gosp darsk i h rtu išk Tečaj /A. .. > • ». in narodn 4? Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 22. marca 1865. Gospodarske stvari. Kmet premalo gospoda preveč Spisal Lovro Pintar. *) Kdor pazno ogleduje sadne vrte, zagleda kmali dvojno veliko napako. Vidil bo, da sadna drevesa po kmečkih vrtih vecidel čisto nič niso sušja in prego-stih vej in krempljev otrebljena; po gosposkih vrtih bo pa dostikrat vidil, da se sadnim drevesom brez premi- ali vrhi sekajo, in se slika nasledkov tudi debele veje tako redkajo, da naposled skoraj gole rogovile v zrak molé. Tako neusmiljeno se delà velikokrat z vejami starih drevés samo zato, ker one drevo nelično delajo ali pa so komu kaj na poti. Da kmet drevja ne trebi, tega ste nemarnost in ne- vednost krivi, da ga gospoda dostikrat preobilno klesti in žaga, so pa napcno razumljeni nauki krivi. Prav posebno se s pritlikovci pogostoma brez glave delà. I?1 i. * 1* i II« 1 I • « 1 • Sam sem vrtnarje, ki mislijo, da res kaj znajo, veli- ) kokrat že slisal tožiti : „Ze več let obrezujem špalirje, kar jih najbolj morem; vse mladike sem jim že pořezal, pa vse le v les žene in sadů ne rodi." Tako govoril že marsikter moder vertnar, pa revež ni Je vedil y da ravno zavolj prekratkega obrezovanja so bolj močni listni in cvetni popki pognali mladike, ne pa nastavili sadů. Kako tedaj drevesa obrezovati in trebiti, da bode prav? 1. Ako hočeš imeti lepo, zdravo in rodovitno drevo, ga moraš koj v njegovi mladosti lepo rediti in preobilnih neličnih in napotnih vejic trebiti. Vendar pa prva let a, ko na vrt, ne hodi zmiraj z nožem okoli mlađega 8i drevo iz drevesnice přesadil drevescain ne skrnjevcaj in ne ščipaj gapre-več z vrtnarskimi škarjami! Vse, saj bolj močne navskrižne vejice in mladike m oraj 0 jvendar brez usmiljenja vsako leto proti pod nož iti. Se bolj prav pa storiš, ako jih koj v njih postanku zatareš, to je, ako take popke, iz kterih bi se imele navskrižne mladike in vejice roditi, že posmukneš, predno poženó. Zato že tudi tačas, kadar mlado drevesce pred presa- jenjem obrezuješ y pazi ; nastran obrneš, ne pa na znotraj. Kadar so mlada drevesca da popke večidel navèn in v ze toliko močna y da y so njih poglavitni vrhi že pičel palec debeli, prevdari koliko vrhov da kaže drevescu imeti, in kteri vrhi in veje bi znale sčasom komu napoti biti, ali da bi drevo nelično delale. več vrhov, mu y Ako vidiš, da ima drevesce odvečne, napotne in pre- nelične odreži, do- Zavoljo cepičev oskrbljeno, dobiti, kakor ste brali pavolnega semena bomo skusili zavoljo v poslednjih „Novicah", hmelja pa so „Novice" že mnogo pisale leta 1852. 1853. 1854. Dobiva se zlahni hmelj pri gosp. Jož, Schoffl-u v Sadecu (Saaz) na Ceskem. kler še niso debeli in se rana lahko zaceli. Vendar pa se varuj v enem letu mu preveč vrsičev ali vej vzeti, da drevesce ne bo začelo hirati. Ako so ostali vršiči in veče veje mlađega dre-vesá zeló kosmati, to je, ako so na njih manjši vršički, goste mladike ali pa kratki krempeljci, kteri imajo listne ali cvetne popke, znaš z poglavitnih vrhov in večih vej nekaj mladik in manjših vejic odpraviti. Varuj se pa vendar, da ga preveč ne oštoraš in ne bo začelo ogoliš. Ako bi ga preveč obrezoval y se klavrno držati, bo nehaio rasti, bo krempljasto priha-jalo, pa vendar sadii ne bo rodilo. Predno more mlado drevo sadu roditi, mora za- staviti po svojem životu kratke krempeljce. Ti so prvo seme prihodnjega sadů, postanejo iz listnih in večkrat tudi iz poslednjih mladičinib popkov, ter se imenujejo rodovitni les (Pruchtholz, Fruchtspiesse). Ta rodovitni les ima včasih koj prvo leto že cvetne popke, včasih jih pa več let ne nastavi. Dostikrat sem že vidil, kako so nevedni sadjorejci take rodovitne krempeljce rezali in v V • 1 • scipali y zraven pa vendar želeli, da bi jim mlado drevo kmali kmali sad rodilo. Kdor hoče bode drevo kmali in s časom obilo rodilo y da mu naj skrbi » da bo po vsem drevesu dosti tacega rodovitnega lesa zaredil. Toraj naj gleda, da bo rodovitni les nastavljen po vseh vrhih in vejah. Na stranskih vrhih naj se kmali pri glavnem deblu začne, in naj bo redko m razstavljen do končnih mladik, ter naj bo zgorej spodej in tudi po stranéb vrhov in vej. Pa poreče kdo : kako pa člověk more drevo oskrbeti z rodovitnim lesom? Tù se saj lahko nekoliko pomaga. Ako drevo slabo raste, zastavlja samo več rodovitnega lesa, kakor ga more s svojim sokom dostojno rediti, in tako drevo zavolj slabotnosti ne rodi, dasiravno je polno rodovit- nega lesa. Da bo rodilo, poreži mu nekoliko slab-ših in pregostih rodovitnih krempeljcev, in mu s primerno gnojnino postrezi ; pa Včasih pa vsa drevesna bo brž ko ne začelo ro v mladike hiti in moc diti. drevo nastavi prav malo rodovitnega lesa, in še to peša in se sopet posuši. Tako drevo se mora pustiti, da znori, kakor pravimo. Kadar bo bolj odrastlo, bo s časom že tudi precej rodovitnega lesa imelo, zdaj mu prikrajšaj nektere mladike. To bo pomagalo , da bo rodovitni les močnejši prihajal in se množil. Tudi pri-tlikovcev večkrat drugači ni mogoče ukrotiti, kakor da se pustijo znoreti (austoben). , Dasiravno rodovitni les navadno mladik ne po- ganja y pa vendar vsako leto nekoliko veči prihaja y in se s časom dostikrat tako razkrempljí in zgostí, da solnce vrhih m drevesa ne more prešinovati in soka v deblu, vejah ne dovolj pregrevati. Ako je taka, je treba nekaj rodovitnih pa pregostih krempljev iztrebiti. Toda ni Vred. prav, ako začneš pri deblu trebiti in da vrhe in veje zno- 92 traj vsega rođovitnega lesa obropaš, temuč začni pre-gosto drevo, naj bo staro ali mlado, po koncih vej tre-biti, kjer je navadno najgostejše mladičevje, ki solnce naj bolj overa. Po znotranjih vrhih in vej ah pa odpravi le tišti rođovitni les, ki si ga po dobrem prevdarku za preobilnega spoznah Trebi toraj drevo odzunaj nazno-traj. Ako pa delaš nasprotno, ti bojo tvoja drevesa kmalo gole rogovile, in ne bojo ti nikdar veliko sadů rodila. Da je drevo kaj vredno, zlasti pa pritlično, mora po vsem životu roditi, ne pa samo konec vej. 6. Včasih se primeri, da mlado drevo kmali rođovitni les zastavi, kteri pa potem leto za letom bolj peša ali pa se celó posuši. Da peša, spoznaš lahko, ker vidiš, da so listni popki vsako leto drobnejši, da komaj po dve ali tri peresca poganjajo, ali pa še celó nobenega ne, temuč se posušé. Ako je taka, se rodovitnemu lesu pomaga k moči, če se nekoliko mladik na vršičih pořeže in se stakne nekoliko listnih ali pa tudi cvetnih popkov, ter se drevesu z gnojnino pomaga. 7. Ako se mora kakošen vrh ali velika debela veja zastran napotja ođpraviti, je nikar ne odžagaj ali odsekaj prav pri deblu, ampak bolj gori, da ji bo še nekoliko življenja ostalo. Ako pa le mora pri polti preč iti, naredi strešico nad rano, přibij na-nj o kako dilico, da rana deij časa gnjiti ne začne in ti drevesa ne pokončá. 8. Ako je pa drevo že staro in ima nelično podobo , moli kako vejo grdo na stran , ima grde krive vrhe itd., imej potrpljenje ž njim; saj tudi šantovim starčkom šantovih nog ne odrežemo; ravno tako tudi potrpimo z napakami, ki jih naši spredniki pri drevesih o pravém času niso odpravili. Plačilo potrpljenja bo sad, ki nam ga bojo taka nelična drevesa še veliko let rodila. Da je država avstrijska v velicih denarnih stiskah začela prodajati lastniue svoje: grajščine in rudnike, znano je vsacemu; ali pa je to dobro ali ne, niso si vsi edinih misli. 0 Nam se zdí država kakor vsako drugo gospodarstvo; tudi pri nji veljá pregovor: ,,Sila kola lomi." Al kakor previdni gospodar v denarnih stiskah, dokler še ni popolnoma na kant přišel, prodá le to, kar mu je manj na korist ali celó brez posebne koristi in si s tem premoženja svojega prav za prav ne poškoduje, tako se tudi državam ne more sploh očitati, da prodajo to ali uno lastnino ; marveč jim je včasih celó na dobiček, ako se znebijo posestev, pri kterih si oskrbniki tolste piške pekó, država pa še slane vode nima. Ali je še dandanašnji kaj tacih grajščin, ne vemo, — da so pa take bile tudi na Kranjskem, to je gotovo; saj je znano, da je tu in tam bila kaka grajščina tako slabo oskrbo-vana, da je država na gotovem dobičku bila, ko jo je prodala; kupee je pa pri taki kupčii mnogokrat tudi prav dobro opravil, ker samo za zemljiščino odvezo je dobil toliko ali še več, kolikor je za grajščino dal ; vse polje, senožeti, gozdi itd. so mu tako rekoč zastonj ostali. Gledé tedaj na take skušinje ne more veljati pravilo (princip), da je vselej napačno, ako država prodaja svoje lastnine. Ce pa ni vselej napačno, da države prodajajo svoja posestva, marveč je v posebnih razmerah še le prav, da se jih znebijo, je pa nasproti v posebnih razmerah zeló napačno, ako jih prodajo. In tako bi bilo, ako bi se rudnik in gozd idrij- ski prodala, kakor minister denarstva to predlaga letošnjemu državnemu zboru, in mu to pritrjuje finančni odbor. Gola resnica je , da je vso deželo osupnila novica, da hočejo Id rij o prodati, in če ktero srenjsko zastop-ništvo ima kterikrat za seboj vso deželo, more idrij-ska županija reči, da za njeno peticijo, ki jo je 2. januarja poslala državnemu zboru, stoji vsa dežela. Naj bi se to na Dunaji ne prezrlo ! Pustite nam Idrijo kakor je bila! Da se zato poganjamo, sili nas domoljubje trojno, ktero ima svoje korenike v mesticu Idrii, v deželi kranjski, v carstvu avstrijskem. Po razjasnilu za obstoj cesarske Idrije vnetega mestnega župana idrijskega in druzih izvedenih mož so nam vse okoliščine na drobno znane ; beseda naša se tedaj opira na bistvene stvari, in ne na vsakdanje fraze. V Idrii se, kakor ves svet vé, prideljuje živo srebro. Živo srebro se bo potřebovalo, dokler bo svetá kaj. In v vsej Evropi je, razun Idrije, le še takošen rudnik vAlmaden-u na Spanjskem, pa ta rudnik je v žlahnejem pridelku nekako pešati začel. Razun rudnika v Přibram-u na Českem, kjer se pri-deljujeta srebro in svinec, Avstrija nima rudnika, kteri bi veče dohodke donašal kakor Idrija. In tega zaklada, tega bisera se hoče država naša znebiti, da pride v roke špekulantom, kteri bi dobro kravo molzli, in bi jo namesti trikrat na dan, molzli petkrat ali desetkrát, da bi jo v kratkem času izmolzli, ne gledé na to, kako bi se godilo tištim ljudém, ki imajo zdaj svoj živež od rudnika, in kaj bo pozneje ž njim in lepim njegovim gozdom! Mogoče, da ne pride takim sebicnežem v roke ; al mogoče tudi, da pride, ker težko si bo kupee dal po kakih pogojih roke vezati. Poglejmo zdaj v Idrijo, da vidimo, zakaj bi bil- silna nesreća mestu, deželi in financam država nim, ako se prodasta rudnik in gozd. Idrija ima 4500 prebivavcev, med ktere se štejejo se vé da tudi žene in otroci. Kdor vé, kako obdarovaní so ondašnji stariši z otroci, bo lahko razvidil, da veči del Idrije živi od delà v rudniku, v kterem je 654 delavcev. Ód kmetijstva málokdo živí, ker ni zem-ljišč, — od obrtnijstva in rokodelstva pa tudi ne, ker ni zaslužka; so sicer tukaj tudi nekteri zidarji, tesarji, čevljarji, krojači itd., al ti so večidel tudi delavci v rudniku, in kadar tù niso v deiu, opravljajo še to po-stransko rokodelstvo. Pa tudi z žitno kupčijo ni nic v Idrii, zakaj starodavna navada je to, da iz državne cesarske) kase se kupuje žito in rudokopom prodaja po zmiraj stanovitni ceni mernik pšenice po 1 gold. 5 kr., rži in kor uze po 84 kr. Taka je tudi z vinom, ki ga jim cesarske krčme tako dober kup točijo, da nikjer ni cenejšega vina na prodaj ; zato tedaj tudi krčmarjev skor ni tukaj. Kakor živež, rudokopom tudi država oskrbuje zdravnika, zdravila, šolo, drva. Ker je dnina rudokopov majhna, se tako olajšuje življenje siromakom, ki kopljejo živo srebro v jami in delajo v fabriki, ki napravlja cinober, — siromakom, pravimo, zato, ker živo srebro je strupena, človeškemu zdravju škodljiva rudnina. Suhi životi, bleda lica, slabi zo'oje itd. so ocitna znamenja tega. Se idrijskim govedom se radi zobje majati začnó in krave pogostoma zvržejo. Zavoljo težavnega svojega delà imajo rudokopi po preteklih 8 letih pravico do polovice provizije, ako so v jami one- mogli, po 40 letih pa do cele provizije. Med 654 se-danjimi rudokopi jih je blizo 400, ki služijo že čez 8 let, 192 jih je, ki služijo nad 25 let. Ako ostane Idrija državna, delajo rudokopi naprej. Ako se pa prodá, so ob cesarsko službo. Kaj pa potem? Ali jim bo dala država zasluženo provizijo ali jih odškodovala za to ? Ali bo morebiti kupcu naložila to breme? Ako ob službo djanim rudokopom država hoće dajati zasluženo provizijo, bo imela veliko let, dokler ne pomrjó, vsaka 93 leto nad 100.000 gld. stroškov, kteri stroški bojo velik del vse slovenske pisatelje prav obilne podp obresti skupljenega kapitala požrli. Gorjé pa rudoko- naj bodo, kolikor je mogoče, kratki pa jedernat Vsi pom, ako se država otrese tega plačila in jih novi last- znansko nik noče vzeti v delo! Njih bratovska skladnica je pre- se mi pa vsaj slaba, da bi jih živila. Potem so ob vse: ob dober kup žito, drva, šolo, zdravnika, zdravila itd. Vec kakor če- spisi lep o * lj w j^vakjl .líc* li , 1cuu" podučnega zapopadka; pošljejo naj 30. dne meseca pól prila t Tiskana h sestavkov se bode plačevala z 20 gold trti del teh ljudi je potem popolnoma berač. Zdaj zna- 24.877 gold. Al to vse, kakor sajo penzije in provizije tudi dober kup žito, vino, drva in vse drugo se pla- čuje iz dohodkov rudnika, in prevodi pa po 12 gold. a. v. Pri tej priložnosti dajem na znanje , da pojd ,,nemško-slovenski slo var", ves predelan : ) nejša rudokopstvu, znasa okoli 298.000 gold.HH 3 moj n pomnožen, kmalo po veliki noči v natis. Kdor hrani kako vendar čez vse stroške zbirko manj znanih slovenskih besed in narodskih iz- —----- —j-o-- ——a« u^vu^^a narečja, čisti dohodek vsacega leta vsacega lepo prosim, naj mi přiteče ž njimi vsaj pred po cenitvi 20 poslednjih let, ktera niso bila najugod- razov sosebno iz Štajarskega in dolenskeg koncem prihodnjega meseca na pomoč, da se moja bo Kakor stan rudnika idrijskega kaže, so tolikošni gata nabira še bolj pomnožiti more dohodki saj za 601 e t še gotovi, pa se morejo, ako bi se za delanje kaj več storilo, brez tako imenovanega ro- panja, povzdigniti na 500.000 gold, na leto in dan. Ali ni to zlata ruda? In tako jamo sebi koristno hoče država iz rok Celovcu 19 marca 1865 A. Janežič Ozir starodavne case. dati! In za koliko? Na rudnika na 200.000 gold, pa go z da milijone gold, je kup nastavljen, ki ga skor na Kranjskem nima para; tako dobro je gleštan. Izvedeni možje trdijo, ako kupee presili rudo- kopstvo Za Stare stavbě na kolih. Spisal P. Hicinger. * (Dalje.) * primero k tem najdbam se mora pridjati da Li y C U. Cli 1 iilUíiju ti wijuj aav xvu^^^j ^iv^oiu i uuu" ^/iiujvi v iv tvui iíc%|uucijuu ou uliuim j/nujau j ua že v 10 letih ali pa še popred izkoplje si iz so se v poslednjem času tudi v severni Nemčii in na ÛU^OIVU , *-t\J V IV IV^l/lAJ. rudnika vès ta kapital m še dobre obresti povrh. Ko so Dánskem, deloma v Itálii našli znameniti stari ostanki, namreč kuhinski odmečki, kakor jih imenujejo, skěga rudnika7 so ga nizko cenili na 5 miiijonov in zlasti ribje kosti in školjkine lupine; take se dobivajo 271.964 gold, in sicer je bila ta cenitev narejena na tej v veliki obilnosti ob morskih in jezerskih bregovih na ) ako se ne motimo leta 1863, cenili vrednost idrij- podlagi, da se vsa skupščina z dohodki v 20 letih po plača. Gozd pa je, hakor zvedenci trdijo, tudi 600.000 Meklenburškem, Slezviškem in Dánskem, tudi poleg gold, vreden. V srce se nam smili lepi gozd, ako pride Genove na Sardinském. V severni Evropi je tudi mnogo starih grobov, ki so ali iz kamna zloženi ali iz zemlje sebična sekira nad-nj ! Kranjska dežela, nekdaj tako nakopičeni; pravijo jim ajdovski grobi; v tistih se bogata gozdov, je po takem zopet v nevarnosti, da pade deblo za deblom in da se nam nov Kras odpre! deloma nahaja roženo in kamnato, deloma pa bronasto orodje. tacih grobih so se našle tudi človeške glave i UCU1U £J<% UCUIULU IJU UCi OU JLi C4 LLL LA\J v 1\1 Cl O uujji U i VlUUJ^t f ta^JU ^ 1 VJ kJLLL OU OU liCiOiv> tUUl V vOIVV> giaV Uj Ali ne přesune žalost srce domoljubu, ki dobro ki imajo pa bolj okroglo in debelo čepino, drugačno misli za ubogo Idrijo, za deželo kranjsko in cesarstvo avstrijsko, ako sliši, da se kakor Romani, Celti in Germani, kterih čepina je bolj na prodaj stavi taka dobra podolgasta. Enake bolj debele in okrogle čepine so se lastnina državna? Država je dosihmal vse lepo vred- dobile tudi po malem na Francoskem in Nemškem v imela. in s tem, da je jeno tudi za kraj idrijski, ki ga je živil rudnik. Država je skrbela za se, je skrbela podzemeljskih jamah, kjer so v ilovico in nasip zako- gospodar, ki si za čas varčno gospodarila kakor dober potrebe prihrani bogatejšo rudo; ako pa pride rudnik v roke ali enemu kupcu ali kaki družbi, bode rudniku pane, šcenim z ostanki nekdanjih žival in s kamnatim in ko-orodjem vred. Po vsem tem bodi v se povedano, kakošne take sta- rine da so se doslej našle na slovenski zemlji. Vho-péla vsa druga. Da se kupščina hitro nazaj dobi in diškem jezeru, ki je na Koroškem med Dravo in ce- doseže bogatejša dividenda, se bo seglo (Bog daj bi se motili !) po bogatih rudah, m v y da lovškim jezerom, so pri sredi za 20 sežnjev na dolgo malih letih izmol- in za 10 sežnjev na široko ožgani koli, vmes se zeni rudnik se bo přepustil drugim, kakor izsekani bilo ogije in kosi ožgane ilovice; iz tega se vidi gozd, drugim — Idrija pa bodi kakor hočeš! Je y da do- so bile ondi koče na kolih, s pletenim protjem ograjene KonČaje ta sestavek opomnimo le še to, da zbor- in z ilovico zamazané. Okoli razdrtine je silno veliko nica poslancev je v 143. seji leta 1862 željo izrekla, lupin tacih školjk, ki se jih ondi zdaj le malo nahaja; • i • 11*1 • v • 1 • 1 • • i 1 * ^ i . «i f v i j lvfi lf 1 i 1 v • „naj bi se prodali le manjši rudniki in taki, od kterih kaže se y da tadašnji ljudjé so se posebno s tako ži- država ne more dalje časa pričakovati do bič ka", valjo živili. Našlo se je tudi mnogo čepin od crnih in kos jelenovega roga in da je isti minister, ki danes svoji roci, v drži finančno kormilo v lonceV, kos nekake trde osle, 47. seji leta 1863 vse to zbornici pritrdil, Na Kranjskem drugod niso slediti take starine razun pa še dostavil, da prodaja ali neprodaja bi se morala na ljubljanskem mahu; ondi sicer so ljudje, dokler je Ai® • y • 1 • • i . 1*1 t 1 1 v • j i 111 j1#1 • • 1 1 v • • vesti „po viših ozirih , da ostane rudnik v rokah dr- še jezero stalo žavnih, in da se mora pametno, zmerno, prevdarjeno ravnati, ker vsaka prodaja na vrat na nos (Ueberstur-zung) bi v teh zadevah bilo veliko zlo." Gledé na ta modra pravila od leta 1863 vprašamo ou j Vš/JKŠL \J o taiw, lahko na otokih pri Goricah , Plešivci in Bevkah varno stanovali, in ni jim bilo treba pohi-štev na kole staviti. Starinskega orodja pa se je ondi našlo pod mahom : nekteri kamnati bèti, kos prevot- teđaj : ali ne veljajo tudi In zato ponavljamo Idrijo kakor je bila! v s e danes za Idrijo? svoj glas : Pustite nam Slovstvo. Naznanilo zastran „Cvetnika." Po želj i, od več strani razodeti, podaljšuje družba ljenega kamna kot za ročni malen, kos jelenovega roga kot za nožev ročnik; znamenita sta pa posebno dva čolna, po poldrugem sežnji dolga, eden v spodnjem Ga-levcu ne daleč od dolenske ceste, eden pri Medvejci blizo Kušlanovega grada nekaj čevljev pod šoto najden. Konec te razlage se vpraša : kakošno ljudstvo so bili stanovavci tacih pohištev na kolih? in v kakošno zgodovinsko dôbo segajo taka pohištva? Iz prejšnjega razlaganja je jasno, da stanovavci po- za „Cvetnik" čez veliko- hištev na kolih niso bili divji narod ki bi se bil sv. Mohora obrok spisom nočne praznike do konca prihodnjega meseca in prosi živil samo z lovom in ribštvom; razun tega so namreč 94 polje obdelovali in živino redili, so se oblačili s kožu-hovino in tudi s tkanim platnom; za stanovališča so si narejali previdno izdelane koče. Orodje so imeli le-seno, koščeno in kamnato; kolikor so rabili bronaste stvari, bodi si za hisno pripravo ali za bojno orožje, se kaže, da so bili to glavarji in veči bogatini. Bronasto blago pa se je utegnilo deloma domá izdelovati, deloma pa iz ptujega prinašati. Dalje pa taka stanovališča na kolih niso celó neznana ali pa tudi samo stara reč. Grški zgo- dovinar Herodot, ki je živel 444 let pred Kristusom, piše o Peoncih, azijanskem narodu, ki se je bil vselil v Macedonii na prazijskem jezeru blizo sedanje Bitolije, in kterega perzijanski vojvoda za kralja Darija ni mogel posiliti: „Sred jezera stojé sestavljeni odri na visocih kolih, in tjè pelje s suhega le en sam most. Na odru ima vsak svojo kočo, kjer živi, in skozi oder duri z loputnico, kjer se doli gré v jezero. Rib pa je tolika množina, da, če kdo loputnico odprè in pražen koš v jezero spustí, in ga čez kratek čas zopet gor potegne, je tišti vès poln rib." Kakor pišeta Strabon in Juli Cesar, so nekdanji Belgijanci v severni Galii tudi stavbě na kolih imeli v močvirih, kamor so pobegali pred sovražniki. Se dandanašnji so nekteri narodi na južnih otokih, ki imajo pohištva na kolih; Papuanci v novi Gvinii in v sundskem morji si delajo taka stanovališča; Maorjanci v novi Zelandii imajo sred jezer na otokih zavarovana in s koljem obdana selišča. Največa stavba na kolih, celo mesto na kolih sred morja so Benedke; drevesa iz nekdanjih istrijanskih in dalmatinskih gozdov ondi nosijo velikanske palače in krasna pohištva. Stavbě na kolih po takem same na sebi niso gotov značaj, ni za posebno dobo, niza poseben narod, temuč utegnejo služiti za razne namene. Učeni možje v severni Evropi, na Dánskem in Švédském, so po svojih najdbah sodili, da se mora pri nekdanjih ondašnjih stanovavcih, kar se tiče njihovega izobraženja, trojna doba razločiti, namreč: kamna doba, kjer so bolj divji rabili le še samo kamnato orodje, bronova doba, kjer so nekaj omikani delali in rabili že bronasto orodje, in v poslednje železná doba, kjer so bolj izobraženi se bili izučili železo pjaviti in v razno rabo kovati. Ravno tako so učeni Svicarji měnili, da se je v njihovi deželi taka trojna doba vrstila: najpoprej kamna, ker se v nekterih jezerih nahaja samo kamnato orodje; dalje bronova, ker se v druzih stranéh dobivajo tudi bronaste stvari ; in h koncu železná,vker se je v nekterih jezerih pokazala še železnina. Železná dôba se snida že z znanimi zgo-dovinskimi časi, ko so Celti gospodarili v zahodnji Evropi, ko so nad tiste kmalo Rimljani začeli mahati. Za določek, koliko stare da bi bile take kamnate in bronaste stvari, se je v dosedanjem zgodovinskem preiskavanji še premalo zaznamkov našlo. Tedaj so se nekteri učeni možjé obrnili na zemljo s lovno ali geo-logično pot; nasipi pri rekah, kjer se lega nad lego razloči, se jim je zdelo, da bi utegnili nekakošno mero za nekdanje čase dati. Na Svicarskem kaže rečica Tinier a pri genevskem jezeru tri različne lege, kjer so se v vsaki našle drugačne starine; ondi se je sodilo, da lega iz bronove dobe bi bila 3000 do 4000 let stara, lega iz kamne dobe pa 5000 do 7000 let. V Egiptu velika reka, Nil po imenu, vsako leto o povodnji pušča novo lego prsti po deželi; po debelosti nanesene zemlje se je měnilo, da ondi so ljudjé že pred 12000 ali 130Ô0 leti stanovali. V Ameriki delà Misi sipi pri iztoku v morje velik nasip; tistega so preračunili, da bi utegnil pričati za 50.000 let staro dobo. Vendar vsi taki računi so negotovi, marsikaj se jim dá nasproti postaviti. Zemljoslovna vednost je namreč le še pri svojih začet- kih, in kar se je doslej sodilo in racunilo o starostí kamnatih in prstenih leg na naši zemlji, so le prve po-skušnje, da bi se našla kaka mera za nekdanje case» Tudi zgodovinski viri, kolikor se s treznim umom pre-iskujejo, človeškega rodů ne delajo ravno starejega, kakor ga Mojzesove bukve popisujejo. (Konec prihodnjič.) Ozir po svetu. Pisma iz Srbije o Srbiî. (Dalje.) Okoli poldne pridemo na precej visok hrib ; o pod- nožji se nam je odprla lepa dolina, v dolini pa malo mestice Bat o čin. Tukaj sem se zopet svoje domovine prav živo spomnil, mislé, da gledam z visoke vinske gore — iz Lisca v lep Dobernič, kjer sem jez toliko veselih ur preživel. Al nisem videl Sahovca, Korita in druzih vasi velike in lepe dobernške doline, kjer mi bratje in prijatli živijo! V srce tužen grem pes v lepo dolino, tako podobno Doberniču, lepi dolini moje nepozabljive domovine. Batočin je malo mestice, hiše so sploh lesene, z žlebastim ceglom krite, po sredi trga je na vsaki strani nekoliko štacun z blagom kmetu potrebnim; na sredi mestica je lepa bela cerkvica. Al po hribu unkraj doline ne vidiš velikega skalovja in med skalo vjem nerodovitne z ajdo obsejane zemlje , kakor po šahovskem hribu pri Doberniču; namesti neizbroj-nega skalovja vidiš tukaj neizbrojna krdela ovác, goveđ, svinj itd. Lepa dolina je brez vasi in samo nekoliko za silo obdelana. Iz Batočina smo prišli o kakih štirih popoldne y K ragujevac. Kaj sem od Smedereve do Kragujevca vidil, hočem vam povedati. Kakor od Beligrada do Smedereve, taka je tudi dalje naprej do Kragujevca in po velikem njegovem okrožji zemlja, kolikor sem je jez přehodil. Vrlo rodovitna je, al le malo obdelana, in le redke so ji vasi. Lahko bi na neizrekljivo plo-doviti zemlji najmanj kakih pet do šest milijonov ljudi živelo; pa živí jih dozdaj samo en milijon in nekoliko cez 100.000. Živé. kaj bi rekel, tako na redko, da drug za druzega ne vé! Od Smedereva ima zemlja vès drug izgled kakor od Beligrada do Smedereve. Okoli Beligrada je zemlja velika širjava brez hoste, kajti tam je bilo zmirom nesrečno bojno polje, na kterem sô se razni narodi evropski in azijatiski za lep, da, najlepšeježeči Beligrad krvavo cukali in prelivali svojo kri. Se le daleč od Beligrada je mlada šuma (hosta) in med njo ležijo in stojijo stari, opaljeni velikanski štempli in klade, ki so ostali na spomin nekdanjega veličanstva grozno velikih temnih host. Vasi so, kakor sem rekel, okoli Beligrada in na obalih Save in Donave sploh velike ; njih hiše so skupaj obdane z grabni, z zemeljskimi nasipi in ograjami. Njive okoli Beligrada in sploh ob Savi in Donavi niso zagrajene, kakor tudi pri nas niso; njiva stoji poleg njive, tra vnik poleg travnika, kakor pri nas na Slovenskem. Al od Smedereve naprej se začnó strašne ograje. Cela srbska zemlja izgleda tu kakor neizmerljivo velika, da, velikánská, nepretrgana mreža. Kolikor je njiv, Vinogradov, vrtov, travnikov, pašnikov, host, grabnov, rek in potokov, toliko je tudi nepotrebnih ograj! Polje, vinogradi, vrtje, travniki, hoste, reke, potoki, grabni, vasi in mesta, vse, vse, je z velikanskimi ograjami převlečeno. — Pa kakošne so te ograje? Kdor jih vidi, mora ga nehoté žalost potreti, ako ima le iskrico lju-bezni do naroda srbskega in do lepih srbskih host. Po celi Srbii leži kroz hribe in doline, kroz reke, potoke in grabne po polji in hostah, vinogradih in vrtih, po 95 travnikih in senožetih, kroz vasi in mesta klada nad travnom) ne bomo mogli začeti orati, če prav bi zdaj klado, klada poleg klade s kladami obloženo. ) vse, vse je převlečeno in stanovitno vreme nastopilo. Sèm ter tjè, v cikcaku leži po Iz Banata 15. marca. — Goveja kuga je do do- šest klad, ena vrh druge, pa zopet šest zraven druzih brega jenjala, tedaj je zaprtije konec in živinski sejmi šest vloženih, in tako sèm ter tjè naprej, na vse so zopet prosti. Al iz Moldave se še zmiraj slišijo KJ DV/UUL tgi vj \s ua^i ^j y jlicu rov; ou /jvjjjou voui« jljlx iu. o i u w \ kj og ou ia lu a j. aj onoij u da vsa dežela izgleda ko grozno žalostné novice, da se kuga čedalje huje razširja; v kraje in straní, tako, velika nepregledljiva, vse križem ošančena trdnjava. In te šance „ograje" so iz najlepšega hrastovega lesa! Hrast za hrastom je padal do zdaj pod neusmiljeno sekiro po kratkem je v 4 okrajih 522 goved poginilo. Iz Oseke v Slavonii 18. marca. ve „Novice" svojim bravcem, kako strašno je Povejte tudi ako vsi Srbii! Razklali so hraste kroz sredo na štiri kose zdravnik ne spozná steklíne pasje. To se je in nakopičili jih v ograjo klado nad klado, klada pri nas pripetilo. Pred več tedni je pes zgrabi! otroka pri kladi. na ulicah. To viditi, skoči neki trgovec iz svoje šta- Od Beligrada naprej sem rekel, da ni nobene lepe cune otroku na pomoč. Pri tej priči ga mrha v roko popade. Ker je še druzega člověka in več psov popa-del, so ga steklíne sumljivega ubili. Ko so ga raztele hoste, kakor samo kratka repata šuma. Od Smedereva naprej ne vidiš ne šume ne repastega drevja samo lepo visoko hrastje, lepe sèm ter tjè z velikan- sili (secirali), pa ne najde zdravnik, da je bii pes stekel!! skimi ograjami prekrižane hoste, po ograjah pa cela kr- Po takem niso ne popadenega trgovca ne jaobenega delà svinj krulijo želoda iskaje. Pa žalibože! da so te druzega ozdravljali, kakor veleva postava. nekdaj temne hoste zdaj vecidel ampak In čez svetle, da, plešaste po- 40 dni neko soboto zvečer začne trgovcu slabo stale in da se bojo morebiti v plodonosno polje, daj Bog! prihajati in v torek je že strašno smrt storil za steklino. ali pa v nepogledne repaste šume spremenile. Ako bo Zdaj še le — pa prepozno — zdravnik verjame, da je Zdaj mir f se bo narod po lepi Srbii leto na leto vmnoževal bil pes stekel pa prepozno zdravnik verjame in verjamejo vsi tisti *), da je ki od steklene in sedanje plešaste hoste bojo kadaj rodovitno z ljudmí nočejo nič vediti, predno ne vidijo tacih strašnih dogodeb. napolnjeno polje brez ograj ; kajti kadar poidejo hoste i Iz Hrvatske poleg liolpe. Priobčite drage morajo tudi nepotrebne ograje same po sebi zginiti, „Novice" svetu dva za voćarstvo (sadjorejo) mnogoza-kakor so v belograški doljni okolici že zdavnej s hosto služena možá. Znano je v obče, da zapadno-dolenski vred zginile. Od Smedereve naprej • 1 • v vidis po hostah strani ne samo Kranjske, marveč tudi Hrvatske zeló po-strašno velike debele klade, kakor mrliče na strašném manjkuje dovoljnega voćarstva. Pomanjkanje ovo opa-bojnem polji ležati v neizbrojnem številu. Al ne samo zil je skoro sedanji marljivi učitelj slovenske ljudske po hostah, temuč tudi po polji, vinogradih in vrtih le- učilnice pri Fari na Kočevskem g. Lavoslav Abram ter je počel misliti, kako bi se temu zlu moglo pomoci. po i žijo velikanske klade, nad kterimi se je sicer kmet r—-------, ----- ---------r. upiral, da bi jih bil razklal in za ograjo porabil, al ker Rad bi bil začel šolsko mladež v obče koristnem * tega ni mogel, celih premakniti pa tudi ne, jih je pu- vsem zapuščenem vrtnarstvu podučevati; al žalibože! stil na bojnem polji nemili osodi ! Ne samo velikanske klade ležijo, temuč gosto stojijo tudi grozno veliki po- manjkalo mu je k temu najglavnija stvar, to je, trebno zemljišče, kjer bi mladeži to, česar jo teore-tično podučeva v školi, i praktično kazati mogel. sivi štori in štempli kakor strašila po vsej srbski zemlji tično podučeva v školi, i praktično kazati mogel. Al po njivah, hostah, vinogradih in vrtih. Nobeno drevo odstranil je vrli učitelj to zapreko; naprosil je svojega ni tik tal posekáno, temuč kakor je člověku lože prijatelja, tamošnjega poštenega seljaka Martina Juž- bilo, ali nize ali više nad zemljo. In po stojećih štoréh ni ca iz Fare y naj mu dá v ta namen jedan komad se lahko sodi, ali jim je majhen ali velik clovek živ- zemljišča, kojo mu je doslej brez koristi ležalo. Vredni ljenje vzel. gospodar Južnić mu spolni željo , zemljišče obgradi, začnó bil Tako sem našel povsod, kjer koli sem še do zdaj se sejati razna sadna semena, in komaj je preteklo y vedajo. in tako je neki povsod po Srbii, kakor Vsa Srbija je podobna, kakor sem mi pnpo- rekel, gosti let, že se je iz te drevesnice veliko sadnega drevja raz-delilo na razne bližne strani. In tako se prav veselo vse križem sèm ter tjè vežejoči se velikanski mreži, razcveta kod nas sadjoreja; v detinskih srcih vsa veča cegar gosti štempli, štori in ležeče klade, so ko gosti ljubav raste, pa tudi v seljacih počela se gibati želja vozali. Da! po Srbii leží v trohnobi puščenih, v nepo- po tej struki gospodarstva. Hvala možema, koja sta trebnih ograjah, v ležečih kladah in štemplih toliko le- pogon dala koristnemu voćarstvu! Vi pa dragi učitelji pega lesa in drv, da ti, dragi čitatelj, verjeti ne more, kdor ni vidil sam. popisati ne morem : i seljaci z one i z ove strane Kolpe, nasliedujte i vi Hvala svitlemu knezu Mihail-u, ki je svojo kneže- njajo kadaj z zahvalo. velekrasni ovaj primer, da se vas potomci vaši sporni vino obhodil in povsod tako žalostno in neusmiljeno gospodarstvo s hostami našel, da je potem zakon izdal: Jedan, koji znade ceniti zasluge. Iz Maribora« (Iz čitavnice mariborske.') Našim tudi da ne sme nihče plodonosnega drevja sekati svoji zemlji ne; sekati se sme samo suho drevje. ----— vé med plodonosno drevje se računi vse drevje tudi šaloigra na Se zunanjim udom s tem naznanjamo y da se bode sedi dne 26. pri be- sušca >> Žup an. a igrala tudi Mir. Vilharjeva izvirna Začne se beseda ob uri zvecer bukev in hrast. Ta zakon je skupščina z veseljem Po besedi je tomboja. odobrila, ter bo narodu na veliko korist, kajti po zemlji Iz doljnega Štajarskega 15. marca. Le pre- srbski leži naj manj za deset let v nepotrebnih ograjah dobro je znano, kakošne nadloge, kakor naJKranjskem za kurjavo dovolj lepega suhega lesa. Ce pa kdo za in Koroškem, tarejo tudi kmetijstvo na Stajarskem; kako novo poslopje debelega lesa potřebuje, mora svoje zemljišče za zemljiščem gré na kant in po nič se pro- predpostavljene oblasti prositi, da mu dovolisekati ko- dajajo kmetije. Čujte, kaj se je 11. tega meseca zgo- likor je treba in kaj. (Dal. prih.) Iz Dunaj Dopisi. 16 sneg wuv^ iiâpâdôi poljS3 y oci Ul/JU ÎÙC1U ZéCt&&3 danska, ktera pri nas začnemo že sred marca se boj * Ker je zadnji čas zopet zeló zakasnila delà pomla- sušca. snega, je pa emlj Kj ni tako mokra, da pred aprilom (mal dilo vneki vasi okraja marbeškega: posestvo z 73 orali zemlje (in med temi lep gozd) je bilo po eksekucii prodano za petdeset goldinarjev nov. den.! Čudno je to, da oče posestnikov, ki je prvi z 2700 gold, vpi- Ni samo v Oseku taka, temuČ tudi y Ljubljani in povsod drugod je tacih ljudi dokaj, kteri bojo Se le tadaj verjeli, da je pès stekel, kadar jim bode steklinina božjast samim zadrg-nila grlo. Vred« san (intabuliran) na to kmetijo, ni přišel k dražbi. Ce-njeno je bilo posestvo na 6000 gold. , — dolgov je pa na njem 8000 gold. Ali niso to prečudni časi? In kaj bo iz vsega tega? v Iz doljnega Štajarskega 3. sušca. —k— Veselila nas je novica v „Tagesp.", da je štajarski deželni odbor se obrnil do c. k. deželnega glavarstva, da bi se v Gradcu zopet ustanovila učilnica za porodničarstvo v slovenskem jeziku, kakor je bila od leta 1808 do 1850. Vendar moram reči, ako vseučilišče v Gradcu ostane čez in čez nemško, da se mi bolje zdi za nauk, da se take slovenske učilnice ne cepijo na pet kampov, ampak da je eno in to bolj razširjeno v Ljubljani, kamor veČini naših babic ni dalje poti kot v Gradec. To mojo misel zagovarja pa tudi to, da k izurjenosti v iz-prasevanji in praktiki sploh pripomore to veliko, da ženske, ki v drugem stanu pridejo v porodnišnico, so Slovenke, s kterimi babice morejo govoriti in po-zvedati, kar je babici vediti treba. Iz Koroškega. Oglasnik škofijskih ukazov (Ver- ordnungsblatt) toži, da zeló primanjkuje duhovnov na Koroškem; 72 kaplanij je praznih in 27 fará oskrbujejo duhovniki sosednih far. Iz Gorice. Prva beseda čitavnice naše bo namesti 26. t. m. že zvečer 25. t. m. Naznanujoč to premembo vabi k besedi vse prijatle čitavničine Odbor. v Iz Sebreljenov na Goriškem 13. sušca. J. L. — Tudi pri nas ni hude zime konec. V Oblakovém vrhu gresta mlad posestnik kózonar in njegova žena 7. dan t. m. ob 4. popoldne po vode; ravno ko vodo s studenca zajemljeta, se utrga strašen plaz pod Vojšico, zagrabi obá, ju nese 2 streljaja daleč po grapi, in v snegu mrtva pusti; še le drugi dan so ju sosedje našli. Novigrad v Istri 18. marca. — Na sedem let vse prav pride. V mestno šolo poslan se deček kmali ptujo pesem popevati naučim, ker mi je dopadla. Popeval sem jo v mestu, in ko domů dojdem, si mislim: „zdaj, dečko! kaži, kaj znaš." Zápojem jo zvečer iz proste volje, ko so sosedje prišli k nam se gret. Al kmali me zavrne draga mi mamica: „sinko, kje si pa to pobral? pojejo pa vendar domaći dečki lepše." In naglo začeli so jo od „Kraljevića Marka", da jim tudi sam pritegnem. Ko malo odrastem in sem več šolskih sob ogledal, sem večkrat zmislil se maternega svarjenja in spoznal sem: Mati! prav ste djali; kar je domaćega, to naj nam pred vsem veljá. — Dragi mi jelšanski pe-vaci! Jako me veseli vaše postopanje. Le eno Vas lepo prosim : Držite, kar je domaćega; ne sramujte se tega, naj bo tudi ani-nina-nina-na-na..., in varujte se vsega ptujega, kar bi utegnilo vašo narodnost le spodkopati. Ciški domorodec. V Iz Metlike. (Žalostěn izgled pijancemJ) 12. dne t. m. zjutraj smo spoznali nad nekim kmetom iz podze- meljske fare, da tukajšnji pregovor: „Letošnja kapljica nikogar ne bo pobila" ni se spolnih Ta kmet je šel preteklo soboto popoldne z nekimi prijatli v njih hram skor 2 uri dalječ pit, in se je ondi tako nadělal, da je domů gredé, od svojih prijatlov popuščen (le njegov klobuk, da ga ne bi bil izgubil, so domů přinesli, ne pa njega), ves ovaljan, s potolčeno krvavo glavo 1 4 ure od Metlike na cesti obležal in zmrznil. Bog se duše usmili! Spod Kuma 18. sušca. J. J. — Stara navada je že, da ljudjé sušcu nestanovitnost oponašajo ter pravijo, da rad z repom vije; letos mu nestanovitnosti ne moremo očitati, čeravno bi to storili srčno radi. Sušec je -- saj pri nas — precej od začetka nos na sneg ssavil, in še ga ima tam. Od pepelnice do sv. Jožefa pri nas ništa bila dva dneva brez snega; je pa že tudi toliki, da sosed do soseda skoraj ne more. Da bi ga tala zemlja ne jedla in že sedanja gorkota malo ne stiskala, gotovo bi ne bilo moža, da bi ga odmeril. Od 29. leta ne pomnijo ljudjé tolikega snega. Naši ljudjé so mogli v zadnjem Račjinskem sejmu kupljeno živino na poti pustiti; nekteri je še zdaj nimajo domá. Strn bo menda vsa poginila , ker kakih 5—6 tednov zemlja ni vec zmrznjena, mokro pa vendar pod snegom. Kaj bodo ljudjé zlasti po lanski slabi letini začeli, Bog zná; že tako bi se bili mogli marsikteri lakote vaditi do novine, zdaj pa še ta nadloga! — Krme smo lansko leto dosti imeli; al zdaj je pošla, da bi živina že rada zavržene izjedi povžila, ako bi je le imela. Tudi te nad-loge je sneg kriv, ker zavolj njega koze in ovce blizo 2 meseca niso mogle veliko na pašo , in tako je pošla pri marsikterem gospodarju vsa detelja in tudi dokaj mrve, da jih je le pri življenji ohranil. Zajele so se menda že vsakemu, marsikteremu bodo pa še pocepale. — Tretja nadloga pa je, da še tega, kar kdo ima, po nobeni ceni ne more prodati; tedaj še tišti, kteri kaj imajo , vendar davka ne morejo sami odrajtovati, še manj pa drugim pomagati. Ce ne bo prizanašanja, bo na leto in v jeseni — ne sicer bela žena ponoći — ampak beli mož pri belem dnevu od hiše do hiše strašil ! Iz Planine. — V 10. listu „Novic" se je naznanil program veselic in izhodov planinske čitavnice za prihodnjo spomlad. 12. dan t. m. smo že imeli po tem programu gledišče. Predstavile^ste se nam dve igri: „Domači prepir" in „Strup." Ze 2. svečana, ko smo prvikrat gledišče imeli, so se naši diletanti vrle mojstre skazali ; danes smo se pa prepričali, da bi jim ne bilo nemogoče najtežavniše naloge rešiti. Seznanili smo se danes z novo pridobljenimi močmi, zraven pa smo priliko imeli zopet radovati se nad osebami, ki so igrale 2. svečana z občno pohvalo. V „Domačem prepiru"' mož, žena in sosed, v „Strupu" pa Bogdan-ova vdova, Božidar Strah in Ciprijan so nam bili že znani. Igrala sta gospoda kakor gospodičina tako izvrstno, predstavljali so nam igro tako živo in resnobno, da se je člověk mislil v gledišču velikega mesta. Na obrazih se jim je bralo, da z veseljem igrajo, iz govorjenja pa se je raz-vidilo, da jim je mili domači jezik tako priljubljen, da so prav iz srca in duše govorili. „Sosed" je šaljivec, da mu ga ni para; da se le na oder prikaže , že je smeha popokati. „Božidar Strah", iskreni rodoljub, ljubljenec čitavnice naše, pa ni le mojster na gie-diščinem odru, temuč tudi nevtrudljivi tehnični délavée. Sprej mite tù že davnej zasluženo pohvalo ; obžalovali bomo Vaš odhod, ako se zgodi, kar se sliši, da Vas službeni poklic pelje drugam. Bog Vam daj obilo srečo na vseh Vaših potih; nam ostanete v vedno bla-gem spominu! — Ljudmilo, Barbko in Miciko smo prvikrat vidili. Ljudmili je tekla slovenščina tako gladko, igrala je tako mojstersko , da smo se čudili, kako se je mogla mlada gospodičina tako hitro na odru vdoma-čiti. Barbka in Micika ste svoje nalogi tudi prav dobro rešile. Sosebne hvale vredna je pa Micika, hči pro-stega kmeta, ki je z velikim veseljem svojo nalogo prevzela, pa jo tudi izvrstno igrala. Enoglasna želja je le, da Barbka in Micika v kaki veči nalogi stopite na oder. Toliko hvale, toliko ploskanja in tolike zado-voljnosti nisem še vidil in slišal v čitavnici naši, ko ta večer. Vsak je radostnega srca se domů vrnil, želé, da bi le kmali zopet se odprlo naše gledišče. Zazluženo hvalo vam tedaj vsem, ki ste se igre vdeležili, ponavljamo za trud, ki ste ga imeli in za veseli večer, ki ste ga nam napravili. Ako tako napredujemo, bomo tudi vprihodnjič s ponosom kazaJi na čitavnico našo, v 91 svesti si, da ne zaostaja za sestricami svojimi vrii diletanti čitavnice planinske! Živili beseda o tem, da se kranjska dežela potegne za to, da ----— _ _—? —^ ~~ -----j----—-----r ___________ ______I____A , I ^ se ji povrne, kar je nj e nega las tne ga p r emoženj a Iz Kranja 19. marca. (Iz odbora citavnice.) Ča- iz poprejšnih časov, pa se je pozneje djalo v cesarsko štitim čitavničinim društvenikom naznanujemo, da smo za 26. marca odločeno besedo přestavili na nedeljo aprila. Po odborovém sklepu je dohodek „tombole", To premoženje se je deželi nabralo iz davkov- kaso. skega deleža, iz namestka (Aequivalenta) vinskega daća iz namestkov cestninskih, mostninskih in druzih colnih f ki bode po tej besedi, namenjen siromakom Notranj- dohodkov, in po natanjčnem računjenji znaša saj ce m. Nacrt „besede" naznanimo prihodnjič. Iz Ljubljane. Ker je goveja kuga na Hrvaškem milijona in 895.177 gld. 13 kr. kon. dn., pa bi znašalo še več, ako bi računili do leta 1809. Da se to premo- popolnoma nehala, pa tudi v Vojaški granici že večidel ženje tudi kranjski deželi povrne, kakor se je že povr- ske potihnila, je c. k. dež. vlada kranjska dovolila živin- nilo koroški, se je obrnil zdaj deželni odbor kranj- sejme tudi v ložkem, ribniškem, kočevskem, no-vomeškem, kostanjeviškem, metliškem in črnomaljskem nega zbora s ponudbo (ktera se vé da veljavo še ski do c. kr. ministerstva in s peticijo tudi do držav- T VU*^»^***, , ——-----~---- —------- okraji (kantonu), kakor jih je popred že dovolila tudi dobi ) drugod, proti temu 7 da se ako deželni zbor pritrdi deželnemu odboru) vina, goveja in drobnica, pripelje domaća (kranjska) ži- se dežela odpové vsem svojim terjatvam 7 na sejm in se spolni 9 ako se da od leta 1864 počemši vsako leto v poletnih obrokih iz to 7 kar je zastran spričal ukazano bilo v razglasu od državnega zaklada odrajtuje 71.000 gold. 23. januarja • v • • \ V1C1D1.) pod štev. 835. (Glej 77 Oglasnik" No- četrtek popoldne ob un je seja mest nega odbora; ustanovi! se bo proračun mestnih stro- Občni zbor pravoznanskega društva 16. škov in dohodkov za letošnje leto. — Pri magistratu leži dne t. m. je predsednik Njih ekscelencija gosp. baron vsacemu v pregled imenik Ljubljančanov, ki imajo Schloissnigg začel z ogovorom, kteregajedro je bilo pravico voliti mestne odbornike. Naj gré vsak gledat pretresovanje , kaj je pravo —^ v izvrševanji po po- ali je vpisan ali ne, da se ob pravem času more prito- stavah in v obliki izpeljevanja. Tehtni govor, v kterem žiti, ako je izpuščen je naposled omenil nekterih v društvu posebno mar- ljivih 111KJÍJ , jo Uli u vgiiaw jj^ia v c*l\j oj^avjov. a u^ui \J ov. i aviu. ouog nj. kj ocujjiiaj je prvi tajnik dr. E. Gosta sporočeval o opravilih ne beli las samo kmetovavcem moz je bil z veliko pohvalo sprejet. Potem o sv. Pavlu: sneg in Danes (20. sušca) imamo prav tako zimo kakor stopinj mraza. > ki Neugodna zima se bojé za polje tega društva, ktero šteje sedaj 147 udov, knjig pa svoje, temuč tudi mestni naši gosposki, ki je za kidanje 1089. Za predsednika je bil zopet izvoljen Njih eksc. in odpravljanje suegá iz mesta potrošila že čez 1300 fl. baron Schloissnigg, za dr. žl. Kaltenegger, za prvega podpredsednika dr. J5choppel in v proračunu (preliminaru) stoji za te stroške le 500 fl. C. kr. deželno predsedstvo je razglasilo v sada se je do 17. dne t. m. nabralo za Notranj ce gold. 98 tajnika dr. E. Costa, za druzega dr. žl. Schrey, za blagajnika K. Kalman revizorja društvenega računa A. Dimic. 9 za nedeljo je družba kupčijske bolniš- dvajsetice. kr., 2 zlata po frankov in sreberne nice imela četrtletno sejo, ktero je s svojo nazočostjo Hranilnica ljubljanska je Notranjcem darovala počastil tudi mestni župan gosp. dr. Costa kot družbe 1500 gold, protektor. Po prebranem zapisniku poslednje seje se je — Gospod Joahim Oblak, učitelj na realki tu- prevdarjalo mnogo vlog, v kterem so družbeniki pro- kajšni, je po večletni bolezni 13. t. m. umri. sili povračila stroškov, ki so jim jih prizadjale bolezni; Prihodnjo nedeljo 26. dne t. m. napravi citav- večidel se jim je zgodilo po volji kakor so prosili; ne- nica ljubljanska besedo. Prvi del je muzikalen, drugi gledišcin. Predstavljala se bo šaloigra „Svitoslav Zajček" kemu milovanja vrednemu družbeniku, ki je oslepil, se je dovolilo 100 gold, podpore. Tù se je prav lepo po- gospé L. Pesjakove. Začetek ob pol osmih. Častite kazal blagi namen tega društva. Da bi se pač kmali tukajšnje in unanje ude vabi k tej v muzikalnem in mogel ustanoviti zaklad za penzije onemoglim druž- glediščinem oziru zanimivi besedi benikom ! Sprejelo se je v tej seji tudi nekoliko novih družbenikov, kar očitno priča > da se čedalje odbor. (Poslanica „Novicam.") Kakor unikrat nismo vedili, kaj bi z veliko ,,rogato" živino počeli 9 ker nam bolj priznava korist tega društva. H koncu je bil račun Slovencem je nemški „Grosshornvieh" goveja živina, naznanjen o dohodkih in stroških letošnjega plesa, ki „rogat" pa je le peklenšček, ki ga vendar noben 7 v v je bil o pustu napravljen bolnišnici na dobro. Dohodki kmet ne bo pritiral na sejm, tako tudi zdaj gospodarji so znesli (86 gold., stroski 612 gold. 33 kr., tedaj je ne vejo, kaj ostalo bolnikom le 173 gld. 67 kr. Mi živo obžalujemo stana pomeni pri spuscanji cesarskih žebcev 6/I0 tako kih došla milodarni napravi, ktera je druga leta pre- 3 10 stana, yi0 stana in po takem tudi ne ' wwiuittum iv AH/ giut ui AXA. uxi liiT v uutiMiujvuiv p t a li a . OUOJULC«, / J Q OI«UM IU VMAXVAAA I/WU» UU revno pomoč, ki je letos pri tako lepih dohod- vejo, kdaj imajo za kobilo plačati1.! gld., kdaj 2, kdaj 3. jela po 3 do 400 gold. Letošnji ples, kakor se je iz Nemški „Stand" pomeni tù ste vilo, to je 33 žebcev (to je, računa kazalo, je bil bolj na korist strelišču, kteremu setinke) po so se izmalale za 160 gold, dvorane in se je vrh tega kupčijski, kteri desetink) se spušča po lgld., 16 (to je, še plaćalo 50 gld., kakor pa bolnišnici ivu^ijqjxa, ûiou jvaiw m jvoj. — ^^„iwv^o pm^ajio «^i je ostalo le gori omenjenih bornih 173 gld. Drugi potbo prestavlja v Ljubljani vladine razglase, naj jih pre po kako de- , v žebcev (to je, 1 desetinka) pa gold. Tako po domače rečeno, bi ljudje razumeli, gold. m kaj. Zato Novice" podrezajte gospoda, kteri treba za trdno odločiti dotičnemu odseku: ali je ples v stavlja lepo po domače slovensko, ne pa po bese- obcô le kupčljskl nil nn Art nr n Ir n rtlr A Krvi /Ink rt «rwt X 1-r * l> ni/^AM n/\ trt /I /\riAr7A vi n W1 A v» f aIi ABTKI O tli I nišnico"? Ako ples ali ples za kupčijsko bol- dah nemških, sicer se ne doseže namen teh oznanil. je um, pa „ dobro! naredite ga sjajno, r. kar največ morete; al to morate tudi naznaniti v pova- bilu, da vsak vé, kako in kaj. Ako pa je ples v lovca v (Razjasnilo o Prešernovih pesmahDopis iz Ce- dolgo časa 18. listu „Slovenca" kTA&v«. , uu » umív * v/ , ixcuttv *u a»jt nay jjc* jo j/ioo iv> v xkj v oa v xu< notu ^uiLfrouoa praVl, via» uwgv vmu» namen bolnišnici, naj se osnuje po tem namenu in ni več nobenega iztisa krasnih Poezij Prešernovih na- da že naj je brez vse nepotrebne potrate, ktera poškoduje denarnico njeno! — Konečno dostavljamo seto, da prodaj, dali Vsi iztisi „toí i^cioa — pravi dalje — ^ -lepo znamenje in priča, da se te poezije rade so se razpro bi se bolnišnica na Poljanah v hiši štev. 20 je prav prijazna, prebirajo." Naposled pisatelj željo izrekuje, „naj «x čedno opravljena, in kar se lege tiče, prav zdrava, brž napravil nov natis." — Treba, da očitno razjasnim Božji blagoslov koristni napravi ! P-Š. to stvar. Decembra meseca 1846. leta sem rajnemu e v prvem našem deželnem zboru je bila dr. France tu Prešernu natisnil njegove poezije v 1200 98 iztiskih. 150 iztiskov je Prešern si pridržai za-se jih je razdelil svojim prijatlom, ostalih 1050 je po y đa fl. J lia J \j JLWiJUVlH OTV/JAUJ V u vvv J ^ J-' w — — • "V14UAU dal bukvarjem naprodaj. Po smrti njegovi 1849. leta in Trstu); Hein in Lasser in da na njih mesto stopijo Belcredi, Poche in Kellersperg (c. kr. deželni glavarji v Pragi, Galicii to so za zdaj govorice ker gori v Kranji mi je c. k. okrajna sodnija kranjska 1. julija omenjeni §. 13. (številka 13 je osodepolna) utegne vzrok 1853 po skle njeni pogodbi v bukvarnicah še ne biti odstopu, ako sklep zborničini izpade proti minister prodane iztiske v založbo in lastnino izročila. Julija stvu. Vojskovodji pred bojem ne zapušČajo bojišča. meseca bo tedaj že 12 let, kar sem prevzel nepro- Tudi da hrvaški dvorni kancelar Mažuranic odstopi, je dane iztiske in danes jih imam še 190 neprodanih, — pocil glas, in res zadeve hrvaške so zdaj tako zamo 18 let pa je preteklo, kar je Prešern na světlo tane y da je to lahko mogoče. Ban Sokčevic je přišel dal svoje poezije, in še se jih ni razprodalo 1050! Naj 18. t. m. na Dunaj in je bil od Njih Veličanstva v počastiti bravci po teh številkah — in številke so povsod sebni audijencii sprejet. — Skor po vseh ustavnih dr-najveljavniši glas — sami sodijo, ali ni moralo rajnega žavah so zdaj državni zbori, pa nimamo posebne važ-Prešerna, še dokler je živel, bridko dirnuti v srce, nosti. Druzih imenitnih političnih dogodb pa tudi ni ko je vidil, kako klavrno se razprodajajo pesmi nje- bilo přetekli teden. ktere se bojo razprodale komaj v 3 letih, ako se je to gove, _ . .. bojo kupovale kakor dozdaj. Naj sodijo sami „lepo znamenje in priča, da se te poezije rade prebi-rajo?" — — Kar sem rekel o Prešernovih poezijah, veljá tudi o Vodnikovih, kterim je cena celó Denarni zapisnik Matičini. Y d r u g e m letu so k Matici pristopili in plaćali a) kot ustanovniki: 20"nov. kraje. Žalibog! da se navdušenost besedna ne Gospod Skođlar Henrik, trgovec v Ljublj strinja vsigdar z djanskimi pričami. Jože Blaznik, knjigotiskar. Po gosp dr. Steiner Janez, advokat na Dunaj dekanu J. Reau so poslali: kot ustanovnik: Gosp. KerČon Anton, kaplan v Predosljih Novičar iz domačih in ptujih dežel. za 1 donesek seji 15. dne t. m. je zbornici poslancev minister denarstva podal predlog, da se zopet za ó me-sece naprej, to je, dojunija meseca dovolijo dosedanje vojskine přiklade in povišani davki; predlog ta je bil denarstvenemu odseku izročen. V tei seji je bil tudi ii ii ii ii Stermole France, župnik v Kokři Narobe Martin, župnik Zapogah Koprivnikar Janez, kaplan v Šentjurji Šliber Tomaž, kaplan v Šentjurji . . Gospod dr. Jožef Kozler v Ljubljani tej načrt postave, po kteri naj bi se kreditnicam polajšale pristojbe, izročen odboru, v kterega so bili voljeni Tinti, Simonovič Skupaj e se temu priíteje, kar so kazale poslednje 50 gold. - - kr* 10 tt — » 10 tt ~ tt 2 tt ~ tt 2 tt ~ tt 2 tt r tt 2 tt — tt 100 tt "* tt 178 gold. - - kr. ii Novice", namreč i 164 ii 50 ii se vidi, da je Matica přejela od novih udov 342 gold. 50 kr. Berger, Toman, Mende, Riehl, Wazer > i Y Ljubljani 19. marca 1865. Dr. Jer. Županec. Schuler-Libloy in Grebmer. isti seji se je posveto- vanje začelo, kako in kje naj bi se davek od dohod- kov železničinih poberal, ki je dosihmal se le stékal na Dunaj y druge dežele pa, skozi ktere železnice gredó ~ ~ Se Milodari za siromake Notranjce. 3. raz glas. in kjer si denar služijo, nimajo nič od tega davka. vé da se dunajsko mesto zlo upira zoper to, čeravno ni Gospod Potočnik Anton, fajmošter v Planini pravično bilo, da samo zavolj o tega, da imajo vodstva železnic svoj se dež na Dunaji, se je stékal ves ta davek na Dunaj. Kjer ima kdo svojo obrtnijo, tam 10 gold. naj tudi od dohodkov odrajtuje davek. Važna seja zbornice poslancev je bila 18. dne tega mesca, v kteri je dr. Berger podpíral svoj predlog, kteri zahteva, da se pomen Stare Alojzi, kaplan v Planini .....2 Pavaler Jožef, korar v Ljubljani ...... 5 • 3 ■ • » • 9 2 Gregore Anton, fajmošter v Sostrem • • • • Kosin Matija......«..... vodja in učeniki mestne glavne Sole pri sv. Ja- kopu v Ljubljani .......... n n n tt 4'i ulej Marija 10 1 17 11 13. februarskega patenta odločno ustanovi ker so skušnje učile, da ministerstvo obrača ta paragraf po svoje in ukaze in postave daje brez potrjenja državnega zbora. „Tega more konec biti — je rekel sicer utegne ministerstvo v tem smislu vso ustavo odpraviti." „Dokler ta paragraf ni jasen po mojem pred-logu ustave, imamo stvari, ampak Z đoštetimi prejanjimi 33 gold 418 i» 451 gold, in 2 zlata po 5 frank. je sklenil govornik — nimamo nobene resnične Kursi na Dunaji 21. marca. ustavo na videz y in v se videz oblike." Govor Bergerjev ne videz ki 71 fl. 40 kr. Narodno posojilo 78 fl. 20 1 5 % metaliki Ažijo srebra 109 fl. 75 kr Cekini 5 fl. 27 kr. je celo uro trpěl, je bil z glasnimi pravo-klici in predlog njegov skor enoglasno sprejet. Na to se je volil , Has- man, Pankrac, Zimerman, Lapenna, Pratobevera, Gro- m» r V odbor (v kterega so bili voljeni Berger, Wazer Žitna cena v Ljubljani 20. marca 1865. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 3 fl. 80. banaake 3 fl. 80. turaice 2 fl. 94. soraice 2 fl. 7. holski in Kuenberg), kteri bode nasvèt svoj o predlogu Bergerjevem v kratkem izročil zbornici poslancev. To bo važna seja, v kteri bo stranka, ki stojí za Bergerjevim rez 2 fl. 60. — ječmena 2 fl. 99. — prosa 3 fl. 62. — ajde 2 fl. predlogom, hud boj imela s stranko ministersko ker i sklep te seje, ako izpade pod predlogu Bergerjevem bi po parlamentarni navadi druzih dežel moral ta následek imeti, ali da odstopi ministerstvo ali pa da ministerstvo razpusti zbor, s kterem ne more vladati. Že več dni se govori, da odstopijo ministri Schmerling 85. oves 1 fl. 85. Loterijne srečke: y Trstu 11. marca 1864 21 64 11 63 y Prihodnje srečkanj Trstu bo 29. marca 1865 Odgovorni vrednik: Dl. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.