DR. ANTOr: POZ A rt DUTTO! ANO ft 148 - PoibOM (C. C. lapNkf^, v Trsta« v Četrtek, 23. junija 1927. Posamezna številka 30 ceni Letnik Lil Lit* izkfljft TMja dan sjatraj run ponedeljka. Naročam*: u 1 mesec L I-, 3 me»ece L 22._, pol lete L 38.—, celo leto L 75—, r inozemstvo otuteo - vei. — Poeameene Itevilk« 30 stot. — OfUeeiee ze I ma peoatore »sti 1 kolone (58 mm): u trgovske in obrtne oglase L I.—, za oemrt-lafcreVr. p rti« it ti. vabile L 1J0, oglas« denarnih zarodov L 2.—< ^ t Oglasi na prvi straoi L 2.— EDINOST Urednifttro in epravnittvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assfci 20. Telefon 11-57 Dopisi naj s« pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravnUtvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne (Edinost». Poduredniitvo ▼Gorici: ulica Giasue Carducci $t. 7, I. n. — TeleL št. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Vznemirjena Rušila VARŠAVA, 18. junija 1927. Razburjenje, ki se je polotilo jarvnega mnenja savjetnike Rusinje po umoru poslanika o j kova, ne kaže, (la bi se hotelo po-loči. Pravzaprav datira sedanja narvoznost od tedaj, ko je Anglija preJtinila (iipdumajtske od-nošrfij© z Moskvo. Varšavski a-teatat je prilil nwega olja v plamen, ki je bil še močno živ. I>o4j k<>t vse drugo pa je razgrelo duhove dejstvo, da se pojavljajo v zadnjem času znaki, ki nedvomno kažejo, da obstoja v notranjosti Rusije močna tajna ! organizacija, ki si je postavila nalogo, Ua sabotira z atentati in |>cržigi napore sovjetskih krogov pri izvrševanju svojega programa. Ves sovjetski tisk opozarja enog* -no na to notranjo ne-Tjurnv>st ter poziva vlado k naj-odk>čnejšim meram. Bolj ko z varšavskim atentatom so smrtne obsodbe, ki so se izrekle in izvršile v zadnjem času, v zvezi tem notranjim protiboljševi-»kiin gibanjem. Listi oJ;dolžuje-jo Anglijo, da je ona organizirala ta pokret, ter dokazujejo, da nastopajo «notranji sovraž-niki revolucije» po pobudi in s pomočjo Anglije. Ta poslednja se splošno označa kot glavni sovražnik sovjetske Rusije. Kupljeni morilci in vohuni — piše «Rabočaja Gazeta» — hočejo onemogočiti naše mirno delo. Vlada je ukazala državni politični policiji, naj ukrene naj brezobzirne j£e m ere proti «beliin banditom». Svoj članek zaključuje: Akcija protirevolu-cije bo brez usmiljenja zadušena. Na drugi strani pa je izdala vlada proglas, v katerem pravi, da se obrača na delavstvo s pozivom, naj brani tovarne, skladišča, železnico, postaje itd Vse to nudi približno sliko o |>recej nevarni notranji krizi, ki pretresa Rusijo ravno v desetem ietu po revoluciji. Sovjetski listi sami naglasa j o, da se je v zadnjtem ca.su položaj zaostril in da bo preteklo precej časa, preden postane zopet normalen. Kot rečeno, se vali vsa krivda na Anglijo. Kakšen ho po mnenju moskovskih boljševikov razvoj angleške prot i ruske zarote? «Rabočaja Gazeta» (Delavski list) dokazuje, da si Anglija prizadeva, da pridobi za svojo akcijo predvsem zapadne sosede Rusije, Poljsko in Rojim nsko. Prizadeva si z eno besedo, da organizira pod svojim vodstvom najbližje sosede Rusije in jih pripravi za skupni napa«!. Ali se bodo ti poskusi posrečili, to bo pokazala — pripominja moskovski list — bodočnost. Na drugi strani — nadaljuje isti list — se Anglija trudi, da skali rusko prijateljstvo z vzhodnimi sosedi. Ves moskovski tisk pa izraža svoje prepričanje, da bodo ti jioskusi izpod leteli, kajti Rusija je v trdnih prijateljskih odnošaiili s Turčijo in tudi glede Kitajske je gotova, da bo končno zmagala tam njena stranka. Ni treba niti omenjati, da računajo moskovski listi v borbi proti Angliji Uidi s pomočjo mednarod-n Mi delavskih organizacij, toda «Rabočaja Ga.-zeta» takoj nato zopet |>revidjio pripominja: «Ni-ti en sam hip ne smemo pozabiti, da s mo otok v razburkanem Kapitalističnem morju. Naš položaj zapoveduje, da podesebori-mo naše delo za ojačanje industrije in naše armade.» List zaključuje: «Mi hočemo mir, toda sklenili smo, da se bomo tudi z orožjem v roki * borili za naše pravice. Samo v tem leži naša sila in s to silo bomo tudi zmagal i.» Razume se, da se je pod vplivom zadnjih dogodktov pospešil tudi tempo vojnih priprav. Gl avna skrb sovjetske vlade je s<'daij načrt za spremenitev tvorni*- in drugih podjetij v izdelo-vailnice orožja in drugega vojnega materiala. Prav te dni je irmH V. V. KujbiSev, predsednik sovjeta za narodno gosjxxiar-stvo, pred širšim plenumom o-menjeneo-a sovjeta obširen referat o novih nalogah sovjetske Industrije v zvezi z dogodki v svetovni politiki. Na drugi strani pa je začelo društvo za letalstvo «Aviohim» močno propa- ' kando za. povzdigo zračnega i>rodovjH. Izdalo je razglas, v , katei 1 biralo po vsej Rusiji ca letalski sklad, ki se bo imenoval «Naš odgnvor Chaiifcberlain u». Delavci se porivajo, naj dajo en del svoje plače za obrambo držaje. Zanimive so bile demonstracije, ki so se vršile v zadnjih dneli po moskovskih ulicah. Naperjene so bile proti Angliji in Poljski. Demonstranti, večinoma delavci, so se hoteli večkrat približati poslopju angleškega poslaništva (ki je sedaj prazno), toda bilo je močno zastraženo. Istotako je bilo zastraženo tudi l>oljsko poslaništvo. V sprevodu so se nosili brezštevilni napisi, kakor: <;Ce Poljska noče z nami vojne, naj ne poupira belo-armadne tolpe!», <»ivri Vojkova se ni še ohladila!«, «lzročite morilca proletarski državi!», «Mi vas poznamo, sir Chamberlain, mi smo vas do dna pogruntali!» itd. Ena gruča je nosila pajaca, ki je predstavljal C.hamberlai-na. Z raznimi vrvicami so uprizarjali z možiceljnem različne smešne kretnje, ki so jih demonstranti pospreinljali s hrupnim smehom in zabavljanjem na račun angleškega zunanjega ministra in Anglije. Zunanje politični dogodki so seveda }>otisnili v oza/ije notranjo borbo proti opoziciji v komunistični stranki, dasi je tla skušala izkoristiti položaj sebi v prid. Vendar pa se opoeicio-nahia struja ne more uspešno uveljavljati. Kakor lani je tudi letos propadla v Petrogradu. Na seji širšega odbora okrožne komunistične organizacije v Petrogradu je bila po ostrem govoru komunističnega prvaka Kirova sprejeta sledeča, za sedanje vojno vznemirjenje v Rusiji značilna resolucija: <'Za našo stranko in delovne sloje je predvsem važno vprašanje neposredne bližino nove svetovne vojne. V zvezi s tem izraiža plenum okrožnega odbora komunistične stranke svoje globoko ogorčenje nad izjavami bankrotiranih politikov in voditeljev opoziciona!nega b!o,ka.» Povsod, torej prevladuje vojno vznemirjenje, misel o možnosti vojne v najbližjem času... BSlfik o nslemnlnch objavljen v uradnem listu RIM, 22. (Izv.) Današnja <;Gaz-zetta Ufficiale» nrinaša kraljevi dekret z dne 16. junija 1927., ki vsebuje pi*edpise o novih stanovanjskih najemninah, ki so bili sprejeti na poslednjem zasedanju ministrskega sveta. Honsvrl ucine mentorice so se začeli v Tiren&kem merju GAETA, 22. Davi ob 7. uri so vse vojne ladje, ki so bile zasidrane v tukajšnji luki, odplule pod poveljstvom admirala Ni-castra na vežbe, ki se vršijo v Ti renskem moiju. Manevrom prisostvuje tudi načelnik generalnega štaba mornarice admiral Acton. _ Svečanost v Vatikanu Nov litvanski poslanik pri papežu RIM. 22. (Izv.) Danes popoldne je podelil papež belgijskemu primatu Vanroey~u, ki je bil v pondeljek, na papeškem kon-sdstoriju imenovan za kardina«-la, kardinalsko čepico. Novi kardinal se je zahvalil papežu za visoko milost, ki je je bil deležen. Nato je spregovoril papež kratek govor, v katerem je poveličeval vrline in zasluge no-Jvega kardinala. Ceremoniji so prisostvovali belgijski poslanik pri Vatikanu, zastopniki belgijske kolonije v Rimu, visoki cer-kfveni dostojanstveniki in belgijski katoliški novinarji, ki so bili davi sprejeti od papeža. RIM, 22. (Izv.) Danes opoldne je sprejel papež v posebni av-dijenci novega litvan-skega poslanika pri Vatikanu gospoda Saulisa, ki je izročil papežu svoje poveril ne listine. Po končani avdijenci, je posetil novi posla^ nik državnega tajnika kardinala Gasparrija in baziliko svetega Petra. Jutri zjutraj se bo vršil v dvorani «Blagosk>va» javen konsi-storij, na katerem bo podeljen kardinalski klobuk belgijskemu primatu Vanroeyu in varšavskemu nunciju Lovrencu •Lavri. Po javnem se bo vršil tajni konsistorij, tekom katerega bodo imenovani novi Posefenl tfflHnal Petindvajset delavcev in k me- j tov obdolženih proti drfcavne RIM, 22. Včeraj se je pričel pred posebnim tribunalom za. zaščito države proces proti večji skupini delavcev in kmetov, ki so obdolženi, da so do januarja 1927 skupno 'delovali za reor- Pasredsvanje o Besfiraflu in Tirani Intorai—Ije rimskih listov RIM, 22. (Izv.) Današnja rimska «lYibuna» prinaša o jugo-slovensko-albanskem diploma-tičnem sporu sledečo kratko noto: «Po naših informacijah bo kc- ganizacijo komunistične stran- i r»k četvorice držav (Italije, An- . . .. ■ T ___i i ivi Ho TTrrinniin i»-i ki i P škofje na izprtiznjene škofijske rn naznanja, da se bo .na- 1 stolice. ke v Bettelle Sinalunga pri Sie-ni, z namenom, da povzročijo oboroženo "vstajo, nasilito izpre-menijo državno ustavo ter obliko režima ter prenesejo državno oblast v roke delavcev in kmetov. Obdolženi so tudi, da so delali komunistično propagando, ra.zširjuje£ liste in brošure prevratne vsebine. Razpravam predseduje general Freri. Vseh obtožencev je 25. Rranijo jih bivša poslanca Bruno Cassinelli in Trozzi ter odvetniki Angelucci, Ferrara, Barbisi, Baldassare, Lais in Az-zolini. Obtožnico vzdržuje comm. Ciardi. Obtoženci zanikajo -vsako krivdo. Nekateri izjavljajo, da od 1. 1922 niso več pripadali komunistični stranki. Danes so se zasliševale priče. Tribuna! bo izrekel razsodbo v Četrt ek. _ Bitka za znižanje cen RIM. 22. (Izv.) Prihodnji tedenski sestanek predsednikov sindikalnih konfederacij se bo vršil v petek ob 14.30 pod 'predsedstvom on. Turati j a. Predsedniki konfederacije bodo razpravljali na svojem sestanku o že doseženih uspehih in o novih inicijajtivah za bitko za znižanje cen. _ «£itna bitka« RIM, 22. (Izv.) Danes popoldne se je vrSil v palači Chigi ponoven sestanek stalnega odbora za žitno bitko. Odbor se je bavil z raznimi predlogi o povečanju propagande za žitno bitko. Na sestanku so bili sprejeti razni" tozadevni sklepi. Zntts&Je draginjskik doklad pomorS&akem RIM, 22. (Izv.) Nocoj se je vršil pod predsedstvom prometnega ministra on. Ciana v prostorih prometnega ministrstva zaključni sestanek za dedočitev mornariške draginjske doklade za drugo polovico leta 1927. Po daljši razpravi so bila dosežena znatna znižanja mornariških draginjskili doklad, bodo pa morda še bolj znižana, ako se tekom druge polovice leta še nadalje znižajo cene življenskim potrebščinam. Novi predsednik visokešolcev-planincev RIM, 22. (Izv.) Tiskovni urad fašistovske stranke sporoča: Generalni tajnik fašistovske stranke on. Turati je imenoval po končno doseženem sporazumu med organizacijo «S. U. C. A. I.» in med planinskim klubom z oziram na veliko važnost, ki jo zavzemajo planinske organizacije za vzgojo mladine za predsednika «S. U. C. A. I.» fašista Curtija Suckerta Malapar-teja ter je odredil, da vstopi organizacija «S. U. C. A. I.» v vrste fašistovskih vseučiliških skupin, vsled česar bo direktno podrejena generalnemu tajniku stranke. _ Prvo sanitetno letal« RIM, 22. (Izv.) V minulfli dneh je priletelo iz mehaniških tvor-nic v Marina .Pisa na rimsko letališče prva sanitetno letalo, ki je bilo krščeno z imenom «Mer-curio». Razumljivo je, da je vzbudilo novo sanitetno letalo v rimskih zdravniških in vojaških krogih veliko zanimanje. Novo letajo razpolaga s kabino, v kateri se lahko razmestijo poleg zdravnika sedeč štirje ranjenci, ležeč pa dva ranjenca. Na letalu se nahaja večja posoda za vodo, dve omari za zdravila in kirur-gični noži za takojšnjo pomoč. Letalo se lahko povzpne s svojim celotnim tovorom do 6000 metrov visoko in razvije povprečno brzino 150, kvečjemu pa 190 km na uro. Razmer! Jogntov. zia. nfilstn s turškim in bolgarskim poslanikom BEOGRAD, 22. (Izv.) Zunanji minister dr. Voja Marinković je imel danes daljša sestanka s turškim poslanikom Šikmed begom in z bolgarskim poslanikom Vakarelskim. giije, Francije in Nemčije), ki je bil začrtan v Ženevi, podvzet v najbližjih dneh in morda celo že jutri. Z njim bi bil napravljen konec sporu, ki je bil nastal vsled aretacije albanskega podanika in neke vrste dragoma-na j ugaslo venskega poslaništva v Tirani in ki je povzročil prekinitev diplomatičnih odnoša-jev med obema drŽavama Četvorica držav je izvedla v teh dneh živahno in uspešno pripravljalno akcijo. Posredovala je v Beogradu in v Tirani in sicer prej v Beogradu, nego v Tirani. Vzrok te predhodne akcije v Beogradu je na dlani. Albanska vlada, ki je izjavila, da je pripravljena takoj osvobodit* Gju-raškovića, ako odtegne jugoslovanska vlada razžaljive haze iugoslovenske pratesLne note, je popustila do sk/ajnosti. Z«*tn je bila dolžnost jugoslovenske vlade pokazati, da ne vztraja trdo-vraftno na zavzetih postojankah. To se je sedaj tudi zgodilo. To pripravljalno delo so ga smatrali nekateri listi za ofi-cielni korak, ki se sicer pripravlja, a še ni bil pod vzet. Kakor znano, bo obstojal ta korak v že napovedani akciji štirii držav v Beogradu in v Tirani. S to akcijo se namerava doseči odtegnitev razžaljivih fraz s strani jugoslovenske vlade in osvoboditev Gjura»koviča s strani albanske vlade. Korak bo podvzel istočasno v obeh prestolieah en sam zastopnik ene izmed štirih držav in bo nastopal v imenu vseh štirih. Obnovitev diploma-:ičnih odnošajev med obema državama, bi ne smela tedaj biti več daleč. RIM, 22. (Izv) Približno enako nota prinaša tudi «11 Gior-nale d'Italia», ki mu poročajo iz Beogarda in iz Tirane, da sta se izjavili obe vladi pripravljeni sprejeti poravna.vo, kot jo bodo predlagale omenjene štiri veli-ie države. _ U okrepita HiHsteueiKKe radlkalske stranke Sklepi glavnega odbora BEOGRAD, 22. (Izv.) Današnja soja glavnega odbora radikal-ske stranke je trajala od 9. do 12. ure. Nikola Uzunovič se seje kljub ponovnim pozivom glavnega odbora ni udeležil. — Marko Trifković je nrišel na sejo ob 11. uri. Vladni radikali so baje naglašali, da. seja ni bila sklepčna, ker ni bilo kvoruma. Po seji je bil izdan naslednji u-radni komunike: «Glavni odbor narodne radikalne stranke je na svojem današnjem sestanku pod predsedstvom Ace Stan oje vića razpravljal o internih zadevah radikalne stranke. Z namenom, da zbere v svojih vrstah vse pristaše in kar najbolj o jači stranko, je glavni odbor sklenil odpustiti in pozabiti vse krivice in spore, ki so nastali tekom zad-li j Lil let, in na ta način omogočiti povratek v radikalno stranko Tršem bivšim radikalom. Glasom tega sklepa se lahko vrnejo v stranko vsi oni, ki so bili izključeni od glavnega odbora, razen Ljube Jovanovića. Končno je glavni odbor sklenil izvoliti poseben izvrševalni odbor, ki bo zasedal v permanenci ter bo reševal vse tekoče zadeve. V ta odbor so bili izvoljeni Marko Trifković, dr. Ivkovič, Slavko Miletič, Laza. Marković, Ranko Trifunović in Ljuba Stojadino-vić, za namestnike pa Vel i mir Karić, dr. Grgić, Stojadinović-Segedinaic in Lukarević. Prihodnja seja glavnega odbora se bo vršila jutri ob 9. uri.» Vnkičević v Kobilačkl banji BEOGRAD, 22. (Izv.) Ministrski predsednik Vukičević se je davi odpeljal z avtomobilom v Kobiljačko banjo. V razgovoru z novinarji je iz|avil, da bo imenovan za velikega župana zet-ske oblasti dr. Rašković, sodni svetnik v Kotoru. Prihodnje dni bo izšel tudi ukaz o imenovanju snezkih poglavarjev v Bosni in Hercegovini. Jugoslovanski letalec nameriva poleteti iz Pariza v New Tork SPLIT, 22. (Izv.) Splitski letalec Ignat Bulinbatič. ki je znan že iz pred vojne dobe, se pripravlja za prekooceanski polet iz Pariza v New York. Danes je odpotoval iz Splita v Beograd, kjer bo iskal primerne ljudi, ki bodo njegovo podjetje financirali. _ Mm fes ji Francija bodo sklenile pogodba o trajnem mira PARIZ, 22. (Izv.) Glasom pariške izdaje «Ne\v-Yark Ileral-da» je odposlalo francosko poslaništvo v VVashingtonu brzojavko, po kateri so se Združene države oficielno izjavile, da so pripravljene pričeti pogajanja za sklenitev pogodbe o trajnem miru med obema republikama. Natančnejše določbe o tej pogodbi še niso znane. V tukajšnjih krogih so mnenja, da se ameriški predlogi ponolnoma strinjajo z Briandovimi načrti in da je namen pogodbe ta, da se onemogoči kakršnakoli vojna med Ameriko in Francijo. Vsak spor, ki bi utegnil nastati med obema republikama, bo takoj urejen potom arbitraže. Ameriška vlada je izjavila istočasno nado, da bodo čim prej pričela tozadevna pogajanja v ameriški prestolici. Stresemann bo govoril v Osln BERLIN, 22. (Izv.) Stresemann bo imel dne 29. junija, ko mu bo podeljena Noblova nagrada v Oslu velik govor, v katerem bo razpravljal predvsem o razorožitvi. V petek bo razpravljala komisija za zunanje zadeve o itali-iansko-nemški arbitražni po- j godbi. _ Mm mi iiissijo in Peli Izjave ministra Zaleskaga BERLIN, 22. Na povratku iz Ženeve je poljski zunanji minister obiskal Essen in razna druga mesta v ruhrski kotlini. Berlinskim novinarjem je dovolil intervievv, tekom katerega jim je govoril o odno-šajih med Poljsko in Nemčijo. Glede odnoša-jev z Rusijo je Zaleski izjavil sledeče: «Ja« ne vidim neodpravljivega nasprotstva interesov med Poljsko in Rusijo. ZSSR si ne more obeiati nol>ene koristi od poostritve od noša j ev s Poljsko in mi tudi nimamo nobenega interesa od komplikacij z Rusijo. Tudi si ne morem predstavljati, kako naj bi nastale kakšne težave. Prepričan sem, da. se lvo-do odnošaji med Rusijo in Poljsko s časom izboljšali. Vzhodni Locarno, sporazum, ki bi dal jamstva za ohranitev miru na vzhodu, bi bil v interesu Evrope in tudi vsega sveta. V tem zmi-slu želimo mi skleniti z Rusijo garancijski pakt. Ne verjamem, da bi se v sedanjo rusko-poli-ska krizo zapletle lahko tudi druge države. Kolikor je meni znano, ne bo angleška vlada storila ničesar takega, kar bi lahko še poostrilo sedanji položaj. >► Rusija in Finska Izmenjava not radi smrtne obsodbe Elvengrena MOSKVA, 22. Kakor znano jo bil pred dvema tednoma obsojen na smrt neki Elvengren, ki je prišel v Rusijo z romunskim potnim listom brez dovoljenja ruskih oblasti. Izdajal se je za ruskega emigranta in je delal orotiboljševiško propagando. Izkazala pa se je, da je bil Elvengren podanik Finske. Finska vlada je zato poslala v Moskvo precej energično noto, v kateri je protestiraia radi usmrtitve Elvengrena. Lit vinov, ki vodi sedaj zunanje posle sovjetske vlade, je odgovoril, da ne zadeva Rusijo nobena krivda, ker se Elvengren nikoli ni skliceval na svoje pravo državljanstvo, marveč se je izdajal za ruskega emigranta. Strel janje v plesni dvorani RIO DE JANEIRO, 22. V neki dvorani Porta Alegre se je vršil ples. Neki častnik je s Četo v<*-jakov vdrl v poslopje in zahteval, da ga ravnatelj podjetju pusti v plesno dvorano. Ravnatelj pa ni hotel ugoditi častniku, ki je radi tega ukazal vojakom, naj streljajo. Vojaki so ubogali; usmrtili so 11 oseb, 27 pa ranili. Oblasti so aretirale častnika in vojake. Izkazalo se je, dd. je častnik blazen. Politične beležke Enotna fronta narodnih manjšin na Poljskem V nedeljo se je vršila v l>olj-skem parlamentu konferenca vseh socialističnih skupin, ki jih predstavljajo narodne manjšine. Konferenca je sklepala o liadailjnem zadržanju in enotnih nastopih poljskih narodnih manjšin. Nameravali so izvesti enotno fronto ukrajinskih, beloruskih, nemških in židovskih .-"oeia.listov. Pa jim ta poskus ni uspel, ker je nastal v židovski skupini odpor. Zastopniki židovskega «Bunda» so izjavili, da je enotna fronta za židovske socialiste nesmiselna, ker bi v njej nastopali tudi prishuši skupine «Poalej Sion», ki jim židovski socialisti očitajo, da se borijo z nedovoljenimi sredstvi za svoje politične cilje. Konferenca se je razšla, ne da bi mogla izvest,i svojo naloge. Vendar pa izgleda, da ideja o enotni fronti narodnih manjšin na Poljskem ni propala za vso. Ukrajinci, Belorusi in Nemci pripravljajo novo konferenco, na kateri naj bi se končno rešila vprašanja enotnega nastopa socialističnih skupin narodnih manjšin na Poljskem. Problem sam na sebi ni lahek. Nove parlamentarne volitve se bližajo, a z vso gotovostjo in vsi vedo, da bo pred volitvami dosega komunistična propaganda svoj višek. Če bi se bila omenjena zveza med socialističnimi skupinami izvedla že prej, bi imele slednjo sedaj zelo olajšano delo, ker bi se dak> prebivalstvo z lahka prepričali o pogubnem delovanju komunistov. DNEVNE VESTI „Kresnice" Čitatelji se opozarjajo, da so «Kresnice», to so publikacije Književne družine «Luč» že povsod v razprodaji. Ker je nevarnost, da naklada kmalu poide, je v interesu vsakega, da se si jih čimprej preskrbi. Knjige so sledeče: 1. Izvirna povest Franceta Bevka: Kresna noč. 2. Prevod Dostojevskega humoreske: Tuja žena in mož pod posteljo. 3. Poljndno-znanstveni zbornik «Luč» z razpravami o j>oli-tično-upravrni razdelitvi Julijske Krajine, o korporaitivnem redu, o naših knjižnih izdajali in o italijanskih glasovih o nas. Cena vsem trem knjigam skupaj L 4.—, posameznim knjigam L 2.—. Naroča se tudi laliko pri tiskarni «Edinost». Izmenjava bankovcev po 25, 10 in 5 lir Rok za izmenjavo je finančno ministrstvo spet podaljšalo. Javne blagajne bodo sprejema- le bankovce po 25 lir še do 31. decembra 1927. Bankovci po 5 in 10 lir bodo ostali v prometu še do 31. decembra 1927. Do 30. junija 1928. se IkkIo laliko še izmenjavali pri javnih blagajnah (sekcijah državne zakladnice, poštnih, železniških in davčnih uradih ter pri vseh filijalkah zavoda «Ban-ca d'Italia»). Po preteku tega roka bodo izgubili vsako veljavo. _ VII. Mednarodni vzorčni velespiem v Ljubljani se vrsi od 2.—11. julija t. 1. pod pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja Aleksandra I. Velesejem nudi najboljši pregled domače in tuje industrije. Razstavlja okrog 700 razstavijalcev, ki so razdeljeni v sledečih skupinah; strojna industrija, izdelki iz železa in jekla, puSkarstvo, municiia, ostali kovinski izdelki, poljedelski stroji in orodje, automobili, bicikli, pneuinatika, elektrotehnika, razsvetljava in kurjava, kosmetika, faumaceutični in kirurgični izde'ki papirna industrija, irrafika, karto-uaža, pisarniške potrebščine, pohištvo in stanovanjska oprema, o-siala lesna industrija, usuje in r II. « EDINOST« V Trstu, dne 23. junija 1§27- konfekcija usnja, parilo, cerkveni paramenti, krzno, klobuki in slamniki, kolarstvo, steklo, galanterija, bižuterija, draguljarstvo, fina mehanika, optika, graverski in pasar-ski izdelki, kemična industrija, industrija živil, stavbarstvo, godala, razno. Kdor obišče belo Ljubljano in njen letošnji velesejein, naj ne prezre ugodne prilike ter naj si ogleda slovenski plani«iski raj. Legitimacije a Lir 12.— pri zastopniku Josipu Cehovin, Trst V ia-le XX Settembre in konzulatih. Potni vizum lir 10.— v papirju. Stanovanja zasigurana. Bol — muham! Nemčija se je vztrajno pripravljala na vojno — proti muham. Ves narod je bil mobiliziran. Meščani, kmetje, zdravniki, učitelji, učenci, ministri, generali, duhovniki, prav vsi Nemci so se oborožili. Pričetek te borbe je bil določen na dan 15. junija in končala bo v petnajstih dneh. Mrzlične priprave so pri iToncu. V vsaki občini je ustanovljena posebna komisija, ki razpe-eava iu razdeljuje kniiee in brošuro, v katerih je opisana in analizirana škodljivost tega mrčesa. Se li ni>te nikoli povprašali, zakaj narašča poleti umrljivost ljudi? Vzrok tega pojava je edino-le — muha. Njene noge prenašajo različne kužne bolezni. Njene kori naste noge so. ki prenašajo legar in davioo iu otroški mrtvoud. Pod mikroskopom se opazijo na njenih kocinastih šestili noeah milijoni bakterij, ki jih pusti povsod, kamor se usede ta mrčes. Našteli so kakih milijonov mikrobov na šestih mušjih nopah. Nemci so to dobro vedeli in so si znali pomagati. V Berlinu se namerava ustanoviti celo stalen tečaj za «Iovce na muhe:>. za ljudi, ki ne bodo smeli niti za hip dovoliti vstopa temu umazanemu mrčesu v svoja stanovanja, toda njihovo delo ne bo lahko. Ena saina muha, ki se jim bo mog i a v svoji bojazljivosti umikati od 1. junija do 30. septembra, bo zapustila za sabo zarod pet sekstilijonov muh. V berlinskih kinematografih se predvajajo filmi pod naslovom: »Življenje in — čuda rnuhe;>. Filmi so zelo zanimivi. Njih namen je očitno borben proti muham in njihovi škodljivosti. Nihče bi si ne mogel misliti, da je to bitje in njegovo življenje tako komplicirano. Mušja samica pričenja leči jajca Že z dvanajstim dnem svojega življenja. Polaga pa svoja jajca večinoma v človeško blato v konjske, goveje in druge odpadke. čas volitve je zelo kratek. Eden do trije? dnevi zadostujejo, da se razvije ličinka. Ličinke se razvijajo še kak teden dni, raje manj nego več. Temu stadiju sledi stadij gosenične-ga zapredka, ki istotako traja kakih sedem dni. Ves razvoj muhe traja torej kakih petnajst do sedemnajst dni, dobo, ki jo lahko dnevna temperatur?, in življenjski pogoji ličink še skrajšajo. Mušja samica /leže svoja jajčka običajno po trikrat v letu, tsaki-fcrat po 120 jajčk. Mušje jajce ima podolgasto obliko, katere zadnji konec. je šir-i kot sprednji. >fa svojem zgornjem podolgovatem delu ima jajre dve neenaki gubi. Spričo dejstva, da se razvija nr.i'ja ličinka predvsem v odpadki!-. i i bilo priporočljivo uničili in-.ršjo zalego se v stadiju ličinke, to je še {»redno preide v drugi stadij svojega razvoja. Treba bi bilo torej gojiti čim večjo snago po hišah in hievih. Dasi je inušji razvoj, kot smo opisali, precej dolg, vendar muhi ni -ojmo dolgo življenje. Običajno ta mrčes ne preživi tretjega tedna, ti'aviio hrano tvori mi hi človeški in živalski pot. C.ev. dan se muha zadrži po vst-h krajih, da le ni prevelikega mraza, ponoči zaspi kjer-sibodL Muha prebiva navadno v bližini kraja, kjer se je rodila in težko se oddalji od tam več, nego /a dva kilometra. Drugo mušje čudo je. da imajo njene oči It-.000 leč, po s-ooo vsako oko. Poleg človeka je njihov največji sovražnik — mraz. Izredno majhna peščica jih preživi zimo. Eden izmed omenjenih filmov, ki se predvajajo po berlinskih ki-nematografih, se imenuje: «Kako s«' ubija mušja /a!eca». V filmu razkazujejo vsa sredstva. polom katerih je mopore uničiti tega majhnega in velikega sovražnika človeškega zdravja. Razkazujejo se razne pasti, mreže, ki so pi itrjene na rakete in ki morejo ■v trenotku uoičiti vse muhe, kar jih je na pi. v sobi, ali v kakem drugem zapitem prostoru. Naravnost čudovito učinkujejo ostrup-Ijeni plini, ki jih razširjajo s spe-cielnimi sesalkami po sobah in drugih prostorih in.ki jih rabijo z'a ti v prostorih, kjer vedo za leži-ča ličink in gosenic. Naj služijo ti podatki tudi našim ljudem v svarilo in pouk, da se bodo znali varovati prod tem nevar* nim sovražnikom. K32SOVI Dvakrat bodo zažareli po vseh višinah in vzpetinah naše domovine te dni v toplo poletno noč kresovi. Nocoj na predvečer sv. Ivana po starodavni šegi segajoči v sivo pra-davnino, v pondeljek Četrtega julija na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda, slovenskih blago-vestnikov. Kjer bo mogla, bo zadoneia otož- j na in vesela prelepa na^a pesem v noč, vbo pomešano z žarečimi u-trinki in plapolajočimi kresnicami. Iz tržaškega življenja Samanor trgovca V svojem stanovanju v ulici Co-roneo št. 1 si je predpreteklo noč vzel življenje 5^-letni trgovec Ugo Meinau, ravnatelj firme *La Le-vantina»; v prvih jutranjih urah, ko so njegovi domači trdno spali, se je na tihem podal v kuhinjo, zaprl vrata in okna ter nato odprl pipo plinove napeljave pri ognjišču; da bi z večjo gotovostjo dosegel svoj obupni namen je vzel v usta gumijasto plinovodno cev ter tako srkal vase strupeni j/ n. Zjutraj okoli d. ure ga je služkinja ki je stopila v kuhinjo, da bi skuhala kavo, našla nezavestnega poleg ognjišča. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki pa je mogel samo ugotoviti, da je nesrečni trgovec že mrtev; smrt je nastopila pred več urami. O žalostnem dogodku so bili obveščeni orožniki, ki so se podali na. lice mesta ter zastražili truplo, dokler ni dospela sodna komisija, ki je ugotovila dejansko stanje. Nato so prepeljali truplo v mrtvašnico mestne bolnišnice. O vzrokih, ki so Meinaua privedli do obupnega koraka, se ne ve nič gotovega, zdi se pa. da so ga gnale v smrt neprilike intimnega značaja. Nezrjcda ptri delu V palači banke «Banco di Ro-ma» na trgu Ponterosso, ki jo že del j časa popravljajo, se je včeraj popoldne dogodila huda nezgoda. V četrtem nadstropju poslopja se ie okoli 15. ure zrušil zidarski o-der, pod katerim je bil zaposlen 39-letni delavec Lovro Bernetič, stanujoč v ulici Pendice di Scor-cola št. 425. Ker je pri tem več težkih desk padlo nanj, je revež za-dobil precej hude notranje poškodbe. Ponesrečene*- je dohiJ prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje. nakar so ga prepeljali v mestno bolnišnico. >.ko ne nastopijo kake komplikacije, bo ozdravil v kakih 10 dneh. Tržaško sodišče Salvo pričanje. Čitatelji se gotovo spominjajo nepričakovane prekinitve porotne obravnave proti vdovi Emiliji Sancin, ki je biJa na dnevnem redu zadnjega porotnega zasedanja. Emilija Sancin je obtožena, tla je v noči 24. februarja 192". v Skednju streljala na svojega inoža llumberta in ga zelo težko ranila. Humbert Sancin je namreč umrl v bolnici na posledicah rane. Obravnava proti „Sancinovi je začela dne 13. marca t. 1. in dne lo. marca je prišlo do zasliševanja prvih, io je obležilnili prič. Predsednik porote se je nemalo začudil, ko je nastopila priča Ivan Sancin, gostilničar v Skednju, in postala in.krat neprecenljiva pomoč brambi obtoženke. Vrhu tega je izpraševanje fe priče pokazalo, da je priča namenoma zamolčala izpraševalnemu sodniku razne zri obravnavo izredno važne podrobnosti. Tudi na obravnavi se je zdelo. i riča skušr marsikaj zakriti. kar hi zarnoglo prinesti nekaj -vrUobe v skrajno zamotano zadevo umora Huml.erta Sancina. Posledica teh ugotovitev je bila ia, da je predsednik dal pričo na mestu aretirati in pozval državnega J^ilavdnika, da sestavi obtožnico l-.un i vuiiu tjitnciuu radi zločina v smislu členov 79 in 214 kaz. za k., ki se nanašata na slučaje krive prisege in krivega pričanja pred oblastjo. Seveda je radi tega obravnava proti Emiliji Sancin morala biti prenesena na nedoločen čas. Sancin pa je bil v zapornem stanju predan sodni oblasti. Včeraj se je pred tukajšnjim kazenskim sodiščem vršila obravnava proti Ivanu Sancin. Obravnavo je vodil cav. Macri. Sancin se zagovarja zelo enostavno. Priznava, da je zamolčal le eno dejstvo in sicer to, da sta bila zakonca Sancin neposredno pred zločinom v njegovi gostilni. Pravi pa. da ga o tej stvari nihče ni spraševal, sicer pa da mu je bilo na tem, da njegova gostiina ne pride na slab glas. V obravnavi proti Ivanu Sancin nastopijo priče Josip Sancin, Silvester Godina, Marija Sancin, Hcr-mina Kobau m Viktor Scagnol. Vse tc priče pa zainorejo zelo malo povedati, vendar pa smatra državni pravdnik, odvetnik Arbanassich Sam ina za odgovornega zločina, o katerem govori obtožnica in zahteva. da se obsodi mi 3 leta in 2 meseca ječe. Branil je Sancina odvetnik Sancin, ki je v svojih izvajanjih prišel do zaključka, da mora sodišče izreči za Sancina oprostilno razsodbo, ker njegovo dejanje ne tvori zločina. Sodišče je nato razglasilo razsodbo, ki opro ča Sancina radi pomanjkanja dokazov. TELESIH mOM SPORT T. V. L. A. - LAHKO ATLETSKI SISETIJfG 19. 6. 27. Rezultati: Tek 8& m (moški) - ii tekmovalcev. I. predtek: 1 j Smerdel D. 10*" 3 2j Kiauta A. - za ursa. II. predtek: 1) Luin M. 10'"/a (2) Novak. Finale: 1) Smc-rdel D. 10" *!* (A-dria) - 2) Luin M. za prsa 3) Kiauta A. (oba Prosveta.) Tbk M m (dame) - 4 tekm. 1) Uršič 10" (Zora). 2; Blažina P. za 1 m (Prosveta). 3) Koren (Zora.) Tfck 4M m (miki) - 8 tekm. I. predtek: 1) Martinuzzi 1'2" V5, 2) Luin M. za 1 m. II. predtek: 1) Miloš 2. Spanger. Finale: 1) Martinuzzi 1 (Sparta). 2) Miloš za 4 m (Zora). 3) Spanger (Sparta.) Tek 2M m (dame): 4 tekm. 1) Uršič 33" (Zora). 2) Blažina P. - za 4 m (Prosveta). 3. Koren (Zora.) Tek 15#* m (m<*ški): 6 tekm. 1) Novak (Zora). 2) Dekle- va R. (Prosveta). 3) Lozar (Zora). Met diska (ćatre): 3 tekm. 1) Dekleva V. 10.25 m. 2) Cerkveni k 15.50 m. 3) Blažina P. (vse Prosveta.) Met diska (moški): 3 tekm. 1) Delak 23.70 m (izven) 2) Kiauta 22.70 m 3) Kuieršin (oba Prosveta). Skok v vikiite (dame): 2 tekm. 1) lTršič 1.17 m (Zera) 2; Blažina P. i.12 m (Prosveta). Skok v višine (moški): 7 tekm. 1) Gergolei 1.47 m, Z) Luin M. 1.42 (oba Prosveta) 3) Smerdel 1.37 in (Adria). Damska štafeta 4X10 m — 2 štafeti 1) Prosveta 39"s/» (Blažina M., Cerkvenik P., Dekleva V, Blažina P.) 2) Zora — za 3 m (Koren, Hre-Šoak M., Hreščak Al., Uršič). Moška štafeta 4X ifiO u — 3 štafete 1) Zora 34"*/, Ažman, škapin, Višnovec, Novak) 2) Prosveta — za 2 m (Luin, Ku-feršin, Gergolet, Kiauta) 3) Sparta — za prsa (Spanger, Ami>rožič, Pahor, Martinuzzi) Redovanje: I) moški: M. D. Prosveta - Trst - 28 točk M. D. Zera - Bojan - 19 točk M. D. Sparta - skedenj - 9 točk S. D. Adria - Trot - 6 točk. II. dame: M. D. Prosveta - Trst - 28 točk M. I). Zora - Rojan - 22 točk T. V. L. A. SAVEZ SOBNIKOV (Urada*) Sodniki za nedaljske tekme Rezerve? Igr. Obzor ob 15.30. uri Sparta - Prosveta, g. Verč. Za kapo »Nai 6ha» Igr. Adrijo ob 15.30. uri Coneordia - Zora, g. Pertot, ob li.30. uri Prosveta - Sv. Ivan, g. Zerjal. Igr. Obzor ob 17.30. uri Obzor - l'omina&eo, g. Kraljič. S. S. TEKNIČ. VODSTVO NOGOMETA. Uradae peročflo: Nedeljske tekme za kapo cNa« cfJa*»: Igrišče Adrijec ob 15.30 Con-cordia - Zora. ob 17.30 Pi-osveta -Sv. Ivan. Igr. Obzor: ob 17.30 Obzor - Tommaseo. Počiva: S. D.-Primorje, Prošek. Reierve: Sv. Ivan in Rocol javljata za še ne odigrane tekme for-fait: Nedeljske tekme rezerv: Igrišče- Obzor: ob 15.30 Sparta -Prosveta. Opozarjamo Slanice, da mora vsaka goriimenovana članica skrbeti za potrebno ureditev igrišča za nogom, tekme. Izkaznice članov prinesejo na igrišče sodniki. T. V. N. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Smrtna koea. Zopet je zazijala v naših vrstah vrzel, kajti poslovil se je za večno od nas Ivan Kristančič, veleposestnik, gostilničar in trgovec v Višnjeviku (občina Kojsko) v tri in šestdesetem letu .i fantje namreč niso i cev' duma ga pripravijo, potem pevc-L K. \>e kaj di u*e*a so naša Pa nekatere razprodajajo dekleta. Vse bolj disciplinirane, z j potom svojih podružnic v Trstu vidno ljubeznijo so igrale in pele. j na drobno ali na V-cbelo p**e- se bo. ti*eba v bodoče na vsak način izogniti. Naj omenimo radi pojaca nitve, da mlekarne zbirajo mleko neposredno od članov-živinorej- ve še. Vse je sedaj nekam utih- j milijarde sedanjih revalutira-nilo. j n-ih lir precej velika za dobo Mlekarne se vsled tega danes j enega meseca, vendar se more nahajajo v težavnem položaju; iz teh Številk, razbrati precejšen naptre-dek. v primeri z lanskim letom. Lansko leto je namreč izkazala trgovinska bilanca v maju 1158,356.420 lir pasivnega prebitka. Ta veliki pasivu m povečan še z onim od prejšnjih mesecev je namreč bil lani eden od mnogih vzrokov za tedanji pa*iec lire. V pi vrh petih mesecih, od januarja do maja t. 1. je bil uvor večji kot izvoz za 3.391 milijonov lir v primeri z 4.806 milijoni lir v isti dobi lanskega leta. Te številke torej pričajo o precejšnjem zboljšanju tJ^ovinske da, tla so ga dali v italijanščini, ki milost in nemilost tigovcem, ki j bilance, za okoli 1.415 milij. lir. je nas ljudje up razumejo. Bil pa znajo v mesecih, ko je več mle- i j^er p«, lanske Iitp ne predstav-jc dobro naštmtiran in prijetno | ka na. trgu, Izborno izkoristiti j H-,.j0 \ste vrednosti kot letošnje fT i ^tTJTT r teht" ! ^ okolnost v svojo korist in v revalutirane, zato je dobro po- meo scenskega «\ edeza>> - o — j škod<> mlekarae> mo-rimo raje. — ^Kajanje s pet- | __ . ^ . jem» je bilo Ki. junija predzadnja j Najhuje je meseca maja in in dne IS. junija zadnja točka, junija, ko je proizvajanje mleka ' največje in je na trgu preveč blaga. Mlekarnam ostaja mleko — samo kolikor je nam znano pri petih mlekarnah Čoz 3000 litrov mleka dnevno — doma. K tema prvemu delu bi štel lep prizorček t'uufka je bolna . Šjko- kupčevalcem. Tako se .dogaja., da so mlekarne podvržene na staviti za primerjanje vrednoti izražene v zlati valuti. Tako jc lanski prebitek od. 4.608 milj. papirnatih lir odgovarjal vrednosti ^90 milj. zlatih liv, letošnji prebitek «1 3.391 milj. papirnatih lir pa je enak. 823 milj. zL lir. V papirnatih lr- Krafko bomo povedali stvar tako: Ta točka nam je ljubek dokaz. koliko se zamore doseči s trdno voljo in zvestim delom. Izvajale so to deklice. Vse v belo oblečene in x ►MMtmi vem-i v rukab. Fotpm pa ( pri^ilitne so vsled tega iskati j rali izraženo se je torej trgavtn- I rvanje^khvirj i* R^^e^TTo I lu>vih jemalcev in prekupče- , ska bilanca izboljšala za 30?,, V bilo zelo ifpo Predulgo bi bilo, če I valcev in jim ponujajo mleko zlatu pa le za 11%. bi se u'-tav: jaii ob vsak i točki.'Za i nižji ceni: Ker pa prekupče-! Zanimivo je tudi primerjati l-:i!icv naj rečemo le še besedo o I ^Ici poznajo zadrego mlekarne višino celokupnega prometa ta-. — Padel je popolnoma j izrabi ponudbe ene mlekarne let^s. 1'voz je bil leto« v iz okvirja celote. Bil je silno slabo I pri drugi mlekarni ter je posta- j prvjh p^tih mesecih za 1.625 l>t ipra\ Ijen. Naj se lajo take stva- vi peti izbiro: alt znižajte ceno railj ni±jj nego jaJli i^v^z pa le ri v režijo ljudem ki imajo kaj ; kakor mi ponuja ona mlekarna ■ za 190 lir. Zbolj&mje tr- /if o L 1.40 do L 1 .«5. Radi tega je v ribaj u padla mleku cena pod trr.no ceno. Kako in k eda j priti s-pe* do tržne cene, je odprto vprašanje. Hes je, da so mlekarne z nižanjem cer«e morebiti oddale več mleka., vendar p« ne bo nikoli ta. dohodek kril zgube na znižanju cene, ker vkljub znižanju ostaja še vedno mlekarnam precejšnja količina, mleka doma. Tem nezdravim razmeram bo treba najti lek;u posebno ker konsument pii tem nič ne pridobi, a kmet trpi škodo, dočim ima dobiček le prekupčevalec, ki je večkrat sploh odveč. Naša. misel je, akc. se ho-čemo enkrat rešiti te-h neprilik, da se zahteva od tržaške občine, naj odločno izjavi, a!i in ke skupno raiiprodajjališče. ki bi inielo V prvi vrsti namen, rac- uradnik Haančne iotnacZaace v Vidmu prodajati rideko na drci>no. 3tar 62 l«t. Tako razprodajališče bi »melo , Zaj>i3-ail ir tO zemljo t«ar iii solza da- ! IBUR-SOIOOL t vseh jeziiih. Via Fabio FHzi 23, pouk in pra-789 fIflfl De Jon^'s holandski, zasluži prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti 749 ZLITIMI C N. B«rsatti rv i polovici leta. od ja*-nuAj ja do junija. To je par v Vvezi z zm&čajem glavnih uvoac-nih predmetov, ki so žito ter mdujStrijake srrovtne. Večinoma se uvažajo ti predmeti v drugi potovici poljedelskega leta, ker se v prvih mesecih po- žetvi izhaja bolj z lastnimi p; kftrJfci. (Dilje ra IV. strani) Z žalosti napolnjeno dušo ivu&anjuao da je naradcaa preminul naš preljubljani in predobri soprog, očim in brat j tudi drugih ugodnosti, ki jin ; danes nima posamezna mlekar-: na in tutii ne posamezni prek up-' čevalee. Raz p roti a i a! išče bi si že pisalo In j nH>rai0 nabaviti boli modema |ai»> pismene anizaciji r-at i m ustrneno irottaje nili^ka .s suio ved- ri 1 T! ! d.--j e SO !l skli< sk le skoi K< r \ est II? 'bo lic a ii •ćuiem 'kame, ki pa gietie rnzpro-leiiih vezi. Pred časom ! prekiLpčevalcev kem nalašč v ta namen j ostanku nek. - sreidstva za j>revažarije, ii moderno ledenico, da se enkrat odstrani tisto pogosto kvarenje mleka. Glavno p« bi h;'o da ne bi bile mlekarne več odvisne ti milosti in nemilosti trgovcev- nes 22. junija ob 11. uri zmiTaj, aie^o^o truplo bomo izročili domači zemlji, skupni materi v petek cb 10. uri. Kanal, dne 22. junija 1927. Marija Esji soproga. Marij, Lojra, Joea, pastorke, Ivan, Jožef bratje, Lucija sestra ! (Gosp. v.) ile. ii- si bodo c.-snovale i l azprotfaj^lišče v Trstu. | i je prodrla v javnost; ; la mi: li tržaška, občina: iiifU' Su.^u IS Za mesec maj tekočega leUt se z^jpet. poroča o precejšnjem osnovati veliko razprodaj;-.lišee zboljšanju trg: bilance. In sicer mhka. sg mlekarne nar rt opu- jc ZIiajcal uvoz 1.811.475.628 lir, ^tile iz strahu, da si ne napra- | izvoz pti 1.299,478.250, tako da je vijo brezpotrehnih stroškov. Italija kupila meseca maia za i rža.ška o i čina do sedaj ni ničesar napravila: kaj misli Lir; vzr.prav napr;iviti, se tudi ne iiija kupila meseca maja 511,997.378 lir od inozemstva več bLa#a kot ga je ona tja prodala. Čeravno je vsota od preko pol ZAHVALA | Globoko g-injeni po dokaaih ; sočutja in obilne udeležbe pri pogrebu nenadevma preminule nepesabne matere Katarine vi Loli i izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znan- , cem svojo grloboko občuteno zahvalo. — Renče, 21. junija 1927. Žalujoči sinovi Lftdlć, Franič in Drapnttn k.- i., K"* Ko je šel z omahujočimi koraki okrr^r kri ha Z; it sje, ni videl globoke doline pt>.d sefcoj, ne La nt rumenega listja, ki je padlo na. pot; videl utelešeno željo, b+'lo kajžico, nagelj in rožen-■a-vt na oknu, za cveticami f-a. Mickin obraz. Za-si ie svoj dom predstavljal tako in ne dru-.če? Sanje ali tihe želje so inu pričarale to poln- ptf^l oči. s katero je poz.al»il na žalitev, pri' I d<-nov, stopil k soseuu na jK>gx>\cr, legel e er in z mislijc. na Micko zaispal. Niislednji dan je bil že cb sol učne m vzhodu aj. Prišel je mojster Franc z zložljivim metrom, leril ter dejal: «Izkopali moraš globoko, da pii-š do kamei)j;v.» Jakec je kopal globoko, da je prišel do ka^ n ja, ki ga je ocedil prsti, ilovico je izvozil proč. mil je kamenje in ^a skladal na ogromen kuj> v bližini; zdelo se mu je, da ga bo za dve hiši Izki*pal je jamo, v njo je nosil apna, ruipeljal je po žlebu vof.ie vanj, da ga je ugasi 1. Poleg apaa je stal visok kup peska. Od žage, ki je stala tri četrt ure daleč, je nosil žaganice, ki so ga rezale v ramena kakor z nožem, in jih skladal skupaj. Dol jak je zapregel vola in mu je izvlekel ei>te-sane smreke do stavbišča. Kdorkoli se mu je prej posmehoval^ je po dveh mesecih uvi del, da Jakec misli resno: hišica je rastla pred očrni, dasi je na mestu, kjer bi ra!a stati, še vedno zij«i prazen prostor. «A f i bo hiša?» so vt^rast^vali mimc.i-doči. «AIio Bog da. > je odgovoril Jakec, ki je zraste! v očeh i j udi, da so dejali: «Ni neumen; hišo Lo iuicl-a < ln če tudi jo neumen, pridnost tudi nekaj na;*ed7. Vol njivo rz<>tje.» Nek ste ri ljudje niso verjeli vanj. «K čemu rou bo hi«a?» ^o dejali, ker si niso motril misliti, da bi se oženil tepec, ki so ga saini ustvarili. Dekleta pa so postala ob Jak če ve m delu in mislrfa: Hiš-o bo imel, priden je.» Nobena ga ni poželela. « niti ena ni izključevala možnosti, da bi lie bilo mr-eoče živ ti i niirr» < Kakšna bo kisa, ___ ; dna in mu je dobro delo. Videl je tudi drugo misel, da nihče ne verjame, da bi dobil Micko za ženo, to ga je bolelo. Jakčev brait Tone je predal bika., dostavil še nekaj in mu naštel stainosemdese* goldinarjev. «Drugo boin odslužiL» je dejal. «Ln ko boš zidal, bomo delavcem kuhali, če hoče*L.» Jakcu je to dobro delo. Zaklenil je denar v skrinjo in sedel nanjo. Zdelo se mu je, da jc vse dopolnjeno in ni nobene zapreke več do izpolnitve njego-ve želje... Ko se je nagibala zima na pomlad in se je nebo po dolgem deževju zjasnilo, je prišel mojster Franc, prinesel je že oknice s seboj in dejal: «Ali začnemo?» Jakec je prikimal in začeli so. «Postavi ti prvi kamen,» je dejal Franc, «tvc«-ja bo hiša.» Jakec je zavalil kamen v prazen prostor, ki je bil izkopan za temelj, ga uravnal, vrg-el nanj malte in postavil drugega na vrti. «Dobro,» je gledal mojster. ^Prinašajte malte in kamenja, eden naj mi streže...» Ko se je zidovje prikazalo iz temeljev, je na^-lo rastlo do oke-n in mimo. nastala je peč, stena ki je ločila izbo od kamre in naenkrat prenehala pod podstrešjem.. «Zid je narejen,* je dejal mojster.« pokriti ga bo treba, da ti ga prvi dež ne razvali.» Zbili in zvezali so trame, poklicali ljudi, da so jih pomagali dvigniti: zbili so ogrodje s«trehe. zdaj šele je bilo zidovje hiši podobno. Xa vrh slemena so pribili smrekov vršiček in navezali nanj par pisanih trakov. Ko so sedeli in pili žganje, je prišla po poti Micka. Viilela je hišo in se ni mogla ubraniti tajnega smeha, ki Jakcu ni ušel. «Bog- daj srečo!» je voščila. Delavci so se smejali. »Dobm bi bila ta sivca, ko jemo in pijemo.« «Pri delu misliiXL,» je popravljala Micka; «k jedi pa Bog blagoslovi!» «Lalikoi želiš sreče, saj tebi delamo. Ali lie, Jakec ?» Jakec ni mogel nič reči, le smejal se je v blaženem veselju, ki je izviralo iz napredujočega dela. Micka je morala požreti besedo s smehom in da ne ostane v zadregi, je dejala: «Kaj veste, koga ima J^kec v mislih. Zdaj bo imel hišo, ne bo v stik a bra zanj.» To je Jakca potolažilo. Bilo mu je v srcu. kakor da je ta beseda ozdravila vseh dolgih muk in dvomov. «Držal b—5 milj ar d lir ah 1.25 miljarde zlatih lir. Sicer pa to ni več kot domnevanje. Višina prometa zunanje trgovine jo odvisna od gospodarsko konjunkture. Dobra gospodarska konjunktura v notranjosti poveča kupiio moč pi »bivalstva in konsum produktivnih slojev in se uvoz radi tepa tedaj poveča, gospodarska d.-prosija vpliva na višino uvoza radi tedaj poslabšane konsumne sposobnosti ravno obra t no. Zanimivo je tudi. da revalu-tacij<* lir'* pravzaprav ni imela očitiuHra vpliva na višino pro-mota v morem sk i trgovini. Niti ni pa dol promet izražen v teži robo, niti izražen, v zlati vrednosti Padel je uvoz, ker se je hipno zmanjšala kupna mc-* prebival si va in tudi industrije; izvr*/. jp pa Šo vedno na prejšnji vidini, ker se je izvažalo so -tosti v izpolnitev prejšnjih starih j kojitr iJktov in ker se po novi na-redhi. ki grozi izvoznikom s strogimi kaznimi za vsako nepravilno deklaracijo za izvoz odttenoga blaga, isti no morejo več odtegniti statistiki, k;$r s--1 je prej haje dogajalo. Trgovci so namreč prej iz različnih vzrokov prikrivali prave rn.no-Eino izvoženega blaga, sedaj tega radi grozečih kazni ne morejo več. Pasivni prebitek plačilne bilance io j^ke. važno vprašanje za celokupno plačilno bilanco Italije, Če napravi italijanski narod letos pri nakupu blaga v inozemstvu dolga za 1.2 milijarde zlatih lir, je treba da zasluži to vsoto na. kak drugi način. Kajti konečno je tudi gvv sp'Hlivrstvo narodov ravno Tako podvrženo normalnim zakonom kot vsako privatno gospodarstvo. Ne sme se namreč porabiti več kol se zasluži, ako se nor ■ načenjati tudi substance, i premoženja Nevarni o bi bilo za j bodočnost, ako. bi so kril ta tr- i govinski pasi v u ni, četudi le de- | loma. z vsotami v inozemstvu najetih posojil. Po razpravah profesorja Gi-110 rtorgaitu. jo l>il ves ;*rebiU?k ; trgovinske bilance v zadnjih 1 osti h popolnoma, krii potom normalnih dohodkov iz pošiljatev izseljencev in iz tujskega pro-mota. Tako je on cenil, da pošljejo izseljenci letno za 113 mi-ljonov tolarjev, ali okoli 585 miljonov zlatih lir denarja so-j\wLiiikom v domovino. Izvršena kontrola je izkazala, da ta cenitev ni provisoka in da se mora vzeti mirno za podlago računom. Manj sigurna je cenitev dohodkov iz tujskega prometa. kateri se cenijo na. 125 miljonov dolarjev ali 650 miljo-tlov zlatih lir letno. Tujski promet je namreč jako odvisen od gospodarske konjunkture. Tretja tudi va^na postavka so vsote. katero mora plačevati inozemstvo Italiji za prevozu ino trgovinske mornarice, za stoj-ne pristojbine inozemskih paril i kov v domačih luka h. za prevozni no blaga v tranzitnem prometu itd., kar tudi znese pr« cejšnjo vv>to od 200—250 miljonov zlatih lir letno. Potom teh raamotrivanj je pač mogoče priti do zaključka, da Iso tudi leto«, ako se 1k> trg. bilanca razvila kot lani in ne 1*> presegaj pasivni prebitek 1.200 miljonov zlatih lir. mogoče kriti celotno ta pasivum z zgoraj na ven len i mi aktivnimi postavkami mednarodne plačilne bilance. Dr. I. O. TRŽ. KMET. DRUŽBA V TRSTU ima v zalogi: ŽVEPLO ventilirano «Treeza» in žveplo - modre galice. Prah Caffaro sredstvo za |*>kon- či 'i .rit,s;Hjrc. AZ O L, apne- ni ar/^itik a pokoučavauje mrte-»h ki £re listja in nila le ra^t!iii<^ke dele Viacijradtiiekke potrebščine: ^krapilu^ Verni orel* in Volpi», aah.iL.taa žveplal ni ke plosnate, ter \so po.^auieznp .Jele z.« -kiopil- nire. znaaikt: SSerkar od 55 do 79 cm. Orala in žitne čistilnice. Prejeli vnio nive vr>te angleških plugov. katere držimo kot vzorce v skladišču Torrebianca 1». Onim, ki se zanje ranima jo smo pripravljeni dati na poskuSnjo. Semena. Izbrano semensko ajdo francosko sivo, vsa poljska in vrtna semena. UMETNA GNOJILA. Amoaljer soJiter, s 33 do 55% dušika v sodih od 100 kg. (Glej čla-aek »Amonijev soliter») superfos-fat ftn kaMjer* sol. OEBELARSKS POTREBŠČINE Tršalnice za med originaine «Gr&ze» od najboljše nemške tovarne na 3 in 4 satnike, zaklopite kozice aa odlaganja satnikov, lesene sipalifcike, čebelarske maske in pipe, kadilnike in samokadilnike, vilice in nože za odkrivanje satnikov, počinjena sita za ined, vse ko-vinaste dele za A. - Z. panje, satnice iz naravnega voska ter vse drugo potrebno čebelarsko orodje. Na zakteve poii jecao oenik. TRŽ. KMET. DRUŽBA V TRSTU vi. Torrebianca 13 iu al. Raiiineria SL 7 Tel«fou 4i-i9. Iz Kulture In književnosti Ukrajinska književnost, i a in oni morda misli, da danes na Ruskem izide le majhno število knjig". Temu pa ni tako-Pred nami leži statistika, ki izpričuje, da je samo v Ukrajini izšlo v letu 1926. vsega, skupaj nič manj nego 3123 knjig. Od teh knjig je bilo tiskaaiih 1591 knjig v ukrajinskem, 1412 knjig v ruskem, 52 knjig- v judovskem, 27 knjig v p<#Ii&kem in 18 knjig v moidavskem jeziku. Ostale knjige so bile tiskane v nemškem. 113), bolgarskem *9) in angleškem (1) jeziku. Očetje bi siacnri. Neka mo-skov.»ka revija, ki ima za nalogo, da tudi v literaturi izpelje boljševiške ideje do doslodno-sti, je nastavila ruskim uilevj-šim pisateljem, vprašanja, v Kakšnem razmerju so do starejših klasikov. Vprašanja se glasijo: 1) Kaj razumete pod pojmom »klasična literatura«? — 2.) Poznate kiasičiK> literaturo? — 3.) Ali ste v vašem umetniškem ustvarjanju pe.d vplivom kakega klasika? Katerega? — 4.) Tehniška metoda katerega klasika se vam zdi najpriprav-uejša za risanje sedanjosti. —-Na vprašanja je odgovorilo štirinajst pisateljev. Na prvo vprašanje so odgovorili precej enoglasno: Klasiki so: Tolstoj, Lermontov, Dostojevski j, Gogrd, 1 Turgenjev, Gon čarov, Puškin, ! Cehov, An&fcole France, Bunfn m Gorki j. Zlobnost si je dovodni Gfim Zozulja, ki je odgovoril: «KLaaxki so po mojem rane-Hju tisti, ki so nekoč pisali v «Ntvo», ki pa danes po odredbi državne založbe ne smejo več iziti.* — Drugo vprašanje je bilo rešeno z enoglasnim: «Da». Tudi na tretje vpradaaje so odgovorili z «da». — Leonid Leonov priznava vpliv Dostojevskega; Pantelejmon Romanov Gogedja, Tolstoja in Puškina; LebedSnslfcij Tolstoja, Gogo-lja m Bunina; Gladkov Lermon-tova, Tolstoja in Gorkega; Vse-volod Ivanov Gorkoga in Cehova:; Pasternak Puškina; Mala-skin Bunina. Zanimiv je Selj-vinskij, ki je podal nekak kon-struktivist.ičen program: »Glasba, slikarstvo, gledališče, kino, časopis, znanost — vsi ti neli-terarni elementi imajo velik vpdiv na ustvarjanje; da se te elemente prelije v leposlovno obliko, je treba privleči za lase na pomoč narodno pesem, Puškina, Tolstoja-, Zola, Maupas-santa, Hamsuna itd.» — Fedor Gladkov, stoodstotni pro4etar-ski pesnik, odgovarja samozavestno: «Ta hip sem prost vsa-kega tujega vpliva» Smešna in presenetljiva je izjava. Nikoforo-va: «Tolstoj je po mojem mnenju slab stilist.» Na četrto vprašanje so odgovrorlli pisatelji zelo rastično. Nekateri so sicer odgovorili, 4a je najboljša me-tciia ia izražanje sedanjoflfti metoda Pudkina. Gogolja, Tolste^ ga, Dostojevskega. Nekdo pa stalvi upravičeno protivpraša-«Kaj nam pomaga najboljša metoda, če pa nikogar nimamo, ki bi jo uporabljal?« Na splošno pa zvene vsi odgovori enoglasno: «Nazaj h klasikom, učimo se od klasikov kolikor mogoče veliko — pridobljene dobrine pa je treba prenesti v izraz sedanj«stL» Študija za ukraji&sko zgodovino. Stoiica za ukrajinsko zgodovino v Kijevu je iz.dala pivi zvezek svojih študij, ki prinaša sestavke o pomenu stolice, o gospostvu magnatov v Voliniji, o odpravi podložnlštva v Podolju. Poseben odbor, ki ima za nailogo, da raziskuje zgodovino Kijeva, je tudi izdal poseben zvezek študij o zgodovini mesta Kijev, posebno iz okoliša na desnem bregu Dnjepra. aztie zanimivosti Seufriiuec talni obsojenec. Morilec Johannos Kaupen je bil na smrt obsojen. Dve leti je stra-hoval okolico letskega mesta Mi-tava. Izvršil je nad dve sto ropov, dvakrat je ustavil brzovlak iz .Mi-tave proti Kigi in ga oropal, dva in dvajset umorov se mu je doka-zaio. Po dolgem trudu se je policiji končno posrečilo aretirati morilca in ga izročiti sodni ji. Se bi ogrožal deželo s svojimi zločini, da se ni izdal s svojimi nočnimi pohodi k ljubicam, ki jih je imel precejšnje število. Ko so ga pred izvršitvijo obsodbe povprašali po zadnji njegovi želji, si ni izbral, kakor navadno obsojenci, kakega dobrega obeda, marveč si je zaželel zapeti še enkrat otožno narodno letsko pesem. Vesti o «Beli ptici«. Te dni je dospela iz Kanade vest, ki je vzdmdila v vsej Franciji in tudi v ostalem svetu veliko zanimanje. Pa se temvu ni bilo čuditi, kajti šlo je za tem, da se pojasni tragična usoda drznih francoskih letarlcev Nungesserja in Colija, ki sta — kakor znano — pred kakimi o tedni skušala poleteli iz Pariza v New-York, a sta pri tem drznem poskusu izginila brez vsakega sledu. Glasom dotične vesti pa je neki gozdni čuvaj zapazil neko noč v ne o«t>l j\tde i>eni delu Kanade skrivnostne signale z raketami, o katerih se je domnevalo, da sta jih spustila v rrak pogrešana letalca. Pozneje je celo dospela iz Ottarve vest, da sta Ma Nungesser in Coli najdena. Pač ni treba poudariti, da je ta vest povzročila v vsej Franciji veliko veselje in je zopet vzbudila nade. da sta pogrešana letalca še Živa ZaAo je v»e nestrpno pričakovalo. da se vest uradito potrdi. Tr*1a v splošnem veselju je sledilo grenko razočaranje, kajti izkazalo •e je, da je vest brez vsake podla- ge- Zgodbo o raketah in o najdenju pogrešanih letah ev si je sam izmislil goaulni čuvaj ter jo sporočil telefoničnim potocn materi v me-*t**cp Chlroutimi ob reki .Sagiieuay. Vpst tre je raznesla kot hlisk jk> vhp? okolici in kmalu je dospela tud-i v Evropo. Toda kanadske athlasti so takoj uvedle i>oizvedo-vanja in gozdni čuvaj bi bil moral podati podrobnosti o tp*n. kar je baje videl. Pri zaslišanju pa je mož kmalu prizna!, da si je irinislil novico o letakih iz golega doltrcčas-]« Stvar bi končala pri tem, da -e ni kmalu ]0'"m .»glasil iz Ou^-beca neki dru«i gozdni čuvaj, tief>rge> Trouseau po imenu, ki je oblastim, da dne H. maja. na dan. ko bi Nxingesserjeva ptirn«. «ia se ni ponorrečila. že uto- rala biti v Ameriki, — čul nad reko Marguerite, pritokom reka Sa-guenav, breai^anje letalskega motorja; letala pa ni mogel videti, ker je nad reko visela gosta megla. Čuvaju se je zdelo, da motor ne deluje vedno. Čuvaieve izpovedbe pa so bile sprejete >; velikim skep-timizmoiiL, kajti dne 9. maja so se mrudila v okolici reke Marguerite nekatera kanadska letala in je prav lahko mogoče, da je mož čul njihovo brenčanje. Poteantakem je poslednje upanje, da sta Nungesser in Coli še živa, splavalo f>o rodi in skoro gotovo bo njihova tragična usoJa ostala za vedno zavita v tajnost. Tu riki Metuzalem Carigrajski listi so poročali, da -je bil Zaro Aga na svoj 145. rojstni dan imenovan za sodnijskega slugo. Vest, da živi človek, ki je doživel vso francosko revolucijo, je dovedla «Berliner Illustriertc» do tega, da je poslala posebnega, poročevalca in fotografa v Carigrad. V zadnjih številkah priobčuje prej omenjeni list mnogo zanimivega iz življenja tega turškega Metuzale-ma. Najboljii tekač. Neki 42-letni indijanski poglavar «velikih poljan» je pobil pred nekaj dnevi vse dosedanje rekorde v tekanju. Pot iz Milwaukee v Chi-cago, dolgo 137 kilometrov, je pretekel, ne da bi se bil kje ustavil, v 19 urah in 37 minutah. Zaljubljeni emir. Po londonskih listih jo krožila vest o dveh turistinjah in o be-duinskem načelniku. Kakor sta ženski, članici nekega varietetne-ga gledališča, pravili, se je neki arabski poglavar zaljubil vanje pri neki gledališki predstavi v Damasku. Po predstavi ju je napajal s šampanjcem, imenoval ju «roži iz Damaska», »cvetlici v puščavi«, povabil obe na vožnjo z avtomobilom in medpotoma so oboroženi jezdeci zasegli avto in spravili prestrašeni igralki v šotor. Arabski emir je hotel imeti obe v svojem haremu. Temu sta se pa igralki zoper»tavili in posrečilo se jima je pobegniti od emirja. V Damasku sta igralki zaprosili angleškega konzula za posredovanje. Ta ju je takoj odposlal domov na Angleško. Medpotoma ju je hotel emir dvakrat ugrabiti, toda vsak njegov poskus se je ponesrečil. Te doživljaje so prinašali londonski listi j na doigo in široko in ves London , >e je čudil, da je v tem modernem ' času še mogoča taka romantika, i List aEvening Standarda je bil pa 1 bolj previden, obrnil se je brzojav- I ! no na angleškega konzula v Da- masku po pojasnila. Konzul je odgovoril, da je vse ismišljeno, da sta priftli res pred mesecem dve deklici k njsenu popolnoma brez sred-. *lev in ga prosili, naj jima pomaga v domevino. On, konzul, jima je •mogoči 1 vrnitev v Anglijo. Vse (trugo o emirju, o ugrabitvi, v šo-torju, o zasledovanju sta si deklini kratko m slo izmislili. Ni treba omenjati, da je list «StandartL» priobčil z mastnimi črkami pojasnila angleškega konzula v Damasku in vsa angleška javnost sedaj naravnost divja, da je bilo tako smelo nalagana. Tako sta vodili dve deklini skozi osem dni s svojo bujno domišljijo, ki je dobivala sproti isvojo hrano po raznih kinematografih, vso Angliji) za nos. Tudi rekord. Spor v ženski organizaciji. V ženski organizaciji, nemški »Zvezi kraljice Luize», je nastal hud spor. Podeželski oddelki te ženske organizacije se zgražajo, ker nosijo njihove sočlanice v velikih mestih kratke lase in kratka krila. Berlinčanke, ki so članice prej omenjene organizacije, pa niso hotele teh očitkov kratkomalo mimo požreti, ločile so se zato od svojih podeželskih sester in ustanovile novo organizacijo «Luizino avezo«. Malenkostni povodi povzročajo večkrat velike posledice in krajših povodov kakor so lasje in novodobna krila si skoraj misliti ne moremo. Stavec podedoval milijone Stavec Albert Motter iz Berlina je bil med vojno letalec in je prišel kot tak v francosko ujetništvo. V ujetništvo se je seznanil in po-prijateljll z amerikanskim vojakom, ki se je tudi bojeval na zapadni fronti. Te dneve je došlo Mott^rju poročilo, da je njegov prijatelj umrl in mu zapustil dve veliki farmi v Argentiniji in n(X) tisoč dolarjev v gotovini. Motter je izjavil časnikarjem, ki so ga prišli izpraševat, da za sedaj opusti svoje delo, da se poroči s svojo izvoijanko in da pojde nato v Argentini jo. Priprave nemških letalcev Nemški letalec Anton Konneck^ namerava poleteti iz Berlina ravnost v San Francisco, ne da bi se kje medpotoma ustavil. Nad New Yorkom misli vreči iz letala poštne vreče. Da se mu polet posreči, bo moral vzeti bencina za sedemdeset ur s seboj. Letalo poleti s hitrostjo 200 do 230 km na uro. Do New Yorka bo rabil 35 ur, do San Francisca še 18 ur, skupaj 53 ur. Take dolge vožnje pa ne bo zmoget letalec sam. Družbo mu bo delal še tovariš Steffgen in industrijalec, ki je to novo podjetje denarno podprl, čigar ime se pa še ne imenuje. S tema dvema osebama v letalu hoče Konnecke dokazati, da. je reden letalski promet m*d Evropo in Ameriko vsekakor mogoč. Polet so bo pričel dne 25. julija. V San Franciscu, kamor dospe letalo najkasneje dne 28. julija, se letalec odpočije nekaj dni, nakar se vrne po isti poti v Berlin. Kakor se vidi, bomo to poletje doživeli še mnogo drznih poletov črez Atlantski ocean. Strašna statistika. Amerikanski listi so pred nedavnim časom priobčili dejstvo, da je leta 192ti. izginilo v Zedinjenih državah nič manj kot 17.G58 otrok pod dvema letoma starih. Le 82% se jih je našlo, vsi drugi so izginili iu nobeden ne ve za njihovo usodo. Navadno sc ropajo otroci, da se staršem iztisne velika odkupnina, katero navadno prestrašeni stariši tudi plačajo, ne da bi zadeve naznanili poliriji. V drugi vrsti se izvrše ropi otrok iz maščevanja in ti otroci navadno poginejo nasilne smrti. Samo v New Yorku je izginilo lansko leto 170 otrok, ki so se ukrajJJi edino le iz maščevanja in ki so bili skoraj po večini vsi u-morjeni. Dasi je v velikih mestih posebno v New Yorku in Chicagu policija u* višku, vendar ima le malo uspeha proti z vsakim dnem naraščajočemu številu pocestnih roparjev. Ulica se pogreza. Zelo obljudena ulica Kingsfield-Read v londonskem predmestju VVatfordu je v nevarnosti, da izgine v kratkem popolnoma pod zemlja Mnogo hiš, ki stoje že v bližini prepada, so morali stanovalci zapustiti. Nesreča se je začela s tem, da se je vrt pri neki hiši nenado-* ma pogreznil. Luknja se je večala od dne do dne, pogrezali so se zidovi, vrtovi, drevesa. Globočina žrela se še ni izmerila,' kajti 55 metrov dolga železna žica ni še dosegla dna. Sodi se, da se je vdrl strop kake podzemeljske apnenske jame, o kateri e doslej ni vedelo ničesar. Zvon telebnil na tla. V soboto so spravljali 25 stotov težki zvon v zvonik križne cerkve v Hannovru (Nemčija). Zvon se je bil že blagoslovil in je manjkalo samo še 50 centimetrov do njegove prave lege v lini, ko se je nenadoma utrgala vrv in zvon je telebnil 70 metrov globoko na trg pred cerkvijo. Na srečo ni bilo nobene človeške žrtve, kajti vsi so se bili že pravočasno rešili na varno. DAROVI Vesela reška družba je darovala Lit «>0.—. 7.a «§ol«ko društvo». Srčna hvala! Bog daj mnogo takih veseljakov ! V spomin nekdanjega veselega godu Sv. Alojzija, daruje Karel Slo-kar — Sv. Križ L 10.— «Šolskemu društvu». A. š. in Lojzek darujeta Lit 22.— za -cušolsko društvo«. Vsem cenjenim darovalcem prav srčna hvala! RODOLJUBI, SPOMINJAJTE SE ŠOLSKEGA DRUŠTVA OB VSAKI PRILIKI! GOSPODINJE ! Najboljše sredstvo za čiščenje vsakega predmeta je francoski izdelek I AVTOKOMJfiRA Lokev-D4vača-Se»o*eče OAsdi iz Trsta (Piazza Ofcerdan}. V delavnikih ob 12 in 17.30; v nvdeljab ob 7.30, 14.30, 16.—. Iz Senožeč v Trst. V delavnikih obj 7 In 18.30. V nedeljah ob 7. 18.30. Ip.as. Vožnja traja 1 uro 3© minut. i Piazza Tomaseo 29 | I Tovarna orgel, har-j1 jmonijev, glasovirjevli Uglašiije in popravlja « vse omenjene instrumente : Zahtier