■V JI	i- v tM


CHICAGO, ILL., SREDA, 9. APRILA — WEDNESDAY, APRIL, 9, 1924.
LETO (Vol.) X.
Obhajanje tridesetletnice K. S. K. J.
v Waukeganu.
KRASEN GOVOR REV. FRANCIS AŽBETA NAPRAVIL VELIK UTIS. — NASTOP RAZNIH GOVORNIKOV.
Po odhodu političnih kandidatov se je otvoril šele pra-vi vi program slavnostnega dne. Udeleženci so se dobro okrepčali z raznovrstnimi je-
hranili slovenskemu narodu, pustili smo ji lepi slovenski jezik in sv. vero. Nasprotniki
RAZNE VESTI.
pa ravno to uničujejo, torej nimajo slovenski verski nasprot-dili, ki so bila jako okusno niki nikakega privilegija, da pripravljena. Suha grla pa so bi se imenovali naprednim e-odmočili s kaliforničanom in lementom. Krasnemu govoru na jasnem je li nesreča, aH sa-črnem dalmatincem. In kadar g. župnika je navzoče občin- moumor.
— V bolnišnici na South Lincoln cesti 710 v Chicagi je neka Miss Lucile Bagwell šestindvajset let stara iz Ken-tucky-a, v samomorilnem namenu zavžila strup. .Vzrok je zagoneten, le to se izjavlja, da je bila pri slabemu zdravju.
SY. OČE ZAPUSTI YA-TIKAN.
da blagoslovi otvoritev igra-ližča za otroke, katerega tvorijo Kolumbovi Vitezi.
— Na 2607 W. 23 Place v Chicagi so našli tri osebe zadušene v sobi. Policija še ni
Iz Jugoslavije.
DEMOKRATJE IZGUBLJA. O SVOJO MOČ. — RADIKALI POSTAJAJO MOČNI. — RADIČ V DALMACIJI
NIMA PRISTAŠEV.
_ _ ^
.se človek dobro otešča in svoje grlo namaže z dobro pijačo, tedaj je razpoložen za vsak govor, za vsako debato, samo če je potreba.
stvo živahno ploskalo.
Iz Rima se poroča, da
Takoj nato pa je nastopila sta bi,a na cegti od Tirana do mala hčerka družine Mr. in	• A1Ko ••	•
Mrs. Matija Ivanetič lepo ob-	— ^nija, umorje-
, „	J j .	. , na dva amerikanska trgovca.
leSena v narodni nosi m je Albanska vlada se trudi priti G župnik Father Ažbe se je j dekUinirala Jednoti za tride- morilcem na sle<L zopet dvignil in povedal nav- set letnico primerno deklama- _ Detroit Mich Doro_ aJJI s.i.	cijo. Kako milo in v srce sega- ... \z uelloll> Mlc.h- Por?-
(Od našega splitskega poro-
t n- * . , .	čevalca.) Iz Kima poročajo, da je zapustil sv. Oče včeraj 9. aprila	Politične razmere v Dalmaciji. Vatikan in sicer eno miljo in	V. S. Predpust je minil, ve-pol od svojega bivališča.	sel in bučen in pisan, kakor Naprošen je od Kolumbo-	je to že romanska navada, vih Vitezev, da jim blagoslo-	Plesov je bilo dovolj* razkoš-vi otročje igrališče, kojega so	ja na plesih pa mnogo manj odprli Kolumbovi Vitezi.	kakor prejšna leta, ker je go-Prisostovalo bo tudi dva-	spodarska kriza preveč iz-
najst kardinalov.
To bo sedaj prvič od leta 1870., da zapusti sv. Oče Vatikan.
zočim, da sedaj se šele otvar-ja pravi program tega velepo-membnega dne. Začel je govoriti o K. S. K. Jednoti, o kateri je izvajal: da danes obhajamo najpomembnejši dan katoliški Slovenci v Ameriki. Predno se je ustanovila K. S. K. Jednota se Slovenci niti poznali niso med seboj. Ame-rikanski Slovenec je bil prvi slovenski list v Ameriki, ki je začel zahajati med naše rojake. Ta je začel prinašati slovenske novice iz kraja v kraj in Slovenci so na ta način za-
joče je deklamirala mala de-ic*J0' da1 ^merava neka druz-klica. Marsikateremu starej- ba leto 1925. postaviti v šemu članu je patriotizem do j P™*?* brzi ekspresni parmk,
K. S. K. J. privabil solzo v o- **ten bl. VOf1 ^f^01*** ko. Občinstvo je mali deklici	in obratno Vožnja bi
za lepo deklamacijo navduše- trajaia °sem in tndf*et ur, no ploskalo.	vstevsi dve ure mudenja na
Mackinac otoku.
Nato je g. župnik . začel predstavljati govornike. Naj-prvo je povabil k besedi Mr. Frank Opekata predsednika nadzornega odbora Mr. Opeka je nastopil burno pozdravljen in je izvajal približno: Čestital je K. S. K. J. za nje-
čeli spoznavati se med seboi. no tridesetletnico. V svojem Pokojni msgr. Buh je izdajal govoru se je spominjal zlasti A. S. in tedaj niso imeli, vsaj Jednotinih pionirjev, ki so u-tamkaj v Tower ju ne moder- istanovili pred 30 leti sedaj ta-nih tiskarskih strojev. Am- ko močno razvito bodisi fi-pak, ko so stavci nastavili čr- nančno ali po številu članstva ke, so potem celo stran na- K. S. K. Jednoto. Povedal je. makali v črnilo in pritiskali da ko je bil na konvenciji na papir. Na ta način se je pred nekako 20 leti, v Cleve-tiskal prvi -Amerikanski Slo- landu, O., da se je tedaj pre-venec. Leta 1893. se je pojavila misel za ustanovitev K. S. K. Jednote. Rev. Father
Savs, je tedaj napisal članek v Amerikanskega Slovenca ''Svoji k svojim," kjer je sprožil misel za Jednoto. Leta 1894. so jo ustanovili na dan 2. aprila. Tedaj je bila K. S. K. J. še majhna in šibka. A rastla je od dneva do dneva in od leta do leta. Kmalu je postala močna in danes, ko obhaiamo 30-letnico je najbogatejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.
Father Ažbe je dalje pov-darjal, koliko dobrega je Jednota storila tudi za naše slovenske župnije. Ona je bila s svojimi društvimi začetnica skoro vseh župnij. Tako najdemo skoro povsod po naselbinah istega patrona lokalnega društvo K. S. K. J. kakor ga ima župnija. To priča neraz-družljivo sorodnost med društvom in cerkvijo.
In kljub temu velikemu delu se drznejo naši nasprotniki imenovati nas nazadnjake. Jaz bi rad vedel, kaki nazad-njaki smo? Morda zato, ker smo gradili slovenske župnije, slovenske farne šole, kjer se naša mladina uči našega lepega slovenskega jezika.
—	Iz Mexico City se poroča, da so oblasti izpustile nekega Eugene T. Bailey-a angleškega državljana pod $3,500. varščine na prosto. Bailey je bil obdolžen radi poizkusa spraviti meksikan-skim revolucijonarjem orožje in municijo.
—	Na Carmen ave. 1222 v Chicagi se je nevarno ranil policaj Herbert Meyer, ko je snažil svoj službeni samokres. Ravnal je tako neprevidno, da se mu je sprožil, krogi ja ga je zadela v levo nogo; spravili so ga v Ravenswood bolnišnico.
ŽALOSTNA SMRT. Oče zadušil sebe in dveletnega sinčka s plinom.
Zmučen od hoje pride neki Edward Schneider iz 1868 Orchard ceste v Chicagi domov, usede se na stol ter pripoveduje svoji ženi, da ni i-mel sreče najti stanovanja vs-led tega ker ima otroka. Dvojica je začela skrbeti kaj bo, 4ter tukaj jima je stanovanje odpovedano. Žena se skorajži dene otroka možu v naročje rekoč: varuj otroka, jaz pa poskusim srečo. Kmalo ko žena odide so v hiši za duhali plin, gospodar gre pred sobo,
praznila že itak ne prepolne žepe.
Zadnji dan predpusta so valili tradicionalno "brno" po mestu, kar je za splitske "co-kune" vedno velik dogodek. Letos pa sa zagrešili veliko neokutnost v sprevodu. Pustno šemo so posadili na osla, ki ga je obdajalo običajno predpustno spremstvo, pred skupino pa je korakal v duhovniško cerkveno obleko preoblečen neotesanec s kadilni-
slali nekega Nikoliča, ki se mu smejejo, po vseh dalmatinskih poštnih uradih. G. Čop je i-mel pač srečo, da je rojen Hrvat in da je šel kot vesten u-radnik vseeno v službo v Split čeprav tu ni mogel dobiti niti stanovanja, ampak je moral pustiti svojo rodbino v Zagrebu. Zahvala za njegovo zvesto službovanje — redukcija.
Če bo res prišla na krmilo nova vlada, bo morala pač v prvi vrsti popraviti take u-pravne škandale. Nova vlada bo morala skrbeti, da vrne u-radništvu njegov stari ugled, potem pa bo morala skrbeti, da bodo uradniki tudi pošteno plačani. Lačno uradništvo ni za službo.
Spličani so na svoje mesto sploh silno ponosni. "Ča je Londra kontra Splitu gradu" — je navadna rečenica v me-
CO v roki. Vse to se je seveda Zato pa Splitčane silno bo-
godilo pred očmi policije. Spoštovanje verskih obredov je pač stvar okusa in dostojnosti, zasmehovanje katolikov zlasti v Splitu, kjer je skoro vse prebivalstvo katoliško, pa mestu gotovo ne dela posebne Časti.
li, da Belgrad tako silno zanemarja Dalmacijo in zlasti Split. To j*e eden izmed glavnih vzrokov, da postaja Split zopet hrvatski. Pravzaprav je že hrvatski.
"Hrvatsko Kolo" je središče hrvatske politične organi-
piui, gu;>puuar gre prea SOUO, r,	+ i * mio •	uivausnc punucnt; organi-
hoče odpreti bilo pa je zakle- , Prevratu leta 1918. je zacije. To društvo je v Splitu njeno, vsled tega naznani po-lbl1 ?pht bolj srbski kakor ju- najmočnejše. Ne da se reči, i«-.«« r^si;	„ ^ goslovanski. Vzrok temu je bi- da bi pripadai0 kakšni politic-
lici ji. Došli stražnik s silo odpre, nudil se mu je žalostni prizor, oče že mrtev, še vedno držeč tudi mrtvega otrok« radi katerega ni mogel dobiti stanovanja.
bralo na konvenciji finančno — Iz Granada — Špansko, poročilo K. S. K. J. in slišati se poroča, da se v temu kraju je bilo, da se je tedaj nahaja- na Španskem zemlja v eno-
lo v blagajni K. S. K. J. nekako okrog 11 tisoč dolarjev. Na zadnji konvenciji tudi v Clevelandu pa se je čulo poročilo, ki je segalo daleč nad en milijon. Med drugim je tudi navajal, koliko je naša mati K. S. K. J. storila že dobrega. Izplačala je že blizu 2 milijona in 100 tisoč dolarjev
mer ziblje, ter povzroča veliko škode. Neka koča se je premaknila za 20(J metrov, o-stala pa je nepoškodovana.
— Na 324 East 116 cesti v Chicagi je imel Paul Stan-kus star 41 let družbo lomilcev prohibicijske postave. Ko pa je zmanjkalo tekočine se poda Stankus v klet, da pri-
tere, ko je videla kakšen dom je preskrbel "sebi" in otroku.
lo delovanje tedanjih načelni-, ni stranki. Vodja društva je kov splitskega Narodnega dr. Trumbič, ki pa nima pra-veča, ki se niso hoteli ukloni-»vega naslednika ne v Splitu in ti vladi zagrebškega "Narod-• v Dalmaciji. Dalmatinski nega veča ker so upali, da i Hrvati, izvzemši Hrvat, puč-jih bo Belgrad mnogo bolj ko stranko, nimajo nikakih iz-
Morate si misliti žalost ma- J'"	8 V U K ""'J,ko stranko, nimajo nikakih
re, ko je videla kakšen dom na8rr,ad" " nj.hovo zvestobo razitih političnih osebnosti.
in uaanost KaKor pa Zagreb. Radič med inteligenco nima
_o__J'm v p™	zf to' pristašev. Med inteligenco pa
PROFESIONALNI VLOMIL- ^staneJ° na krmil» tudi po zopet ni ljudi, ki bi delali za
smrtnine, kar je mnogo poma- nese še pijače, na stopnicah
galo marsikateri vdovi in siroti. Ob koncu svojega navdušenega govora je želel K. S. K. Jeplnoti najlepši vspeh in mnogo napredka. Njegovemu govoru je sledilo dolgotrajno ploskanje.
G. župnik je nato omenil občinstvu, da so posetili to slavnost tudi trije gostje iz Chicage, Mr. Martin Kreme-sec, Mr. John Jerich in Mr. M. Kremesec ml. Pozival je k besedi II. adzornika K. S. K. Jednote John Jericha iz Chicage, ki je nastopil živahno pozdravljen od občinstva.
(Dalje prih.) -o-
se mu je pa spodrsnilo, zgubil je ravnotežje ter z zlomljenem tilnikom obležal mrtev.
—	Iz Pariza se poroča, da so imeli na čast Wilsonu veliko prireditev, na kateri se je govorilo o Wilsonu in njegovih idejah. Prireditev je bila povodom sedem letnice napovedi vojne po Ameriki pod prezidentom Wilsonom. Prirejene so bile velike ovacije.
—	Nasprotno zgornjemu poročilu se pa poroča iz Genove Italija, da povodom se-demletnice vstopa Amerike v vojno se neka cesta v Genovi, ki se je dosedaj imenovala, po prezidentu Wilsonu premeni, po fašistu Bonservizi-ju, ki je
f	ujedinjenju.
-^j-i* j * j	»r v svojih upih pa so se brid-
predrl, dve stene da so prish|ko varaH Srbijanci SQ jih reg
do draguljev.	, nekaj čaga pustm na
Empire Jewlery store na brez ozira na to, če to škodu-649 North Clark cesti v Chi- je upravi ali koristi. Srbijan-cagi je bilo prizorišče drzne- ci seveda sprva niso imeli do-ga vloma.	. volj uradništva na razpolago
Predrli so skozi klet dve za Dalmacijo — Zagreb bi ga stene, znali so se ogniti var- bil imel — toda kasneje, ko stvene napeljave proti vlo- so se Srbijanci čutili dovolj
—	Iz Laporte, Ind. poročajo. da so bile v teku dveh ted-| bil kakor se je že poročalo u-nih tri smrtne obsodbe raz-j mor jen v Parizu.
_	______________ glašene v Porters county. Zad-1 Lookos jim je neopaženo
Naj nam pokažejo nasprotni- nia obsodba je nad nekim sledil in videl, da so vsi tri-
Trevine Stankovič, kateri je je vstopili v neki kine, takoj umoril in oropal Peter Piar- obvesti policijo katera jih je cha v Gary.	spravila na varno. -
—	Iz Cambridge, Mass. po- — Bavarija je volila proti
ki koliko svojih šol imajo ? Naša mladina govori lepo materinščino in da jo govori, da se jo je naučila gre kredit na-katoliškim šolam, katere ii sezidali! Ali morejo iga pokazati nasprot-Lo svojo mladino o-
ročajo, da je najstarejši college halo v Ameriki poškodoval požar. Haila je bila sezidana v letu 1720.
rdečkarjem in socialistom. Socialisti so zgubili 50 odstotkov svojih prejšnih volilcev. Zmagujejo monarhisti.
milcem, razstrelili vrata blagajne ter si prilastili za $50.-000 vrednosti v draguljah. Po iznovedi Herman Cohn-a administratorja trgovine posnemamo, da so roparji prezrli neki predalček, v kateremu je bilo $200. — v gotovini, v dijamantih pa v vrednosti $100.000.
-o-
—	Na Green & Van Buren cesti v Chicagi so trije zlikov-ci po osemnajst let v starosti napadli nekega Gustav Lookos iz 1350 W. Madison ceste, mu pobrali tri in dvajset dolarjev gotovine in uro v vrednosti $150.00.
—	Iz Milana poročajo, da je Mussolini zmagal pri volit-
močne, so svoje zveste služabnike nagradili po zaslugi. Danes je v Dalmaciji že veliko število nekvalificiranih sr-bijanskih uradnikov, če prav ne toliko kakor v Bosni. Um-ljivo je, da so vsi ti "privan-dranci" sami radikali, deloma radikali že od nekdaj, še več pa jih je novopečenih. Tudi Dalmatincev je že mnogo med njimi, zlasti pripadniki tako-zvanih "sedmih bander." To menjavanje političnih struj bi se dalo mogoče tolmačiti z laškim vplivom, mogoče pa je tudi posledica vročega južnega temperamenta. Okolnost, da so skoro vsi uradni predstojniki. radikali, pa Dalmatincev še ne bi tako jezila kot vah z veliko večino. Kolikor jih jezi dejstvo, da Srbijanci se do sedaj da ugotoviti, dru-l čimdaljebolj odpuščajo iz sluge tri stranke niso niti dvajset! žbe kvalificirane dalmatinske odstotkov glasov dobile. uradnike, na njihova mesta pa — Iz Rima se poroča, da so prihajajo nekvalificirani Sr-volitve v Italiji mirno noteklebijanci. Tako n. pr. so odpu-vendar po poročilu iz Rima od stili skrajno sposobnega po-6. aorila posnemamo, da so v štenega ravnatelja g. Copa, mestu Tivoli ubili enega volil- ki je imel polno fakultetno iz-ea, kakor tudi osem*nadalj- obrazbo in vse strokovne izpi-nih ranili v drugih mestih. te, na njegovo mesto pa so po-
__ _______
_ ^.........
I "4-V: -
kmete. Tista struj a med hrvatsko inteligenco, ki trdi danes, da je za Radiča, Radiča in njegovega delovanja sploh ne pozna. Še pred nekaj meseci so Radiča silno napadali (Dalje na 4. strani.)
DENARNE POŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, itd.
Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah se bile včeraj sledeče:
Skupno s poštnino:
500 — Din.........$ 6 90
1,000 — Din.........$ 13.45
2,500 — Din.........$ 33.50
5,000 — Din.........$ 66.50
10,000 — Din.........$132.00
100 — Lir.........$ 5.10
200 — Lir.........$ 9.85
500 — Lir.........$ 23.75
1,000 — Lir.........$ 46.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. in 'nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja častokrat menja ,dostikrat docela nepričakovano, je absolutne nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmeme denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJSEK & CESARK
70—9th AVE., NEW YORK CITY.
i ... »i___
EDINOST
{UNITY)
Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday.
— Published bv: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, EL
__Telephone : Canal 0098._
_Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ........... ....$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2-50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00
For United States per half year..............$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 _"__For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50
Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doposlani na uredništvo pravočasno in moreio biti preieti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise bre* podpisa •e ne ozira.
Kadar se preselite sporočite natp takoj vaš NOVI naslov in poles tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo del*.
Entered as second clas matter October nth 1919. at Post Office at Chicago. IU.. under the act of March 3rd 1870.
Bulger, Pa. trpljenja bolečin zato pa ve-Kolikor je meni znano iz seli se v raju. Za teboj žalu-te naselbine še ni bilo dopisa je Tvoj ljubeči te soprog in v listu Edinosti. Res, da ni ve- hčerka in tudi mi vsi, ki smo liko naših rojakov tukaj, ven- te poznali. Duh Vaš ostane dar jih tudi več čita list Edi- med nami. Vi pa spite v Bo-nost. So tri družine in par sa- |gu mirno v hladni zemlji do mostojnih. Več pa je Hrvatov srečnega svidenja nad zvezda-in drugih Slovanov. Na dru-'mi.
DR AVGUŠTIN JURETIč:
Krščanstvo in socializem.
H V
V	novejši, tako v krščanski kakor tudi v socialistični socialni literaturi — posebno v nemški — se zelo veliko razpravlja o odnosih med krščanstvom in socializmom. Kakor pa se je svojčas i na eni i na drugi strani mislilo, da je izključen vsak sporazum med enim in drugim, tako jih je danes že veliko in to na obeh straneh, ki mislijo, da se da oziroma, da se celo mora najti baza (podlaga) za sporazum, ker tiči v tem usoda človeštva. Prof. Plenge, kateri je napisal mnogo razprav <o izpremenitvi filozofske podlage socializma, pravi v svojem delu "Zur Vertiefung des Socialismus:" "Sporazum med krščanstvom in socializmom, po možnosti sinteza enega in drugega je neodklonljiva naloga sedanjega časa." S katoliške strani pa mu odgovarja Maks Scheler v "Hochlandu" 1919. sledeče: "Popolnoma izključen je vsak dvom, da bi z iz graditvijo sistema krščanskega socializma hoteli samo prikriti krščanski princip pod neke mameče in pri masah priljubljene krilatice. Vsekakor je zmiselno, da si tudi mi katoličani zastavimo vprašanja, ali naj tudi mi razmišljamo o "krščanskem socializmu" — danes, ko je na svetu postalo nekaj samo po sebi razumljivega, da bo socializem obče merilo ter da se samo še razpravlja o vrsti socializma. Ali se mar moremo mi katoliki kar enostavno odreči vsakemu sodelovanju pri procesu re-orientacije socialističnega miselnega sveta, ker sta baje krščanstvo in socializem dvoje nasprotij, ki se od vekomaj izključujeta.",
V	ostalem pa ima ideja krščanskega socializma močne protivnike med krščanskimi sociologi, pravta-ko kakor jih je tudi med socialisti zelo veliko, kateri menijo, da sta si socializem in krščanstvo eden proti drugemu kakor ogenj in voda — kakor je to rekel že Bebel. — Vpraša se torej sedaj, zakaj prav za prav gre, ko se govori o sporazumu med socializmom in krščanstvom?
Ko se danes piše in govori o socializmu, tedaj se pod tem navadno razumeva marksizem. In v resnici, med krščanstvom in marksizmom ni mostu. Toda marksizem je samo ena vrsta socializma in sam moderni socializem teži za osvoboditvijo od marksizma.
Marx in vsi socialistični teoretiki še dolgo po Marxu, so tolmačili vso zgodovino, vse kar eksistira in kar je z evolucijonistično-materialističnega stališča. Materija in evolucija — to sta dve večni stvari, vse drugo je nestalno, odvisno od evolucije materije. Verski in pravni pojmi, socialne in etične prilike v poedi-nih razdobjih so produkt ekonomskih prilik teh razdobij.
Proti takšnemu materialističnemu pojmovanju zgodovine nastopajo danes mnogi socialisti. Ti mu odrekajo znanstveni karakter; v njem vidijo ponižanje človeka in vzrok neplodnosti socializma,
Vzporedno s to kritiko današnje filozofske podloge socializma gre tudi kritika marksizma z ozirom na njegovo pojmovanje etike. Po Marxu je etika samo refleks ekonomskih prilik, iz tega vzroka on ne pozna nikakih nravnih, za vse obveznih zakonov; on ne pozna : ti moraš, ti ne smeš ostalih načel, katera bo vezala človeško vest. Če pa je to tako — vprašujejo današnji socialistični teoretiki Cohen, Max Adler, Renner in drugi — kako se more med socialisti sploh govoriti o moralni zavesti in dolžnosti?
(Dalje sledi.)
štvenem polju ni napredka zaznamovati, ker tukaj ni sedežev od društev, tukaj spadamo vsi v bližnjo naselbino Midway tam je dosti naših ljudi m imajo večinoma vsi svoje lične domačije, nekateri še celo vinograde, kjer trta še dosti povoljno obrodi. V tej okolici so sami premogorovi, ki pa seda.j zelo slabo obratujejo. Premog je visok od 3 do 5 čevljev na vrhu pa kamenja tudi ne manjka. Saj tistega smo že tako navajeni po teh luknjah, da bi še delati ne znali, ako bi ga prav nič ne bilo. Zasluži se pa tako, kakor povsod, ako je delo v polnem zamahu, eni več drugi manj zaslužijo. Organizirani smo vsi v U. S. M. W. of America.
Drevo je dobro, ali sad je piškav, stavke menda ne bo za
Poročevalec.
BuHl, Minn.
Po končni agitaciji za naročnino v Chisholmu sem 19. suše a se zglasil v Buhlski naselbini, kjer biva tudi več naših rojakov. Ustavil sem se pri dobri družini Mr. Kaife-ža. Tam so mi dali dobrega mladeniča na razpolago, ki mi je pokazal vse okrog živeče slovenske družine in mi pomagal na ta način do več novih naročnikov v naselbini, za-kar se mu prav iz srca lepo zahvalim. V tukajšni naselbini žive jako dobri rojaki, ki so mi šli povsod na roko in mi pomagali širiti katoliški tisek. Zahvalim se tudi prav lepo Mr. Terlepovi družini za postrežbo in pomoč pri agitaciji.
rok temu je bil, ker rojak ni bil pri nobenemu društvu. Ko bi bil član kakega društva, bi ga bilo društvo lepo spremilo h večnemu počitku in poskrbelo za njegov pogreb in njegovi ostali bi dobili denarno podporo. Torej rojaki, kateri še niste pri kakemu podpornemu društvu enemu ali drugemu, priporočam, da bi pristopili k K. S. K. Jednoti, ki je na najboljši podlagi in se lahko pri nji zavaruješ za poljubno svoto za več ali manj in ob času bolezni ali smrti boš preskrbljen in ne bo treba zate po hišah kolektat.
V kratkem času so bili tukaj .že trije taki slučaji, da so umrli rojaki, ne da bi bili pri kakem društvu in tudi niso nič denarja imeli, da bi jih bilo moč brez kolektanja o-krog rojakov pokopati. Zato še enkrat apelirani na vse tiste ki še niso pri nobenem društvu, da gotovo pristopijo h kakemu podpornemu društvu in se tako preskrbe za slučaj nesreče ali smrti. Končam in pri tem pozdravljam rojake širom Amerike, kakor tudi v stari domovini. Listu Edinosti pa želim obilo naročnikov in predplačnikov.
George Pavlakovič.
POLITIČEN PREGLED
NAJVEČJA MESTA NA ZEMLJI..
____________ Obenem najlepša hvala
tri leta, ali samo za regrat Mrs. Sterbenc naši vrli za-nabirati bomo imeli dosti ča- stopnici za pomoč in razna o-sa v teh treh letih.	krepčila.
Veselice in zabave radi po- z delom sre v tej naselbini sečamo, ako je kaj cvenka v Prav tako, kakor drugod. Pir-žepu, če ga ni, je pa nam ra- hov dosti, ker slišim pravi-do dolgčas, v takih slučajih si da kokoši prav dobro nese-
pa pomagamo, kakor si kate-]i° P° tem k**aju -
Pozdravljam vse buhlske rojake in rojakinje in želim
Nedavno je izšel na Dunaju v novi izdaji (za 1. 1924.) prof. Hickmannov "Geografsko - statistični univerzalni atlas" (predelal ga je Alojzij !Fischer). V njem so pregledno podani tudi podatki o sedanjih milijonskih mestih:
1.	New York. Veliki New York (Greater N. Y. ima po štetju iz 1. 1920. 8,431,000 prebivalcev na površini 3.-200 km. Mesto samo (površina 743 km) je imelo 5,620.-000 (jan. 1920.) 20. nov. 1921 pa že 5,752.000 prebivalcev, dočim jih je bilo 1. 1910. samo 4,766.881. Po pripadnosti je bilo 1. 1920. 4,225.000 inozem-cev, v Ameriki rojenih pa samo 1,165.000.
2.	London. London s predmestji (Greater London) je imel 19. jun. 1921. 7,476.108 prebivalcev (1. 1911. pa 7, 251.338) na površini 1.600 km. Mesto London, čegar o-kolišče (303 km) zavzema grofija London, je imelo takrat 4,483.249 prebivalcev (v aprilu 1911. 4,532.000, 1. 1901 4,536.267, 1. 1821. 1,379.000, 950.000 v 1. 1800 in 700.000 1. 1700.)
3.	Pariz. Veliki Pariz zavzema ves dep. Seine. Pri zadnjem ljudskem štetju (6. marca 1921.) je imel 4,412.000
480
Jugoslovanski odnošaji z Bolgarijo.
Bolgarski socialisti so od- prebivalcev na površini poslali na centralo druge so- km. Mesto samo (78 km) je ciahstične internacionale spo- imelo 2,906.000 prebivalcev, menico, v kateri naglašajo, za ig.000 oseb več kot 1. 1911. da se nahaja Bolgarija nepo- 4> Berlin. Veliki Berlin kot
sredno pred vojno akcijo od
nova "Mestna občina Ber-
n ve in zna.
Bela žena smrt nam ne pri-
^•Cia iCHrt sini L IleUIl ne prh	, . , , . .
zanaša. Izgubili smo iz naše vsem ve*el° Alelul°!
Leo Mladich pot zastopnik. -o-
srede za vedno soprogo spoštovanega rojaka Valentina Kos. Mrs. Margareta Kos je bolehala na ledvicah 4 tedne in je revica prestala grozne muke. Bila je v domači oskrbi pod nadzorstvom domačega zdravnika, kateri je tudi napravil operacijo na glavi, ki je bila neobhodno potrebna, ali ni imela pa zaželjenega vs-peha. Zdravnik jo je poslal v bolnišnico v Pittsburgh. Pa. kjer je pa že podlegla neznosnemu trpljenju četrti dan to je bilo 28. marca ob 11:40 zjutraj. Zatisnila je svoje trudne oči v starosti 51 let. Doma je bila iz Višnje gore na Dolenjskem, kjer zapušča enega brata in eno sestro. Pokren-čana je bila dvakrat s tolažili sv. vere v času mučne bolezni. Tukaj zapušča žalujočega soproga in eno hčerko, ki jo je pokojna neizmerno ljubila. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti 31. marca ob obilni udeležbi članov in članic društva, h kateremu je spadala. Pogreba se je udeležilo tudi mnogo drugih njenih znancev in prijateljev. Pogrebne obrede ie opravil domaČi g. župnik in pokopali so jo v Noblestown, Pa., kjer že veliko naših rojakov pričakuje vstajenje.
Pokojna je bila vesele narave in jako verna žena in zavedna Slovenka, kar znači, da je svojo hčerko naučila pisati in brati maternega jezika. To pa tako popolno, da bi človek ne vrjel, da je v Ameriki rojena. Čast taki materi. Takih mater je treba potem se ne bi bilo treba bati, da bo naša mladina utonila v angleškem morju v bodoči generaciji. Da je bila pokojna spoštovana in priljubljena od domačih in tujih ljudi, so pokazale simpatije pri obiskih, ko se je pokojna nahajala na mrtvaškem odru in številni venci, ki so ji bili položeni na krsto v zadnji pozdrav od številnih prijateljev in prijateljic in sprevod, katerega se je veliko Ipudi u-deležilo. Še celo tam iz dalj-
Denver, Colo.
Cenjeno uredništvo: — Večkrat sem se oglasil v nam priljubljenem listu Edinosti preteklo zimo in sem vedno poročal, da imamo lepo toplo vreme, kar je v resnici bilo. Od 1. marca pa do 1. aprila smo pa imeli jako mrzlo zimo. Ako je bil že en dan lep, potem je bilo zopet 10 dni jako mrzlih. Vsled tako spreminjajočega vremena, je tukaj dosti ljudi bolnih.
Dne 20. marca je bil pri nas Rev. Father Schiffrer iz Rock Springs, Wyo. Bili so pri nas osem dni. Naš g. župnik Rev. Judnič so pa šli v Leadville pomagat na 40-urno pobožnost. Odtam so šli v Rock Springs, Wyo. in so tam bili le tri dni in zaradi bolezni so se morali vrniti nazaj v Denver. Ka so dospeli domov so morali takoj v bolnišnico sv. Antona, kjer se nahajajo še sedaj in zdravje se jim že vrača. Še predno so šli g. župnik iz Denverja so bili hudo prehlajeni in ko so šli na visoki Leadville, kjer je oster zrak jih je zdelalo. Vsi fara-ni želimo in prosimo Boga, da bi kmalu popolnoma okrevali in se vrnili zdravi med nas.
V	začetku postnega časa smo imeli večerne službe božje trikrat na teden-v sredo, petek in nedeljo. Zdaj imamo sv. maše pa samo ob nedeljah, ker komaj za nedeljo dobimo angleškega gospoda za maševati. Tudi po tukajšnjih krajih duhovnikov primanjkuje.
Mrs. Angela Modic je tudi v bolnišnici sv. Antona. Morala se je podvreči težki operaciji, vendar kakor se sliši, se ji zdravje vrača in se bo v kratkem vrnila domov v krog svoje ljubljene družine.
V	Mercy bolnišnici leži bolan Marko Brozič, ki bo tudi
strani Jugoslavije, čeprav mo- ,. „ . .__,	. Q-.
»•o Tn	j i - j ^ , lin" je, imel na površini 874
ra Jugoslavija vedeti, da Bol- , . .	.
fro ■ •	0 „__, ' 0	km pri zadnjem štetju (8. ok-
ganja nima armade. Gre za , , .ft01 . 0 0j.0 Jn^ w
akcijo, ki je na las podobna to^ra 19,21"> 3'8f prebl"
zasedbi Poruhrja. Bolgarski!	^^A T ^n^"
socialisti so mnenja, da bi o- " 4,018.00. L. 1910. je
borožena akcija proti Bolga- ^^t^ Sam°
riji imela težke posledice za ?S0:44* ^'u^nnn0 mir na Balkanu. Zato morajo|™el? <L	l,963 000 pre-
bolgarski socialisti proti vsa-' ^l^Z' B' oktobra 1919- *>a ki taki oboroženi akciji od- fl.902.o09. ločno protestirati, zlasti v tre-! 5' Chlca*°- (Zdruz. Drz.) nutku, ko se pripravlja an- Na P°vršini 408 km je bilo 1.
v najkrajšem času okreval
_____ Bolnih je še več drugih ljudi,
nega Forestcitija so prišli Mr. ki se zdravijo doma.
Anton Kos in Mrs. Josephina Dušak in položili na njeno krsto venec v znak spoštovanja in zadnjega pozdrava. Da prestala si ta krivični svet blaga mati. Izpila si kupo grenkega
Te dni je tukaj preminul rojak Župec. Da so ga mogli primerno pokopati so morali nekateri kolektati okrog rojakom, da so ga zamogli spraviti k večnemu počitku. Vz-
gleška delavska vlada na to, da vzpostavi med narodi pravi mir.
-o-
Duh angleškega parlamenta.
5 Dr. Georg Tugendhat piše v nekem eseju iz Londona v "N. Fr. P." od 16. marca med drugim: "Največ se citira v house of commons (nižja zbornica) sin nazaretskega tesarja . . . Toda četudi govorijo " (labouristi) o Kristusovi dobroti, njihovo srce in nade so pri besedah zadnje sodbe. Oni ne vidijo sicer rdeče, ampak gledajo vse preveč v luči apokalipse ^ . To je značilno za delavsko stranko, pa za angleško javno življenje, ki je vse celo prežeto od duha religioznosti, sploh. Kar se tiče labouristov, jemljejo kakor svojčas antianglikanski sektanti, svoje dokaze prot mamonizmu in argumente za boljši družabni red iz pisma. Saj je velik del poslancev delavske stranke laičnih pridigarjev svobodno-protefctant-skih cerkva."
Amerika in Italija.
Morgan namerava vložiti velik kapital v italijanska vodna električna podjetja v zgornji Italiji.. To kaže na to, da bodo morali Italijani v zu-nanje-političnem oziru slejko-prej plavati v anglo-ameriških vodah in nekoliko krotiti svoj imperializem.
Prvi ženski poslanik.
Sovjetska vlada je imenovala za svojega poslanika v Te-heramu gospo Kolontaj. To je nedvomno prvi slučaj v zgodovini diplomacije, da je bila ženska imenovana za oficiel-nega zastopnika kake vlade v inozemstvu. Gospa Kolontaj je sicer že doslej zastopala sovjetsko Rusijo na Norveškem, vendar pa še ni imela značaja oficielnega poslanika.
1920. 2,701.705 prebivalcev (1. 1915. 2,447.845, 1. 1910. pa 2,185.283). S predmestji je imelo 1. 1922. 3,100.00 prebivalcev.
6.	Tokio. Glavno mesto Japonskega cesarstva je imelo 1. oktobra 1920. 2,173.162 prebivalcev, 1. oktobra 1922. pa 2,304.000. Potres (1. septembra 1923.) je uničil v mestu okrog 316.000 hiš (vseh je bilo 440.548) in prebivalstvo se je v enem mesecu znižalo na 1,250.000. Pri štetju 31. decembra 1909. je imelo to mesto 2,186.079 prebivalcev.
7.	Philadelphia (Združ. Države). To ljudsko središče je imelo 1. 1920. 1,952.250 prebivalcev, mesto samo pa (329 km) 1,823.779, 1. 1910. pa le 1,549.008 prebivalcev.
8.	Dunaj je nazadoval. Ljudsko štetje (31. januarja 1920.) je naštelo 1,841.326 o-seb v primeri z 2,051.498 v 1. 1910. Koncem 1. 1923. so cenili prebivalstvo Dunaja (278 km., na 1,865.000 oseb.
9.	Buenos Aires, glavno mesto Argentine v Juži Ameriki, je imelo l._ 1922. že nad 2 milijona prebivalcev. Nenavadni napredek tega mesta se kaže v tem, da je imelo 1. 1895. 663.854 prebivalcev.
-o-
Italijanski duhovnik stoletnik.
V Revigliascu pri Turinu je 22. m. m. praznoval stoletnico svojega rojstva don Ore-ste Perogalli. Mož je še popolnoma svež na duhu in telesu, ima izvrsten spomin in se živo zanima za vse javne dnevne dogodke. Don Perogalli je mnogo let deloval v šoli kot učitelj, a še pred dve-mi leti je začel pisati delo o razmerju med Platonovo filozofijo in krščanskim naukom. Sv. Oče je stoletnemu starčku-duhovniku poslal svojo grafijo z lastnoročnim pof tilom.

IV.
CIVILNI ZAKON. Dr. Jan. Fabijan.
Ločitev Cerkve od države! To je navadno ena izmed prvih točk na programu veri in katoliški Cerkvi sovražnih državnikov. Kot prvo svojo nalogo in dolžnost smatrajo, kakor hitro dobe krmilo države v svojo oblast, da izkušajo državo "osamosvojiti," izločiti vpliv Cerkve, oddeliti in zarisati Cerkvi delokrog, v katerem sme še živeti in širiti svoje delovanje,i potegniti hočejo demarkacijsko črto, katere ne sme prestopiti. Posebno zakon in pa šolo izkušajo vedno kolikor mogoče hitro razkristjaniti. Cerkvi vzamejo pravico, da bi odločevala o teh stvareh, vzamejo zakon In šolo popolnoma pod državno nadzorstvo, urejajo jih po postavah, ki se ne zmenijo za nobene božje postave in ne priznajo nobene pravice Cerkve. Svoje naredbe pa navadno izkušajo utemeljevati in omiliti in zakriti krivic-nost, ki jih te vsebujejo. Zato je nujno, da katoličani vedno jasno spoznajo in pregledajo pravi značaj takih postav, da morejo načelno dobro presoditi njihovo upravičenost ali krivičnost, vrednost ali pa pogubnost in se potem tudi na pravi niacin boriti proti njim.
Zato naj služi tudi ta razprava o civilnem zakonu. V Nemški Avstriji so letos sqci-alni demokratje hoteli že izvesti civilni zakon in razporo-ko. Dovolj je bilo še krščanskih poslancev in so preprečili. Tudi pri nas jih je nekaj, ki mislijo, da moderna doba zahteva novih postav o zakonu.
1. Kaj je civilni zakon.
Bistvo civilnega zakona bomo lažje spoznali, če si pred-očimo stališče, ki ga je pri nas zavzemala državna oblast nasproti zakramentu sv. zakona. Vsak izmed nas ve, kako je bilo in je sedaj še. Če sta se hotela fant in dekle poročiti, sta to naznanila župniku. On ju je okli?al v cerkvi, če je obstojal proti njiju zakonski zvezi zadržek, je pisal na ordinariat po spregled zadržka. Poroka se vrši v cerkvi, pred duhovnikom izjavita ženin in nevesta, da se vzameta v zakon in si obljubita zvestobo do smrti. Zakon je bil tako veljavno sklenjen, fant in dekle sta bila mož in žena. Državna oblast je zakon, sklenjen po cerkvenih postavah, priznala. Pač je bilo treba naznaniti to glavarstvu ali hoditi okrog sodnije, notarja ali vojaške komande, vendar ne zato, da tam skleneta zakon, ampak samo zato, da so bile urejene zadeve dote ali vojaščine ali kake druge stvari, in da je sploh svetna gosposka izvedela o novem zakonu. Glede veljavnosti zakona
pa je rekla: Za katoličane je tisti zakon veljaven, ki je sklenjen pred cerkveno oblastjo in po cerkvenih postavah.
Kaj pa je civilni zakon? Državna oblast še spomni in izvede: država se loči od Cerkve, v državne zadeve se Cerkev ne sme vtikati, nanje ne sme vplivati. Dobro! Fant in dekle sta člana države. Zakon je tudi nekaj posebno važnega za državo. Zato bo država urejala s svojimi postavami tudi zakonsko zvezo, ona bo določala, če se smeta fant in dekle poročiti, in le zakon, ki ga prizna država, je pravi zakon; državna oblast tudi določuje zadržke, ki o-vira j o veljavnost zakona, o-na jih spregleda, sodnija razsoja, če je kaka zveza res zakon, ali ne, Poročiti se pa morata pred okrajnim glavarjem ali pa pred kakim drugim u-radnikom, ki zastopa državo. Če se tako zgodi, je zakon veljaven. Lahko gresta ženin in nevesta tudi k duhovniku, tega jim ne branimo, država se ne meni za zakon pred duhovnikom, zanjo je merodajen le zakon, sklenjen pred uradnikom in po državnih postavah. Če bi bila torej vojak Janez in nevesta Micka danes poročena v cerkvi, in bi po našem popolnem prepričanju bila mož in žena, bi pa pri okrajnem glavarstvu mislili čisto drugače: Žena še nima nobene pravice do vojaške podpore in če mož umrje, ne dobi nobene pokojnine. Zakon še ni veljaven, dokler se pred državno oblastjo ne poročita, nista mož in žena. Če bi pa obratno bila fant in dekle danes poročena civilno in šele čez 14 dni cerkveno, država bi vendar rekla: teh 14 dni sta bila vidva že mož in žena. Kar je pri civilni poroki najbolj važno, je to: ravna se popolnoma po državnih postavah. Pojasnimo z zgledom! -Po cerkvenih postavah se duhovnik ali i pa redovnik, redovnica s slovesnimi obljubami ne sme in ne more veljavno poročiti, tudi če pusti svoj poklic in odpade. Kjer je država sovražna katoliški Cerkvi, tega zadržka ni sprejela v svoje postave o zakonu. Če bi se tak odpadnik hotel poročiti, bi država to dovolila in njegov zakon priznala. Po njenih postavah bi bila taka zveza pravi zakon. Ali drug zgled! Po božji postavi je zakon do smrti enega zakonskih nerazdru-žljiv, nobeden izmed poročenih ne more skleniti veljavnega zakona z drugo osebo. To bi bilo navadno prešestvo. Državna postava pa bi dovolila razporoko. Tako bi se tudi katoličan lahko ločil in civilno nanovo poročil, država bi rekla: zakon je veljaven.
(Dalje sledi.)
VELIKONOČNE RAZGLEDNICE ®
dobite pri nas, različne nabožne slike v barvah, cena 30c dz.
Imamo tudi veliko zalogo krasnik velikonočnih podobic, paketi po 100 komadov, cene: 75c, $1, $1.25, $1.50. Fine, z zlato obrezo po 50c dz.
DVA NOVA SLOVENSKA MOLITVENIKA
1)	"Pri Jezusu" molitvenik za obiskovanje presv. Evharistije, male žepne oblike, usnje, zlata obrežna, cena 80c.
2)	"Zveza ljubezni" molitvenik posvešen češ-čenju presv. Srca Jezusovega, vezan v usnje, zlata obreza, cena 75c.
Velika zaloga molitvenikov, slovenskih in angleških, vsakovrstnih, devocidhalij.
Največja slovenska knjigarna v Ameriki. Pišite po naš cenik.
EDINOST, 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL.
"Prmej kuš, kak pa dons' lep zgledajo mister redahter. Tko ste pa naštrekan, d b vas kar v škatulco uteknu pa tko-le kakšn primadon pokazu. Sapramiš vendr, le kuga tuhtate, d se tku štrekate. Gotov mislte, da se bo vas ktera pr-jela. Vse to štrekanje ne bo neč pomagal. Vi mate za take stvari eno posebno naturu. Samo v post pa v advent se žente, k pride pa ta prav čas, v katerm žihr človk človeka vzame, pa vas nikjer ni."
"No Pavle, le nikar se mi ne smeji, ali si ti kaj boljši?"
"Prmej zeks in auf škrnecl, z menoj je pa mal drgač, k zvam. Jest mam pa suje Idi, k jeh murm podpirat in za nje skrbet. Kaj vi k ste sam, kamr greste gre vse z vam, glava, roke in noge vas pa nosjo. Z menoj je pa mal drgač. V Najork imam za skrbet za mu j ga brata Petra. Od časa do časa ga v krezi haus potegnejo, de mu pamet lištimajo in tu košt pa gel d majn libr frend!
Vejo frštant mujga brata Petra že precej časa ni v do-brm stanj. Ta bolezen se ga drži od takrat k je an židovsk mazač pred več let vaglašu v Zeksarjavh cajtengah, de zna človek frštant porihtat. Pe-trčk pa rejs k še nkol pravga frštanta mu nej, je pa reku, kaj k be se dav jest vapare-rat tejmu kunštnem dohtarji, Oča Zeksar. so djal, kar brž se dej, de boš ime v bulšo pamet. In Petr je bugav očeta in šu. Kaku ga je rihtav m nej še en kul puvedav. Ampak od tisga cajta ni biv še prav pr ta pravm briht. Zeksar-jev oča so djal vab an prilk, k sm jeh prašu, če kej vedo kaku in kaj je dohtar z njim naredu, pa so reki, de so bli tokal z dohtarjtem in de je djav, kuga zludja mu nej pa porihtam, k neč nejma v svoj betic. K sm odšraufav negov kebič, sm najdu notr pajčav-no. Mal sm mu kebič odznotraj aklinav pa je blu, druzga pa nej sm mogu naredt, k nej blu kje. Od tistega cajta pa
nej neč več prov pr ta pravm briht. Zadnč so djal oča Zeksar, de včas, k je sam v ofic de kar skače pa o nek Maričk gavari. Tu je vejste zarad tiste Maričke, k b biv mogu zadnč k mal v špehkamro zarad nje. Zeksar j ev oča so pa vendr bli sprosil pa jest z njim, de kajon prfrcan nej v kejho šu. Zapovedal pa sa nam, de smo mu mogl torbo kupt in smo je mogl navezat vsak dan za termin dvejh mescu. Vidte take sitnost mam jest, pa pravte, de nejb se še važenu. Potm neb mogu zde-lavat. Potm ne b mogu na Ptrčka taku le včas povačat. Naj ga je treba zmeraj vačat. Oča Zeksar so m povedal, de je zadnč atu dnar pabrat pa jet kupet neke delnice. Tako so mu dišale de kej so djal o-če. Zdej je mal bulš. Zatu sm pršu za par dni v Čekago; ampak bojim se pa le, de ga nab spet kaj začelo trkat. Pasebnu kdr je povna luna je velka nevarnost. Tako paskakuje prfrcan Petr, de ga je še treba včas prvezat. Vidte mister redahter in pod takšnim vakul-ščnam se nej človk pa važe-ni. Nekakr nej moč pa nej moč. Taku vidte. Zdej je bom pa mahnu v tak kraj, de me ne boste z lepa najdli. V Mi-šigan grem regrat naberat. Ga bom naredu en par ba-riglc. Tam v Mišigan je dost regrata mi je sporoču muj pr-jatu tamkaj iz Kutberja, pa ga bova nabrala, de ga bova potm lahko cejl let stiskala. Vejste jest sm s tacga kraja dama, k trta raste in takule prav rad učaseh kakšnmu glažk na dnu pagledam. Pol pa taku dobr filam, de b vse preangav. No pa kaj bom to prav, zdej ga grem najrpvo nardet par bariglc. Potem pa, če boste kej prida se vabna-šal zna na kakšen glašk ali pa dva pa še vas puvabt
Vas Pavle.
— Ko pridobiš novega naročnika na katoliški list, položiš s tem kamen na obram-beni zid svoje vere.
NAZNANILO IN PRIPORO CILO.
Vsem našim cenjenim naročnikom, dobrotnikom in pri jateljem listov Edinost in Avt Maria v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za lista, kakor tudi za • oglase, naročila za knjige in vse, ki je v zvezi z našim podjetjem.
Ker se Mr. Mladich trud) za tako plemenito stvar, kakor je razširjenje dobrega ka toliškega tiska, prosimo vst naše naročnike, prijatelje ni dobrotnike, da mu gredo na roko in pomagajo, kar je \ njih moči, da se katoliški listi zanesejo v sleherno slovenske hišo v vsaki slovenski našel bini. Rojaki pomagajte širiti katoliški tisek! Uprava Edinosti in Ave Maris
Razdor v češki "narodni" cerkvi.
Razdor ov češki "narodni" cerkvi se je poostril, odkar je bil Pavlik-Gorazd od srbskega patriarha posvečen za škofa. Lansko leto se je sklenilo kratko premirje. Dozdevalo se je, da bo na Moravskem ohranil večino Pavlik-Garazd, na Češkem pa dr. Farsky. Letos pa se je nanovo razvnel boj, strastnejši nego kdaj prej. Farsky prireja shode na Moravskem in s silovito brezobzirnostjo napada Pavlika. Pavliku in njegovim pristašem očita polovičarstvo in oportu-nizem. Dne 8. marca je Farsky v Olomucu proti pristašem Pavlika zaklical: "Kdor hoče biti pravoslaven, naj gre ven in naj ne maže češke cerkve." Proti katoliškim odpadlim duhovnikom je izjavil, da ne bo prej miru, dokler ne umrje poslednji rimski rabelj, ki v češki cerkvi iščejo samo kruha. V češki "narodni cerkvi so se zbrali po večini brezverci, ki bi svojo nevero radi še nekoliko zakrivali in tolažili z vnanjimi obredi. Verjetno je, da bo brezverska struj a dr. Farskega zmagala tudi na Moravskem in da bo "pravo-
NE VZNEMIRJAJTE SE!
Joseph Triner Company je prejela od Časa do časa pritožbe, da se je nahajala gošča na dnu steklenic Trinerje-vega zdravilno grenkega vina. Po skrbnem in trudapol-nem znanstvenem in kemičnem preiskovanju so izdelo-vatelji te slovite želodčne to-nike pronašli, da so ti mali delci gošče samo mali vinski kamenčki. Trinerjevo zdravilno grenko vino vsebuje tako-zvano cascara savrada in druga grenka zelišča in koreninice ter rdeče vino. Samo dobro staro vino rabi Joseph Triner Company in ta gošča je dokaz, da izdelovalci rabijo e-dino dober materij al. Ne vzne mirjajte se, kakovost in učinkovitost Trinerjevega zdravilno grenkega vina ni zmanjšana vsled te gošče, ki je popolnoma neškodljiva! Hranite Trinerjevo zdravilno grenko vino v enakomerni temperaturi in ne postavljajte ga v hladne shrambe! Na to zdravilno se lahko zanesete v takih slučajih, kot je slab tek, zaprtje, glavobol, plin v črevih. Njegova slovitost zadnjih 34 let je najboljša garancija. Če ga ne morete dobiti v svoji so-sedščini, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111.
slavni" Pavlik-Gorazd ostal brez ovčic. Agitacija škofa Dositeja na stroške naše države ne bo prinesla koristi niti pravoslavju niti srbski politiki.
—	Mrs. Jennie Nakwas, o katteri smo poročali, da je streljala z revolverjem v namenu preplašiti svojega soproga, zadela pa sebe, je v nedeljo 6. aprila v St. Ann's bolnišnici umrla.
—	Dva oborožena bandita, katera sta hotela vršiti svoj posel v Southern hotelu na 315 W. 16. cesti v Chicagi, sta bila po hotelskemu kler-jku kateri je nenadoma oddal ^en strel, pregnana.
Cene stanovanj v Budimpešti.
Vsled padca ogrske krone je vlada dovolila, da se zvišajo cene stanovanj na 420-kratno cono iz 1. 1917. S 1. majem pa se bodo zvišale cene na 240-kratno višino iz leta 1917. Vlada namerava stanovanjske cene urediti tako, da se bo plačevalo 1. novembra t. 1. polovico predvojne najemnine (v zlatu). Vsled teh poviškov pa bo morala vlada tudi svojim uslužbencem prejemke primerno zvišati.
VJSK BOLUJtLNfi ŽENSKE
MUKALA 151 XO CITATI CITAJTifi TO KUT STJS ZDKAVL
Vsaka	tipi vec ui manj na tem
<vtia v wv..lu kat i j en ju m nam je dobro a umu Kiuike irik. oicer pa lil po« ucouo, ua i)tciiM».jo	ta trpljenja tue-
aecno v svojem življenju, na imijone čeumiL at zna danes te ujjluu tega trpljenja ia to »situ cejfJt, Ker Vcuu juuutue zuiaviia mota-jo jemau. da jim pomaga. Imo ten &uravU je i^A^. viUutt lUUt., katerega U-kiva iniijone kiuk m na tisoče zdravnikov pripisuje to zuravilo za zensae vsa K. dan v teiu. i^axvibar u>mp. je pravo zdravilo u ženske. Ki drži mrtvaško znamenje od vrat | vase hiše p reč in ohrani marsikatero Žensko pred zoravniš&im nožem in operacijami. [ uzdravlja ženske pred raznimi boleznimi in ojacuje njih zdravje, i vibur tump, j« izooljsal stanje že marsikatere ženske slabosti in bolezni. Vsaka bolezen, ki se pojavi pri ženskah kajpak pusti več ali manj svoja znamenja. Zbledeli obraz, oslabia obliko života, povzroča jezo. vas oslabi in na* pravi stare predno je čas zato. Kdo sploh : noče biti stara ovela grdo izgledajoča žen-saa T Njeno življenje je potem navadna revi« čina. Lrfutvibur Com p. je zdravilo za te&> ske periodične bolezni.
Te bi morale jemati to zdravilo ako imate neredno perilo, oslabelost, omedlevioo. bolečine, zjjubo slasti do jedil, bledavost. bolečine na obistih, mrzle roke in nose, mru po života, vzdisranje v grlu, omotico, slabe delujoče srce, bolečine okrog srca, nervaa« nost. kronični glavobol, polazke in bolečine v želodcu, bolečine v križu in med ra* mairJL .slabo prebavo, bolečine pri odtekanju vode, vročico na notranjih organih, z gubo spanca, srbečico, zaprtnico, bolečine t udih, zgubo pomina, bolečine v nogah, me-lankoholika, in splošno oslabelost. Naročite si dobrega zdravila, ki je slavno med ženskami in hvaležna bodete dnevu ko ste opazila ta oglas. V treh kritičnih periodah ženskega življenja, do rast v dekliško dobo. žensko dobo še posebno ob nosečnosti in pri takozvani spremembi ženskega Življenja. Laxvibur Com p. za ženske bolezni ja neprecenljive vrednosti.
Oovolj Lax v i bur Comp. zdravila za zdravljenje stane le $10.48 je pa vredno milijone za bolnice, se vam paslje po sprejema de* narja v priporočenem pismu ali Honey order poslan v pismu. Naslov LAMECO LABORATORY, 365 Laxal Bid., Box 963. Pittsburgh. Pa. Zavarovalnina zavoja 25c. po— bej. (Opomba: Vsa korespondenca ostane tajna.)	(4-9.-6-«.)

I NEKAJ POSEBNEGA
g bo slavnostna številka EDINOSTI, katero bomo izdali o priliki

| Vaše stroje naj goni j a motorji ! " Svetite z "Mezda" svetilkami!
Mi imamo zastopstvo za znane najboljše "Wagners in General Electric" motorje. — Pišite nam ako potrebujete kake pomoči glede motorjev, mi vam bomo pomagali.
Mi prodajamo tudi najboljše "Edison Mezda e-lektrične svetilke," ki jih lahko porabite za vsak slučaj. Pišite nam po cenik, ki ga pošljemo brezplačno.
FIDELITY ELECTRIC C0.
FRANK SCHONTA, lastnik. 2049 West 22nd Street,	Chicago, I1L
Pošiljamo blago tudi izven Chicage. Pišite po naš cenik.
a
. 'lili " - -


I 30-LETNICE K, S- K, J,
I Ta številka bo obenem slavnostna VELIKONOČNA ŠTEVILKA. Bo največja slavnostna številka, ki smo jo dosedaj še kdaj izdali. Uredništvo "EDINOSTI" je pridno na delu, da nabere kolikor mogoče zgodovinskih podatkov o naši slavni K. S. K. Jednoti.
V tej številki bodo objavljeni objektivni podučili delavski, gospodarski in politični članki. .Poleg drugega bo tudi več lepih zanimivih velikonočnih povesti. Ta številka bo vredna, da jo bo shranil vsakdo. Ker bomo te slavnostne številke tiskali več kot navadno bomo računali za ekstro posamezne številke tako le:
Posamezni iztis ......................................10c
10 iztisov..............................................$1.00
. 25 iztisov..............................................$2.25
50 iztisov..............................................$4.00
100 iztisov.............................................$7.50
200 iztisov............................................$16.00
Vsak posameznik ako le more naj si naroči, kolikor more "ekstra" številk te izdaje. Gotovo jo naročite za svoje domače, prijatelje ali znance za v stari kraj. Kdor hoče mu jo pošljemo za v stari kraj mi. Pošlje naj poleg svote za slavnostno številko še 2c. za poštnino za vsako številko.
Zlasti priporočamo katoliškim društvam, da naroče za svoje člane kolikor izstisov morejo, Širimo vsi dober katoliiki ti" sek!	-™
naroČila za ekstra Številke slavnostne
izdaje edinosti bomo sprejemali do 12. aprila, katero pošljite na:
EDINOST
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.






ZVONARJEVA HČI.
POVEST.
Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.
Utrujeno in žalostno je prekinila žena njegovo mrzlo modrovanje: "Ne zastopim te, oče! Ali nimaš prav nič razsodnosti? Ali ti naša sveta vera ni nič mar? Kaj pa pomagajo kupi denarja, če ni v družini božjega blagoslova? In v mešanih zakonih je doma razprtija, — pa najini vnuki luterani ? Ne, ne! Ne morem in ne pustim! Rajši naj se uniči vsa obrt in Rozika naj rajši umrje . .
Uboga žena je v stiski zaplakala. Njeno že leta bolno srce ji je burno utripalo v prsih tako, da je morala sesti in je komaj lovila sapo. Naglo si je odvezala ruto za vratom. Mož ji je hitel na pomoč in jo proseč tolažil:
"Umiri se, mati, saj se bo morebiti drugače obrnilo. Henrik bo ostal vseeno v obrti, Če tudi ne vzame Rozike."
"Kako moreš tako govoriti, oče?" ga žena naglo pre-ne. "To bi bila vedna nevarnost za oba mlada človeka. Ta stvar se mora končati. Rozika naj gre z doma, Če bo pomočnik ostal. Poslala jo bom k svoji sestri Reziki, kjer ni protestantov. Tam bo sčasoma pozabila na Henrika."
Utrujena se je naslonila na pisano blazino. Mesec je obseval njeno smrtnoutrujeno, preplašeno obličje.
Zvonar se je ozrl na svojo ženo in strah za njeno življenje mu je stiskal srce.
"Vse naj se naredi tako, kakor želiš, Marija. Samo pri tem ostanem, da stopi Henrik v naše podjetje. Zadevo z Rozika uredi ti sama, ne bom ti metal kamenja na pot," je dejal in pristavil mehko: "Samo pretrda ne bodi z otrokom, saj ji je že tako hudo dovolj."
Mesec je izginil za mestnim obzidjem. Crnotemna noč je legla na zvonarjevo hišo. Težko ženino dihanje je postajalo vedno tišje. — Prvi jutranji solnčni žarek je posvetil na sklenjeni roki, pohitel proti obrazu in se čudil blagodejnemu miru, ki je ublažil to, včeraj tako mukopolno obličje. Ena sama noč je izbrisala vso zemeljsko muko iz potrtega materinskega obličja.
Krik in glasen jok se je razlegal po hiši in dvorišču, ko je beli dan naznanil očetu, sinu in hčeri gospodinjino in materino smrt ... Z	3. "Čudaški učenik."
Zadaj za gorami v luteranski vasici je stanoval v najstarejši hiši postaren, samotarski možiček "čudaški učenik," kakor so mu rekli hudobni ljudje. Dolga leta je sukal zdaj tu, zdaj tam leskovko med razposajenimi vaškimi paglavci in porednimi učenkami, pa povsod, kjer je u-čiteljeval, se ga je držal gori omenjeni priimek. Njemu enakega bi težko dobil. Mesto pohištva, postelje in mize je prevažal s seboj orodje za delavnico: ostružnico, šesti-la, solnčno uro, trinožnik, bakren kotliček, rudninske kepe, papirnate zvitke, knjige in zvezke — cele zaboje polno. Najbolj čudno pa je bilo to, da so bile v zvezkih številke pri številkah in zopet številke gori in doli v trikotnikih, naravnost vprek in navpik, sto, tisoč številk skupaj z različnimi črkami a, b. — y. S temi zvezki in številkami je letal možiček poleti po polju, sedel na kamen ob ozarah — nebo in zemlja sta izginila . . . dokler ni prihitel bosonog deček in nemudoma zavpil: "Gospod učenik, štiri bo ura, ali ne bo danes nič šole?"
Možek se je predramil, skočil pokonci:
"Bog mi pomagaj ! Urbanček, ob dveh bi bil moral priti, ob dveh!"
Nato pa je pristavil: "Domov pojdite, domov. Napišite do jutri polno tablico "i"; veliki naj se pa na pamet
nauče ono pesmico do konca." In možiček se je zopet zamislil v svoje številke.
. Deček je pa vriskaje odhitel proti vasici. Taki in podobici slučaji so povzročali, da so ga prestavljali njegovi višji iz enega kraja v drugega.. Učenik Prašnikar s tem ni bil nič kaznovan, če so ga preložili v manjšo vasico. Če bi ne rabil denarja, bi že zdavno dal slovo leskovki in učenju. — Toda kdor hoče živeti, mora tu,di jesti, in kdor toliko računi, kakor on, tudi . . . Večkrat se je prigodilo, ko so učenci po dolgem iskanju našli učenika vsega zamišljenega v svoje račune, da je zavpil nad njimi: "Mir mi dajte, preklicani paglavci — proč od mene, proč!" Rogo-vilil je z rokama, kakor bi hotel koga izmed njih prijeti za razmršene lase, ko so bile oči in možgani pri številkah.
In sedaj je bival ta čudak v mali luteranski vasici ter prišel s svojimi načrti in številkami do vidnega vspeha. Delal je in stružil lesene oblike ali gnetil ilovico, topil in vlival kovine.
Pet let je bival že tu gori. V tem času se je seznanil z zvonarjem Rudnikom v bližnjem Pt . . . Zakaj to, kar je stari učenik neprestano računil, to so bile kovinske zmesi, in to, kar je stružil, je bila oblika zvonov.
Deželni šolski svet je bil premestil Prašnikarja ravno na pravo mesto, ne da bi sam vedel za to. Delo celega njegovega življenja je šlo proti svojemu cilju pri. zvonarju Rudniku v Pt . . .
V sobi starega samca je ležalo vse navskrižema. Kdor je stopil vanjo, je opazil najprej dolgo mizo, poleg nje stružnik, ki sta bila pri oknih na svetlem; nad njima pa steni police, polne najrazličnejših oblik iz lesa in ilovice, zaprašene in okajene kalupe, velike in majhne, vmes pa kepe rude — svetle in motne. Vsepovsod po stenah so bili narisani krogi, razne vijugaste črte in pa številke, številke -- vse polno številk. Stena v zadnjem kotu nad posteljo je bila popisana in prečrtana prav do stropa vse navprek. Ob preprosti siromašni postelji je životarila starikava miza, polna zvezkov in raznih popisanih in nepopisanih papirjev; ob peči pri vratih pa majhna mizica s krožnikom, steklenico za vodo in jedilnim orodjem.
Ta-le mizica je neprestano klicala: "Telesne potrebščine so postranska stvar, tukaj je glava gospodar."
Na levi od vrat na tleh je bila pribita četverooglata ! pločevina, na njej je stal železen trinogat obroč s kotličkom, različne steklene cevke in druga ropotija. "Tam copra," je dejala stara ženica postrežnica, ki ga je oskrbovala. Izlepa ni smel kdo vstopiti v njegovo sobo razen postrežnice Lenke in pastorja ter zvonarja Rudnika. Zato pa so radovedneži toliko bolj izpraševali staro Lenko. Človeška radovednost pač nikoli ne izgine, posebno glede onih, ki hodijo svoja pota.
Učenik se je le smejal različnim govoricam, ki so med ljudmi krožile o njem. Delal je po svoje ves srečen in zadovoljen, kar je hotel in kar ga je veselilo in kolikor ga je priganjal njegov talent.
Stopil je poleg postelje k mizi, polni raznih spisov in se sklonil nad popisanimi listi. Stara Črnozelenkasta suknja je stala koščenemu možičku, ko se je priklonil, daleč od telesa in dolgi beli lasje so se mu vsuli čez ušesa. Navidez smešna postava; kdor je pa pogledal njegov obraz, je lahko uzrl na njem in na visokem čelu nadarjenost njegovega duha.
IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanja s 1. strani.)
al
sv.

AKO STE TUDI VJ
med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, je v vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu!
RAVNO TAKO JE VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo!
:-: Pošiljanje denaija. :-:
Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi spreje-memo denar.
Denar pošiljami ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu.
Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno.
Za obilna naročila se vam priporoča.
SLOVENSKA BANKA
Zakiajsek & Cesark
KAKŠNA PRAVILA IMA VAŠE DRUŠTVO?
Takšne kaj ne, kakršne ste na letni seji sprejeli!
KAM JIH BOSTE DALI PA TISKATI?
Ste že tudi to odločili?
AKO ŠE NISTE,
tedaj pišite nam po ceno.
NAŠA TISKARNA
t
izdeluje tiskarska dela lično in točno. Ze na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas?
Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo <ako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur!
TRGOVCI IN OBRTNIKI
ALI ŽE VESTE?
da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista
EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte sc!
Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil.
, Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
in so se držali bolj dr. Drinko-viča in Hrvatske zajednice. Ko pa je Radič dobil nekaj mandatov, so se naenkrat odločili za Radiča, čeprav ga niti kopirati ne morejo.
Največja pa je skupina o-nih ljudi, ki izkoriščajo današnji politični položaj.
Najmanjša skupina je skupina frankovcev.
VeČina ljudstva, organizirana v Hrvatski pučki organizaciji, pa je odločno hrvatska pripravljena je tudi vse žrtvovati za hrvatsko stvar.
Iz navduševanja za hrvatsko stvar se je tudi rodila misel na ustanovitev hrvatskega lista "Hrvatska Riječ," za če-gar ustanovitev so že nabrali nad 300 tisoč dinarjev. Zanimivo pa je, da v celi Dalmaciji ni bilo mogoče dobiti pripravnega urednika, ampak je moral priti na pomoč g. Kerubin Šegvič.
Demokratje izgubljajo svojo moč, ker prestopa inteligenca večinoma k radikalom. Priznati pa moramo, da je njihov voditelj dr. Grisogono jako delaven in pošten. Izgleda pa, da je on "poslednji iz roda svoga."
Radikali so prosili v svoje vrste po svoji balkanski navadi predvsem uradništvo. Pod njihovo vlado se na velikega župana sploh ni treba več obračati, ker je že predsednik krajevne organizacije veliki župan. To je žalostno!
Vodja dalmatinskih radikalov je dr. Costelazzo, ali I kakor se je sam prekrstil: jJablanovič. On pravi, da je Srb. čeprav je bil njegov oče italijanski priseljenec. Mož je jako spreten in delaven. Hrvatov živih ne more videti. Stran-| ka pa mu je nad vse. Tako mo-| remo tudi razumeti, zakaj tako preganja hrvatsko uradnl-jštvo sploh vse kar ni radikalno. Tako more delati le človek tuje krvi. Ta mož pa ni le državni uradnik, ampak je tudi upravnik Hipotekarne banke v Solitu. ki ie glavna ono-ra radikalije v Dalmaciji. Tudi te r^nravilnosti bo treba odnraviti.
Desničarske zemljoradnike ie organiziral dr. Somodlaka in je ta^o zemlioradnike razdvojil. To je bil bržkone tudi i vzrok, da so radikali imeno-; vali dr. Smodlaka za poslanika pri Vatikanu.
Levi č arsk i h zem 1 i ora d ni k o v je nekaj na otokih Brač, Hvar, in Vis. Oni r»rav pridno delajo, toda močnih osebnosti ni med njimi.
Dobro urejevan list je "Novo doba," ki na piše danes za j radikale. Urejuje ga g. V. jKisič iz Dubrovnika. Skupina ljudi, ki jo imenujejo Spliča-ni "stol modrijanov," daje ton jlistu. Ko bo začela izhajati "Hrvatska Riječ." bo "Novo doba" mnogo izgubila.
"Orjuna" pa je postala kulturna organizacija jugo-slavenskih nacionalistov, odkar je prevzel njeno predsedstvo inteligentni, toda nestalni dr. Leontič. Za enkrat je "Or-jna" kot političen faktor brez pomena.
O Hrvatski pučki stranki pa bom poročal v prihodnjem pismu kaj več.
Pozor Evelethčani!
V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Nase blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je naše geslo!
Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na
geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost!
E. RESMAN
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street EVELETH, MINN.
L0QIS STRITAR
2018 WEST 21st PLACE
Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada v prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu!
Phone Roosevelt: 8221
• ANDREW BATTISTIG General Contractor
and Builder
1901 W. 22nd St.
CHICAGO, ILL. Phone Roosevelt 8766.
Prevzamem vsakovrstno zidarsko delo. Zidam nove hiše in stare popravljam, kakor tudi vsa druga stavbin-ska dela. Vsem se toplo priporočam.
(4—15.)
70 — 9th AVE.,
NEW YORK, N. Y.
1849 W. 22nd St

Chicago, DL
-o-
— Svoje življenje je tvegal ognjegasec Charles Hettinger, ko je ob priliki ognja na 1238 East 76 cesti v Chica-gi rešil iz goreče hiše nekega bolnika z imenom Nicholas Pasquale, kateri mu pa je na potu v bolnišnico umrl v naročju.
J.KOSMACH
1804. W. 22nd St. Chicago« I1j
Roiakom se priporočam *or nakunu raznih
BARV, VARNIŠEV. ŽELE2 I A. KLJUČAVNIC IN* STEKLA.
Naibolise delo, nainižie cene Prevzamem barvani e hiš zuna »t: znotrai, vokladam stensk oaoir.
MARY SI?UGA
IZUCENA BABICA
1858 — West 22nd Street.
Phone: Canal 5793
Se priper«
i ča Slovenkam zlasti Prek murskim Sdo-j venkara za po moč pri porodih.
NAZNANILO! a
Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svojo roko mizarsko in tesarsko o-brt. Sprejemam nova, kakor tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. Var-nišam in Vsa druga dela spadajoča v to obrt.
Rojakom se priporočam \ naklonjenost!
FRANK MARLEY
2300 — So. Hoyne Ave.
CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 2115.
DR. J. V. ŽUPNIK Zobozdravnik
6131 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO.
Urad nad banko v Knausovi hiši. Sem že 9 let v tej stroki. Phone:
Randolph 7416 Princeton 2402 R.
— Praviš, da si katoličj in da ti je vera sveta; če j« res, potem priporočaj in katoliško časopisje, ki 1 sv. vero bori