PoStnlna plačan* v totovfnl Prezzo - Cena Lir 0.50 Štev. 268 V Ljubljani, v ponedeljek, 23. novembra /942-XXI Leto VII. Izključna oooblaščenka ca oglaševanje Italijanskega to tujega Izvora- Onlone PubbliciU ItaUaaa S. A. Milana Oredolitvo to aptava. Kopltarieva 6. L|uDI|ana Redazione A mtniaistr»ziooe: Kopita r|e v* & Lubtana Joucesslonaria eselnslv« per la pnbbUciti d! provtnlenza l ta liana ed. esterai Unione PubbliciU Itallana S. A. Milana Vojno poročilo št. 911 Italijanska letala napadla pristanišče La Valette Italijansko uradno vojno poročilo štev. 911 pravi; Na cirenajškem bojišču so slabe vremenske razmere ovirale delovanje ogledniških oddelkov na ol*"h straneh. Britanski letalski napadi na Tripolis so povzročili le omejeno škodo; nekaj mrtvih in ranjenih je bilo med libijskim prebivalstom. Italijanski letalski oddelki so uspešno bombardirali' pristanišče La Valletta. Nemška bojna letala so uspešno napadala letališča v francoski Severni Afriki, ki jih je nasprotnik zasedel in pri tem zažgala na tleh več letal. V vodah severno od Philippevilla je neka italijanska podmornica pod poveljstom ladijskega poročnika Albertfc Longhija torpedirala in potopila parnik velike tonaže, ki je pripadal močno zaščiteni Indijski spremljavi. Važna vladna seja po & Ducejevim predsedstvom Vrsta skiepoy, ki se nanašajo na številna področja državne uprave Hipi, 20 novembra s. Danes ob 10 dopoldne se je pod predsedstvom Duceja sestal ministrski svet. Tajniške posle je vodil državni podtajnik v predsedstvu vlade. Ministrski svet je odobril , naslednje ukrepe poleg tekočih upravnih zadev: Predsedstvo: Na predlog Duceja fašizma in šefa vlade: .Osnutek zakona, ki vnaša spremembe v enotno besedilo zakonov o zemljiškem kreditu. Z uveljavljenjem novega zakonika civilnega postopka se je pojavila potreba sodobne koordinacije posebnih predpisov navedenega enotnega besedila zakonov, katerih namen je, zajamčiti redno poslovanje poljedelskega kredita s hitrejšim in bolj zavarovanim razvojem izvršnih akcij proti zaostalim dolžnikom v primeri z normalnim izvršnim postopkom. Gori navedeni osnutek zakona predvideva zato vzporeditev omenjenih posebnih določb z določbami novega zakonika o civilnem postopku, pri tem pa ostanejo zavodom poljedelskega kredita vse^/fcerlanje predpravice v pogledu izvršbe nad nepremičninami. Uspešni nemški nastopi na raznih krajih kavkaškega bojišča Južno od Stalingrada in ob Donu hudi boji, ki so Sovjetom zadali močne izgube — Letalski napadi na alžirsko obaio, pristanišči Bougie in Philippeville Hitlerjev glavni stan, 23. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na ozemlju pri Nalčiku so nemške in romunske čete v uspešnih napadalnih bojih v gorovju zaplenile več sovjetskih vozil in vojnega orodja. Dve sovjetski skupini sta bili ob Tereku obkoljeni in uničeni. Nemški napad na sovjetske bočne postojanke je povzročil Sovjetom velike izgube. • Na prj^toru južno od Stalingrada m v velikem Doumem loku se ogorčeni obrambni boji nadaljujejo. -V protinapadu so nemško in 'romunske Sete zajele 600 ujetnikov in uničile 2o oklepnih vozil. Nadaljnjih 36 sovjetskih oklepnih vozil je 20. ju 21. novembra uničila neka nemška oklepna divizija. Nemške in romunske letalske sile so podpirale nemške čete in so v zaporednih napadih na oklepne oddelke, pehoto, oskrbovalna središča in prevozne kolone povzročile Sovjetom velike izgube. V Stalingradu so bile v napadalnih nastopih zavzete nadaljnje močno izgrajene postojanke, na drugem mestu je bil odbit sovjetski sunek. Pri Voronežu je bil uničen močan sovjetski napadalni oddelek. Krajevni sovjetski napadi jugovzhodno od II-menskega jezera so se v srditih bojih ponesrečili. Poskusi prekoračenja Neve so se izjalovili ob ostrem ognju neniškega topništva. . Strmoglavci so nadaljevali napade proti mur-manski železnici. V Cirenajki živahno obojestransko udejstvovanje oglednih oddelkov. Nemški premiki potekajo po načrtu. Bojna letala so podnevi in ponoči bombardirala z letali natrpana letališča ob alžirski obali in pristanišči Bougie ter Philippeville. Neka nemška podmornica je v Sredozemskem morju dosegla tri torpedne zadetke na skupino oklepnic, ki je bila zavarovana z nosilko letal in več križarkami Ista podmornica je iz neke ladijske spremljave torpedirala dve tovorni ladji in en rušilec. Laval v dolgem radijskem govoru branil svojo politiko Viehy, 23. nov. s. Predsednik francoskega ministrskega sveta je imel po radiu daljši govor, iz katerega povzamemo naslednje misli: »V mojem javnem udejstvovanju je bilo že več težkih trenutkov, ko je bila usoda Francije v nevarnosti. V takih urah sem vedfio prišel do oblasti. Take so bile tudi okoliščine, ko sem se obrnil na vas že 20. aprila. Poslej so se dogodki kar prehitevali in naš položaj je danes obupen. Maršal je razširil mojo oblast ter mi naložil breme, ki je najtežje, kar so jih kdaj nosile človeško rame. Jaz sem v poslednjih dneh živ4l v maršalovi bližini, zato vem, s kako čudovito trdnostjo prenaša udarce, ki jih zadajajo Franciji. V njem so poosebljene neminljive vriine, na katere bo morala Francija računati za svoj prerod.« Dejal je, da Francija ni več Francija, če nima svojega imperija. Zdaj so ji ga ugrabili zavezniki, ki sicer obljubljajo, da ga bodo vrnili. Toda njihovi Sebičnosit in trdosrčnosti ne gre verovati. Mlada Japonska je Angliji vzela obširne zakladnice surovin. Zato so se Angleži in Arne-rikanci spravili na naš imperij, da bi tako krili svoje nenadomestljive izgube. Pozval je Francoze, / naj se ne dajo slepiti po londonski in bostonski radijski propagandi, ki zasleduje le nasprotnikove koristi. Bil sem proti vojni. Tisti, ki so jo napovedali, so bili pravi norci. Še v mirni dobi bi morali organizirati Evropo. Preden' je zbruhnil vojni vihar, sem bil za sporazum z Nemčijo in 1. 1935 sem ,sklenil pogodbo z Italijo. A ves čas so vas varali, ko so nastopali proti fašizmu ter vam govorili, da Francija ni osamljena. Bil sem vedno ža mir, bil sem tudi za mir z Ameriko. A nekaj dni, preden sem prevzel oblast, je gospod Roosevelt dejal, da so zaradi moje navzočnosti vladni odnošaji med obema državama hudo prizadeti. Ameriškemu poslaniku Leahyju sem dal nekaj važnih izjav ter ga opozoril na gonjo ameriškega radia in tiska, ki je bila naperjena proti meni. Povedal sem mu, da skušajo francoski izseljenci in judje v Ameriki podžigali javno mnenje zoper Bas. Naj pride kar koli, nikdar ne bom govoril ali storil česa takega, kar bi bilo proti naši deželi. V korist Francije in bodočega miru je, da se skušamo pomiriti z Nemčijo ter rešiti našo deželo in imperij. Sporazum z Nemčijo jamči za mir v Evropi. Zato delamo docela neodvisni v tem smislu. Čeprav je Nemčija v vojni z Ameriko, ni nikdar ničesar zahtevala, kar bi moglo ovirati ijedoe odnose med Francijo in Ameriko. Prepričan sem, da bo Nemčija zmagala, a tako politiko bi vodil tudi, če bi morala biti premagana. Odkar je Nemčija v boju proti boljševizmu, imamo še več razlogov, da korakamo po začrtani poti. Poraz Nemčije bi pomenil komunizem po vsej Evropi. Ameriškemu poslaniku sem pozneje tudi pojasnil odgovornost Anglije za našo narodno nesrečo ter mu prikazal izdajstvo nekaterih Franco-'-ov, ki so se uprli proti domovini. De Gaulle se je z angleško pomočjo polastil nekaterih kolonij. V Ameriki so se nekateri spraševali, če bomo kaj ukrenili, da bi spet dobili izgubljeno lastnino. Naj vedo, da bi Francija zgrabila De Gaullea za goltanec, če bi mogla, toda mi nimamo sredstev za to. V Ameriki me imajo za 'fašista«. Ljubim svobodo, toda nikdar več ne bom sprejel parlamentarne demokracije, ki nam je toliko škodovala. Branim Francijo in tej nalogi sem vedno ostal zvesl. Naša viada ni nikdar storita česa takega, kar bi opravičevalo ameriško sovražno politiko naproti nam. A ko je napadel severno Afriko, se je'Roosevelt spustil v vojaško dejanje, ki ga ni več mogoče popraviti, čeprav smo mi storili vse, da bi se mu ognili. Roosevelt je j? podkupovanjem in propagando oslabil našo obrambo. Še včeraj je maršal vsem dal povelje, naj se povsod borijo in uprejo Anglosaksoncem. Francija se ne vdaja in prišel bo dan, ko bo francoska zastava spet sama vihrala nad Alžirom. V Franciji se zbirajo mladi prostovoljci, ki hočejo braniti francoski imperij ter se osvetiti za krivice. Francija se bo nacionalno prerodila in spet zaživela v novi sili. Nočemo, da bi vesoljni boljševizem, ta najbolj strašna grožnja, ki je kdaj pretila človeštvu, ugasnil luč francoske omike za vedno. Načrt dekreta o preureditvi nacionalnega sveta za raziskavanja. čeprav novi ukrep bistveno ne spreminja nalog in dolžnosti navedenega nacionalnega sveta, vendar spreminja obstoječe določbe glede raznih organov tega sveta, njih sestave in njih poslovanja ter disciplinira kader osebja.' Na predlog zunanjega ministra: osnutek dekreta slede izvršitve dogovora s končnim protokolom o povrnitvi vojne škode, ki je bil podpisan v Rimu med Italijo in Nemčijo dne 26. oktobra 1942-XX. Notranje ministrstvo: Na predlog Duceja, notranjega ministra: osnutek Kr. ukaza, po katerem se starostna meja, določena po obstoječih predpisih za podeljevanje poročnih nagrad državnim uslužbencem, dvigne glede onih. ki prinadajo ali so pripadali mobiliziranim oddelkom in oddelkom v operacijah, in sicer za toliko kolikor časa so prebili na operacijskem področju. Na predlog Duceja je ministrski svet odobril osnutek Kr. ukaza, ki vsebuje določbe o pravnem položaju jn o materialnem postopanju z državnimi delavskimi nastavijenci. Ta ukrep organieno vzporeja obstoječe predpise na tem področju, izpolnjujoč jih in spravljajoč jih kolikor mogoče v sklad z načeli, ki so se uveljavila v zasebnih odnosih, zlasti v pogledu podporne akcije. Tako so sedaj razni ukrepi režima v korist .delojemalcev na splošno uzakonjeni tudi v korist državnim delavcem, ki bodo po tem ukrepu razdeljeni odslej v dve veliki kategoriji: delavci, ki so uvrščeni v kader, in delavci, ki niso uvrščeni v kader. V prvo kategorijo bodo vključeni sedanji stalni delavci in stalni pooblaščenci za razna dela, v drugo kategorijo pa začasni delavci in delavci z dnevno plačo ter začasni pooblaščenci. Na predlog ministra za finance: osnutek zakona, ki naj vzporedi in dopolni obstoječe predpise o ustanovitvi, pristojnosti in poslovanju ocenjevalnih komisij v zvezi z novimi nalogami. ki izhajajo iz uvedbe novega gradbenega katastra v mestih. Mornarica: Na predlog Duceja. mornariškega ministra: osnutek Kr. ukaza, ki vsebuje določbe in programe za izvedbo izrednih natečajev pri zboru pristaniških poveljstev, ter osnutek Kr. ukaza._ ki odobruje HOvi statut Kr-pomorske akamedije. Narodna vzgoja: Na predlog ministra narodne vzgoje: osnutek zakona, ki daje ministrstvu narodne vzgoie pravico, da lahko omeji vpisovanje nft vseučilišče zn časa trajanja voj-ne in še eno leto po n jej. Glede na znatno povečanje dijakov, katerih število je zadnji dve leti že doseglo vznemirljivo mejo zaradi nelahke zaposlitve novih diplomirancev, je namen tega ukrepa, da se zaustavi nov pritok dijaštva v skladu z dejanskimi potrebami različnih vrst študija. Javna dela: Na predlog ministra za javna dela: osnutek zakona, ki podaljšuje roke, določene za izvedbo vodovodnih in električnih naprav na Siciliji in Sardiniji. Poljedelstvo hi gozdovi: Na predlog ministra za poljedelstvo in gozdove: osnutek ukrepa, s katerim se določajo predpravice v korist kreditov, ki jih zaprosi nacionalno združenje pokrajinskih zadrug mesarjev ter poljedelskih ustanov in njih zveze za operacije, ki so v zvezi s pobiranjem nekaterih pridelkov podvrženi disciplini obvezne oddaje. Navedene predpravice se. kakor že pri oddaji žitaric, nanašajo na dobavljene pridelke in je njihov namen ta, da prepreiijo, da bi omenjene kredite bremenile prehude obresti. .Osnutek zakona za podaljšanje davčnih olajšav, priznanih s Kr. ukazom zakonom z dne 5. septembra 1938-XVT štev. 1503 o obdavčenju stalnih kolonij v Veliternu. Promet: Na predlog prometnega ministra: osnutek zakona, ki izenačuje bojevniški polo7 zaj trgovskih mornarjev z vojaki Oboroženih sil na operacijskem področju, zilasti v pogledu moralnega priznanja žrtev na tem področju bojev, medtem ko je za gospodarsko pomoč bilo že primerno poskrbljeno. Japonska mornarica je obdržala svojo premoč na južnem Pacifiku Tokio, 23. novembra, s. Japonski tisk poudarja uradno sporočilo o bitki pri Salomonskem otočju in pravi, da je tretja bitka po svoji silovitosti presegala obe prejšnji. 12. novembra so japonska letala zagledala veliko ameriško spremljavo, ki je prihajala od juga, in jo takoj uspešno napadla. Dve križarki, od katerih je bila ena nove vrste, sta bili potopljeni, tri prevozne ladje pa težko C oškodovane. Ko je nastopila noč, so posegle v orbo tudi japonske bojne lad)e, se nasprotniku zelo približale in olajšale delo nočnim letalom, ki so potopila 4 križarke, poškodovala pa okrog 10 enot. Listi pravijo, da so se ta can prvikrat pojavile riove vrste ameriških križark, ki so jih začeli graditi na spomlad 1940. Te ladje so oborožene z 9 topovi po 150 mm, imajo po 6 torpednih cevi po 500 mm in dosežejo brztno 33 vozlov. Navzlic navzočnosti nasprotnikovih sil je japonska mornarica odločno izvedla izkrcanje čet na Guadalcanarju. Spremljava je srečno d&vršila svoje delo, toda ameriška mornarica je v noči na 14. november začela z napadom na japonsko mornarico. To je bila prva bitka med obema mornaricama Slaba vidljivost pa ni mogla preprečiti, da ne bi ugotovili, da se je ameriška mornarica zbrala okrog dveh bojnih ladij po 35.000 ton. Ko 60 nrisijele do prave ( razdalje, so japonske ladje odprle peklenski ogenj jia nasprotnika iti 6e jim je posrečilo torpedirati obe ameriški bojni ladji in nato sovražnikovo skupino prisiliti, da se je oddaljila proti jugu. Navzlic škodi, ki 60 jo doživele japonske prevozne ladje, se jim je posrečilo izkrcati čete na otoku in s tem ponovno potrditi popolno premoč japonskih oboroženih 6il v vodah okrog Salomonskega otočja Rim, 23. novembra, s. Po zaključnem poročilu o celotnih izgubah v bitki pri Salomonskem otočju, o katerih je bilo prvotno rečetio, da znašajo dve Križarki in 6 rušilcev, je ameriško mornariško ministrstvo objavilo, da je bil potopljen še en ameriški rušilec. Velika skupina sovjetskih letal je poskušala napasti v več valovih finsko prestolnico, toda protiletalska obramba jih je zavrnila. Sovjeti so zmetali bombo v okolici in niso jiovzročili večje škode. Posebno komisijo, ki se bo bavita z vprašanji porabe električnega toka, je ustanovil turški gospodarski minister. Računajo, da bo vlada porabo laka močno omejila Osnutek Kr. ukaza, s katerim sc razširijo na brzojavno osebje določbe, vsebovane v Kr. ukazu z dne 6. januarja 1942-XX, štev. 27, ki vsebuje ukrepe v korist pod orožje vpoklicanih ter glede sprejemanja v državno upravo in glede napredovanja državnega osebja. Osnutek Kr. ukaza, ki priznava pri poslovanju železnice Mondovi Vilanova-Gave della Kocchetta nadomestno prevzemništvo sedanji pre.vzemnici družbi FERT, družbi pokrajinskih električnih in tramvajskih prog. Ta družba bo smela uvesti znatna izboljšanja v poslovanje navedene proge z izvedbo elektrifikacije, ki jp bo navedena družba izvršila brez državne podpore. Osnutek Kr. ukaza, ki odobruje listino v prenehanju $revzemniške funkcije železnice Poggibonsi-Colle Val d’Elsa. Poslovanje na tej progi, ki ga je prevzemnica opustila v aprilu 1934 zaradi finančnih težav, se sedaj uradno prevzame tako, da država v celoti razpolaga z navedeno progo. Korporacije: Na predlog ministra za korporacije: osnutek' zakona o razširjenju na podjetje italli janskih kovinskih rudnin (AMMI), davčnih olajšav, ki jih predvideva Kr. ukaz v zakonu z dne 5. marča 1942-XX, štev. 102, ki vsebuje davčne ukrepe v pogledu združevanja, zbiranja in sprememb družb. Namen ukrepa je, da se olajša pri tem podjetju osredotočenje družb pri katerih ima podjetje ves akcijski kapital. Ministrski svet.se je zaključil ob 13. Prihodnja seja bo 16. januarja I943-XX1, ko bo odobren proračun za finančno leto 1943-44, Pri preosnovi angleške vlade je Cripps izpadel iz ožjega vojnega kabineta Rim, 23. novembra 4. V Londonu so uradno objavili, da je Stafford Cripps zapustil britanski vojni kabinet, na njegovo tne&tc pa je prišel Morrison, ki ohrani še naprej mesto ministra za notranje zadeve in za javno varnost, Crmns je bil imenovan za ministra letalske izdelave. Iziavil je, da ne bo‘ več sodeloval v vojnem kabinetu, ker bo imel na svojem novem mestu veliko opravka s tehničnimi vprašanji. Eden postane šef vladne večine v poslanski zbornici, ohrani 6voje mesto zunanjega ministra. Levvellin je bil imenovan za ministra s sedežem v Washingtonu in bodo v njegov delokrog spadala vprašanja, ki se tičejo vojne preskrbe. Polkovnik Oliver Stanlley je bil imenovan za državnega tajnika za kolonije. Cranborne je bi’ imenovan za lorda zasebnega pečata namesto Crippsa. Toda Cranborne ne bo postal član vojnega kabineta. Proslava dneva padlih v Nemčiji Berlin, 23. november, s. Včerajšnji dan. ki te bil posvečen spominu padlih, so bile v vsej Nemčiji spominske svečanosti. Obenem so se spomnili tudi obletnice smrti polkovnika Mocl-dersa,^ ki jč padel 22 novembra lani. ko ie bil v službi. Na njegov grob v invalidskem domu so^ položili s posebnim obredom vence maršalu rajha in poveljnika vsega nemškega letalstva Hermanna Goeringa, lovskega oddelka »Moel-ders« ter nadzornika vsega lovskega letalstva. Junakova mati je v posebni oddajni uri nemškega radia, v kateri je govoril tudi oče nekega drugega padlega, podala z ganljivimi besedami lik svojega velikega sina. • Vesti 23. novembra Vojska Združenih držav, ki je že dosegla otočje Oalopagos, je začela zasedati nova ekvatorialna oporišča podložne ji države Ekvador. To prav za prav pomeni, da so si Združene države to majhno državico kar priključile. 1400 članov mednarodne brigade ki se je borila v španski državljanski vojni proti generalu Francu, 60 Amerikanci izpustili iz taborišč v Alžiru. Te legionarje je Francija dala zapreti, ker ni mogla trpeti njihovega podtalnega delovanja. Ameriška industrija umetnega gumija ne bo mogla začeti z delom v večjem obsegu prej, kakor leta 1944, je dejal na zborovanju kemikov v Cincinatiju visok uradnik neke ameriške industrijske dnužbe. / Bolivijska poslanska zbornica je prisilila k odstopu svojo vlado 6 tem, da se ni hotela izraziti za pogodbo, ki jo je vlada sklenila z Združenimi državami. Novo vlado sestavlja Thomas Eiro. V Sopronju je v svojem gradiču umrl grof Leopold Berchtold, ki je bil zunanji minister nekdanje Avstro-ogrske ob vstopu te države v svetovno vojno. Silovit vihar je divjal po raznih krajih na španskem otoku Majorki. Cele pokrajine so po-popolnoma opustošene, mnoge ceste pa so zaradi nakopičenega drevja in kamenja neuporabne. Prodajo kave na drobno je. sklenila prepovedati ameriška vlada. Odredba ima namen, omogočiti večje zaloge kave, nakar bo uvedeno prodajanje kave nla nakaznice, Amerjški preskrbovalni minister je izjavil, da bo v Kratkem treba omejiti prodajo vseh."živil in da se bo treba sprijazniti s povišanjem cen najnujnejših življenjskih potrebščin zaradi podražitve izdelave. Veliko škodo je v brazilski pokrajini Minas G«-raes povzročila poplava. 18 ljudi je utonilo, povzročena škoda pa je ogromna. Davki in državne pristojbine v Veliki Britaniji s,° s®,.vArll?e,ri s Prei5nK> vojno sedaj že podvojili. Od dohodkov letnih 100 šterlingov se pla&* 27%, od dohodkov 230 štorlingov 20%, od dohodkov n»d 3^0 Si/?rtinf*ov 94% pristojbin Visoki komisar je obiskal ljubljanske šolske zavode Mladina in učiteljstvo so izkazali hvaležnost za naklonjenost in dobrodelnost fašističnega režima Ljubljana, 22. nov. ' cerai dopoldne ie Visoki komisar obiskal več 1 juhi ianskih šol in nekatere šolske obednice. Spremljali so ga šolski komisar prof. De Poli s pokrajinskima šolskima nadzornikoma za srednje in osnovne šole. ob obisku v šolskih obednicah podpredsednika GlLL-a prof. Cassani ter predsednik mestne podporne ustanove major Campana. V vseh slovenskih šolah, ki jih ie Visoki komisar obiskal, so upravitelji in ravnatelji sprejeli visokega gosta z besedami spoštljivega pozdrava in žive zahvale tudi v imenu profesorjev i” učencev, zaradi novih dokazov naklonjenosti, ki io fašistična vlada in Visoki komisar izkazujeta slovenskim šolam in učencem. Obnovili so zagotovila svoje lojalnosti, s katero so prežeti vsi odgovorni činitelii v šolskih zavodih. Vsi tisti, ki občutijo blagor naklonjenosti do slovenskih dijakov in učencev s strani oblasti. so rekli učitelji 'hočejo pokazati svojo hvaležnost s lem. da opravljajo svojo nalogo sodelovanja s častno zvestobo. Eksc. Grazioli je. govoreč voditeljem, učiteljem in tudi gojencem, ponovil, da nihče ne misli na to, da hi se Slovencem odvzele njih šole. Od slovenske šole se zahteva samo to. v njenem lastnem kulturnem in znanstvenem interesu. da lojalno sodeluje z italijansko šolo in da kaže do ustanov, ki naravnost izvirajo iz Fašizma, tako lojalnost v namerah in hotenju, kakršnega Italija z vso pravico zahteva od te dežele, kjer ie nudila že toliko dokazov velikodušnosti in resničnega sodelovanja. Če bodo šole ostale na tej črti — in to je na imuni kar lahko velik zmagovit narod zahteva — bodo lahko računale zdaj in v bodočnosti z najbolj naklonjeno podporo oblasti in nadaljevale svojo važno nalogo priprave bodočih generacij. Preden ie Visoki komisar obiskal slovenske šole, je obiskal Hali ionsko osnovno Solo in italijansko gimnazijo. kjer ga ie sprejel ravnatelj prof. Galassi. Eksc. Grazioli si je ogledal številne razrede ter se dobrohotno zanimal za navzoče dijake in za njih učenje. Ob 11. 'uri ie Visoki komisar vstopil v trnovsko akademijo. Pozdravil ga ie ravnatelj dr. Pirjevec, ki mu je želel dobrodošlico in ga vodil po razredih. V posameznih razredih se ie Eksc. Grazioli zanimal za šolski napredek in ie ljubeznivo nagovoril diiake ter jim naročil, naj pozdravijo, ko prideio domov, svoje starše. Nato ie Visoki komisar obiskal v istem poslopju dvorazredno trnovsko Solo ob spremstvu ravnatelja prof. Gogale. Od tu se ie podal na Partizansko taborišče V borbi je padlo pet partizanov — V Ljubljani, 22. novembra. Vaške straže v Devici Mariji v Polju, Dobru-njah in v Bizoviku, ki so jih ustanovili najprej zgolj zaradi varstva teh krajev, so morale že večkrat v borbo s partizanskimi skupinami, zasledujoč jih po redk h naseljih, kjer so strahovale neoborožene ljudi. Kljub trnu so partizani še vedno prihajali pod varstvom terne v majhna naselja* da 60 ljudje še vedno trepetali pred komunističnimi krvo-loki. Temu so zdaj fantje naredili konec. V soboto zjutraj 6e je pričel 6kupni pohod vseh fantov skozi gozdove Pugleda in Orl. Oboroženi fantje so partizane presenetili okrog ene popoldne, ko so se ravno pripravljali h kosilu. V taborišču je nastala velika zmeda in polovico »borcev* je takoj zbežalo iz taborišča, ko je zagledalo fante, ki so zagnali mogočen »hura« in začeli obstreljevati taborišče. V taborišču je bilo precej žensk. Te 60 v zmedi obupno kričale m bežale s svojimi »junaki«. Pri napadu so bili ubiti 4 par- Resljevo cesto v učiteljišče, kier ga ie pozdravil ravnatelj Prijatelj s celotnim profesorskim zborom. Prof. Prijatelj ie spremljal Visokega komisarja po zavodu. Visoki komisar ie obiskal vrtec, ki ie priključen šoli in nekatere razrede, kier se je vršil pouk. Nagovoril ie gojence, omenjajoč dolžnosti, ki jih morajo izvrševati v tem izrednem trenutku tudi dijaki. Dijaki so sprejeli visokega gosta obiskovalca z rimskim pozdravom in so z njim vzkliknili Duceiu. Po obisku učiteljišča se ie Visoki komisar podal v šolsko obednico v Petrarkovi ulici, kier ga ie pozdravil ravnatelj prof. Vider in izrazil globoko hvaležnost Duceiu od strani otrok in njih staršev. Eden izmed malčkov ie v imenu vseh ostalih pozdravil Visokega komisarja z besedami globoke hvaležnosti. Tu in pred nato obiskanimi šolami so se zbrale številne mamice, ki so pozdravljajoč po rimsko hotele izraziti Visokemu komisarju svoio globoko zahvalo Duceju. Eksc. Grazioli se ie živo zanimal za delovanje obednie ter se pomudil med malimi, ki so z njim vzklikali Duceiu. Od tu se ie Visoki komisar podal v meščansko šolo v Mostah, kier so ga z ravnateljem pričakali učitelji, starši in učencj. ki so visokega gosta praznično sprejeli. Ravnatelj Rismal ie pozdravil Visokega komisarja in ga prosil, naj sporoči Duceiu zalivalo družin za številne bla-godali šolske obednice in drugih ukrepov, ki jih Režim izvaja za najbolj potrebne. Po obisku obednice, v kateri so bili zbrani otroci in mnogi starši, in po ogledu kuhinie ie Visoki komisar obiskal še tretjo mešano osnovno Solo in zavetišče sester Sv. Vincenca. Tu ie bil sprejet s pozdravi hvaležnosti. Ravnatelj Šribar se ie zahvalil Vladi in izrazil hvaležnost učencev in družin iz Most. delavskega okraia s številnimi pomoči potrebnimi prebivalci, kier se podporno delo posebno ugodno občuti. Tudi tu ie Visoki komisar obiskal obednice in razrede in se pomudil v kapeli zavetišča. Ko je odgovoril na pozdrave, ie rekel, da posebno rad obiskuje Moste, ker ie v tem kraju mnogo potrebnih, za katere kaže fašistična Vlada posebno zanimanje. Preden ie odšel iz zaveda s šolsko, obednico, je Eksc. Grazioli'izrazil svoje zadovoljstvo prof. Cassaniiu in maiorin Campani ter vsem njunim sodelavcem 'zaradi lepega udejstvovanja na področju, ki jim je dodeljeno v prid pomožnega dela, ki se izvaia na ukaz Duceia. Izrazil je tudi prof. De Poliiu svoie odobravanje za delo. ki ga upravlja v namen normalizacije šolskega delovanja v novi pokrajini. nad Crlamj uničeno ^ Bogat plen živil, orožja in orodja tizani, en partizan pa težko ranjen. Ta je med prevozom v bolnišnico izdihnil. Fantje so partizane zasledovali, Ti so se'enkrat skušali spustiti v boj, pa so zaradi močnega ognja morali popustiti in 6e umakniti V taborišču 60 našli fantje 6 ubitih prašičev, 2 kravi in dva konja, precej orožja in orodja, šotora za komisarja in poveljnika ter njune ljubice, poln kotel golaža in zapisnik partizanov tega taborišča. Partizanski mesar je bil prav tedaj paral svinjo in je pustil v zmedi še krvav nož in'partizansko čepico. Šotori za »tovariše« so bili pokriti le 6 smrečevino. Takšno je »bratstvo* med glasniki enakosti in bratstva. Tega bratstva bo kmalp konec, konec ga je že v taborišču nad Orlami. V tej borbi je bilo gotovo ranjenih tudi več drugih partizanov, katere pa 60 ubežnik: odvlekli 6 seboj. Fantje niso .meli nobene žirve in ie eden 6tražar je dobil lažio prasko v zapestju leve roke. Sprememba prodajnega cenika tobačnih izdelkov Visoki komisar zn Ljubljansko pokraiino, na podstavi, člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja I941-XIX, št. 291. na podstavi kr. ukaza z dne 19. maja 1941-XIX št. 415.pretvorjenega v zakon z dne 8. avgusta 1941-XIX št. 904, o uvedbi monopolske službe v Ljubljanski pokrajini, na podstavi člena 3. ministrske odločbe z dne 1. junija 1941-XIX, smatrajoč, da se morajo prirav-nati cene za tobak državnega monopola, ki se prodaja v Ljubljanski pokrajini, novim cenam v Kraljevini. odreja: Od dne 23. novembra 1942-XXI dalje se doslej veljavni cenik za občinstvu namenieno protkujo državnih tobačnih izdelkov spreminja takole: Cena za 1 kg 1 komad Rezani tobak: Rezani tobak Dalmazia lir 300 Rezani tobak la vrste, močan lir 150 Smotke: Cavour Regalia lir 1000 lir 1000 lir — lir — lir ,). lir 5. Toskanke, boljše vrste lir 260 lir 1.30 Polov, toskanke, boljše vrste lir 260 lir 0.65 Virginia lir 300 lir 1.50 Smotkice: Roma lir 200 lir 0.50 , Cigarete: t Savoia lir 1200 lir 1.20 Serraglio lir 750 lir 0.75 Macedonia extra lir 650 lir 0.65 A. O. I. lir 500 lir 0.50 Nazionali lir 350 lir 0.35 Tobaki za n jahanje: Macubino lir 80 lir Španski simi lir 120 lir — Od istega dne dalje se prodaine cone za tobačne izdelke, izdelane v tukajšnji tobačni tovarni .spreminjajo takole: Rezani tobak: •Savski Extra za pipo la vrste za pipo I Iti vrste za pipo lir 220 lir lir 300 lir lir 180 lir lir 120 lir Livorno še krepkeje v vodstvu Triestina je dosegla včeraj svoj letošnji sedmi remis — Državni prvak Roma poražen — Torino je izgubil na domačpm igrišču Osmo kolo državnega nogometnega prvenstva je bilo vccrai na sporedu. Bilo ie tudi nekaj manjših presenečeni. Po včerajšnjih tekmah se je Livorno še boli vsidral na prvo mesto in se ie za celih pet točk odtrgal od kluba, ki mu sedi za petami in tako še za naprej obdržal vodstvo krepko v svojih rokah. Livorno ie sicer včeraj gostoval na vročih milanskih tleh. Zmagal jiu ie kljub temu, čeprav samo z golom razlike. Triestina ie igrala po dosedanjem sistemu. Sedmi remis ie dosegla včeraj. Od remijev se ji kar ne bo mogoče ločiti. Remis v včerai-šnji tekmi pa ie za Triestince vsekakor uspeh, saj so'Igrali- na vročih venezianskih tleh, Torino ie moral včeraj«kar na domačih tleh ugriznili v kislo jabolko. Milano ga ie odpravil z golom razlike in s tem predvsem pomagal I .i* vornu. da se ie še krepkejše usidral na prvem mestu. Tudi. v Rimu so imeli veliko tekmo. Pomerili sta se domači moštvi državnega prvaka Rome in na Lazia. Državni prvak ie moral klonili..Domači rival ga ie odpravil kar z dvema goloma razlike. Romi bo ta včerajšnji poraz zelo v napotili. Izgubljeni točki bo kai težko nadoknaditi. Tudi zelo dobri Bari je moral vče-rai spraviti poraz v svoio malho Na domačih tleh ga ie odpravila enaisloj-ica .Uiventusa. Podrobno pa so bili včerajšnji rezultati nasledi! ii: Venezia — Venezia : Triestina 1:1. Torino — Milano : Torino 1:0. Genova — Liguriiia : Vicenza 3:1. llernamo — Atalanta : Fiorentina 1:0. Roma — Lazio : Roma 3:1'. Bolonna — Bologna : Genova 3:1. Bari — Juventus : Bari 3:2. Milano — Livorno : Ambrosiana 1:0. Po točkah pa ie vrstni red takšenle: Livorno 15, Torino 10. Genova. Lazio. Fiorentina 9. Roma, JuvenUis, Milano, Ambrosiana Bari 8. Bologna 7, Triestina in Atalaitta 6. Li-guria. Vicenza, Venezia 5: Roma, Liguria imata še eno tekmo v zaostanku. Tekme v B razredu Kljub temu da je Spezia včeraj na domačem igrišču dosegla le polovičen uspth proti Fanfulli, se je še vedno obdržala v vodstvu. Napoli, ki je bil Speziji še najnevarnejši tekmec, se je moral od zasledovanja Spezie še l^olj oddaljiti, saj je moral včeraj oditi iz Pise poražen. Tudi Padova, ki je bila pri vrhu tabelice, je morala včeraj z izgubljeno tekmo iz Rima. Obe točki ji je odvzel letošnji novinec v tem razredu — Mater. Tudi Pro Patria se je prav dobro držala. V Pescari je odpravila domačo enajsterico in se tako pririnila v ospredje. Rezultati tekem so bili tile: Pisa: Pisa : Napoli 2:0. Pescara: Pro Patria : Pescara 1:0- Savona: Savona : Novara 1:0. Cremona: Cremonese : Ales6andria 2:1. Udine: Udinese : Modena 0:0. Siena: Siena : Brescia 2:1. Ancona: Anconitana : Palermo 2:0. Roma: Mater: Padova 4:2. i. Spezia: Spezia : Fanfulla 2:2. Vrstni red po točkah: Spezia 13, Anconitana 12, Napoli in Pro Patria 11, Padova 10, Brescia, Cremonese 9, Pisa. Modena in Alessandria 8. Savona 7, Fanfulla, Novara, Palermo in Udinese 6, Siena in Mater 5, Pescara 4. Takšno je 6tanje do prihodnje nedelje. Dopolavoro : Mars 3:2 (0:0) Včeraj so na igrišču stadiona odigrali finalno pokalno tekmo, v kateri sta se pomerili moštvi Marsa in Dopolavora. Bila je to edina domača Smotke: Virginia lir 300 lir 1.50 Portorico lir 250 lir 1.25 Domače kratke lir 150 lir 0.75 Cigarete: Neretva lir 450 lir 0.45 Morava lir 400 lir 0.40 Zeta lir 350 lir 0.35 Ibar lir 300 lir 0.30 Drava lir 250 lir 0.25 Tobak za žvečenje lit- 150 lir — Tobalc za hjuhanje ih' 60 lir — Liubliat}i\, 21. nov. 1942-XXI., Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino EMILI O GRAZIOLI » slovknCev k o ledar « ho vsleboval pregltMl vseh svetovnih dogodkov — številni zemljevidi bodo dogodke ponazarjali! Koledar stane samo 20 lir. — Naročite ga fimprej! športna prireditev. Vreme jo-bilo za nogomet odlično in to se je videlo tudi pri igralcih, ki so bili sila razigrani. Borba je bila precej ostra in velikokrat je že kazalo, da bo prekipela čez mero športne dostojnosti. Vendar pa do tega hi prišlo. Prvi polčas je ostal neodločen. Dopolavoristi so hoteli na vsalr način spraviti zmago in s tem lepi pokal pod svojo streho. Igrali so zelo borbeno, velikokrat celo preveč in nekateri dvoboji z nasprotnimi igralci so kazali že znake surovosti. Vendar pa do česa hujšega ni prišlo. Lahko pa se vprašamo, zakaj neki ne bi mogli igrati 'nogometa lepo, ko se ga da, in zakaj se posluževati nedovoljenih sredstev, ko to neposredno škoduje nasprotniku, slab vtis |)a daje moštvo predvsem na gledalce, ki bi sicer še navijali zanje. Mnogo preveč je bilg včeraj na igrišču tudi govorjenja. Stvar je izgledala že nekako tako, kot če bi bili na obisku v kaki govorilniški šoli. Bilo je na sporedu tudi precej neokusnih besed in pripomb, ki športnika v nobenem primeru ne opravičuje, da jih izreka na zelenem igrišču, ko je v športnem dresu Tega naj bi se odvadili predvsem nekateri prevročekrvni, ki ne morejo brzdati svoje nejevolje in obdržati svojega bogatega besednega zaklada zase. tudi kadar govore s sodnikom. O tem, kaj vse smo pri včerajšnji tekmi morali slišati na račun sodnika, bi se (jalo napisati marsikaj. Dobrovoljno pa je sodnik vse preslišal, morda je imel tudi vzrok za to, tega ne vemo. Vsekakor pa so se pri besedni virtuoznosti izkazali zmagovalci, ki so odlično obvladali ves nešportni besedni zaklad. Tega naj se v bodoče temeljito odvadijo, sicer bomo prisiljeni, da take nasprotnike javno ožigosamo. Tudi ta nelepa napaka naj enkrat za vselej izgine z naših športnih igrišč. Igrišče naj bo polje, na katerega naj stopijo samo" takšni igralci, ki bodo znali kot pravi športniki prenašati razen zmag tudi grenke poraze. Toliko zaenkrat o športnem ponašanju. Zmago so Dopolavoristi zaslužili, igrali so srčnejše kot nasprotniki. Marsovci bi lahko tudi zmagali, vendar pa je bil niihov napad precej oklevajoč in je šlo na ta način nekaj zrelih situacij čisto v nič. Gole za Dopolavoro so zabili Nagode 2 in Pavšič 1, oba gola za Mars pa je zabil Piskarl. Posebno njegov zadnji gol je bil vsekakor najlepši gol dneva. Pri Marsu bi omenili tudi mla- dega Piskarja. ki se od tekme do tekme bolj uveljavlja. .Včeraj ,je dal spet celega igralca in velikokrat je žel za svoio' hladnokrvno in premišljeno igro odobravanje. Vsi ostali Marsovci so bili prilično izenačeni. Pri (Dopolavoristih pa je bil najboljši Plečko v pomočniški vrsti in pa Kisel v obrambi. Rezultat igre je realen. Hsrcčija : Slovaška 5:2 Pred 15.G00 gledalci sta se včeraj v Bratislavi jKjmerili državni nogometni preustavništvi Slovaške in Nemčije. Nemško moštvo so nekaj spremenili od zadnjih nastopov Postavljeni so bili v moštvo tudi Dunajčani, ki so se prav dobro izkazali. Na krilu je igral Decker, najboljši pa je bil v nemškem napadu Wiilimovsky. Krilska vrsta je bila solidna, prav tako tudi obramba, v kateri je 6pet dominiral Janes. — Slovaki so 6e boril; zelo 6rvno in so tudi pred nemškim golom velikokrat ustvarjali zelo kočljive situacije, iz katerih 6ta rezultitara tudi dva zgoditka. Poročila, ki 60 šla o tej tekmi v svet, vedo povedati soglasno predvsem to, da je bil tempo igre peklenski. S lo igro so Nemci za letošnje leto zaključili meddržavne nogometne teknie. Odigrali so jih sedem, od katerih 60 dve izgubili, eno-so igrali neodločeno, vse ostale pa so zapisali 6ebi v prid. Italija je zmagala v sabljaš kem turnirju \ , Že v četrtek so se začele v Budimpešti eablja-ške tekme, v katerih so se pomerili najboljši predstavniki Italije, Madžarske in Nemčije. Že v začetnih borbah je bilo videti znatno italijansko premoč, ki so jo dobri Italijani obdržal' do konca zanimivega tekmovanja. Rezultati borb so bili naslednji: Italija je premagala Madžarsko z 9:2, Italija : Nemčija 13:3, Madžarska je premagala Nemčijo z 10:6. Po teh rezultatih je v meddržavnem sabljaškem triboju zmagala Itaiija, na drugo'mesto se je plasirala Madžarska, šele na tretje mesto je prišla Nemčija. Italija 6e ie prav dobro držala m obdržala 6loves, ki ga imajo njeni sabljači v športnem 6vefu. Tekme za prvenstvo Zagreba Včeraj je bilo v Zagrebu, kljub hladnemu vremenu, veliko nogometnih tekem, ki so jih klubi odigrali za prvenstvo Zagreba. Bilo je tudi nekaj presenečenj. Tako je moral Hašk kloniti in prepustiti zmago Ferrariji. Tekma se je končala z 2.1. Drugi grenak oreh so morali spraviti Železničarji, ki so klonili pred Ličaninom z 1:0. Državni prvak Konkordija je zmagala nad Zetom s 3:0. Prav tako je Gradjanski po solidni in v6e6kozi premočni igri odpravil Redarstveni SK z 4:1. Stanje v tabelici je po včerajšnjih tekmah naslednje: Gradjanski 6, Ličanin 4, Železničar 3, Hašk, Redarstveni klub, Ferrarija 2 in Zet 1. Gledalcev se je nabralo na vseh igriščih precej in so z zanimanjem sledili poteku iger. a S. VAN DINE: J&uVftoj&it tekač -*Hijjj!:;.mij!ti„_ -"inHiimim;:,,,,. '“HIMiiiifc. _ ^jMIBa«. . JIIIIHIIIHii , |ki 81 J:-. , 11" • 21 Preiskava je notein ugotovilo, tla jr to' nrk študent, ki je bil vpisan no Kolumbijsko vseučilišče, ki ni imel nobenega sovražnik«, ki je stanoval pri starših in ki je nekdo strel jul s samokresom nanj, ko je bil na svojem običajnem sprehodu. Ali ima vse to kakšen pomen? Ne, popolnoma nobenega, Zdaj pa le vi opravite, če morete, s časopisi, ki nam že za petami kriče, kaj je vendar s skrivnostno Rubinovo smrtjo, in ki bodo še Itolj kričali, ko bodo zvedeli z« to novo nerazumljivo skrivnost.« »Boste /e dovolili, gospod narednik,« je pripomnil Vanče, kakor bi ga tiotel potolažiti, »da umor, ki ga ome-ujuite, ni nič izrednega. Kolikokrat kdo strelja n« koga s samokresom! Umor Robina pa je tisto, kar vznemirja zaradi svoje skrivnoštvisti. Pr' tem drugem primeru... Nenadno je umolknil. Večkrat je nestrpno spustil trepalnice na oči, z Kriminalni romar odločno kretnjo zmečkaj cigaretni ogorek v pepelniku ter vprašal: . »Ali niste rekli, gosjvid narednik, ija se umorjeni mladenič piše Sprigg?« Narednik je godrnjaje pritrdil. »Pa... veste tudi za njegovo krstno ime?« lleatli je osupnjeno pogledal Vin-ccjn. Poten) se je (»otipal po žepu ter potegnil iz. njega beležnico ter jo začel pozorno prelistavali. . '»John Sprigg,« je odgovoril. »John I. Sprigg.« »Je bil samokres 7 milimetrov?« »K kako p« to v»ste''c je lleatli še bolj začudeno pogledui. »Du, vprav 7 milimetrov,« je nato potrdil. »Krogla je bila izstreljen« skor«) čisto od blizu v zgornji del lobanje, ne*1* Narednik je skočil pokonča in ni mogel več brzdati svojega začudenja. »Natančno tako, kakor pravite. Toda, zaboga, kako to vendar veste?...« Vanče ni takoj odgovoril. Kukor da bi sc ga bila polastila huda slutnji, je odšel 1:rez besede k oknu. ki je bi o za Murklininovo mizo. Nekaj trenutkov je ostal pri oknu, zamaknjen v prd-met spodaj na ulici. Nekaj ga je vzue-m i ej uto. »Ni mogoče...« jo slednjič spregoU v o ril tiho. »Vse se mi zdi, kakor sanje, kakor morit.,, pa je vendar le res!« | | »Ba kaj je?« se je oglasi) nestrpno Marklium. Kuj mrmraš sam s selmj, Kako vendar veš, da je bila žrtev, ustreljena s samokresom kulibru 7 mi-, limetrov?« Vanče se je obrnil stran od okna k Murkhamu. | »Mar res ne razumeš? Ne veš. da smo /c pri drugem dejanju te satanske burke? Si morda druge pesmi iz »Otroške zbirke« pozabil? V vsej | Ameriki gotovo ni otroku, ki jih ne bi znal. Morilec očitno dobiva iz njih navdihe za svoje nove zločine...« S tihotnim glasom, ki nas je vse navdal z nepopisnim občutkom groze, je deklumirul naslednje stihe: Nekoč Uvel je suh možic, ki samokres je nosil. In Johnu Sprlggu za zabavo poslul je kroglo v glavo. IX. Poglavje. M a t e m at i č n i obrazec Ponedeljek, II. aprila ob 11.30. Mnrkhatn je molčal in gledal Valterja kot ld ga bil kdo hipnotiziral, »lleatli« ki je držal usta odprto in mu ie cigara visela s spodnje ustnico. Je bil kakor kip začudenja. Gotovo bi me posilil smeh ob tein smešnem narednikovem vedenju, če” se ne bi tudi jaz počutil nekam čudno odrevenelega, še zganiti se nisem mogel. Markham je bil prvi, ki je spregovoril. »Kakšna blaznost je vendar to?« je vprašal jezno. »Že se mi zdi, da ti je Robinov umor čisto zmešal možgane. Ali mar ni mogoče, da bi bil nekdo, ki sc piše Sprigg, ustreljen s samokresom, ne da bi se mi znašli pred novo uganko?« »UpaVn, da boš pripustil to možnost,« je pripomnil Vanče s sladkobnim glasom, »da obstoji nek« čudna skladnost me^ tem umorom in... tisto otroško pesmico.« »Jžohro! Naj bo! Toda. skladnost je eno, zaključek pa dr igo. Trdim, da za zdaj še nimaš nobene zanesljive podlage zu svoj zaključek, da bi se bil tudi t« zločin odigral, po navdihu... otroške pesmice ki si nam jo deklamiral.« »Jaz pa nasprotno trdim, da je ista oseba, ki je's puščico umorila Robina, zdaj izvedla tudi to drugo drzno dejanje in ustrelilu nesrečnega Sprigga. Vsaka drugačna misel je izključena. Svet je dovolj nor. n tako neumnega človek« gotovo ni, ki bi me skušal prepričati, da je bil Robin umorjen — kar tako po nesrečnem naključju in da je tudi Spriggovo smrt treba pripisovati slučaju. Če se že tako braniš gledati v obraz, tej strahotni in nori stvarnosti, jo moraš vsaj žavrniti, I pa če je to všeč tvoji zdravi pameti I uli ne.« Markham je vstal ter začel z velikimi koraki hoditi sem in tja po svoji delovni sobi. »Priznam ti, da so pri tem novem zločinu tukšne stvari, ki jih ni mogoče kar tako razložiti.« Njegovo razburjenje se je nekaiu čudno hitro poleglo. »Pa tudi če vzamemo, da 'tak norec s ! krvjo obnavlja tiste stihe iz svoje mla- 1 dosti, ne razumem, kako bi nam ta j razlaga mogla kaj pomagati.Priznati takšno razlago za pravilno, bi se re-klo tavati po temi in onemogočati v*«-ko običajno preiskavo.« I »No, takšno pač ni moje mnenje. Mislim le, da bomo lažje izsledili kaj, določnega,.če se bomo ravnali po moji domnevi, ki je pravilna, čeprav b; te l komu zdel« še tako nesmiselna.« 11 fL/H * 7« & 0 .L - .)* 9. Z bosimi nogami stopi pastirček na trnje, da je bil jagnjič rešen. Jagnjič pa zablej.i in mu zopet z glavico pomiga, kot bi hotel gor na njegova ramena. Pastirček si ga ovije ckrog vratu, tedaj pa jagnjič pritisne gobček k pastirčkovemu ušesu ter mu pravi: »Kar po tej stezici me nesi, ker ta trnjeva pot pelje v nebo!« Pastirček ga ves vesel nosi in stopa bosonog, ker svoje javorove cokle je bil že prej izgubil. Nogi je imel že krvavi, ker grmovje in trnje ju je razpraskalo. Prav nič ni čutil bolečin, saj po tej stezici in trnjevi poti pride v nebo. 10. Tedaj pa se predrami iz prelepih sanj: nikjer ni bilo ne potoka z brvjo, ne trnjeve poti, beli jagnjič-je izginil z njegovegih ramen, le roki je še imel na ramenih kot bi z njima držal za nožiče jagnjiča. Utihnil je srebrni zvon z daljave, utihnili pa so tudi ovčji zvonci njegove črede. Tedaj skoči pokonci, se ozira naokrog, a ovčjega trcpa ni nikjer. Stopi na kamen ter kliče ovco vcdiljo po imenu, prisluškuje in kliče, a zaman. Spal in sanjal je predolgo, zakaj sonce se je že pripravljalo, da odžene svoje bele oblačke za pohorske vrhove, on pa je brez ovčjega tropa. Prestraši se misli: če ga je izgubil? — Janez 0. Dobeic: »Slepa miš« Krstna predstava 21. novembra Preteklo soboto nam je naše gledališče postreglo z novo opereto, z delcem, ki nai i>i ob skromni glasbeni in drnmatski obliki zaielo srca ljubiteljev lahkotnega življenjskega okolja. Preprosta zgodbica s prežvečeno motiviko o bogati ameriški oporoki, okrog katere se narnota klobčič lzubezenskih spletk z raznimi priveski, ki pa naj bi na drugi strani prikazala še smešna nasprotja med amerikanizmom in domačim svetom. Glasba se v skladu s tem naslanja deloma v na jazzovski »blue« in »vearning« z oslajeno plesno melodiko ter na domačo fantovsko pesem. Vmes je kot mašilo natlačeno običajno blago operetnega humorističnega senfen-carstva. Za grotesko ie potreben oster nož, le tako moreš »norce briti«, Če ne. ti barka prevečkrat nasede na naivne plitvine. Z:i osnovo groteske o amerikanizimi je pisec vzel le nekaj znanih drobcev: pojem o bliskoviti poroki in razporoki, emancipacijo, žvečenje gumija, šport ter jih boli kot pisano blago vdelal v svoj mozaik, ko da bi vsaj na tem znanem blagu uganjal nove in mične burke. Domači svet je nekoliko boli živ. čeprav ie dovtipariia okrog rejcev malih živali, z gogolovskimi občinskimi-redarji itd., tudi že dovoli obdelana snov. (Na nekaj neskladnosti bi veljalo opozoriti: ali je boli smešno, če medicinec študira o »vplivu alkohola na živčni sestav« na ležalniku pod pa-rasolom in pred — svinjakom, kakor če bi kar na »travi« ležal? Ta okvir je preveč zverižen. Balet je čisto nepotreben, - ne glede na to. da prav nič posebnega ne pove. Kaj zato, če ostane opereta brez njega!). Vse te sodbe so negativne. V drugi skledici tehtnice pa e utež, ki spravlja »kritični« jezik skoraj do ravnotežne zareze: avtor ie v opereti hotel prikazati bolj domačo obliko in ji odvzeti do obrabljenosti oguljeni svetovljanski pridih tuje operete ter tako stvari vliti domače krvi. To se mu je ne glede na senčne strani, ki smo jih zgoraj naznačili", gotovo tudi posrečilo. In v tem je odlika njegovega dela. Iiesedo o prireditvi sami: M. ftlleinikova ie bila primerna za vlogo Maričke Maiarončkove, njen glas v skladu s cukreno sentimentalnostjo moderne ameriške »sevdalinke«. Št. Poličeva in K. Barbičeva. ki skrbita za groteskno napetost med domačim in ameriškim svetom, zadovoljujeta. M. Sancinu se pozna bolj dramatska kakor pevska rutina. D. Zupan in I. Anžlovar predstavljata drugo dvojico, ki zgoraj omenjeno napetost še v znatnejši meri krepita. Dirigiral je R. Simoniti, režiral pa P. Go-lovin. L, k. Pred kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, se je v petek dopoldne pričela glavna razprava proti 14 obtoženi ceni, ki so bili zapleteni v omenjene tatvine premoga, drv in krompirja. Razprava je trajala ves dan pozno v večer ter je bila sodba razglašena v soboto opoldne. Obtoženci so v bistvu priznali tatvine, odnosno da so sodelovali 1n .pomagali pri tatvinah. Kot glavni aranžer je bil obtožen Ivan Oblak, rojen 20. decembra 1887 v Radečah pri Zidanem mostu. Ta je nekak poslovodja pri vseh kupčijah. Drugi z mestnimi vozniki vred so mu le pomagali. Zaradi omenjenih tatvin so bili obsojeni: Ivan Oblak na 2 leli strogega zapora, drugi oproščeni, odnosno deležni pogojne amnestije, na 1 leto zapora, nadalje je bilo drugih osem obtožencev obsojenih na manjše zaporne kazni od 3—6 mescev strogega zapora, štirje pa so bili oproščeni odnosno deležni pogojne amnestije. Tatvine premoga na škodo mestne plinarne Ljubljana, 23. novembra, i Mostna plinarna je letos v maju in juniju prejela iz Šlezije 900 ton karvinskega premoga. Premog je prispel v Ljubljano na glavni tovorni kolodvor. Vozniki mestne pristave so dobili naročilo, da- ta premog zvozijo s kolodvora v plinarno. Pri razkladanju premoga iz vagonov so voznikom pomagali brezposelni delavci, tako ime- MiMroni \StAl/rrlniva»M> Di-nninn orv lrnvilS tl OTO piacui. ncnaiun vuy,iiiki iii namreč dogovorili, da bodo kar na svojo roko prodali več ton premoga, ki so ga skrivaj s kolodvora odpeljali drugam, ne pa v mestno pli- narno. Kakor so poznejše poizvedbe dognale, so na ta način mestno plinarno prikrajšali za 21 ton šlezijskega premoga v vrednosti 6300 lir. Premog so vozili raznim interesentom, ki bodo pač tudi odgovarjali pred kazenskim sodnikom zaradi nakupa ukradenega blaga. Dobro organizirana družba pa ni kradla samo premoga, marveč se je spravila tudi na bukova drva in krompir, kar vse je znala lepo spraviti v denar. Premog, drva in krompir so prodajali po prav čednih cenah. Naposled je bila ta družba razkrinkana in glavni aranžerji prijeti ter izročeni sodišču. Sotina preiskava je bila zelo obsežna. Nazadnje je državni tožilec obtočil zločina tatvine kar 14 oseb, ki so bile več ali manj udeležene pri vseh poslih s premogo/n. drvmi in krompirjem. S Hrvaškega Italijanska vlada je darovala zagrebški višji pedagoški šoli 150 del klasične italijanske literature. Lepo darilo je šoli v imenu vlade izročil italijanski konzul v Zagrebu. Pred dnevi je sprejel Poglavnik atašeja Fašistične milice CamilU Rosana, ki mu je ob tej priliki predstavil svoje častnike. Poglavnik se je z njimi dalj časa prijazno razgovarjal. Poveljstvo hrvaških letalskih sil na vzhodnem bojišču spet javlja, da so bili nekateri letalci odlikovani z nemškimi odlikovanji. Hrvaški industrijalee Prpič bo zdaj na svoje stroške zgradil šolsko .poslopje v Zaboku. Načrti za šolo so že izgotovljeni, zgradba bo enonadstropna, v njej pa bo prostora za osem lepih učilnic. V poslopju bo tudi velika dvorana za prireditve, kuhinja in stanovanja za učitelje. Na pobudo nemškega mladinskega vodje v Ti rlinu bodo zdaj filmali celotno delovan je hrvaške ustaške milice. V ta namen bo prišlo na Hrvaško nekaj nemških operaterjev, ki bodo snemali delovanje hrvaške ustaške mladinske organizacije. Pr-d nekaj tedni so začeli v hrvaških Mari tinr Hi graditi novo cerkev, ki bo posvečena Kraljici miru. Cerkev je zdaj že pod, streho. Cerkev bo božji hram za štiri okoliške vasi. Ljubljana Ponedeljek, 23. novembra: Klemen L, pa-, pež in mučenec; Felicita, mučenica; Lukrecija. devica in mučenica; Siziuij, mučenec: Trudo, spo-znavalec. rt Lekarne. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec. Kongresni trg 13, in mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48. Za visokega dostojanstvenika mestno županstvo nujno potrebuje dve opremljeni sobi s souporabo kuhinje- v središču 'mesta. Stranke, ki bi mogle s takim stanovanjem ustreči, naj sc zglase v glavnem mestnem vložišču, v sobi na levi strani veže magislratne hiše ža vodnjakom. Vse posetnike nocojšnjega II. simfoničnega koncerta opozarjamo, da bo začeti; točno ob 18. Zato prosimo, da zasedejo svoja mesta par minut pred 18. Konec bo ob 19.15. Nocojšnji spored simfoničnega koncerta je: Beethoven — Simfonija st. 3, Cherubini —• Anakreon, uvertura, Smetana — Iz čeških logov in gajev, simfonična pesnitev. Ta spored’ bo izvajal simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Draga Maria Šijanca. — Obenem obveščamo polnim naslovom občinstva, da so vsi sedeži in tudi stojišča za nocoj razprodani. Prihodnji simfonični koncert bo začetkom meseca decembra. Za vse osebje mlekarn in špecerijskih trgovin so se pričeli danes v ponedeljek 23. novembra zdravniški pregledi na podlagi zakona o zatiranju nalezljivih bolezni in zakona o nadzorstvu nad živili. Pregledi za osebje mlekarn in špecerijskih trgovin bodo trajali ves teden do vključnega 28. novembra, a od ponedeljka 30. novembra do sobote 5 decembra mora priti k pregledu v mestni fizikat vse osebje gostiln, mesarij, pekarij, slaščičarn in drugih podobnih obratovalnic z živili. Pregled se vsak dan prične ob 8 in traja do 10. Pridelovalce fižola, ovsa, koruze in krompirja, ki še vedno niso oddali prijav pridelka, opozarja mestni gospodarski urad, na takoj, zanesljivo pa vsaj do srede, 25. t. m„ zadoste strogi uredbi, da se izognejo kazni. Prijave dobe med uradnimi urami v Beethovnovi ulici 7-11, soba 35. Znova opominjamo, da je prijavo pridelka dolžan oddati vsak pridelovalec navedenih kultur, posebno pa tisti, ki so naznanili posevek, čeprav niso nič pridelali. To pa zato, ker taki prosijo za živilske' nakaznice ter imajo zato nepotrebna pota, nevšečnosti in stroške, ker niso zadostili tej uredbi. Ko ho torej meslni preskrbovalni urad delil fižol, ga bodo dobili tudi tisti, ki so svoj pridelek' porabili v stročju in to' tudi naznanili. Hkrati mestni gospodarski urad opozarja pridelovalce. naj oddajo prijave pridelka tudi zato, ker se po prijavi posevka za prisilni odkup lahko odmeri napačna množina, če ni prijavljen pridelek. Na hrbtni strani prijave naj pa pridelovalci napišejo morebitna pojasnila glede lege obdelovanega zemljišča (senčna ali sončna lega), kalji-vosti semena (slaba ali dobra kaljivost), tatvine itd. Seveda pa morajo biti ta pojasnila resnična, er so za neresnične prijave določene občutu -kazni. L ju hi ja us Is o tjleria I išf-p DRAMA: Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto. Torek, 24. novembra: Zaprto. Sreda, 25. novembra ob 16.30: Saloma- Red li. Četrtek, 20. novembra ob 10: »Hamlet«. Red Četrtek. "'bl * Petek, 27. novembra: Zaprto (generalka). OPERA: Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto. Torek, 24. novembra: Zapito. Sreda, 25. novembra ob 16: »Don Pasquale\ Red Sreda. Četrtek, 26. novembra ob 16: >Slepa miš«, Red A. Ribnica Za vse informacije in naročila na Slovenca«, »Slovenski dom«, > Do mol jul k, »Bogoljube, »Slovenčevo knjižnico«, »Slovenčev koleclar« se blagovolite obračati na mlekarno v Ribnici. To velja tudi za * okolico Ribnice. Vrhnika Naročile »Slovenčev koledar« r.a leto 1913 pri donašalki »Slovenca« ali Podlipska cesta !t. Za runieno korenje prevzame vagonske in manjša naročila Gospodarska zveza, Ljubljana, Blei\veisova 29. Krmilno peso, rumeno korenje, repo za ribanje prodaja Gospod a ftka zveza v svojem skladišču v Maistrovi ulici 10. Od danes dalje pa prodaja rumeno korenje in repo za ribanje tudi na mesarskih stojnicah na. Pogačarjevem trgu pri Ocvirku. Lepe. suhe jesenske gobe kupuje Gospodarska zveza. A TVENNFRV- DVE SIROTI t 8 »Sedaj pa. "prijatelji,* je začel Vau-rey, »vam bom povedal, zakaj sem zamudil in zakaj se mi je zdelo, da mi bo skoro nemogoče prili na to vašo slavje. Bil sem v gledališču Menus-Plai-sirs, kjer so dajali novo Beaumarchai-sovo delo ,La Folle Journee'.« »Kako? Kaj Nj. Veličanstvo tega ni prepovedalo?« »Je, toda ljudstvo je vztrajalo in zahtevalo, da se predstava priredi in ugodeno mu je bilo,« »Kralj je moral odnehati? Na ta način kraljevska moč pada!* »Oblast ljudstva pa se dviga!« je dejal Roger. Izgovoril je ta stavek z mirnim glasom, pa tako odločno in odrezano, da so se oči V6eh navzočih zapičile v mladeniča. Mailly in dTstrčes nista imela več volje zbijali šale. De Presies je prvikrat povzel besedo. »Toda, vitez, če bo šlo v takšnem diru naprej, bodo kmalu splahneli vsi naši naslovi in naše predpravice.. »Bodite prepričam, markiz, da bodo 6kopneli.« Ta odgovor je zasejal med veselo družbo malce preplašenosti, toda vitez ei zaradi tega ni belil glave, temveč 6e je približal mizi, kjer eo bil« steklenice m kozarci in rekel, zakaj ga puste umirati od žeje. Takoj sta ga ^obstopili deklici. Julija mu je pripravila naslonjač, medtem ko si je Florina dala opravka s tem, da mu je nalila pijače. Obe 6ta bili zaljubljeni v lepega viteza, ki je imel ta večer na sebi nekaj tragičnega, nekaj nenavad- I nega, kar m je delalo še privlačnejšega pri sanjavih ženskih dušah. I Toda de Presies še m bil končal s | svojimi vprašanji, zato 6e je približal skupini, katere središče je posta de Vau-|drey. Vprašat je mladeniča. ’ »Vi 6te uganka Kakšni zaključki naj j bi iz vaših idej sledili?« »Kakšni naj bodo zaključki zame? Hočem 6e pripraviti na velik, dan, rad bi bil tak, da bi lahko pogleda! dogodkom v lice in stopal z njimi vštric. Kaj ne čujete podtalnega' ropota, ki je vedno 'glasnejši? Ali ne vidite, da, se ljudstvo, tisto ljudstvo, ki je moralo zmetoin pripogibati glavo pod našimi nasilstti, sedaj poskuša dvigniti in 6e je nekajkrat že dvignilo? Ali ne mislite na dan, ko |se bo to ljudstvo otreslo svoje revščine in bede in bodo tedaj vsi naši gradovi, naša zemljišča in naše predpravice portale njegova last? Kaj bomo storili tisti , dan? Tiščali se bomo doma. Toda jaz nočem tega. Hočem še uživati radosti tudi v bodočnosti, čeprav to ni nujno potrebno, toda istočasno 6e hočem pripraviti na to bodočnost... In 6edaj, prijatelji, zadosti te politike... Pijmo in bodimo veseli!« Florina, ki je ostala, da bi odprtih ust poslušala svojega malega viteza, 6e mu je postavila nasproti. Julija se je pridružila Maillyju in d’E6treesu, V6i drugi pa so 6e razvrstili in razdelili po svoje. Slavje 6e je začelo. Samo markiz je bil videti mrk. Že večkrat je pogledal na svojo uro, potem pa se je obrnil proti vhodu v vilo. Na vrtu pa je Roger s kozarcem v roki intoniral ljudsko popevčico. Ko je nehal peti, je val pleskanja zagrmel med povabljenci, ki so zahtevali ponovitev, potem pa hoteli, da bi Florina zapela drugo kitico. * Baletka se je 6 pomočnjo Mai!lyja in d’Estrčesa sredi pijancev povzpela na oder. Roger pa je sedel pod njenimi nogami in medtem, ko je dekle pelo. je spremljal pesem in metal kozarec proti Juliji. Druga kitica je imela več uspeha ka-l pipeljal v vilo. Hotel je, da bi deklico prenesli na vrt, da bi s tem pripravil gostom največje presenečenje. Sam je hotel ukreniti potrebno. Slavje je bilo v največjem zagonu in nihče ni pogreial gostitelja. Ko «o ga pa zagledali, kako prihaja, so se vsi zbrali krog njega. Z roko je dal znak za posluh in najavil prihod »neznane princeske«, kakor jo je bila nazvala Florina. Svoje besede je podkrepil s kretnjo in pri tem pokazal na žrtev, določeno za ,ta večer. Žrtev, ki je bila Še vedno omotična od uspavalnega sredstva, so prinesli služabniki pod vodstvom Lafleurja. Vsi so jo obkolili in le Roger je stal ob strani še vedno je bil zatopljen v svoje misli, zraven pa precej pil. Povabljenci, zlasti pa ženske, so obkladale novi markizov plen z vsemi možnimi priimki. Roger. ki je tedaj f>o-segel vmes, je dejal Maillyju, da ima speča deklica noge kot prava princeska in da je krasotica. Ker je pa ni videl od blizu, ni vedel, na kaj 60 merile opombe gospa.’ Pa če bi tudi videl, bi Vaudrey ne spremenil svojega mnenja, tako divna se mu je ta večer zdela Henrika. Zasanjanost • je prekrila njen obraz z otožno bledico, ki jo je delala še bo(j privlačno. Roger je 6prva začel piti z namenom, da bo sodeloval v tej pustolovščini raz-posajencev in da ne bo ostal le gledalec, pozneje pa je spremenil svoje mnenje in vstal. Rekel je Maillyju, da misli oditi. »Kaj? Oditi menite, ne da bi prisostvovali predstavi? Zdi se mi, da ee pripravlja »nova pustolovščina.* Na mladeničevo vzpodbudo se jc Roger prerinil v prvo vrsto Krožka, ki ie čakal, da se bo deklica prebudila, misleč) da bodo priče zanimivega prizora. Dewey - bodoči ameriški predsedniški kandidat? Pri zadnjih guvernerskih volitvah v New Yorku je Dewey zmagal z veliko večino proti demokratskemu kandidatu Nedavno so bile v Združenih ameriških državah nadomestne volitve v nekaterih zveznih drža-va"h. Zanimanje za te volitve je bilo v množicah veliko, dasi se ne da reči, da takšno, kakor je običajno v mirnih časih. Posebno zanimiva je bila volitev guvernerja v državi New York. Tu je dobil večino in bil izvoljen republikanski kandidat Da-wey, ki je dobil 2,036.322 glasov proti svojemu, nasprotniku demokratu Benettu, ki je nabral 1,484.886 glasov. Ta izid gre deloma na račun Deweyeve priljubljenosti in popularnosti, delno pa tudi na račun nezadovoljstva množic. Kdo je Dowey? Mož je bil rojen 24. marca 1902. v državi Michigan, v kraju Owosso. Pred šestnajstimi leti se je naseli! v Newyorku kot odvetnik. V politično življenje je začel posegati štle L 1931. Takrat je postal prvi pomočnik v zvezn?m državnem pravdništvu. Poseben sloves si je priboril s tem, da je na tem mestu dal brez ozira na nasprotovanja in spletkarenja obsoditi in posaditi na električni stol več kapitalistov, ki so bogateli na zločinski način. Njegov ugled je tako visoko poskočil, da je bil 1. 1935. imenovan za posebnega državnega tožilca z nalogo, da odkriva zarote tako imenovanih organiziranih zločincev. Njega štejejo med tiste može, ki 60 si pridobili velike zasluge e tem, da so z železno metlo pomedli z gang-sterstvom. Seveda je znal ta mož, ki 6i je nabral že lepe simpatije in postal ugleden mož, tako pridobljeni denar pretopiti tudi v politično valuto. Imel je navado, da §e ni rinil v ospredje, pač pa je rajši tičal v ozadju, vendar pa vztrajno zasledoval 6voje politične načrte. Ko je pred šestimi leti propadel kot republikanski kandidat v New Yorku, 6e je spet umaknil v svojo odvetniško pisarno, ker je bil dobil od republikancev zagotovilo, da ga bodo pri predsedniških volitvah leta 1940 porinili v ospredje Toda na strankinem kongresu 1. 1940 v Philadelphiji je doživel presenečenje. Druga zakulisna skupina je izrabila neodločnost strankinega vodstva in sjiravila na kandidatnb listo Willkieja, ki je bil znan gospodarstvenik in dober znanec v velebogataških krogih. Deweyu ni preostajalo drugega, kakor da 6e je vrgel v svoj poklic in se pripravljal na guvernerske volitve. Bil je izvoljen, toda obenem si je dal od republikanske stranke izstaviti zagotovilo, da bo na predsedniških volitvah I. 1944. nastopil kot nesporni kandidat svoje stranke. Tako si je s trdovratnostjo le približal cilju, ki 6e mu pravi zasesti Belo hišo v Washingtonu. Demokratje pa 60 vrgli že sedaj bojna gesla proti Deweyju. Trdijo o njem, da je republikanec in kapitalist starega kova, ki je strašansko konservativen in jx>vrh še izolacionistično navdahnjen. Vojni dogodki prihodnjih let bodo odločili, kako bo z Deweyevo kandidaturo pri bodočih predsedniških volitvah. Volitve za newyorškega guvernerja so jx>kazale, da se je množica obrnila stran od demokratov, ker Združene države |x>d Rooseveltovim vodstvom še niso mogle pokazati nobenega vojnega uspeha Prav tako se lahko računa, da bi 6e te množice spet obrnile drugam, če bi Rooseveltova politika imela uspeh. HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH Rodnost nemškega naroda se med sedanjo vojno ni zmanjšala, pa tudi umrljivost je mnogo manjša kakor v prejšnji vojni Prejšnja 6vetovna vojna od 1914. do 1918. je zmanjšala število sklenjenih zakonskih zvez v Nemčiji za 900.000, 6 tem pa je padlo število rojstev za tri milijone in pol. K temu je treba dodati še okrog dva milijona padlih in tričetrt milijona žrtev gladu, katerega je bila kriva blokada. To so bile težke žrtve. Če 6e pa te visoke številke primerjajo s podobnimi številkami o gibaruu prebivalstva v sedanji vojni, pa se dobi drugačna slika. Nemški list »Wirtschaft fund Statistik« ugotavlja, da daje današnja vojna v tem [>ogledu vedrejšo in ugodnejšo sliko. Sklepanje zakonskih zvez in ustanavljanje novih družin se sedaj ni nikjer omejevalo, pač pa nasprotno pospeševalo. Število sklenjenih zakonov v okviru stare Nemčije je mnogo večje, kakor je bilo pričakovati. V primerjavi z 1. 1938. je bilo v prvem letu vojne sklenjenih 204.000 zakonov več, celo v drugem letu vojne je statistika izkazala dvig porok za 81.000. Pa tudi vojna na vzhodu ni po-gubonosno vplivala na to. Sicer se je zelo znižala starost novo|x>roencev, toda to je po mnenju pisca članka v navedeni nemški reviji dober znak, ker je treba iz takšnih zakonov pričakovati mnogo več zaroda. V prejšnji svetovni vojni je rodnost v Nemčiji silno naglo padala. Že v drugem vojnem letu so ugotovili, da je število novih rojstev padlo v primeri z 1. 1914. za 463.000 enot, naslednje leto pa je‘padlo že za 789.000. Tudi 6edanja vojna je naravno zmanjšala število rojstev, vendar pa še dolgo tie tako hudo, kakor prčd tridesetimi leti. Za ta pojav je treba iskati vzroka tudi v sedanjem načinu vojskovanja. Novo vojskovanje prinaša hitre operacije in hitre odločitve, zato dobe vojaki vfčkrat dopust, da lahko obiščejo svoje družine. Tako je mogoče razumeti, da je bilo število rojstev v letu 1940 poskočilo za nekaj tisovev. v lanskem,letu, ko je bila zabeležena najnižja številka, pa je padlo le za 11.000 v primeri s prvim letom vojne. Vojna, tako pravijo nemški zdravniki, bo seveda zasekala v pogledu rojstev praznino, toda nekaj let po vojni bo zadostovalo, da se bo primanjkljaj zravnal. Zato snujejo vse možne načrte, kako bi po vo;ni pospešili sklepanje zakonskih zvez in dali druži- nam čim več gmotnih možnosti, da bi 6e rodnost čim bolj povečala. O umrljivosti v sedanji vojni pa pravijo, da ni nič večja, kakor pa je bila v mirnih časih. Sicer se je odstotek malce povečal, vendar tako malo, da ni omembe vreden. Pač pa je treba omeniti tudi žrtve letalskih napadov. Če bi prišteli k številu 6plošne umrljivosti še te žrtve vojne v zaledju, potem bi se odstotek 6eveda precej povečal. Toda napačno bi bilo, če bi to število jemali za temelj izračunavanja splošne umrljivosti, kajti pod tem jjojmom se v statistiki razumejo le smrtni primeri takšnih, ki jih je pobrala bolezen, starost ali pa nesreče. Vojna dela težave tudi avstralski industriji volne Avstralija je bila zmerom dobra dobaviteljica in izvoznica volne na vse svetovne trge. Toda vojna .tudi tej gospodarski panogi ni prizanesla. 2e lani 60 se pojavili glasovi, da 6e je položaj ovčarjev precej poslabšal. Stanje pa se je-še poslabšalo, ko je spomladi nastopila resna nevarnost japonskega vpada v Avstralijo. Severnovzhodni del celine je bil v neposredni vojni nevarnosti iti zato so lastniki ovčjih farm morali potegniti svoje črede bolj proti jugu in zahodu in bolj v notranjost celine. Toda to preseljevanje ovac brez dvoma ni moglo poteči,brez velikih izgub živali. Gospodarstveniki osnih držav so zasledovali razvoj avstralske industrije volne |>o padcu papirjev raznih avstralskih farmarskih družb. Najbolj 60 bile udarjene družbe, v katerih je > prevladoval angleški kapital. Tako 60 delnice ene največjih družb za gojitev ovac »Australian Agricultural Company< padle od imenske vrednosti treh funtov na 35 šilingov. Ker pa je treba vedeti, da znašajo rezerve in premoženje te družbe najmanj toliko, kolikor znesejo V6e delnice, se iz jjadca vrednosti delnic lahko sklepa, da na Ion Ionski borzi ns mislijo, da bi se ovčjereja v Avstraliji mogla zaznatno popraviti, temveč je verjetneje, da se bo še poslabšala. Angleška vlada je zato sklenila, da bo 1 m m r 109 Na sredi splava je Dila streha iz sirskega škrlata, pod njo so se svetile mize. Tam je bil prostor za Nerona, ki je prišel tja s Popejo in dvorjani. Ko je cesar sedel, so vesla zapljuskala po vodi in splav se je jel premikati po jezeru. Obkolile so ga ladjice in manjši splavi, polni igralk s citrami in plunkami. Njihova rožnata telesa so odsevala v zelenkasti vodi kakor najčudovitejše cvetje Sedli so h gostiji. Od vseh strani je donela godba in klici radosti in veselja Cesar je imel na eni strani Popejo, na drugi modrijana Pitagora, nasproti sebe pa Petronija, ki ga je pogledal, da bi zvedel njegovo sodbo o veselici. Pe-tronij pa je samo zamahnil z roko rekoč: »Meni se zdi, gospod, da deset tisoč golih deklet dela manj vtisa kakor ena sama « Cesarju pa je plavajoča gostija vendar zelo ugajala, zlasti ko so začeli donašati na mizo jedi in vina toliko in takih vrst, kakor jih svet še ni videl. volno plačevala po 15% višjih cenah ir. bo e/tem ovac pretrpele zaradi prisilne selitve na druge dala zaslužiti avstralskim ovčjerejcem okrog osem pašnike, po drugi strani pa se je tudi življenje milijonov funtov sterlingov več kakor lani. Seveda v celoti podražilo, kar je pač običajni dogodek v je treba pri tem upoštevati škodo, ki so jo črede • V6eh državah, ki so v vojni. Skr'vnoilna Kitarska Bil>y in zdravilni praski 32 (Na krovu .»Alabama Marn« — Med Japonsko in Sev. Ameriko.) To kar mrgoli v kabini, poleg moje je preje leglo belih miši, ali gnezdo kanarčkov, kakor kaka družina. Med drugimi sem naštel tri majhne deklice in egega fantka, ki so bili v najboljšem slučaju porojeni, kakor dvojčki — če že niso bili srečen dobitek četvorčkov. Vsi imajo namreč videz enake starosti. K temu je prišteti še zdravo, k eno mlajšo, ki bolestno cvili in ki ima podobo novorojenčka. To bi vse lahko bilo. Toda točno ne vem, ni namreč izključeno, da sem tega ali onega otroka spregledal. Drug drugemu so namreč zelo podobni (zamaščeu angleški kolonialni tip) in vsi se imenujejo Brooker. Prav tako se imenuje tudi njihov oče Brooker in njihova mati prav tako. Medtem ko se posamezni plm/i ali v parih cmerijo, je mama Brooker zaj>oslena z najmlajšim otrokom, oče Brooker pa z žepnini svetim pismom v črnih platnicah, iz katerega bere svojim malim ali jim celo poje. Da je oče Brooker misijonar, ni razvidno samo iz njegovega zglednega družinskega čuta in že omenjenega žepnega svetega pisma, ampak tudi iz njegovih vodenoinodrih oči, ki usmiljeno sijejo in so hkratu skaljene zaradi neprestane užaljenosti. Njegova užalejnost začenja izostajati že javen očitek, posebno poudarjen s karajočim kašljanjem, kadar naša grešna miza naroči \vhisky (kar se dogodi prilično pogosto). To našo grešno mizo so zaradi pravičnosti pregnali v najskrajnejši kot jedilnice in še zdaleč. ni tako številna, kakor gnezdo kanarčkov v sredini. ‘Pri naši mizi so sedeli ravnatelj koservatorija iz Pekinga-rfvsele j mlad Anglež), nok nemški trgovec, ki je iz Japonske j>oloval domov in jaz. Če omenim še tretjo mizo, pri kateri je jedel kaj>itan z nekaterimi japonskimi potniki, sem vam predstavil ves naš mali svet (vsaj vidljive goste, kajti ruski izseljenci so v medkrovju). Preostane mi torej še ladja, ki naj bi ta naš mali svet v trinajstih hladnih meglenih dneh prepljala iz Yokohame v severno-aineiikansko mesto Seattle. Ladja bo to tudi napravila, če se bodo ponovna zagotavljanja kaj>itana Fujivara izkazala za zanesljiva. » Mala debela »Alabama M aru« ima samo dvanajst kabin na svoji sprehajalni palubi, toda zalo poln trebuh bal japonske svjle. Zaradi tega dragocenega, toda lahkega tovora plove ladja precej visoko, tako da jo široki nizki pacifiški valovi zibljejo sedaj na desno, sedaj na levo. Vsakokrat, ko se to zgodi, udarjajo vrata sosednje kabine ob svoj lesen okvir. Nisem živčen, toda. kadar udarjajo vrata dalj časa, grem ven in jih zaloputnem. Misijonar smatra to za osebno žalitev in še ne- koristno povrh; kajti prav kmalu gre kak otrok iz prepolne sobice in pusti vrata sj>et odprta. Nato jih jaz spet zaprem, misijonar znova zagodrnja in naslednji otrok spet ponovi igro. Naši odnošaji sO torej, toda zaradi vrat, kakor zaradi \vhiskyja napeti in samo s tesnim skupnim življenjem na majhnem parniku se dy pojasniti, da se mi »beli ljudje vsaj pozdravljamo...« Toda družine Brooker že od začetka vožnje ne bi mogel pogrešati. Naša grešna miza je imela namreč v nekaj meglenih dneh živahno snov za razgovor. Reševali smo računsko uganko, kako spijo na dveh jjosteljah in na eni zofi v svoji kabini dva odraščena in šest otrok (najmanj šest jih je). Večkrat smo »pičili skozi lino, toda ugotoviti nismo mogli nič drugega kakor vrv in na njej polno plenic ter majhno koristno emajlirano posodo, ki je nesporno predstavljala skupno last otrok. . Mislim, da bi trajalo reševanje te uganke vseh trinajst dni do Seattla, če ne bi naš temeljiti nemški trgovec vprašal ladijskega fanta in dobil avtentično pojasnilo, da ima gnezdo kanarčkov dva med seboj povezana prostora in da so skupno štiri postelje in dve zofi. Od te ure naprej nismo vedeli niti kaj naj delaitio (počasi postane namreč dolgočasno gledati črno-sive valove in belo-sivo meglo), niti o čem naj govorimo (kajti^ med trgovcem, koncertnim pianistom in svetovnim potftikom je le malo stvari skupnih, ki- bi vse zanimale). Odločili smo se, da bomo igrali bridge, toda bridge v troje spet ni1 pravo. Tako smo hvaležno pozdravili, ko nas je nemški trgovec (ki je imel otroke rad in je zaradi tega vzdrževal lahke zveze z gnezdom kanarčkov presenetil z novico, da se mali BiUy Brooker ne , počuti I dobro. Gospa Brooker je tožila, da ima motnje v prebavi in je iskala učinkovitega zdravila zoper to. Ker smo se že šesti dan vozili na »Alabama Maru« (in pri tem še v megli), smo se razveselili slednje izpremembe in smo se z zanimanjem razgovarjali o podrobnostih te bolezni. No, nemški trgovec žal ni mogel vzdržati, da ne • bi naftotil gospe Brooker k meni. Iz izkustva je vedel, da • imam zalogo pra&kov, ki jo bom gotovo stavil na razpolago. Komaj je to povedal do kraja, se je že približala naši grešni mizi (napravila je to z očitno nejevoljo) gospa Brooker in me naprosila za omenjeno zdravilo. Bil!y, da že tri dni ni uporabljal družinske posodice — je pripovedovala z materinsko prostodušnostjo, med tem ko smo mi zajemali riž s curryjem — in če bi ji morda.... Dal sem ji škatlico, toda nisem je dal rad. Billy je bil posebno neprijeten član tega gnezda, tolst deček z visečimi lici in okroglimi nožicami; skratka zelo nesimpatičen otrok, ki šem ga ime) k temu še na sumu, da največkrat pušča odprla vrata. Da bi mu pomagal, mi ni ugajalo. Kljub temu sem dal gospe Brooker škatlico in jo poučil, naj raztopi v vodi en moder »in en bel zavojček. * »Ali bo zadostoval en prašek?« je dvomila. »Vzemite dva,« sem rekel brezskrbno in da bi se je rešil (kajti moj riž s curryjetn je začel [Ostajati mrzel). To je bilo ob sedmih zvečer. Nato smo igrali bridge d vet uri dolgo; prekinila nas je s svojim obiskom le mati, da bi nam sporočila učinek zdravila. Uro kasneje je prišla spet — mi smo se ravno prepirali pri obračunu, pri katerem se pri bridgeju v troje vedno prepira — gospa Brooker a naslednjim poroSildm: s Billy je še vedno zaposlen (materin »še vedno« je zvenel nekam zaskrbljeno). »Koliko praškov ste mu dali?« sem vprašal nekam potrto, kajti posvetilo se mi je, da je že en prašek dovolj močno sredstvo za odraslega človeka in da je bilo to morda preveč za malega, čeprav debelega dečka. »Dva,« je odgovorila gospa Brooker, »dva, t^ko, kakor ste mi svetovali.« Nato se je obrnila in z zamišljeno gubo med obrvmi odšla nazaj k Billjtju, ki je bil neutrudno zaposlen. Mislim, da je bilo to še ]>recej dolgo, kajti v polspanju sem slišal razburjeno letanje sem in tja. Naslednje jutro sem slišal, da družina Brooker ni zatisnila niti očesa. To mi je jjovedala gospa Brooker sama, ki me je prestregla na potu k zajtrku. Bila je neprespana in je imela tak divji izraz, da sem odj>rl vrata v bližnjo kopalnico, ki naj bi mi služila kot zaklonišče. »Morilec!« mi je zabrusila misijonarjeva soproga v obraz. To je zaklicala nekam nerazumljivo, ker si je v razburjenju pozabila vložiti- zobovje. Toda jaz sem jo razumel kljub teftiu in sem takoj smuknil v kopalnico. » Moji 1 ec otrok!« sem slišal še enkrat, toda že za vrati, ki sem jih zapahnil za seboj, »Billy umira! Še vedno sedi!« (vsemogočni, enajst url). Nato je rekla še marsikaj, kar zame ni bilo razveseljivo in je zaključila z zanesljivim upanjem, da me bo Bog prav tako našel, kakor tudi kaznoval. Morda je hotela celo sama izvršiti kazen: zdelo se mi je, da ne manjka mnogo, da bo vlomila vrata in je že s pesmi bila p° okvirju. Potem sem slišal, da jo je mož miril in odvedel nazaj v kajuto, čez (