Kitajske vezenine v Goričanah
Sedanja razstava raznovrstnih in izvirnih kitajskih vezenin iz najnovejše preteklosti te dežele v muzeju Goričane pomeni začetek ak-tivnega sodelovanja Slovenskega etnografske-ga muzeja s kilajskimi muzeji. To sodelovanje in posredovanje izredno bogate stare in nove kitajske kulture nam bo še bolj približalo Se pred nekaj leti neznano Kitajsko.
Pri otvoritvi razstave »Kilajske vezenine« v Goričanah so bili prisotni tudi predstavniki kitajskega   veleposlaništva   v   Beogradu.
Pred dvemi leti sem občudoval v Hang-chovvu in VVusihu celotni proces proizvodnje svile od gojitve sviloprejk do strojno veze-nih čudovitih slik za slenska pregrinjala, brokat ali ročno vezene umetnine iz volne-nih niti v Shanghaiu, da ne govorim o sta-rih vezeninah po kitajskih muzejih. Seda-nja razstava v Goričanah, ki obsega 64 roč-no in strojno vezenih slik, pregrinjal, namiz-nih prtov, blazin in oblačil v svili in gobeli-nov iz volnenih initi, izdelanih od 1965 do 1979 leta v različnih krajih Kitajske, je name, pa tudi na vse številne obiskovalce naredila močan vtis. Kar človeka presvme je to, da je ta že tri tisoč let stara umetnost še vedno prisotna pri slehernem Kitajcu. Če primer-jamo stari Kitajski vez ali današnji, ugo-tavijamo, da se je tehnika veza posodobila in da išče današnja kitajska vezenina nove izrazne možnosti in sodobne motive, ujete v današnji čas, čeprav je skoraj nespreme-njena romantična kitajska pokrajina in iz-redno bogata zgodovina tega ljudstva v veze-ninah še najraje prisotna. In ta nekaj tisoč let stara zgodovina Kitajskc se prepleta z iznajdbo svdle in uporabo svilenih niti. Ob-staja tudi toliko let stara legenda o nastan-ku kulture svile. Baje je tri tisoč let pred našo dobo živela cesarica, ki je začela gojiti sviloprejke in naučila svoje ljudstvo, kako se prede in tke svila in kako je mogo-če izdelovati iz svilenih niti oblačila. V Pe-kingu še danes obstaja svetišče, ki je po-svečeno spominu te cesarice in kjer so sto-letja dolgo darovali murvine liste na njen oltar in prosili božanstvo za varstvo pri go-jenju sviloprejk.
2e v času dinastije Chou so svilo izdelo-\ale ženske. Raziskovalci so našli v grobovih Shang svilene niti in ko so odkrili nekoliko kasnije izdelke iz žada, so na njih ugotovili like sviloprejke. Za časa dinastije Shang so našli oblaoila, vrvi in zastavice tkane iz svi-le in konoplje. V tem času so Katajci nosili krojena oblačila z rokavi in majhne gumbe na njih za zapenjanje. V času dinastije Han so na Kitajskem še vedno tkali izredno dra-gocene tkanine in jih tudi izvažali. Vzorci ua teh tkaninah so se razširili po vsem Bliž-njem vzhodu, saj so jih raziskovalci našli na ohranjenih predmetih celo v starih egip-čanskih grobovih. Ugotovljeno je bilo, da je
Kitajska prva začela krasiti tkano svilo. Znan je brokat dz časa cesarja Ming, iz dina-stije Wei, ki je daroval japonski cesarici pet zvitkov brokata z vtkanim zmajem na lenmordcči podlagi. V času dinastije Tang je Lckstilna umetnost dosegla svoj najvcčji razvoj. V tem času so mnogi umetniki ustva-rili čudovite vzorce za tkanine, vezenine in preproge. Ti vzorci so poslaii celo osnova za krašcnje drugih umetniških predmetov, na primer ko so krasili porcelan Ming ali bronaste izdtike. O dovršem umetnosti ve-7enja oblačil in drugih tkanin na Kitajskcm je mogoče trditi, da se je že razvita resnič-do pred 3000 leti. Ohranjena vezena ženska oblačila, ki so izkopana iz groba Mawangdui, datirajo 2100 let nazaj. Prav te vezenine iz-pričujejo visoko raven te umetnosti tistcga časa. V naslednjih stoletjih je dobivala umetnost vezenja vedno večjo priljubljenost tudi med kitajskim ljudstvom. Razvijale so se ludi bolj in bolj zamotane lehnikc veze-nja. Mnogobarvnim svilenim nitim so že v preteklosti dodajali tudi zlate in srebrne niti, ki so bile pri vezcnju ceremonialnih in drugih dragocenih oblačil najpomembnejši material.
Pričujoča razstava, ki je na poti po evrop-bkih muzejih, je prišla v Goričanski muzcj v okviru programa kulturno prosvetnega so-delovanja med LR Kitajsko in Jugoslavijo.
Mario L. Vilhar Foto:  F.  Rozman