Dravi pri Ptuju mlada Hrastničan-ka Jožefi Potisek. Smrtna koea. — Na Dolu je umrl Davorin Štakovnik, fotograf in hišni posestnik. Zapu- ■til je več nepreskrbljenih trok. V rudnikih se zopet dela. Strokovna komisija in Delavska zbornica sta izvedli ves pritisk na vlado in TPD, da se delo v rudnikih nadaljuje pnv istem de-ovnem času in plačah, ter pri znižanju cen premoga. Shodi po rudarskih revirjih, v Ljubljani, Jesenicah, Celju, Mariboru, Gu-Štanju in drugod so pokazali, da je pripravljeno delavstvo v tako resnem položaju uporabiti vsa sredstva za obrambo svojega življenja. Železničarji, kovinarji, vai delavci so manifestirali svojo razredno solidarnost z rudarji. Delo v rudnikih TPD se je po shodih obnovilo. Delegacija Delavske zbornice v Belgradu je spod bila zločinski naklep TPD, PROSVÉTA da podaljša delovni čas. Nenadna smrt pri preoblače-rtju. 62fetni zidar in član Slovenske stavbne zadruge.. Josip Pregelj, doma iz Most pri Lljub-Ijani, je odšel 24. sept. zjutraj, kakor običajno na delo. Zaposlen je bil pri neki stavbi v ftiški poleg železniške proge. Ko se je ravno oblačil v »vojo delovno obleko, mu je nenadoma postalo slabo in zgrudil se je mrtev na tla. Zadela ga je namreč srčna kap. Žrtev Krke. Kmetica Marija Butkovlč.pri Krški vasi se je šla nedavno kopat v Krko. Čeprav je znala plavati, jo je zgrabil vrtinec in potegnil v globo-čino. Utopljenka, ki je bila stara 36 let, je zapustila dvoje nepreskrbljenih otrok, tretjemu pa je imela v kratkem pokloniti živ ijenje. Truplo so potegnili Šele naeledftjega dne iz vode in je po-kopeli na tamkašnjem pokopa išču. se uvodoma «phrmnja umrlega s. dr. Perica in ostalih nodrugov. ki »o nas zapustili. Ves zbor se dvigne raz sedežev. Na to so bili izvoljeni v predsedstvo ss. Koren, Edžen in Aj-diikova, za zapisnikarja |>a as. Golmajer in OAlak. V verifika-cijski odbor so izvoljeni ss. Eržen, Krušič, dr. Jelenec in Kri-štofova, v redakcijski odbor za reaolucije pa sa. Mlinar, Eržen A^dišek, Krušič in Čobal. Referentom je bil ssklepom omejen čas na pol ure, debatantom pa na 10 minut. S. Koren se pri prevzemu predsedstva spominja SOletnlce ustanovitve Socialdemokratske stranke v Ljubljani, pozdravlja zastopnika glavnega odbora dr. Topaloviča in želi stvarne debate. Pozdravi. S. Topalovič je kot prvi govornik pozdravil kongres in mu Želel obilo uspeha. Govori o političnem položaju v državi, o gospodarski krizi, o brezposelnosti, o nestabilnosti naših vlad, o slabem finančnem položaju naše M; žave, kjer pošre militarizem, nad tretjino vseh drškvnih izdatkov, in ae ne najde denarja za socialne potrebe delovnegs naroda. — Politično zedinjenje proletariata v Sloveniji, o katerem sa bo na kongresu govorilo, se more izvršiti le v. okviru Ju-goslov. Soc. stranke in naše cu-riške Intemacionale. Pozdravljs (ongrea in mu želi obilo uspeha. Njegov govor je bil navdušene aklamiran._ Sodružlca Ajdiškova je po-pozdravila kongres v imeni' Zveze delavskih žena in deklet n obljubila priključitev k naši stranki. | Sodr. Berberovlč iz Zagreba e pozdravil kongres v imenu strankinega vodstva in v imenu zagrebških aodrugov. Pri tem se je bavll zlaati z vprašanjem zedinjenja in priporočal, zvestobo stranki. Sodr. Svetek je pozdravil kongres v imenu Udarnikov in pa v menu Konzumnega društva zs Slovenijo. Priporočal je čim tesnejše sodelovanje političnih or ganizacij z gospodarskimi, ki so svojimi mnogimi deluvskim stalinii točkami dnevnega rtria je zaposlilo vse pBptiMnimko »a-sedanje kongresa, ki je pričelo okoli 2. ure. Kot prvi govornik govori to-drug Grčar is Maribora k točki itrankin položaj in snu rnioe za bodočnost. Njegov referatje bil selo zanimiv, ker je obravnavah temeljito pojav at^mlj^nja buržoazije po diktaturi. V zvezi a tem referatom je bila soglasno sklenjena reeolucija, ki začrta stranki v bodoče pota v boju proti reakcionarnim pojavom fašizma sa demokracijo. Pri tej priliki je slasti važna III. točka, ki govori o fašizmu kot nasprotniku proletariata in o delavskih obrambnih četah (UDR), ki jih naj ustanavlja delavstvo v boju proti fašizmu. Resolucijo smo priobčili v 148. številki "Delavske Politike" in ker je bila sprejeta brez vsake ipremembe, je danes ne priob-čanio vnovič. ' Naalednji referent je bil so-drug Čobal, ki je govoril k 4. točki dnevnega reda: "Organi-zacija in tisk." Po referatih se Je vršila obširna diskuzija, katere so se u-¿•ležili ss. Krištofek, Koren (kot referent), Erlen, Grčar, Krušič in Golmajer. Na to je bi-la sprejeta C<*alove resolucija v sledeči spremenjeni stilizaciji: (Konee d prihodnjič.) Kapitalizem »i ko« mmmm Dohodki delavca ao isti kot ao bili leta 1918, ker eo cene visoke. Dobički induM riuloev velikanski. IZ PRIMORJA SOCIALISTIČNI KONGRES CELJU, ' Kongres, ki se je vršil 19. septembre v Celju, je bil za de-avstvo v Sloveniji zgodovinske važnosti. Na kongresu se je veliko večino glasov sklenilo dosti na zedThjenju z ono delav sko grupo v Sloveniji, ki se j« po tivolskem kongresu zedinjenja strokovnih organizacij odcepila od komunistične stranke. )elavstvo v Sloveniji je sito razcepov, ono je sito profesionalnih razkolnikov in histeričnih kritikov, ono si želi zedinjenja tudi na političnem polju. Smernice. Id si jih je v tem prsvcu včeraj začrtal naš socialistični kongres, so dalekosežnega pomena in ko bode beseda postala meso, ko bodo sklepi, ki SO navdušili ves ongres, realizirani, potem poj-de naša pot samo še naprej, vedno višje in višje. Delavstvo je bilo nekaj let sem samo tepeno in tuja mu je še bila skoro misel o uspehih In zmagah. Doslej smo vodili defenzivni boj. Ko bo zedinjedje dovršeno, tedaj se prične naša ofenziva. Otvoritev kongrese. Aodrug Cobal etverja kmalu domovi danes največja opora našega vstajajočega pokreta. Predsednik Čita pismo, ,kl ga je na kongres naslovil ob te priliki s. Perič. Bilo je z navdu Aenjem sprejeto na znanje. P smo priobčimo. — Na predlog s. Arha sta se točki 8. in dnevnega reda združili. Poročilo uprkvnega odbora. Nato se je prešlo k poročilu upr. odbora. Ta točka dnevnegt reda je zavzela pri dopoldanski razpravah precej časa in ob te, priliki smo slišali marsikatere na račun starega upravnega od bork. Precej se je kritiziralo delo tega odbora, toda kritika n zadela krivcev, ker so ti mec tem svoje funkcije že odložili Ta kritika pa je bilaTonstruk' tivna in zato potrebna. Tak« zdrave kritike si tedaj želimo vsikdar. ker to more stvari edl no le koristiti in to je tudi pokazal zlasti včerajšnji kongres -—Iz tajniškega poročila s. Gol-majerja posnemamo, da ima naša stranka v Sloveniji 84 krajev nih organizacij. Temeljito poročilo je podal s. Eržen o ^tanju organizacij v mariborski oblasti. Samo mariborska oblast ma .18 aktivnih krajevnih crga-nizacij. Zlsstl so se te pomnožile z novimi ženskimi organizacijami, kar je znak, da naš po. kret v mariborski oblasti trajni napreduje. Vsa oblast se deli ne tri okrožja: na celjsko, koroška in mariborsko, med katerimi je zelo delovno zadnji Čaa prav posebno koroško okrožje. — Sodr Gre i le je podal poročilo o stanju strankinih listov ln s. Jsko min je poslal v imenu nadzorstva pismeno Izjavo. Ob tej priliki so posegli v de beto ss. Grčar, Koma vi I, Juh Arh, Bahun. Borštner (ki je po dal kratko poročilo o stanju organizacij na Koroškem), Korer in Cobal. Poročile vrrittkarijsfcega od- n«ij« fciíaik ï? Bor4tn«'. zasebni po 9. uri kongres v dvorani go-Hl« v (¿uátaaju; revisor ji: t stilne pri "Zelenem travniku" la Sodr. dr. Jelenec je nato po ročal o rezultatih verifikacij-skega odbora in je bilo poroči!« po krajši, mestoma živahni de bati. s večino glasov sprejeto. Dopoldanako zasedanje se nato prekine. Med opoldanskim odmorom j< delale kotniaija sa redakcijo t*' soforij. Njeno delo v sveei s a V- predilnici v Ajdovščini je zaposlenih okoli tisoč delavcev in delavk. Ustanovil ae je sindikat, na kar je prišlo v novo blagajno imetje prejšnje soeija Ustične organizacije in podpornega sklada. Pri ustanovitv fašistovskega sindikata je šle za draginjako doklado ln takrat «e je slovesno zagotavljalo, da se to vprašanje nemudoma reši Sedsj je pa vse tiho. Draginja narašča. Delavatvo je fašistov-*ko organizirano, svoj denar je )ddalo v fsšistovske roke, pa je stvar končana. j Kroglo al je pognala v usta in potem še v.desno senco ¿Hotna v Srečka Petelinova, pastorka gostilničarja. V. Glaviča na Vr-delL Prepeljali so jo v bolnico v obupnem stenju.,Doma ae vedo, kaj bi bilo pravzaprsv ¿pravilo mlado Srečko do tako nesrečnega koraka. 1 predstavljajo "Izvirni greh", koliko vrst ja-fcolk ao pravzaprav poznali v pa» radilu. Da pa za v bodoče preprečimo tozadevne slikarsko pregrehe, bi nemara bilo dobi*, Komisar Matolov zahteva šn-|?*Jb|^^ vpodabljall ključenle Trocklja In Zlnovje- kot, •J0"'0 tisti sad. ki Notrajl konflikt v mjtttl UrIJI va radi hujekanja delavcev. ga ljudski glas, najbrft ne po-vaem brez vzroka, označuje kot Meakva, 9. okt. — "Pravda/' I išbolko paradiža — namreč ps- glavno glasilo ruske komunlstlč-1 nriUtolk ne stranke, je začela odprto poročati o novem sporu med vod-atvom stranke In Zlnovjevovo frakcijo. Zinovjev, Trocklj, Ra-|„'"v dek ln Katnenjev sklicujejo de-l .. Isvske shode po tovarnah in kri tizirajo politiko novega centralnega odbora. Komisar Molotov je Izjavil I6CBJO BI : , Mikajlo Peringer iz 2akaay. latvan Domotorfi U Nemss Hon.. Domotorfl iz NSSMS Pairo. Ivan Ualeosk Is Drags, L*> *ko; zadnje znano blvallšde P. včeraj, dab¿"stranka kmalu'pri"!° 1 if ' •lljena izključiti Zinovjeva, Tro- „ Utl ckija in druga kot Izdajalce. Mo- R. ^«.J8 ovenUs. Nekdaj lotov je imenoval pristaše Sina- ft ^^ v Notthlngham Road, vjevs strahopetce, ki ao po krst-|C^ O ^ ^ bivališče aon Pine St., Rridge-port, Conn. l-o vre Matss Iz Don je Kupdi-ne. ZadnjeB>lvslUče 1900 So. Plik St., Chlcago, «I. . i j Ivan Vukovlč-Rjeleglavid Ml* ki dobi IsgndAstva v Sibiriji po-begnlll v tujino in tam šlveli do revolucije, doflm so mošje, ki so zdaj na čelu fovjetake Unije, bili večkrat v Sibiriji in niso se ustrsšill vrniti nazaj v carsko Rusijo na novo agitacijo, Molo-,. , r ^ ^ ^ _ tov Je priporanil, da ne misli Le- « fUbltlJ«. opč^jilno nlna, kadar govori o onih, ki so »^.fltVOja živeli v tujini. Zanimivo ji» to, da v Zlnovje* vovl skupinski dela opozicijo, so večinoma Žid je po rodu. MISSOURHKI DRŽAVNI l»RO-KURATOR NI NAKLONJEN ZAKONOM ZA ZAAClTO OTROK. NJemu so vsi taki sakonl proti- nc ve se kje. Milka HaalčHtanoJevIč is K r« Unja, Dušan Grklnlč iz Zadra, Zadnjo bivališče 18 So. 17th St., St. Utils, Mo, Illja Grklnlč Iz Zadra. Zadnje bivnliščs 867 Chrlstisn St., Mr, lion. Pa. I'ranjo Meatan is Cukovca, kraj Ludbrega; baje je umrl, a ustavni! SI. Louis, Mo. Kdor bi o teh ljudeh ksj vedel, Drlavs Mis lJo ,ml,,,0<«n' da to naznani lz-aouri imnK J ^o l*1^" Poslancu (Com- prepoveduje otrokom rtajatim letom dolšU v Industri jI v Času, ko traja šolski poduk.Jkendi In grooery. Proda Drug odstavek prepoveduje o- vsled slabega zdravja laatnika. trokom pod šestnjastim Utom I So tudi štiri sobe za stanovanji. titira aiàkiiiiîi " 1 * «"»»arauon;, »^sy. New York City. PRODA HE mala prodajalna opravljati nevarna dela, pri ka terih so v nevarnosti, njih udje, žlvljehje. zdrsvjs ali pa morsls. Tretji odstavek tega zakona prepoveduje otrokom, ki le niso dosegli starost štirinajstih Oglasite «s na: 10 River Ave., Dug asoné, p». (Adv.) RAD BI IZVIDRU kje so nahaja moj prijátalj m MU HM I RL mnk simčič. doma nelcjl Um let ob počitniMh, ako si niso na-| od Postojne. Biva! je svo, bsvlll dovoljenja od šolskega od-bora. Državnemu Gentry ju ts JH lajn v i I Je, da so vil trije od- O. Box 881, Cls Blum, v Clevelandu, Ohio, hvaležen, sko mi ksterl rojakov prokuratorju I l»»IJa njegov naslov, ali pa It zslfon nI všsA.|0B sam piše: Frsnk Santal, P. atavkl protiustavni. Kaj ps je ustavno T Prepoved izkoriščanja otrok, le preden ao se rodili, ako imajo delavce za svoje sterile? NJego- lalanla 'I ZA STARI KMJ vs Izvsjsnjs m smMBMP^l [ let t 9 .,«,#,,, T t JMSMJM im » ,,..«,., ammm Man . . šssm^MSšBši rsaas.. ftataMs lasi . 9 .mjmjmjm itn ,. TiSši^saszi Skupni dohodki cele dcftde so nsrssll zs 117^. Toda dohodki na posameznega <(elavea so Se ps povišali le za 88%, kar kome; zadostuje pokritju visokih een. ki so v tem času neverjetno narasle. DelevČevs plače še nI dosegla življenskih cen. To tudi pomeni, da je kollčlaa narejena od posameznega delavce bila Ista kot v letu ltlS. Tu imamo jasen doksz, kako kapitalizem meče proč nepošteno razdelitev dohodkov rele delete. ljudstvo ne prejme dovolj kupo vi ne vrednosti, da bl po-kupilo in izdelali še veš blaga ter na u način pripomogli do teh-ničnega napradka. Zato ps Ims-mo v nekaterih Industrijah veliko nadprodukrijo, v drugih pa gre Ista navzdol. Vsa uredba sedanjega sistems nsm kale, da je gično ustavne ssmo ssščlta o-trok, kl se še niso rodili. DBNARNK POllUATV* m., iu.ji>niju p.Mipora la šarila. Kaša haakaaU v ttaram brala le aels mam ■iliilht— kllM te sasaaljlve« pe pešU ali Srsejavaet ter »-j-- i-.j.-m i.i__i!., i po niikili crnak. RI tu«ll dolarje ls- Agooov inaa« »vino jauoiao. p|A|uj#(W0 y Ju^otlavljl 7'*h*\™ ^odblcočitamo v an- DKNAR IS STARKO A. KRAJA gleških listih. Neki anfflaikl I^u Mofi rojaki itolMU. Mlal U slikarje poslsl na veliko ras- beak, ed prtvrataikev, ed ssdaijs M. stavo sliko 'Izvirni greh", ki je Ml Imaa»« v tek sadeeek številne ts- doživela velik uspeh. Nekege talsje la seto vtak«»ur lakhe estre- '"Z3? Jf I» OliVETfflAKB cejšnjs truma gledalcev, ko se rosLR začne eden od prisotnih gospo-1 M|nMaia Ml take ae lukaj, dov na glas pmejati. Na vpra-šanje, zakaj se smeje, je Izjavil, da Je to vrsto Jsbolk, ki jih Je slikar obesil ns drevo spoena» njs, šele pred tremi leti on sem vzgojil ns šlikerjevem vrtu. Publika Je bila seveda ogorčene. Asljlvec je nato vpralsl/. kako more slikar vedeti, de so baš te vrste jabolka rastla v raju. Spričo vedno bolj naraščajočega roganja gledalcev je bil slednjič ajlkar prisiljen umakniti svojo sliko z raatave. Doma je Jabolka prebarval In sliko vnovič poslal na razstavo. Toda. pristavljajo angleški hudomušne!!, tp delo je bilo čisto odveč. Kajti prvič bl bil ns vprašanj* t"f"f!aoe lim prej, sls-»M nedršerijanl, da Jim pratbfMmo Ae prod edbodtftn .lovoljaaja sa povr» altov v Aamrilu» Aha lelit« potovati prod aim datumom, nam pilita | M. Ml sso4»>pamo ote Unije la labbo u»tr#i« m > Vsa dopise o HI ^ ZAKKAJ&FK A Mnv VMtb -Ml wk PONDELJEK, U. OKTOBRA Znanec: "Aii ie imaš kako me-•to?" Vagabund: "8kušam. priti v banko." , Znanec: "Kdaj pa?" Vagabund: "Po noči." Rojakom v Milwaukee in daljni okolici naznanjam, da tudi letoa prodajam PRVOVRSTNO IN NAJBOLJŠE NEW-YORSKO GROZDJE. Rojaki, kateri ate namenjeni kupiti grozdje, storite takoj potrebne korake in si tako zagotovite točne j Ao postrežbo. Moja petnajstletna izkuinja v tem poolu vam je lahko najbolj ia garancija, da boste dobro in vestno postrežem. Vse požiljatve bodem osebno nadzoroval, najsibo na drobno ali na debelo. Na zahtevo si lahko zagotovite tudi cele vagone hkrati. «• ' • • f .' ,«7 1 , ¿z " .vjf.iBli J» » , Za obilna naročilaee toplo priporočam veem rojakom. AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo veaatm, vredna svoje cene, stane....$5.00 Slovenako-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjida xa učenje angleščine, s dodatkom rasnih koristnih informacij, stane samo..........................$2.00 Zakon Blogenezije—tolmači naravna zakone in sploini razvoj, knjige Iz katere zamoreta črpati mnogo naukov sa telesno in duševno dobro—.....................-------......$1.50 Pater Malaventnra-V Kabaretu ssntmfva povest Iz življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, iz- vrstno spopolnj ena s slikami...................................$1.50 Zajedale!—resnična pojest in prava Ilustracija doslej skritega dela življoaja slovenskih delavcev v Amoriki..$1.75 Jimmle Higgins—krasna povest, U jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Uptoa Sinclair, poslovenil pe Ivan Molek .........................................................$1.00 Zaplanlk 8. redne konvencije S. N. P. J„ 262 strani mehko Ne, vendar ni dobro piti iz fontane dl Trevi 1 — Sedim spet tu na Dunaju, z dušo pe fte važno niaem tu. Zdi ss mi, kakor da bi bilo treba odgmiti z oken zagrinjala ln spustiti malo veš svetlobe v sobo — pe okna niso zagrnjena In zunaj sije oktobrsko solnce s vsemi «očmi, kar mu Jih je že ostalo. V zraku je vlažno, in modro nebo je kar nekako skaljeno. Čutim, da pritiska skozi stene moje eobs zoprn hlad. Blizu nekje že glasi odurni krik vran. Tsži me vonj mrtvega Ustja, uvelih cvetlic in šelestenje golih vej. Tesno in žaloetno je. In če pogledam skosi okno ns mesto — kako zoprn, trezen ln fllistrskl je ts-le Dunsjl ... Ns, vendar nI 3obro piti is fontane di Trevi! —- ' Ravno tak soinčan, gorek dan je bil, ko aem jo obiskal zadnjlkžet. Zlat dih je ležal na uličnem tlaku, nebo Je bilo temnosinje, kakor ga človek vidi le na jugu. zrak čist ln svež — in Jse sem se žel posle vljst od Rima k fontani dl Trevi. Tudi dntgTdslaJo tako. — ' Sedel aem na kamnato klopioo kraj vodnjaka, zagledal sem se v velikega mramonar-tega Oes sns, v skupino tritonov, v kvišku se vgpcajajoče morske konje, v nagrmadene skale, ki jim Lz razklanih sten Izvirajo curki srebrne vode ln m strmoglavo pode doli. poslušal sem to šemno godbo — In še vedno sl nisem mogel prsv prepričevalno dopovedati, da je to trenutek ločitve, da Je to moj zadnji dan v Rimu. Med skalami, s mahom poraslimi, visi drob-nollata praprot, dno vodnjaka pokriva veeela preproga rastlinstva, voda šumi prešerno, brezskrbno, in aemtertja se ti zdi, kakor bi oživela vsa ta skupina kamonitim orjakov In živali, giblje se, poskakuje, kliče ln kriči kakor zna. se obrizgava s vodo, migs ti in te väbl k sebi — na vss drugo bi človek mislil, ls ne na ločitev, ko bi sploh mislil. Sedel sem, gledal, poslušal — eden Ustih redkih trenutkov, ko ee človek iznebl vsega ln živi, kakor pač živa cvetlice, kameni in ptice, v snimalnem veselju nad solncem, toploto, svetlobo in lepim dnem. Kar udari dvanajsta. Oglasila se je s vseh strani, na Angelskem gradu je zagrmel lop, in s nekaterih stolpov se Je razlegel zvok poldan-skih zvonov. Vstal sem Čutil eem. da ee me Je spet oklenila usoda človeška, zavedel eem se, da js treba vzeti slovo. * Nagnil sem se k vodnjaku, zajel Is nJega v periščf vode. te čiele Aqua virgo, deviške vode — pred dvetleoč leti je našla njen Izvirek laUnsks deklica In ga je pokazala žejnim rimskim vojakom — napil sem se, vsel novec ia ge vrgel v sredo gladine: — Ds bi prišel spet v Rim t — eem pri tem rekel na glas. Tako delajo tudi drugi In v tem trenutku me je prevaels te» n oba, ki se Jo doeiej še nisem itnebll. Ne. vendar nI dobro piti U fontane di Trevi! — • i Dane» utnevam, kaj je pomenilo antičnemu Rimljanu biti Irnnancmu lz mesta. Rezu-, mem. da je Ovtd v Tomi moral umreti otožno-eti; da Je cele vrsta Izgnanih na U ali oni otok vaje Ubrale smrt aor> bi pogrešala t» Rima. KNJIG? KNJIŽEVNE KATICE SE DOBE pri naših društvenih tajnikih in drugih zastopnikih, namreč dafedaj jih imajo v prodaji poleg društvenih tejnikev.ttup: William Sitar, 8404 SL Claft Ave* Cleveland, Oblo. Anten Jenkevich, 1171 Norwood RiL, Cleveland, Okle. Anten Bokal 727 E. l$7tk Street, tievelead, Oble. . , Joka Križmnnčič, 18111 Beeingtoa Ave* West Park, Ohio. Andrew Vldrfeh, R. F. D. 7, Boa 188, Johnstown, Pa. Jekn Rimac, 8888 Russell fli, Detroit, Mldt Fraak Stular, 18701 St. AeUa, Detroit, Mick. fffi Mm Gelsb, Bat 144» Reck Spifnga, Wye. £ Prole tar ec, 8889 W. 26th Street, Chicago, IB. Alipapttttnponjena: KNJI2EVNA MATICA & N.P.J. 2887 Sow Lawndale Ave* Chicago, A