t".-.. ■ .•?'„ -•: ■. • ^^ __" ■■ 1 . t" ' " ' ' j . -■ ^ —i^—^^— TELETOM: »7« COETLANDT.__Entered m Becond Glasi lUtttr, »eptember 11, ltOS, a* FtOCoitf g«w York. H. YL, ndar the Act of Cangrm of Kan* 3. 1871. TELEFON: 4687 CORTLANDT« NO. 108. — STBV. 108. NEW YORK, MONDAY, MAY 9, 1921. — PONDELJEK, 9. MAJA. 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK "rr 1 NOVA SMER AMERIŠKE POLITIKE 2 RED8EDNIK HARDING SE JE ZAVZEL ZA LIGO, KATERO JE ZAVRNIL SENAT TEKOM PRETEKLE JESENI, — IZJAVLJAJO NASPROTNIKI MIROVNE POGODBE. — ZASTOPSTVO INFORMATIVNEGA ZNAČAJA. Wahsington, D. (7. maja. — Objava, tla bodo Združene države /.'»pet zastopane pri Najvišjem zavezniškem svetu, bo najbrž imebi za posledico eel vihar opozicije ter oživila nadaJjne ostre raz-pruve v kongresu glede zunanje politike administracije iiardingu, če je to predsedniku Ilardiugu všeč ali ne. Ra zpoloženje v kongresu, posebno mod nasprotniki Lige narodov je tako, da bo nuj brž prišlo do razkola v republikanski stranki ii. izven nje in sicer radi politike državnega tajnika Hugiiesa, ki ima glavno besedo 7 administraciji. Predsednika samega se oprošča vsake odgovornosti v tej zadevi. Glavno krivdo se pripisuje v republikanskih krojrih državnemu tajniku lJugliesu, da je namreč spravil Združene države zopet v stik z evropskimi silami, ki skušajo rešiti splošne probleme, ki so sej porodili vsled svetovne vojne. Dva uradnika se smatra za resnična I povzročitelja najnovejšega gibanja v administraciji. — V upanju, da se obvaruje Ilard-jjga preti uplivom Hughesa in Ilooverja, bodo skušali člani kongresa in politiki, ki so proti naj-novejšemu gibanju administracije, uplivati na predsednika, da odneha ter se bolj prilagodi njih lastnemu nazirarju. Eden izmed nespravljivih senatorjev je rekel, da se bo dvignilo protest proti zadnjemu koraku administracije, a voditelji v senatu in poslanski zborniei so biJi tianes proti temu, da bi se dvignilo jfavno diskusijo glede tega vprašanja. Predsednik Hardtiig se je baje izrazi! napram enemu izmed "nespravljivih" senatorjev ki ga je obiskal včeraj zvečer, da bo zastopstvo Združenih držav pri najvišjem svetu zaveznikov ''zgolj informativnega značaja" in da ne bo storila administracija nobenega koraka brez posebnega odobrenja od strani kongresa. -I---T" JOHN KOČEVAR OPRO ŠČEN PRED POROTO ROJAK, KI JE BIL OSUMLJEN UMORA ŠTIRIH MAJNERJEV, JE BIL PRED POROTO OPROŠČEN. — VESEL IN ZADOVOLJEN, KER SE JE IZKAZALA NJEGOVA NEDOLŽNOST. — Rojak Walter Predovieh nam' j*' dane« brzojavno sporočil iz; Gunnison, Colorado, da je bil John i Kočevar, do!«*nj>ki roi«k. ki je; bil obtožen vmora štirih majuer-i jov, prpd poicto oproščen. V brzojavki pravi Mr. Predo-j vieh, da je John Kočevar vesel kot i ptič ter se prisrčno zahvaljuje! "Glasu Naroda" ter vsem onim.j ki so kaj pripomogli k njegovi, oprostitvi. Po naših mislih gre glavna zasluga Mr. Walter ju Predoviehu, ki se je z neumorno vst rajnostjo lotil težke naloge — tolmačenja in prepričevanja, da je Kočevar čist ter da ima grd zločin na vesti nekdo drugi, nikakor pa ne sin slovenskega naroda. s Nesrečni Kočevar je bil več kot devet mesecev v ječi, in lahko si predstavljate njegovo stanje, kc ni od danes do jutri vedel, če bo ponedolžnem obsojen v dosmtmo ječo ali ne. Kot nam je poročal Mr. Predovieh, go je v t a mošnji h krajih velike pomislek? napram tn.ierod-cem, posebno pa proti takim, ki niso zmožni angleškega jezika. Tudi porotniki so bili vzgojeni v tKn neameriškem duhu. in glavna zasluga gre lir. Predoviehu. da jim je te predsodke izpodbil. Cast in hvala mu! BOJEVITA DUHOVNIKA. — NE IZ LJUBEZNI DO NEMČUE, A RADI MIRU V EVROPI, PREPREČITE TA KORAK, — PRAVI ZNANI MAKSIMILIJAN HARDEN--NEMČIJA JE PRED USODEPOLNO ODLOČITVIJO. Slika nam kaze grobišče pri Berlinu, kamor so položili k večnemu počitka bivšo nemško cesarico. JOHN KOČEVAR. NOČEJO GA ZAVAROVATI. Rim, Italiji. 6. maja. — Državni podtajnik Bianehi je bil obstre-ljen od dveh duhovnikov, ko je! vodil neko naeionalistično demokratično proeesijo v mestu San Itartolomeo, severno od Napolja. Velika zmešnjava je sledila temu dogodku, a policiji se je posrečilo napraviti mir. (Torej še farji so pričali streljati v Italiji! Res, vzorna država!) ŠEST MRTVIH. ŠTIRIDESET RANJENIH V ITALIJI. Rim, Italija, 8. maja. — Boji med fašisti in komunisti so po večjih italjanskih mestih na dnevnem redu. Samo v petek je bilo pri teh spopadih šest mrtvih in Štirideset ranjenih. Izgredi so večinoma le po sever- ' * j| * Rim, Italija, 6. maja. — Poslanec MLsiano, komunistični vodi-felj, ki je bil že pogosto napaden od skrajnih nacionalistov, ja vložil prošnjo za zavarovanje pri neki zavarovalni družbi, a je dobil odgovor, da ga more družba zavarovati le pod pogojem, da plačuje štirikrat tako visoko premije kot je običajna. Poslanec se je nato premislil in izjavil, da se ne bo zavaroval. Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za Vaio družino, sorodnika ali prijatelja. Pišite za cene in druga potrebna navodila na najstarejše in akuae-no slovensko bančno podjetje: FRANK SAKSER STATE BANK (potniški oddelek) m Qorttatt K, W*w Tedi, fe JT. V MAX HAR6EN 0 NOVI INVAZIJI 'ie MSto&SEiBi^WXL . ... ' i * n.,, ■ ; SišEi Hi.FSSPf X. H« York «lo tato.....»7.00 ^^ ^ ~ ^' and l«gal HoHdayi. «. c^o i«to $7.00 __List slovemddh delavcev v Ameriki. w 75.000 ZAPLETEN POLOŽAJ I V GORNJI ŠLEZLU Poljaki so izpraznili del Gornje i Šlezije. — Delo v nekaterih ro- i vih se je baje zopet pričelo. Oppelin, Gornja Šlezija, 7. maja. — Tukajšnje francoske obla-it sti izjavljajo, da so pričeli Polja-L] ki z izpraznenjem Ribnik okraja 1 in tla se bodo najbrž umaknili tli- ] d: iz dru«rih delov plebiscitnega ] c/emlja. Edini resni boji so se za-vršili šest in trideset milj južno- > iztočno od Koppelin, kjer so nem-ške varnostne straže napadle polj- i ske čete. V splošnem se je položaj izbolj- ] šal in v številnih rovih _so zopet pričeli z delom. Eden izmed francoskih uradni- ] kov je izjavil danes: — Poljaki prihajajo do spozna- ] nja. da so se poslužili povsem na- < pač ne taktike. Vsa znamenja kažejo. da se bodo polagoma umaknili ter prepustili zaveznikom odločitev celega vprašanja. Prepričani smo. da sc bo to obistinilo v teku treh ali štirih dni. Tukajšnja med/li vozniška komisija je utrodila prošnji Nemčije, da se zopet otvori mejo med j Nemčijo in Šlezijo in da se izpu-i sti vse politične jetnike, katere' drže zavezniki v Gornji Šleziji. Neki nemški oboroženi vlak je i prišel iz Vratislave v Kreuzburg,! ki leži nekako trideset milj seve-j roiztočno od tukaj in vlak, je bil tak*j izročen zavezniškim oblastim. Zavezniki so sprejeli vlak v spričo poročil, da nameravajo Poljaki vprizoriti napad na Kreuzburg. Ko so zavzeli Poljaki malo me-ste Rosenberg, je neki poljski poveljnik odredil aretacijo nekega angleškega majorja, ki je zastopal medzavezniško komisijo v do-tičnem kraju. Dotični Poljak je služil preje pod tem angleškim majorjem v policijski službi. Poljak je takoj odredil, da se mora angleškega majorja ratreliti ter dal petim možem tozadevna naročilo. Ko se je oddelek banditov postavil na svoj3 mesto, je rekel angleški major: — Gotovo si ne boste drznili streljati name. Kakorhitro je izgovoril te besede, so Poljaki spustili navzdol svoje puške ter preprečili ekse-kneijo angleškega častnika. NORVEŽANI BODO ZOPET PILL Kod&nj, Dansko, 8. maja. — Norveška vlada bo predložila parlamentu predlogo, s katero sknaa odpraviti sedanji sistem popolne prohibieije ter zopet dovoliti omejeno, uživali je alkoholnih pijač. PROHflHCIJE NI MOGOČE IZVESTI! 0 tem so prepričani policijski šefi štiridesetih mest newyorske države. — Edina izjema, Albany, N.'Y_, 8. maja. — Ko s? je tukaj vršila konferenca nekaterih županov, je predsednik brzojavno vprašal policijske šefe po raznih motih, kako je s prohi-bicijo. Takoj se je oglasilo štirideset šefov, ki so izjavili, da prohibieij-ske postave, kot jo je sprejela r.CAvvorška zakonodaja in kot jo je podpisal governer Miller, ni mogoče izvesti. Policijski £efi pravijo, da imajo premalo stražnikov na razpolago. Edinole uprava mesta New Yor-ka je sporočila, da zamore v vseh ozirih zadostiti omenjeni postavi. NOVA ANGLEŠKA POLITIKA ZA MEZOPOTAMIJO. London, Anqrlija, 6. maja. — Obisk angleškega kolonijalnega tsjnika na bližnjem iztoku je imel | važne posledice. — soglasno s poročilom Daily Sketch, v katerem 1 se obrazložil j? novo angleško po-jlitiko glede ^Mezopotamije. Ta politika ni bila sicer še oficijelno ob j javi jena. vendar pa se glasi, da j je prišlo poročilo iz avtoritativnega vira. — Oživotvorjenjc cele serije arabskih držav, — sc glasi v poročilu. — je del novega vladnega načrta. Knj takega bi zagotovilo novo zračno črto do Indije, ki bi bila Izključno pod angleško kontrolo. Mezopotamija naj bi po stala veliko skladišče ter vežbal-nc polje v službi angleškega cesarstva. Nadalje se trdi, da bo postal princ Fejsal. sin kralja iz Hedža-sa, prvi šerifski vladar dežele, kar pomen ja toliko kot kralj Mezopotamije. Angleška posedka bo skrčena na malo več kot dvajset bataljonov. i 17-LETNI DEČEK SPOZNAN KRIVIM UMORA. Angelo Tumbarello, star 17 let Brooklvna. je bil spoznan krivim umora po prvem redn pred višjim sodiščem v Brooklvnu od porote, ki se je posvetovala štiri ure. Tumbarello. ki je bil obtožen. a& je ustrelil nekega čevljarja, po imenu Balsaino, je padel v nezavest v sodni dvorani, ko je čnl pravorek in sodnijski služabniki sc ga morali odnesti v njegovo celieo. V nezavest je padla tudi njegova mati, ki je bila navzoča. 959 (ffiS BS9 ** K9 Pijaeo naj prodaja država. Ves denar ki se dobi zanjo, naj bo namenjen v razširjenje soci j al nih reform. LLOYB GEORGE GLEDE NEMČUE Izjavil je, da lahko zahteva Nemčija razorožer.jc poljskih sil v slučaju, da se vda zaveznikom. Maidstone, Anglija, 7. maja. — Ministr. predsednik Llovd George je izjavil danes, da je Nemčija v slučaju razoroženja, soglasno z določbami mirovne pogodbe, sklenjene v Versaills, upravičena zahtevati, da zavezniki tudi razorožijo Poljsko. To izjavo je podal na zborovanju narodne unijonistične družbe, ki se je vršilo v navzočnosti petih tisoče v ljudi. — Anglija. — je rekel, — veruje v čisto igro in če je treba mirovno pogodbo izvesti do zadnjega, jo je treba v resnici izvesti dosledno. Angleški ministrski predsednik je dal izraza svojemu trdnemu prepričanju, da bo zdrava pamet prevladala v Nemčiji in da bo slednja sprejela zavezniške pogoje. Z ozirom na Irsko je rekel ministrski predsednik: — Zelo me veseli, da sta se oba narodna voditelja na Irskem sestala v namenu, da razpravljata gJede vseh vprašanj, tikajočih se bodočnosti dežele. Ne morem reči vnaprej, kaj se bo zgodilo, a dobro znamenje je, da se bo razpravljalo o zadevah skupno. Glede angleških premogarjev, ki zahtevajo višje plače in sicer s pomočjo vlade, je izjavil miui-slrski predsednik, da se ne more zahtevati od davkoplačevalcev, da bi plačevali plače premogarjev. Izjavil je, da mora premopjar-ska industrija sama nositi svoje stroške. Če je trajna ureditev sploh mogoča, jo je treba uveljaviti na tej podlagi. Ceno angleškega premoga je treba skrčiti, če hoče Anglija o-hraniti svojo trgovino s premogom, — je izjavil. Rekel je nadalje, da postaja ameriški preiaog resen tekmovalec na tem polju in da ne bodo inozemski odjemalci angleškega premoga kupovali tega toliko časa, dokler bo ameriški premog cenejši. Važno za potnike. Kdor ieli ▼ bližnji bodočnosti potovati v stari kraj, naj se obrne na naa, da mu potljemo vsa navodila, kako je mogoč« dobiti potni list. Kdor še ima jugoslovanski aH ameriški potni list lahfe potoje kadar hoče. Kdor pa spada ▼ 1st J sna ozemlje, in ieli potovati t. ftars domovino, na Se vedno Ishlga preskrbimo potni list, kadar prida V New York. Y vsakem ožim se obrnit« na tvfdk«: rnSS^mn^mmS » Berlin, Nemčija, 7. maja. — Maksimilijan Harden, znani nemški publicist, je izjavil naslednje glede nameravanega koraka Francozov, da zasedejo nadaljne okraje Nemčije: — Ne iz ljubezni do Nemčije, a radi miru v Evropi, naj preprečijo vsi dobromisleči ljudje ta najnovejši korak zaveznikov, _ namreč ustanovijenje vojaške in ekonomske tuje nadvlade nad imlustri-jalnimi okraji Porenske in Ridir okraja. — Stojimo pred najbolj usodepolno odločitvijo izza mirovne pogodbe, ki je bila sklenjena v Versailles. — Kakorhitro bodo francoske armade vkorakalo ter bo nova vlada vsiljena nemškim in dustrijalnim okrajen., ne bo nikdar konca francoskemu zasedenju. Ker je razširjeno predlagano plačevanje preko dobe tridesetih let in ker se smatra dolžnik nezadovoljivim, bo vedno najti vzrok, da se proglasi dogovor neveljavnim. — Ce se dovoli enemu narodu, da kontrolira najbolj dragocene posesti drugega in posebno, če vlada med tema dvema veliko sovraštvo, potem je jasno, da bo oni. kateremu je izročena kontrola, izpostavljen veliki skušnjavi. Zasedenje celega zapadnega nemškega industrijalnega okraja ne more imeti za posledico ničesar drugega kot hiter konec vsakega dogovora med obema narodoma. — Tudi ne more biti nobenejja upanja na temelju ultimata, prdeloženega Nemčiji potem ko bi se okupacija v resnici pričela. To bi bilo prav tako kot če bi se zdravnik pogajal glede plače potem ko bi pričel rezati. Lahko si je predstavljati vnaprej, s kakšnimi tež-kočami bi se bilo treba boriti, predno bi bil konec te vojaško-poli-tične okupacije. —■ Strahopetno in tudi bedasto bi bilo zanikati, da sta napravila nemška vlada in parliment strašne napake v svojem postopanju glede reparacijskega ali odškodninskega vprašanj;-. Celo zadnji predlogi, stavljeni predsedniku Hardingu, ni.-o bili sprejemljivi. — Kljub temu pa mora vsakdo priznati, da je reparacijski problem najtežji izmed vseh, s katerimi se jt- moral kedaj pečati kak narod. Narod? Ne. celi kontinent je prizadet vsbd tega. Mogoče cele celi civilizirani svet. Vzemimo le eno fazo celt ga problema: — Če ponudimo ročno delo tisočev nemških delavcev, da zopet zgrade severno Francijo, nam odgovarja Pariz: — To bi pomenjelo kolonizacijo in prebiva'ci opustošenih ozemelj bi ne mogli prenesti pogleda na trume prcjšnili zavojevalcev, živečih udobno v njih lastni deželi. Ce ponudimo stroje in druge tehnične pisprave. se gl«>vi odgovor : — Nemogoče. V »akem slučaju bi bilo treba, da dobivamo nado-mestilne kose iz Nemčije in nemška industrija bi na ta način nad-vladala naše severne departmente. — Predaja nemških ladij je imela za posledico, da je cena ladijske tonaže po celem svetu padla in čim več ladij se bo zgradilo na naših ladjedelnicah za zaveznike, tem večjo škodo bo imeja angleška ladjedelniška industrija. Nemški odškodninski premo? je v Franciji na prodaj za nižjo ceno kot je angleški premog in uničenje angleškega premogarske ga trga na kontinentu v družbi francoskega di! itatorstva nad našim premogovnim trgom, bi ne moglo imeti za posb-dico ničesar drugega kot uničenje angleške premogarske industrije. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potom naše banke izvršujejo po nizki c?ni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bile naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani. 300 kron ---- $2.40 1,000 kron ____ $ 7.75 400 kron .... $3.20 5,000 kron ____ $38.50 500 kron----- $4.00 10,000 kron ____ $76.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na sadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" v Trotu. L^* i * 50 lir ---- $ 300 500 lir ____ $26.50 100 lir----$ 5.50 1000 lir ____ $52.00 300 lir .... $15.90 NEMŠKA AVSTRIJA: Razpošilja na zadnje poste in izplačuje "Adriatische Bank" na Dunaju. 1,000 nemško-avstrijskih kron $ 3.05 5,000 nemško-avstrijskih kron $ 14.00 10,000 nemško-avstrijskih kron $ 28.00 50,000 nemško-avstrijskih kron $140.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam m mogoče podati natančne cene vnaprej. IG računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno n godne pogoje, ki bodo velike koristi za onet ki se že ali se bodo posluževali naše banke. Denar 9am je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali pa po Hair Yatii Bank Draft. M Saksar Stati Bank 82 CorfUrit Street Itea York - - ST VOJAIX NAKOCAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJ-EE 7MČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. Y \ GLAS NARODA, 9. MAJA 1931 Ameriško blago v Indiji. Da je Amerika še vedno v prvem razredu ljudske šole kar se tiče opreznosti in dal?kovidnosti v trgovini, je stvar, o kateri se lah-ko vsakdo prepriča, če hodi nekaj časa po ulican Bombaya. V razdalji treh blokov od hotela, v katerem j« aivel poročevalec, se je nahajalo veliho prazno zemljišče. Napromadeni kot skale ob vinožju j_ore se nahajali neštevilni zaboji, izpostavljeni vročim žarkom tropičnega solnea. Ti zaboji au vsebovali ameriške motorne vozove. Ocividno se ni nikdo brigal, komu so pripadali. Oni, ki so naročili i • avtomobile, jih niw> hoteli prevzeti. Mogoče so bili predragi takoj od početka, a ko je vrednost indijske rupije padla, je pomenja-la visoka cena ameriškega dolarja smrtni zvonček za te pošiljatve. Indijski kupec ni mogel ali pa ni hotel nositi tega bremena. Petem ko si je človek ogledal to piazno zemljišče, zabarikadira-i!o z ameriškim blagom, se je lahko napotil proti pomolom. Poroče-\alee ni imel na razpolago sicer nikakih številk, a je kljub temu za-ji.i/il. da je v velikanski množini nesprejetega blaga pretežna veči-i.a ameriškega blaga v primeri z zavrnjenim blagom iz drugih de-/. I. Naslednji korak v Ameriki bo seveda naprtiti krivdo indijskemu kupovaleu. Preduo pa poiščemo pezdir v očesu svojega brata, dajmo poiskati bruno v svojem lastnem. To je nevednost v zvezi z jizkušenostjo. Preslepljeni vsled vojne prosperitete Indije, smo še vedno pošiljali svoje blago tjakaj in sicer mesefl potem, ko so angleški eksporterji že prenehali pošiljati v Indijo, ker so dobili pra-M.-asno primerna svarila. Spoznali so namreč potrebo previdnosti v postopanju z majhnim indijskim i in porter je m. Samomorilni problem. l)a se število samomorov od dne do dne veča. je neizogiben v?i katerega dobi človek, ee eita dnevne liste. Ta vtis pa je tudi rihuičen. Soglasno 7. letnim poročilom lige 7.a ohranitev življenj, je bilo t- kom preteklega leta. v Zdruenih državah zaznamovati več kot šest tisoč samomorov. kar prekaša za eelih tiso"- slučajev število samomorov, o katerih se je i»oročalo leta 1919. — Dr. Hoffman pa je izračunal. da bi zniiš;do število samomorov v letu 1920, če bi se vse samo-tin re, izvršene tekom tega leta. v resnici priznalo kot take. S. n '»mori mer otroei iti oni med odraslimi imajo seveda različne vzroke. ( e izvrše otroei samomor, se zpodi to ponavadi raditega, — k« r s< uiji ]X>'_'Ostonia doma postopj z neprimerno strogostjo, ker so p s več občutljivi glede resničnih ali namišljenih nedostatkov ali telesi li napak, ali k. r so skrajno poparjeni glede slabega napredka v šoli. Gotovo Število otrok pa izvrši samomor brez vsakega vzroka ali motiva in v takih slučajih jrie za enostavno blaznost, kar velja tudi pri številnih slučajih samomora med odraslimi. Na temelju skrbne statistične analize, katero so vprizorili odlič-i.i franeoski učenjaki, so med odraslimi vodilni motivi pri izvrševa-i .m samomora, razen iliifcmi obolelosti, naslednji: — Želja uiti te-m--nemu trpljenju, družinske zadrege, razočaranje v ljubezni, revšči-i i aH strah pred revščino, izgube pri igri. slabi nalaganje denarja . li nezaposlenost. Ti motivi pridejo pri samomorih v poštev v nave iVnern redu. Iz predidočega je razvidno, da znači satnomor napako v kontroliranju čustev, Vsled tega predlagajo izvedenci kot preprečevalno fdredho. s pomočjo katere bi se lahko izdatno .".manjšalo število sa-momorov, izvžbanje l:i bi bilo posvečeno prav posebno razvoju mori in trdnosti značaja. To je mnenje vseh onih. ki so natančno preučili težki soeijalni in osebni problem, porajajoč s.c iz samomorov. {'<■ se vzame v poštev, da je napredek civilizacije povečal zahteve, kat »re se stavi možganom in živčnemu sistemu, so izvedenci na tem polju mnenja, da ie mogoče škodljivi upliv tega izmučenja možganov in živčnega sistema uničiti s pomočjo vzgoje in utrjevanja ; iričaja, ki naj bi se pričelo v prvih letih življenja. Otroke je treba utrjevati v misli, da se morajo junaški postavili po robu neprijetnostim življenja, da se morajo izogibati izgredom \ čustvovanju in da je najti v življenju še druge cilje kot pa zadovoljitev samega sebe in svojih lastnih poželenj. To je najboljše postopanje v boju proti samomorilnim nagibom, čeprav ni mogoče pričakovati, da bi se dalo samomor popolnma iztrebiti, se vendar lahko pričakuje, da bo niojroee s tako vzgojo omejiti število samomorov. Razentega pa bi morali starši paziti na sleherni pojav zamišlje-nosti in boječnosti pri svojih otrocih. Vse take pojave je treba smatrati za svarilna znamenja, ki zahtevajo takojšnjega posredovanja zdravnika, ki je izvežban v dušeslovju. Prepogosto se namreč zgodi, da je samomor plod takega duševnega stanja. Izjalovljenje Roger Bacona. Ni je bolj očarljive stvari kot j« rekord razkritij Roger Bacona, katera je profesor Nevvbold s Pennsylvania vseučilišča deloma skopal iz plasti šifer, v katerih so bila zakopana več kot sedemsto let. — Urez dvoma je eden najbolj čudnih anahronizmov zgodovine, da je Iloger Bacon v trinajstem stoletju spoznal meglo v Andromeda ozvezdju, da je študiral komet, ki je bil neviden za druge oči, da se je pečal z razvojem orsranske«ra življenja ali embiologijo, in da je mogoče celo proučeval organske celice s pomočjo mikroskopa.. Kljub temu pa ni bilo glavno dejstvo glede Roger Bacona nikoli tajnost. To dejstvo jc obstojalo v tem, da ni hotel sprejeti avtoritete kot temelj za znanstvo in vedo Profesor Newbold je rekel v enem svojih zadnjih predavanj: — Baeon je vztrajal pri neodvisnem naziranju, da je najti le eno trdno podlago resnične znanosti in da je ta podlaga izkušenost čuta, kontroliranja ali eksperimentiranja, da je najti le eno pot, ka- Smjnslmtartska rarajra Satu L Srfcturta Ustanovljena 1. 1898 Inkoruonrana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. t* 1 v Slovenske novice. A ■to. "GLAS NARODA" HMVKNIAH DAILY! aoTmo FuuSbnvaPcoMFAMT WIAWH »AKMIt P—M—t.__LOUIt ■gNKPIK. Trfiirir -—-1 —---i *i»cm of IiiiIhui mt mm O——m— and AMmmm t Atevt Offidum H CortMMt Wtrwt*. ■■rouH «t Manhattan. Naw York City. N. V. _**Otaa W«rKa* lafcaia mM ten Im—II wadall In »tnlhwr. -- , Ca wi lata vali« Mt na ft nWia Za Naw York sa ca4o Ma tr at In C*ta«a HJO _ sa sal lata t&JO ti tt lata________IUM_«a aal lata_im • LAS N A R O OA _fValaa a* tna Paaala) __________•• __mV VScrjgttap* r—M_ Ooalal broo poCr^aa ia oaabnoaU aa aa prlaMaiaJo. Oanar naj aa UaaoraU po-BUatt po Momt Order. Prt ■promaan6t kraja naročnikov proalmo, da BO aaja _tudi proldnjo ttrollie« nanani. d» hltrth najdemo naalornffca._ • LASNARODA m »itundt tam lortuflh of Manhattan. Naw Yam. N. V. _Valapfrona; Cortlaadt «7t_ - rMtr ko organizirati to vedo v znanost, da se namreč dokaže njeno soglasje s postavami matematike. To je bil temelj, na katerem je bila zgrajera moderna znanost. Mogoče so bili še drugi poleg Baeona v trinajstem stoletju, ki so poznali Lsti princip, ki pa niso bili dosti močni po številu ali odločnosti, da bi mogli izprer.icniti tok svojega časa. Jutranja zora zuanstve-, ne misli ni prišla preje kot dve stoletji pozneje. Celo Francis Bacon,' velik mož istega imena, se ni mogel odtrgati od avtoritete starodav-i liih. Ljubitelji Izaka V altona se spominjajo slo\esnega načina, s katerim se je ta veliki ribič, ki je pisal v časih Stuartov, celih tristo let po Roger Baconu, včasih obrnil na svoje latinske avtorje, da ugotovi točke, katere bi lahko zavrnilo dejansko opazovanje. Trasredija življenja Roger Bacona, kot jo vidimo sedaj, je bila, da je bila njegova vednost, tako brez pomena. Mnenje ljudi, ki so imeli v onem čsn moč v rokah, je bilo, da se bo celo poslopje avtoritete in civilizacije porušilo, kakorhitro se bo enkrat uveljavilo princip prostega znanstvenega raziskovanja. Možje trinajstega stoletja so brez dvoma smatrali znanont narave za nekaj čarovniškega in vsled tega tudi domnevali, da ni Roger Baeon stoodstoten državljan po vzorcu drugih. To, kar bi pomenjalo blestečo poslanico za njegovo lastno generacijo, je postalo špecijalnost antikvarjev ter čudo preuasičenega o!>činstva, živečega številna stoletja potem, ko so njegove kosti že davno razpadle v prah. Dopis Imperial, Pa. Ker se že dolgo časa ni nihče oglasil iz naše naselbine, sem se ja£ namenil opisati tukajšnje razmere. Kar se tiče dela, je pod norma-lo. Dela se sedaj po 3 do 4 dni v tednu, zaslužek je pa jako slab, ker tukajšnji rovi so jako slabi in pa preveliko ljudi je zaposlenih, tako da nobenemn prijatelju ne svetujem, da bi prišel sem za delom, ker ni sigurnosti, da bi tukaj ostal. Bossi so jako ošabni postali. Torej, kar se tiče delavskih razmer. smo jako nazadovali. Na društvenem in kulturnem polju smo pa še vedno stare korenine ter se kolikor toliko držimo gesla, ki pravi: "sloga jači. nesloga pa tlači". Slednje se »gibljemo bolj kot mogoče. Ne smem pozabit i na našo zadružno prodajalno, katera je nam v ponos in je tudi daleč naokrog poznan. Tudi še dobro napreduje, akoravno je imela prestati veliko krizo. Tu je jasen dokaz, da imajo eni še vedno pred očmi, da iz malega zrnea zraste mogočno drevo. Rojaki, ne bodite strankarski, združite se in poprimite se agitacije za zadružno prodajalno. Ako kateri rojak ni še aktiven član. Iz Sla Prebivalcev ima Ljubljana 53.079, Maribor pa S0.739. (rlavno mesto Jugoslavije Beograd ima 110.319. Sarajevo v Bosni 58.000. Največje mesto v Jugoslaviji je pa Subotiea. ki šteje 118.000 prebivalcev. Novi župan ljubljanski postane vsled odklonitve zopet ne kandidature od strani dr. Ivana Tavčarja sedanji poverjenik za pravosodje dr. Ravnihar, katerega namerava kandidirati Jugoslovanska demokratska stranka kot nosilca svoje kandidatske liste. Dr. Tavčar, čegar zdravstveno stanje baje ni posebno dobro, se namerava posvetiti le še literarnemu delovanju. Izvolitev dr. Ravniharja je seveda odvisna od zmage Jugoslov. dem. stranke pri bodočih občinskih volitvah. Odpadel je od katoliške vere sin nadučitelja L/ovšina na Vinici, Ev gen Ix>všin, uradnik pri Jadranski banki in sotrudnik "Jutra". Ostane brez konfeaije. Samomor. ~ V Halozah pri Sv. Barbari se je zastrupil posestniški sin Martin Rakuš. Izpil je nesrečnež čašo li-zola in po groznih bolečinah umrL Svojo mater zaklal. Kako daleč je privedla podivjanost ponekod našo mladino, dokazuje grozen slučaj umora v Zre-čah, kjer je 141etoi fant Ivan Pa-dežnik zaibodel lastno mater v trebuh ter ji tprerezal želodec. Priletna žena je če isti dan podlegla težki rani. Mladega morilca so izročili orožniki sodišču. Rodbinska tragedija. Lovrenc Franko v Bukovem vrhu je jezen na svojo ženo, ker se boji, da ne bo volila posestva njemu, marveč svojim otrokom iz prvega zakona. Prepiri so tako-rekoč na dnevnem redil. Posebno hudo sta se sprla 27. marca, ko se je Franko vrnil iz Poljan. Franko je" svoji -ženi grozil, da jo bo ubil in jo SnVal * nogo. Prisilil jo je nato, da je morala iti ž njim na naj pristopi takoj, da ne zamudi časa. Dobro ve da bo kateri' oporekal mojemu dopisu, češ, oni piše in hvali, ako pa grem v za-1 družno prodajalno, moram pa ta-' ko drago plačati kakor drugod ali pa še dražje. Res je, rojaki, da! ni veliko ceneje, ali boljše blago pa je. Dalje je treba pomisliti, kakšne težkoče smo že imeli, koliko nasprotstva je bilo od strani drugih trgovcev, in še celo naši; rojaki so agitirali v nasprotno, stran. Veletrgovci so bili naši ve-! liki nasprotniki, nam so računali vedno več za gotov denar kakor! drugim na o, v«. Zakaj to? Za-j to, ker se oni boje sloge, ker do-, bro vedo, ako se delavska struja združi v veliko falango, bo njihovega izkoriščevasnja konec. Citatelji mi bodo gotovo oprostili, ako še omenim, da je nas 23. aprila moonrunski dramatičen odsek naravnost presenetil s šalo-igTO 44Dr. Zgaga". Igralci, akoravno so šele drugič nastopili, so izvršili posamezne uloge jako izvrstno. Rojaki, le tako naprej, ne ustrašite se morebitne kritike, kajti dobra kritika je povsodi dobrodošla. Jmpcrialski Slovenec. venije. Kovski vrh k Uršuli Kos. Ko sta prišla h "Kovskarju", jo je zopet suval z nogami ter jo pretepal. Rodbinska žaloigra se zaenkrat zaključi pred sodiščem. Žepni tatovi v Litiji. Xa sejmu v Litiji je bila 7. apr. ukradena Mariji Pograjec iz Volč denarnica, v kateri je bilo 830 K denarja. Mariji Videmšek iz Gradeča pr Litiji je pa bilo ukradeno iz ročne torbice rižato blago, vredno 250 kron. Trgovčeva prevzetnost. Proletarska žena Ivana Kavčič, stanujoča v Cerkveni ul. v Ljubljani. je .pri ve le trgovcu in vojnem dobičkarju Andreju Šarabo-nu nakupila za večji znesek raznih živil in drugih potrebščin. Kupila je tudi kilogram soli. Do-maje skuhala za družino* kosilo in s kupljeno soljo solila. Kosilo pa je bilo neužitno. Spekla je kruh a s to soljo soljeui kruh je postal popolnoma neužiten. Pogledala je pri Sarabonu kupljeno sol bolj natanko in spoznala, da je dobila mesto soli sodo. Šla je k Šarabo-nu, da fci sol zamenjal. Toda naduti trgovec jo je osorno nagnal in poklical celo stražnika, da bi "goljufico" aretiral. Šarabon, ki misli, da je vsemogočen potentat na zemlji, bo imel opravka z dobrim in svobodnim sodnikom. Aretacija lahkoživke. Aretirana je bila mlada Josipi-na Prepeluh, ki je od trgovca A. Hrastnika v Ljubljani izvabila za 1439 kron manufakturnega blaga pod pretvezo, da jo priporoča trgovčeva zaročenka. Trgovcu se je predstavila: Gospodična Pisanski." — Mlada Jožica je, rada obiskovala gosjtilne in ka-1 varne, kjer je jedla in pila, a nič plačala. Neki mladi kavalir ima po Jožici siten glavoibol. j Velika množina denarja izgubljena. | Delavec Gašpar Faltin. stanujoč na Dolenjski cesti 3 v Ljubljani. je iz'nibU v hlevu ali T>red( fOltuSO "Česnovar" denarnico z Peter Zgaga Preduo je postal mladi polkov-rik Theodore Roosevelt pomožni j mornariški tajnik, je bil povabljen v Albany na obed pri neki 'znani dami. — Meni se zdi. — je rekla ta mlada dama. — da bi morali vi ostati v armadi, polkovnik. — Politika je vendar bolj razburljiva stvar, — je odvrnil mladi polkovnik. — Kaj, pot'tika je bolj razburljiva kot vojna? — Seveda, — je odvrnil Roosevelt. — Vidite, v vojni vas lahko ubijejo le enkrat, a le pomislite, kolikokrat vas lahko ubijejo v politiki! • • • Ne bo še zdrav. O nekem zanimivem doživljaju pripoveduje neki kino-igralee, ki jc sodeloval pri predstavljanju — Kostandove i^rre 44Petelin*', v kateri, kakor znano, nastopajo igral ci in igralke oblečeni kot petelini .in kokoši. Igrenje in jemanje slik j za kino se je vršilo na prostem in j nekega dne, iro je šel igralec po (neki poti, je našel človeka, sedt-,Čega na skaii poleg ceste. Pokrival si je obraz z rokama ter bil |Videti v veliki zadregi. Sočutni igralec se je ustavil ter vprašal, kaj mu manjka. j — Vidite, y— je rekel mož, — 'jaz sem eden izmed pacijenov v lonem sanatoriju zu ljudi, ki pre-'več radi gledajo v čaŠe. Včeraj j mi je zdravnik rekel, da sem že' zdrav in da boni lahko odšel v |dveh ali treh dneh, a danes zjutraj, kaj mislite, da sem videl? — 'Peteline in kokoši, visoke šest 'čevljev ter govoreče, kot govore ljudje. Cc bom prišel iz te luknje v desetih letih, lahko rečem, da bom srečen. # ♦ • Marsikdo si vzame življenje, ker si smrti re more vzeti. • * • Ta ali oni pravi: — Jaz sem izgubil svoj poklic. Najprej je Ireba poklic iuieti, potem ga šele lahko človek izgubi. • • • Skaza ima jako odprto glavo. Kar mu gre pri enem ušesu notri, mu gre pri drugem ven. * * - 1 Prijatelja sta se pogovarjala. Pa je rekel prvi drugemu: Kdaj si spoznal svejo sedanjo ženo in kdaj si se zaljubil vanjo? — Najprej sem se v njo zaljubil, potem sem jo šele spoznal. * * * — Kaj je novega v Jugoslaviji * — me vprašuje dragi rojak. — Nič posebnega. V glavnem mestu jugoslovanske države. Bel-gradu, stvarajo državo. Ministri premišljujejo, kako bi ubijali dolgčas in kar m/sienomu odlagajo prošnje, da se jim bo za prihodnje leto nekoliko dela nabralo. V Ljubljani je operni pevec, ki je žejen reklame, kar pred gledališčem nabil slovenskega kritika. Oba so odpeljali pred sodnijo. V Jugoslaviji je jako vdoma-čena naslednja nepisana postava: Za vse, kar potrebujete, se obrnite na svojce v Ameriki. V Ljubljani izhajajo trije dnevniki, vsak na štirih straneh. V vsaki številki je pet strani razprave o "st varan ju" države. # * * Francozi so res galantni ljudje. — Brez dvoma so me nesramno sleparili tam v Parizu, a vendar trdim, da so to galantni ljudje, — je rekel bogat Amcrikanec. — Da, zelo galantni so, — je odvrnil drug: — Posebno neki fant, največji bandit med vsemi, je bil skrajno galanten. Čeprav ni imeli dosti časa, mi je vendar žrtvoval dvajset minut svojega časa, da mi pomaga poLskati v augleško-franeoskem slovarju besede. s pomočjo katerih sem mu lahko povedal svoje mnenje o njem. 1000 K vsebine in z neko nakaznico, glasečo se na 3000 K. Tatvi-jua denarja tudi ni izključena. Obligatorno cepljenje proti osep-{ ni cam. Z ozirom na vedno se ponavljajoče slučaje osetpnie v Sloveniji lin ker .se v Ljubljani steka ves promet ter ni izključeno, da se za- ! jneso osepnice tudi v Ljubljano, jej odredil zdravstveni odsek za Slovenijo, in Istro zasilno' cepljenje' * Glavni e*ernfld: P^ods^dnik: RUDOLF PEBHAN, «13 K 185tb St.. Cleveland, O. Podpredsednik: L UIg BALAST. Box 106, Pearl Areane. Lorain, o. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Cly, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZfH. Ely, Minn. Blagajn;V neizplačanih wnrtnln: JOHV M^VERN, «4 N. 2nd A*«.. W. Dni at h, Minn. Vrhovni xdrara'H: Dr. JOS. GHAHEK, 843 K. Ohio Sc, N. S., PUtatmrgl, Pa. Nadrornl MAX KERŽISNIK. Bor 872, Ruck Snrinw, W»ol MOHCR MLADIČ, 2H03 So. LawndAis A-e, Chicago, I1L FRANK ŠKRABEC, 4822 Washington St., Dearer, Cola Porotni odbor: LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wuh. FRANK ZORTCH. 621', St. Clair A ve., Cievpland. O. ZdrnievaKnl odbor: VALENTIN PIRC, 51» Meadow Aye.. Rocxdale, Joliet, IlL PAULINE ERMENC. 539 — 3rd Street, La Salle, DL JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, Cola ANTON CELARC, 708 Market Street, Waukegan. DL -- Jednotino uradno glaaJo: ,'GLAS NARODA". f=——r t Vse Bixarl, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarno poSUja-tro naj se r°£HJajo na glavnega tajnika. Vse prit^fbe naj se poftllja na predsednika porotnega odbora. Profinje za sprejem novih % Osnov ln bolnlfta spričevala naj se pošilja na vrbnvneica «1 ravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota k priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor Seli post h ti flan t» organizacije, naj se sglasl tajniku bljfeaegn druftva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev so po obrnite na gL tajnika. Novo dručtto se lahko vstanovl ■ 8. Člani ali w»n K denarja. Na policiji vprašan, odkod da ima toliko denarjn, je mimo odgovoril: ' Vsi' to sem danes v Ljubljani lidberačil.*7 Lep dnevni zaslužek! Sedaj imi še preskrbeli brezplačno stanovanje in hrano v zaporih. Velik gozdni požar. Na 1.116 metrov visokem vrhu Kopi pri Ratečah j«- v n«*deljo 10. aprila upepelil ipoiar velik kompleks gozdov. Štirje posestniki iz Rateč so oškodovani /a ."»6.IKHI K Pravijo, da so zažgali italjanski vojaki, ker so bili gozdovi ob in na domarkacijski črti. »Irtiiri trde. da so zažgali pastirji iz Belepeč'.. Nezgoda. | Posestnikov sin, 121etni France Klobčič iz Zlatega polja pri Kam-|jiiku je jahal kobilo na vodo na-|pajat. Kobila se mu je splašila in Klobčič je tako nesrečno padel, da 'si je zlomil nogo v desnem stegnu. Pošten najditelj. Ivan Korošec, dijak trgovske šole. je pri "Mostecu" v gozdu [pod Rožnikom našel na drevesu viseti zimsko .suknjo, suknjič, telovnik. čevlje in samoveznico. Dijak je najdene ipredmete t.tkoj pošteno oddal na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. Lastnik omenjenih predmetov pa je podal o-vadbo zaradi tavine proti neznanemu storilcu. Detektivi se bodo zastonj mučili Izslediti tatu. I Xap je zadela. Na inženirskem sestanku v restavraciji hotela " rnion" v Ljubljani je nenadoma postalo slabo višjemu nadzorniku obratnega ravnateljstva juine železnice Leopoldu Klingovskeinu. Ko so tovariši odhajali i/ restavracije, se g. Klingovskv ni mogel več premakniti s stola, ker so mu noge popolnoma odpovedale. Zadela ga je delna kap. Prenesli so sra na stolu pred glavni vhod. od koder so «ra, nato z rešilnim vozom odpeljali v bolnišnico O njegovem zdravstvenem stanju še ni izdana natančna zdravniška diagnoza. Chisholm, Minn. Preminul je rojak John Zgone. Pokojnik je bil star 50 let in je bil rodom iz vasi Detlnik. fara Rob na Dolenjskem. V Ameriki je bil 22 let. Tu zapušča žalujočo soprogo, 5 otrok, brata Karla in brata Franka na Gilbertu. v stari domovini pa stariše. enejra brata in eno sestro. Počivaj v miru! Xa Range so dobili novega slov. duhovnika v osebi Rev. J. Sedeja. Hibbing, Minn. Odvetnika Ganon in Strižič sta sijajno zmagala v obravnavi Mike Tzelaka. kateri je imel biti radi moralne pokvarjenosti deportiran v Jugoslavijo. Obtožen je bil na podlagi prodaje in kuhanja žganja. Odvetnika sta pa dokazala na sodišču, da kršenje prohibicij-ske postave še ni nikaka pokvarjenost. nakar je bil obtoženi Mike Uzelak 'popolnoma oproščen. Virginia, Minn. Ko je sodnik Hughes vprašal nekega prosilca rojaka, ki je vložil prošnjo za državljanski papir, koliko otrok ima, je odgovoril, da jih ima 7: istnrtsko je odgovorila njegova žena. Nato pravi sodnik, da je v prošnji navedel, da ima S otrok. nakar odvrne prosilec, da jih ima samo 7, ker se je med tem časom eden poročil. Profil ee je s tem mislil, česar pa ni jxive-I dal. da bodo ž njim vred ipostaii ■državljani vsi mladoletni otroei. kajti polnoletni si morajo saiiii preskiibeti državljanstvo, radi če- jsar mu sodnik ni dovolil držav-! UaiLstva. — Premislite dobro, preduo kaj izgovorite, kajti nekateri sodniki so muhasti in trdovratni ter nalašč razumejo odgovor drugače kot je mišljen. — Neki drugi prosilec je odgovoril, da je predsednik Združenih držav Victor Power, ker je mislil, da ga sprašuje, kdo je župan (mayor). Tudi ta ni dobil državljanstva._ Zatorej se. pripravite temeljito, j da boste vedeli, kdo'so uradniki, I odgovorite pa šele potem, ko ste vprašanje razumeli in dobro premislili, kaj ste vprašani! Eveleth, Minn. Znatno poškodovan je bil mlajši sinček rojaka Leniča. Nahajal se je na cesti, ko je pridrvel avtomobil tvrdke Geo. Mesberg. Prepeljali so ga v bolnico in je upati, da kmalu popolnoma okreva. V (prostore D. Klobučarja so vdrli policijski šef in policaji, kjer so izasačili 7 oseb. ki so igrale za d^nar. Vsak je moral ]x>io-žiti .^10 varščine in Klobučar pa $100. \a sodišče ni bilo razen Klobučarja nikogar in je na ta način zapadla položena varščina. Klobučar papa je bil obsojen na 100 dolarjev kazni in sodne strdke. I Standard vi He, Utah. Po tridnevni bolezni vsled pluč-niee je preminul rojak John Pajz-dar v starosti 4i> let. V stari domovini za/pušča ženo in otroke, v Colorado Sprinjrs, Colo., pa eno sestro. Laoka mu bodi žemljica! GLAS MABOD^J^MAJA 1921 ■TT • • 1 -v* Zamen; em duši. Papini-Magrini. i k • * (Konec). - • . IV. i Živela sta nekaj časa ločena drup od drugega iu vsak njiju Je, hotel improvi^rati novo življenje, j Telo je vsled izpremembe stano-, valke moralo izpremeniti tndi svo( je navade in opravila. Drugi, ki j«* posta! pesnik, se napoti na de-, žilo. zabavajoč se tam s kolovra- j ten jem po polju. Pni se poda v Pariz, kjer postane borzni obi:,ko-j valeč. Po preteku dveU let se pa' loti neznansko douiotožje po pro-«li duši. o koji je vedel marsikaj j vprek spominov duše Drupega, ki jih je le-ta sedaj vsebovala; vrne se V mesto, kjer se je izvršila zamenjava, da se pobota plede zopet ne vrnitve duše. Drugi pa je bil nasprotno zelo »rečen ter se je kaj dobro prilagodil novi duši. Pesnikova duša jc postala popolnoma njegova. — Vse, kar je bilo v njej grdega, je pokril pepel časa ali listje ničevosti. Veselil se je nad drevjem, m bom in vodo kakor pogan. Tudi velika sreča se mu je pri-petilu: zaljubil se je v žensko, ki j.» bila zaljubljena v njega. Že m kaj mesecev stanujeta skupno v hišici, Dbdiini od jarka in pe-vajočih ptičkov, — JJrugemu se porajajo neprijetni spomini o o-nem, kar je bil kako je ži- vel, ko je sedanja njegova duša bivala še v telesu Prvejra. — Toda slednjemii j»e naposled posreči najti Drugcjra v njepovem skri-j vališčn. Stopi pred njega ter o-, sonio zahteva svojo dušo — dušo. ki je bila njtpova. Nekepa jutra [ sta kričala v zaprti sobi brez vsa- ! keera uspeha. Drugi absolutno ni j hotel vrniti duše, s katero se je taJto dobro počutil na svetu ter ; je nastojal na svojem pravu brez vNakepa usmiljenja. Glasno je po-voril, ne pomisleč, da pa lahko J ♦"nje njegova. žena, ki bi pa morda nehala ljubiti, čim bi zaznala, da ona duša, ki jc je vzljubila, ni prava duša ljubljenca. In res je. iena — kakor je že to naravno —■ dolgo prisluškovala pred vratmi ker sta pa oba kričala ter namigovala na tako čuden položaj, ki bi nikomur ne prišel na um. seveda' ni razumela i.ičesar. Ko je Prvi odšel, vpade v sobo in najde taui Drugega vsega potnega, rdečega obraza kot rak in zamišljenega. — To je bil star upnik. — je odvrnil na vprašanje, ki ga je bral v očeh /ene, — toda upnik, ki nima nobetie pravice do svojih zahtev. Ni hotel re"i več. Znal je. da bi izpoved njegovo ljuba v dovedla v neprilike. Žena je ljubila predvsem njegovo dušo, njegov značaj, njegove sanje in zatepadelj bi ga morda ljubila tudi, če bi se telo. toda Drugi je ljubil tudi s svojim telesom in ni hotel* tla bi mu uteklo n;rno telo. Prvi je bil od jeze izven sebe in skoraj bi bil izzval škandal, samo da pride zopet do svoje duše. Prež pomisleka leti k odvetniku, kateremu z veliko vnemo razloži zadevo. Odvetnik, ki nikakor ni mogel brzdati njegove zgovornosti, mu je pustil izliti vso njegovo jezo; ko je slednjič končal, mu poreče: — Dragi gospod, vaša zadeva je zelo* zanimiva, toda jaz mislim, ste se obrnili na napačni naslov. Vi potrebujete zdravnika, ne pa pravnika. Prvi ni izgubil korajže ter je svojo zadevo nanovo predložil drugemu odvetniku. Ta je stvar pretresel z jasnega in resnega stališča ter mu izjavil, da v zborniku ni nobene postave, ki bi se nanizala na tako izvanredni zamenjavo, da manjka dokumentov za zamenjavo, in da z druge strani prizna, da bi se vrnitev mogla i? vršit i le tedaj, če bi bila oba dele s tem zadovoljna, kar pa je o-či vidno izključeno. Prvi je tedaj mislil, da posti raje odvetniki vnemar, da «e sam zagovarja ter da naznani zadevo sodišču. K sreči najde inteligentnega sodnika, ki, mesto, da bi u-bogega tožitelja spravil v noriš nico, pokliče oba prepiri j i vca v svojo pisarno, da dozna resnico in ju eventualno pobota. Toda Drugi trdi svoje mnenje, poudarjajoč da je njegova teza pravno legi-t ro|a, da ji bil dogovor storjen zgolj na podstavi vzajemne dob-r- vere in d-i toritelj sam priznava, da ni mopoče stvari vrniti nazaj. izvzema, primera popolnega soglasja. — Tega »oglasa pa, — je rekel, ni in ne more biti, ker se jaz »'«,brc počutim a dalo. ki io sedaj i i » » imam in nikako nočem prevzeti sl*e. Nisem j,az predlagal zamene, pač pa on. in je pravično, da on trpi posledice rizika, ki pa je iskal. Prvi je tiho jokal, ne vedoč. kaj bi odgovoril. Vrgel se je na kolena ter prosil in priporočal in presenečal s patetičnimi prošnjami. ki jih sploh more človek obračati do človeka, ali zaman. — Drugi se je bil preveč priklopil svoji duši in — svoji ženi. Rajše 'bi se bil usmrtil, kakor pa vdal. Prvi je stopil iz sodnije ves ;bled, prepadeu iu ponižan. Zaprl se je v neko prenočišče ter skoraj dva meseca ni izšel iz sobe. Naposled — bilo je februarja meseca — se mu je pojavila ideja, da pa bo morda utolažila godba ter se je nameril v gledišče. Sneg je na-letaval in Prvi je bil slabo oblečen. Prihodnjega jutra se ni vzdig nil iz postelje, ves teden se je počutil zelo slabega, nakar so ga prenesli v javno bolnico, kjer je čutil, da se mu bliža smrt, počasi ali nevzdržno. Njegovo ubogo telo se nikakor ni moglo prilagoditi novi dut-i. Večno nesoglasje je vladalo med njima in naposled je bilo telo poraženo. Toda pretino umre, misli na maščevanje. Spomni se, da duša, katere poželi tako vroče, ni bila njegova |ast že izza rojstva. — Sprejel jo je v zameno od uboge-pa pesnika, ki je postal bopat la-tifundist, čim se je rešil neprilič-nega duha sanjača. Prvi je vedel, kje ta bogatin stanuje ter mu napisal dol po pismo, v katerem mu 'je vse obrazložil. Pismo je konča-' lo: - | — Sedaj, ko ste napravili srečo mi morda doiolite, da vam vrnem i lepo vašo dušo, ki ste mi jo odstopili v mladih letih. Tedaj vas je, ovirala a* bogastvu , toda danes vam bo služila v plemenitejše in bolj rafinirano uživanje bogastva J Napotite se do onega, kateremu sem jo v trenutku blazne rado-' .vednosti bil odstopil ter ne odne-l hajte, dokler vam je ne izroči. — Vi boste srečni in maščevali boste Vašega nesrečnega dobrotnika Prvega. l'ez nekoliko dni pride bogati latifundi&t v bolnico, kjer mu razjasni Prvi \>» podrobnosti, ki jih potrebuje v svrho zopetne pridobitve svoje lojstne duše. Kmalu i nato umre Prvi, nekoliko utola-žen z mislijo maščevanja, in lastnik, — pravi lastnik — se poda na deželo. Tam poišče Drugega! ter mu reče odločno: — Ali mi vrnete mojo dušo, ali j pa vse povem vasi ženi. Do jutri: moram imeti odgovor. Sredstvo, i i si ga je izbral, je bilo zelo rezko. Drugemu posest telesa, <'e bi odšla duša in v.e bi pa več ne ljubila žena ? Na vsak način bi izgubil svojo srečo. In tedaj, se je razlepel po tihi podežel-ni hiši strel iz samokresa, ki tako dobro razplete vse. še tako zmeden*1 položaje. — Ko pride diugo jutro v hišo lastnik po odgovor, najde tam mrtvo truplo in i.ad njim ležeče živo telo. ki je drhtelo pod vzdihi: — modri gospod je uvidel, da se ra-zodetev ne i/plača. Iz Čehoslovaške. Železniška tarifa za izvoz v Jugoslavijo bo znižana na Češkem za 10 odstotkov. Cehoslo vaška je znižala izvozno pristojbino na oglje za polovico, to jn od 1200 na 600 kron za va-ffon. Isto namerava storiti v najbližjem času tudi glede lesa. Pristojbine za izvoz hmelja so znižane od 9 na 4 odsiotke. Svoboden uvoz vina je dm-olila čehoslovaška republika, in sicer v količini i>0.000 hektolitrov. Enako' prost je uvoz limon. Izvoz iz Čehoslovaške v Italijo je znašal od dne 1. januarja do dne .10. novembra 1920 170 mlljo-nov lir. dočim je znašal v istem času uvoz Italije v Celioslovaško samo 7-"i miljonov lir. Iz Z&p&dne Madžarske. Madžarski vladni poverjenik za Zapadno Madžarsko grof Sigraj je v nekih novinali pojasnil, da Madžarska nikdar ne bo odstopila brez vojne Zapadne Madžarske Avstriji. čeprav to določa santpermainski ugovor. Dunajska vlada se je vsled tega pisanja madžarskega poverjenika obrnila nn madžar. vlado r. vprašanjem, ali so službeni krogi istega mnenja kakor vladi n poverjenik .ali ne. ___ Vsled nazadovanja ameriške trgovine je veliko vlakov prenehalo voziti. Slika nam kaže tako 'skladišče" v Kramer, N. Y. Lokomotive, ki jih vidite na sliki, so po šestdesettisoč dolarjev ena, potniški vagoni pa po dvajset tisoč dolarjev. v Cast njegove|$trehe. Črtica iz Španske. E. Haracourt. Vsakdo v Toledu in daleč preko meja mesta je vedel, da je pa-! lača Don Diega Lopez Pacheeo, — vojvode iz Escalona in marki-1 ja iz Vilene, — ena najbolj ple-. Eienitili hiš tega že itak plemeni-( tega mesta. V starodavnem glav-| nem mestu, v katerem je pred < davnimi stoletji vladala civiliza-i eija starega Rima, v katero so < nato prišli bojeviti Goti, za njimi pridni in iznajdljivi Araibci s svo- : jo arabsko kulturo in končno Ka- ; |i»tilijanei s svojim ponosom tet . |cerkvenim sijajem, je bilo 1c M-' lo hiš, ki so "bile bolj slavne ali , [bogatejše. Srebrar Petra Okrute-I' pa je zgradil to hišo tri četrt sto-!, kija poprej in ta bogati rokode-j lec, ki se je pisal Samuel Levy, jo i jc pustil polno zakladov, ko je —j umrl nasilne tnirti, kajti prerezalj mu je vrat kralj, kojega verni; služabnik je Vil. : Iza onega časa so temni zidovi j, palače poznali še marsikatero druj go žaloigro. Glasilo se je, da jej šhof Carillo de Acunar večkrat : prestopil prag hiše na skrivnostnih potih; da je njegov naslednik ' kardinal Pedro Gonzales de Men-doza, sprejemal tukaj svojo lju-bieo, ki je bila Portugalka obenem : z nek i m mornarjem, ki se je pisal 1 Krištof Kolumb ter bil proteži-ranec dotiene. Glasilo se je tudi, da jc kardinal Francisco Jimenes de Cigueres. generalni inkvizitor. poslal iz te 1-iše na tisoče krivo-vtrcev v smrt. Iz te palače je turi. Guillaume de Croi, bivši učitelj Karola V., odoetoval proti Worm- , su, jer je poginil zastrupljen. Zgodovinska. rezidenca, surova na zunaj kot kaka trdnjava, je nosila vse znake kraljevskega bivališča. Tla so obstojala iz belega ali rožnatega mramorja. Zlato o-beh Indij je blestelo vsepovsod. Na dvorišču je stal vodomet, ki je pošiljal curke visoko v zrak in. hladil ozračj *. Po stenah sob so j bile obsežne perzijske preproge, v katere so bil- vtkane pestre rože. Flandrijske tapete, posute z zlatom in srebrc-m, so krasile stene ali pa ločevale sobo od sobe. — Sicilijanski baržun je bil razložen' po nizkih-divanih. Najti je bilo tudi lesene skrinje, krasno izrezljane; zlate posode na kaminih, — škatlje, polne nakita, damaščan-sko orožje ter meče, skaljene v vodah Taga" — Vse to je pričalo o kobilici in razkošju. Don Diego je le redkokdaj zapustil svojo palačo in prebivalstvo Toleda, ki jc poznalo krasoto palače vsled pripovedovanj služabnikov, ni bilo prav nič preseneČe-j no vspričo t*»ga. Sprejemal je le, par svojih najbolj intimnih prija-j |teljev. Govorilo se je, da ima knji knjige, dobliene iz Benetk, Mo-j guncije in Pariza in da zna čitati.( Glasilo se je celo, da ima poseben užitek pri čitanju in da zna naiz-' ust verze nekega poganskega pe-( snika, po imenu Virgila, ter prozo nekega filozofa, po imenu Aristotela. Kljub vsemji temu pa ni nikomur padlo v glavo dolžiti ga krivoverstva. Don l)iego je bil namreč pravičen in strog mož, ki se je bal Boga in ki se je le red-( kojtdaj smejal, katerega je vsak spoštoval. Sedel je v veliki dvorani, s knji go v svoji levi roki ter razmišljal j ko je vstopil reki paž, se priklonil ter rekel: — Gospod grof de Bivar, odposlanec njegovega veličanstva, je tnkaj ter želi govoriti z vašo visokostjo. v I Odposlanec cesarja in*kralja, Karola V., je stopil pred vojvo- do, ki je vstal, da ga pozdravi. — Dobrodošli v tej hiši, ki vam je na razpolago. Oba sta sedla v visoke stole, okrašene z grbi, in odposlanec kralja je pričel: j — Brez dvoma je vaša visokost čeprav živi malo oddaljena od dvora, čula o obisku, katerega je dobilo danes zjutraj njegovo katoliško veličanstvo. Neki odličen Francoz je dospel iz Francije, — princ vladajoče hiše, potomec sv.' Ludovika, sorodnik našega pospo-' da ima poleg lega velik vojskovod ja, — konštabel Burbonski. Ta | odlični plemenita«, ki je bil star komaj petindvajset let, ko se je boril v bitki pri Marignan in ki se je pokril tam s slavo. ... | — Poznam njegovo junaštvo, i — pa je prek'nil vojvoda, — prav tako dobro kot njegove vojaške sposobnosti ter vem tudi, da gaj je njegov kralj, Franc I., nagradil z enim najvišjih naslovov. — Na nesrečo, ali pravzaprav na srečo za nas, pa je prišlo med kraljico materjo, ki je zelo visoka kot veste, ter tem ponosnim ple-menitašem, ljubosumnim na svojo čast, do ostrega prepira. Izpovo-rilo se je lieoprostljive besede. — ! Cesar Karol je čul o tem, in ker. k;ikor veste, je on zelo prebrisan politik. je takoj videl prednost, katero bi lalil c črpal iz tega fraii-eoskepa prepira. Ne vem zagotovo. če je on sam pričel s pogajanji ali če je konštabel nastopil iz svo je. lastne incijative. Dejstvo pa je, da se je ta veliki bojevnik, na katerega so stavili naši sovražniki tako velika upanja, predstavil cesarju Karolu ter ponudil naše-f mu vladarju svoj meč in svoje talente. I — Proti. . . . Proti. . . | Vojvoda se je zganil, ko je iz-' govoril to eno besedo. Xi dokon-j čal stavka. Stisnil je ustnice, kot da hoče ujeti besede, ki so mu lio-j tele zbežati preko ustnic in pri tem je zrl nepremično r daljavo. Odposlanec pa je nadaljeval:., — Moj Bog, da. Proti svojemu kralju in svoji deželi. To je stvar njegov© lastne vesti. — To je v resnici zadeva vesti. — On je napravil sklep in mi bomo imeli dobiček od tega. Kaj pravite vi k temu? — Prav nič. Vojvoda je sklenil, da ne bo ničesar odgovoril in naj je mislil to ali ono. Grof, ki je imel zelo j ostro oko, je na skrivnem opazo-i val ogorčenost, ki se je slikala na I licu vojvode, a uljudnost je zah-l 'tevala, da tega ne vidi in vsled te-| ga je nadaljeval: j — Njegovo katoliško veličanstvo ceni na primeren način dra-■goceno pomoč, katero prinaša odpad konštabra naši pravični stva-'ri. V svoji hvaležnosti do Boga, ki nam jc poslal to dobro srečo, namerava počastiti Jta dar z neba. namenu, da bo odlični vojskovodja lahko videl razliko med 'žaljenji, katerim je bil izpostavljen na dvoru v Louvre ter ugodnostmi. ki jih je zanj rezerviral španski dvor, je ccsar Karol sklenil, da se s tem prostovoljcem v |njegovi službi postopa kot s princem iz kraljevske krvi, da živi v .bližini njega in da je nastanjen [v najbolj sijajni palači v Toledu. j Vojvoda sc ni niti premaknil na svojem stolu. Videl je prihaja-jti udarec.—Ča&al je mirno, a njegovo temno iiee je postalo bledo. I — Vf*Ied tega me je poslalo njegovo veličanstvo, ki vas ljubi, z 1 naročilom, da vas povabim, da' \ Za našo Dolenjsko. P tega bogastva pa ima kraj gotovo 5 tudi mnogo rudnin, pred vsem i rrnega premoga, kai- bi se moglo 7 i»kl«>j>ati \/. naplavljencpa drobne- ( ira okrojrl.'fja grušča na Šentjur- ; nejskem polju. IVehvaležno polje nudi ravnina tudi geologu. Kraj je naseljen dobro, mogel 1 bi pa biti še nuiogo bolj. Z regulacijo Krke bi se osušili moč vir-' nati kraji in dobile bi se vodne sile, ki bi bile potrebne za razvoj obrti iu industrije. Žalostno dej- j stvo je, da je ves ta kraj brez vsa- , ke tovarne, dasi je delavskih sil J. dovolj na razpolago. Glavna krivda zaostalosti kraja . leži v pomanjkanju prometnih zvez. Leta 15)14. se je ondotno pre- 1 bivalstvo i? veselilo, misleč, da se 5 mu izpolni vroča želja z železni- « sko zvezo med Brežicami in No- ] "*iiu mestom. Preddela so bila že 1 zagotovljena in tudi kraji, po ka- 1 'terih bi tekla nova železnica, do- ; ločeni. Da ni posegel vmes dr. Šu-! steršič žalostnega spomina, ki je vso stvar tako zavlačeval, da so se1 ministrstva naravnost zgražala, bi ] bila proga morebiti ž»* izvedena. ; Tako pa je prišla vojna iu vsi na-\ črti so bili naenkrat pozabljeni, j, lil vendar je železnica Brežice-j Novo mesto največje važnosti za ■ državo. Njen strategični (voja-. škH pomen je očiten, kar naj-| I ugodnejše bi pa vplivala na našo; •prekomorsko trgovino. S tem. dat j je prišel Trst pod Italijo, smo prisiljeni si presknbeti novo trgovsko 'pristanišče ob Adriji. Na vsak na-ičin bo to pristanišče vzhodno od Reke. Železnica Brežice-Novo mesto bi pomenila pričetek , velike trgovske poti med pristaniščem in Avstrija. Naši državi bi bila tako ohranjena dobičkanosna primerno pogostite odličnega gosta. katerega je cesar izbral za vas. Don Diego sc je vzravnal ter odgovoril; — Njegovo veličanstvo je doma v tej hiši prav kot je v hiši slehernega Španca. I Spremil je do vrat prinašalea j kraljevega sporočila ter ga resno in od važno pozdravil. Kakorhitro pa je bil sam. si je dal osedlati konja, naročil svojim služabnikom, naj se pokore novemu gospodarju ter cdjahal. Dokler je živel izdajalec v njegovi hiši. ni nihče več videl dor Diega v Toledn. Ko pa je francoski velikaš odpotoval proti — Nemčiji v spremstvu cesarja, se je vojvoda zopet prikazal. Privedel je s seboj tri vozove polne dračja in suhega lesa. Ves ta les je nagmmadil po dvoranah Prepovedal je svojim služabnikom odnesti iz palače dragoceno sti. ki so bile nagromadene v njej Ko so bili vsi služabniki zunai na varnem. ;jim je rekel vojvoda naslednje: — Nobena stvar bi ne mogla nikdar razkužiti hiše. v kateri je živel človek, ki je bil tako podel da je prišel na stran sovražnik ter služil proti svoji lastni dom' vini. Nato je Don Diego fsofi?z s svo-: jo lastno rolco" za pa 111 svojo kras- i*no palačo. ________ Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovifc, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Italija : Trat, Opatija, Zadar. Nemška Avstrija: Dunaja- Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vožne listke na vse kraje in za vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke bo vljudno naprošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške in Črnogore. za FRANK SAXSEB STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik. tranzitna trgovina. Zategadelj je treba zastaviti vse sile, da se /e predloženi načrt inšpektorata državnih železnic v Ljubljani C-im prej uresniči. Razdalja meti Novim mestom in Brežicami znaša samo okoli 40 kilometrov. Teren je zelo ugoden, večinoma sama ravnina. Proga bi sc- daia spreljati Jjrez vsakega predora, le pri Novem mfestu bi bilo treba nekoliko ne velikih zasek ob Krkinili bregovih. Največje stroške bi povzročala gradnja mostov, in sicer enega čez iSavo. dveh pa čez Krko. Tako bi bili zvezani po železnici važni in bo-liati kraji, kakor Kostanjevica in ^t. Jernej, in irosomki rs k a vrednost vseh teh krajev bi sililo narasti«!. Vsemu prebivalstvu bi se z železniško zvezo preskrbeli novi in lepi dohodki. Obrtniki bi našli nove in lepe zaslužke, kmetje bi prodajali znatno bolje svoje pridelke in tujski promet bi mogel v veliki meri povzdigniti blagostanje teh krajev. Naši poslanci se bodo gotovo z veseljem zavzeli za omenjeno železniško zvezo in (popravili to, kar je zakrivil prejšnji klerikalni deželni odbor. ! Dolžnost vseh Dolenjcev je, da povsod naglasa j o potrebo železniške zveze med Brežicami in Novim mestom, da tako podpro delo naših poslancev. j Bližajo se občinske volitve, ki' jih je treba Izrabiti. Volile i. volite v občinske za stope samo take može. ki se hočejo zavzeti za omenjeno železnico. Ne zadovoljujte se 7. obljubami, temveč zahtevajte; odločno, da se mora ži-Tezniea tu
  • >koro pozabljen v Lvovti. Avstrijskim naro-jdorn jo ta grof v jako slabem spornimi. če se ga sploh še kaj spominjajo, radi svoje konservativna - reakcijske politike,' vendar pa mu treba priznati, da je zinil z; dolga let i zadržati izbruh — svetovne vojne, ker je možakar dobro slutil, s kakšnim popolnim polomom bi Avstrija izšla iz tega rneteža. Skušal je vedno pridobiti Rusijo za zvezo s podonavsko monarhijo, katero je zelo ljubil in ji v resnic-i ni želel take usode kot" f.io je pozneje doletela. C'e se mu namere niso uresničile, ni bila to njegova krivda — dobro je tudi tako. Gorkij 'je baje izdal oklic za pomoč stra-, da joči ruski inteligenci, ki umira nykupičene velike množine darov 'za te inteligente. ali sovjetska vlada noče dati dovoljenja. . . . Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Pcdd Ave. Pittsburgh, Pa. t Dr. Koler j« naj- rtarejil slovenski sdravnlk ipecj*.-llnt T Pltt»bur*tau, ki Ima. 24-letno prakso t stlravlje-b Ju vseh molkih bolezni. Castrupljenje krvi xdravl • su-•oviten «06. ki ca j* lsutn«! dr. jwot Erllch. Če imate mosnije ali mehurčke po tolem, v vriu. Izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite In lx£l»t]| vam bom kri Ne Čakajte, ker ta t>o- fc-en nalfza Vse motk« bolesnl idtavlm po o-krajia.nl metodi. Kakor hitro opašite vam pTene^uJe iSravJe, ne Caka)> ce. temveč pridite in ju vam ca bom «opet pomill. Hyrosolo all vodno kilo ozdravim r St. urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bo- /efln® v križu In hrbtu ln vCuih tudi pri puščanja vode. oadravlna e «oto-rontjo Rcvma tlzem. tr sanje. bolečine o- tekllne srbečice, fikrofle ln dru^e ko-ft..e bolezni, ki nastanejo vsled nečiste d svoje družin* in ono, katero si je dal sam. Jaz na primer t>em domneval, da imam vzrok opustiti svoje prvo ime ter se poslu-žiti drugega, manj znanega. Katero teh imen naj navedem t — Ono, s katerim ste prišli v Chantilly, s katerim ste se obvezali spraviti skupaj kompanijo in ono, pod katerim ste se prodali gospodu Maxarinu. — Oprostite, madama, meni se dozdeva, da sem imel že čast zmagovito odgovoriti na vsa ta vprašanja, katera mi je stavila danes zjutraj v asa visokost. — V tej uri vam stavljam le eno vprašanje, — je rekla prince-sinja, ki je že pričela postajati nestrpna. — Treba Tam je le navesti _ - To je ravno, kar me spravlja v »dreg* ~ / — Napišite baron de Cauvignac, — je. rekla prineesinja. Obtožitelj je zapisal ime, kajti obtoženi se temu ni zoperstav- ljaL — — In vas čin ? — je vprašala prineesinja. — Upam, da ne bo težko odgovoriti za vas na to vprašanje. \ — Nasprotno, madama, ravno to vprašanje me spravlja v največjo zadrego. Če govorit© o mojem činu kot učenjak, odvetnik, bogoslovec, vam lahko odgovorim, brez pomisleka. — Ne, gospod moj, mi govorimo o vašem vojaškem činu. — Nemogoče mi je odgovoriti vaši visokosti na to vprašanje. — Zakaj? — Ker nisem sam nikdar natančno vedel, kaj sem bil. — Skušajte se prepričati o tem, gospod moj, kajti jaz moram na ■"/sak način izvedeti to. — Dobro, najprvo sem se iz svoje lastne polnomoei imenoval poročnikom. Ker pa nisem dobil naročila, naj si podpišem patent in ker nisem imel tekom celega časa, tekom katerega sem nosil ta naslov, pod svojim poveljstvom več kot šest mož, se ne smatram upravičenim prisvajati si ta naslov. — Jaz sem vas napravila kapitanom, — je rekla prineesinja. — Vsled tega ste tudi kapitan. — O, to je ravno točka, pri kateri se mojr« zadrega podvojuje in vspričo katere kriči moja vest. Vsak vojaški tin v državi mora izvirati iz kraljeve volje, če hoče biti veljaven, ka;jti o tem sem se se-tiaj že prepričal. Brez dvoma je imela vaša visokost namen imeno-\ ati me kapitanom, a jaz mislim, da ni imela pravico za to. V takem slučaju bi bil prav tako malo kapitan kot poročnik. — Mogoče je stvar taka, gospod, a vzemimo, da bi vi ne bili poročnik iz lastne polnomoči in ne kapitan na temelju mojega ime-novanjs, ker nisva bila oba upravičena podpisati patent, a vi ste \saj governer iz Branne. Ker pa je bil v tem slučaju kralj, ki je podpisal vaše imenovanje, ne morete dvomiti o pravomočnosti dejanja. — In to je ravno med vsemi tremi ono, proti kateremu je najlažje nastopiti, madama. — Kako to? — Jaz sem bil sieer imenovan, a nisem nastopil posla. Kaj uveljavlja naslov? Ne posest naslova, temveč izpolnjevanje funkcij, spojenih z naslovom. Jaz pa nisem izpolnil nobene izmed funkcij naslova. katerego se mi je podelilo. Nikdar nisem stopil z eno nogo v svoj okoliše. Vsled tega sem prav tako malo governer iz Branne, kot sem bil kapitan predno sem postal governer in poročnik, predno sem postal kapitan. — Saj so vas vendar našli na cesti v Branne. (Dalje prihodnič.) Veitkaaskf pažar v Soteski pri Bohnjski Bdi. Dne lO. aprila popoldne je v Soteski pri Boh. Beli do tal pogorela moderna erarična žaga z velikimi skladišči raznega lesa, rezanega in hlodov, vse, kar je bilo v bližini žage. Ogenj je nastal ob dveh popoldne, je ijya žaga v polnem obratu. Delavci in Žagarji so ogenj takoj opazili in z nadčloveškimi žrtvami in trudom vse storili, da ogenj nduše. Pa silen plamen je s tako hitrostjo objel celo žago, da so si delavci komaj rešili življenje. V eni uri je vsa žaga do tal pogorela. Poleg žage so se vžgala velika skladišča lesa in pa za žago se dvigajoči prozd pod Babjim zobom. Gorelo je celo popoldne in eelo noč' do terka zjutraj. Na lice nesreče je prihitela urno domača požarna bramba, pozneje pa so prišle gasit vse požarue hrambe iz okolice. Vseh je bilo pet. Užigal se je žf leseni most čez Savo. Tega so »rešili in skladišča lesa, ki so bila bolj oddaljena. Velike debele hlode, ki so se užigali. so metali v Savo in so goreči plavali po vodi. Pogorela je tudi velika delavska lesena baraka in delavcem je zgorelo vse, kar so imeli notri spravljenega. BT sreči človeških žrtev ni. Žaga sama je last erarja, moderna, imela je dvojni gater in dvojni eirkular. Dnevno se je se-žajralo lesa od 50 ali eelo več kubičnih metrov. Gater je bil pred letom novo postavljen in je sam vreden več kakor en milijon. — Žaga je imela dinamo stroj za e-lektrično razsvetljavo. Vse je — uničeno. Žago ima v najemu lesna delniška družba "Sava". Delavcev in Žagarjev je bilo zaposlenih do petdeset. Lesa je po gorelo 3 do 4 tisoč kubičnih metrov. Vrednost zgorelega lesa se ceni na več milijonov. Skupna j škoda bo znašala gotovo do deset milijonov ali celo več. Družba je imela svoj les zavarovan za visoko vsoto. Ubogi delavci, če bodo ostali brez dela in zaslužka. — Velika sreča je bila, da je veter pihal proti Bohinju, ob južnem vetru bi bila v veliki nevarnosti cela Boh. Bela in vas Kupljenik. Dobro uro pred tem požarom pa je iskra iz lokomotive mimo vozečega vlaka in v Zaki med Belo in Bledom tudi zanetila o-genj. Prvega so pogasili delavci Milnega in gasilno društvo; preprečili so se s tem velikt gozdni požari. Radi teh požarov v enem popoldnevu so ljudje zelo prestrašeni. Gozd nad žago, ki je po-največ last erarja. še vedno gori (13. aprila zjutraj). f KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW Y0RTA. COLUMBIA OD $85.60 — $350.00 — VELIKA. 1AT/M1A _ PLOŠČ V VSEH JEZI- GRAMOFONE S^™^0* VICTOR MVINSEK, 331 6IWW St., C0NEMAU6H, PA, 4♦»»»»»+»»» v v NOVE COLUMBIA PLOSCE - 85c forest. Slovenska. E4688) Mili zvonček, petja. ) Naprej zastave slave. E4C89) Na tujih tleh. petje. ) Ko bi moj ljubi vedel. E4S45) Se enkrat Te objamem. > Nedolžno oko. petle K4&46) Hausmajstcrca v tejatru. ) Špela pečenko Jedla. Bal j Iva. E4991) Spela ta Micka iz Domžal ) Zaljubil se Je vrabec. Šaljiva. E4992) Družinske sladkosti v Clevelandu ) Od kod Je Špela doma. šaljiva. Nemika vojaška aodba* E14&1) Rosegger marš, vojaSka. > Aus dem Hochaebirc. vaicer Po dolgem časti smo dobili prav* nemSke plofiBe, vojaška godba prve yerste, krasni vojaški marši in valeerjL Dobili smo jib par tisoč. Pravi glasni Colombia gramofoni od $30.00 do 1375.00. Cenik v vseb jezikih Vam pošljemo brezplačno. Ko naročite blago, nam dajte točni expressni naslov, da blago prej dobite. Naročbo in denar (money order) pošljite na: IVAN PAJK, 24 Main St.v Conemaugh, Pa. 224232) Drummers parade mart )Miller daughter of the E4998) Radeckl marš, vojafika. ) Oesterreich milltaer marš. E7(HM» 91 Regiment. marS. ) Grenadier marS. vojaSka. E1664) Holzhackerbaum m ari ) Hoc h vom Dachstein marl. E2117) Steierlieder marfi, vojaška. ) Hop. hop, Schnelpolka E4096) Beautiful Girl, polka. ) Sky Rocket Gcllop. £2184) Auf der Aim. vaicer ) Postilion marl yoJaSka. S22C0) Na zdravi pohod. marš. ) Jeste se po vidam, m ar S. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St New York Poučim knjig*. Hitri računar .65 Nemški abcednik .85 Nemiko-angleski tolmač .60 Pravilo dostojnosti .80 Slovensko-angleiki slovar, trdo ▼ platno Tesan 1.50 Slovensko-nemški slovar (Janežič Bartol) 4.00 Slovensko-nemiki slovarček 1.00 Zabavne ir rame drags knjigo. Amerika in Amerikan- ei 5.00 Knjiga za lahkomiseln* Ijn&L spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli s orožjem .50 Zbrani spisi Jakob Alešovee Kako sem se jas likal. Prvi del JJ5 Dragi del 1.2S Tretji del M0 Ljubljanske «l»Va Četrti in peti dal XJB Ne v Ameriko, Sesti del X.S5 Gledališka igra, Revfiek Andrejcek .50 Ssmljsvidi. Združenih, držav .15 Kranjake dežele 40 Zemljevid Evrope .30 Velika stenska mapa Evrope 2.50 Zemljevidi: New York, HL, Kane., Colo., Mont. Pa., Minn:, Wis, Wye* W. Vs., Alaska ~kipo * jm MoHtveniki. Rajski Glasovi, v platn o vezano .90 v usnje veaano 1.80 v kost vezano 1.70 Sveta Ura, v platno veaano 1-00 v nanje veaano 2.00 ▼ kost vesane 1.80 CRETIC 11 mala — Genoa BELVEDERE 11 junl. — Trat FRANCE 12 ma]a — Havre AQUITANIA 14 lun. — Cherbourg LA TOURAINE 12 maja — Havre CANOPIC 17 lunlla — Genoa mauketania 12 mala — Charbouro KROONLAND 18 luni. — Havre ROCHAMBEAU 14 maja — Havra LA SAVOIE 18 iunl. — Havre OLYMPIC 14 mala — Cherbourg ROCHAMBEAU 18 luni. — Havre KROONLAND M maja — Charbouro AMERICA 22 luni. — Cherboura CALABRIA 17 mala — Trat FINLAND 25 luni. — Cherboura . POCAHONTAS 19. mala — Genoa COLUMBIA 28 lun. — Trst FINLAND 21 mala — Cherboura BERENGARIA 30 lun. — Cherboura LA SAVOIE »1 maja — Havre POCAHONTAS 30 luni. _ Genoa ARGENTINA 24 mata — Trat LAFAYETTE 2 lull. — Havre AQUITANIA 24 maja — Cherboura ZEELAND 2 iul. _ Cherboura ZEELAND M maja — Cherboura AQUITANIA 5 iul. — Cherboura AQUITANIA 28 maja — Cherboura LA LORRAINE 6 lull. — Havre LA LORRAINE 28 mala — Havre ADRIATIC 6 lull. — Cherboura PRES. WILSON 28. mala — Trat FRANCE 7 lull. — Havre REGI. d' ITALIA28 mala — Genoa PRES. WILSON 9 lullla — Trat ZEELAND 1 iuni. — Cherboure CRETIC 12 lull. — Genoa ADRIATIC 1 luni. — Ch«.-bouro MAURETANIA 14 lul. — Cherboura P; MATOIKA 2. Junila — Genoa LA SAVOIE 14 lull. — Havre OLYMPIC 4 lunl. — Cherboura ' P. MATOIKA 14 lull. — Genoa FINLAND 4 lunl. — Cherboura LAPLAND 16 lull. — Cherboura PESARO 4 iunl. — Genoa j ARGENTINA 21 fal.fa — Tr«t PANNONIA 4. iuniia — Trst SAXONIA 21 Jul. — Cherboura LAFAYETTE 4 lunl. — Havre AMERICA 23 iull. — Cherboura ROUSILLON 7 lunl. — Havre ROCHAMBEAU 23 iull. — Havre LA TOURAINE 7 lunlla — Havre PARIS 27 lull. — Havre MAURETANIA 9 lunl. — Cherbou.j KROONLAND 23 lull. — Cherbourg SAXONIA .9 iuni. — Cherboura FINLAND 30 lull. — Cherboura FRANCE 9 iuni. — Havre WASHINGTON 30 iull. — Cherboura LAPLAND 11 lunl. — Cherboura BELVEDERE ti aua. — Trst QM« can xa vasna llatka In vm Sms« »ojaanlla. obrnite aa na tertfka. PRANK BAK8ER atTATK MAN*" Mt Cortland! tt, Nw York ■ I C iiAII STEAMSHIP W^^O IVIMl ■» COMPANY,!* Direktna vožnja iz NEW Y0RKA in BOSTONA V NAP0U in GENOVO, Sfkarte do Palenn* in Metsine. Velika p*miki na dva vijaka: POCAHONTAS" c-k» luje 21. maja — 30. junija — 13. avgusta #"PRINCESS MATOIKA" odpluje 4. jun. - 16. julija - 27. avg. • Xa poti proti vzhodu se ne \-s\avl v Bostonu. Izvanredne udobnosti. — Izoorr.j služba. Oeno Na polj In Genovo: za kabine od *150. naorej« Za 3. razred »95 In $6.00 volnena davka. Potniški oddelek: 45 Broadway, New York. Telefon: Whitehall 1200. x» tovore: 130 Broadway, New York. Telefon: Sector atoo. Mich črta Direktno potovanje v Dobrovnlk (Gravosa) In Trat. ARGENTINA ...... 24. m*j» PRES. WILSON .... 2«. maja BELVEDERE ...... 11. junija Mil llatkav, brnim mm m km. Jo v JueeelavUI In SrftlJU P^l« ktUHt raMa OaMoaW PHELPS BROTHERS & (HI. 4 Mrnt sSST °mmmrtN^ York .......................milih iimim Švicarsko urarstvo živi v težki krizi, ki je mestoma že katastrofalna. Nje vzrok je iskati edinole v visoki Švicarski valuti in tudi v dovoznih zaznamkih lixpnega blaga nekaterih držav. Vsa produkcija v mesecu li stopadu. 1920 je pomenila padec za 35 odstotkov normalne produkcijo. Večina tovarn dela samo tri dni v tednu in kolikor se je dognalo, je že 16.000 deloma neza poslenih delavcev. Pri primeri po sameznih števiLk švicarske izvozne statistike najdemo, da so v 1 1920 poldrugi miljon ur manj iz vozili kot prejšnje leto. Za prvega škofa čehoslovaške cerkve za Moravsko in Šlezijo je bil izvoljen župnik Matej Pavlik soglasno. Škof je star 45 let in je pravzaprav idejni ustanovitelj — češkoslovaške cerkve. POZOR, JUGOSLOVANKE! Več fantov se želi seznaniti z dekleti v starosti od IS do :J0 let. Katera ima resno voljo, naj piše na: Mike Rozman, P. O. Hox 27, Sliingleton, Mich. (7-9—5) CUNARD-ANCHOR Največji, najhitrejši najboljši par. niki na svetu, (zborna postrežba. V vašem mestu ali bližini ]e lokal« nI aaent. y/ jugoslavijo. bolgarsko. rumunsko in madžarsko SS. CALABRIA - 17. maja Naravnost v Dubrovnik .... $125.00 Naravnost v Trst ........ 5115.00 Naravnost v KonStaneo preko Patrasa ...... J115.00 in 55.00 vojnega davka. SS. PANNONIA - 4. junija v neko. Trs* alt Dubrovnik: I. razred 120».) |n ^ voj. davka 3. razred $125.) Preko Cherbourg: "AQUITANIA"(45647 ton) 24. maja MAURETANIA .......... 'J. junija French Line C0MPA6XIE GENERALE TRANSATLAX1IQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE FRANCE ........................................12. mala LA TOURAINE ............................1?. maia ROCHAMBEAU ............................14. mala SAVOIE ............................................21. maia CHICAGO ........................................21. mala Direktna Zeleznlika zveza Iz Pariza « vse glavne točke Jugoslav!le Hitri partilkl a it I rim I In dvemts vllske-ma. Poseben zastopnik Jugoslovanske vlade bo priCakaf potnike ob prihodu na-Ilh parntkov v Havru ter Jth točno odprem 11 kamor ao namenjeni. Parnlkl Francoske črte ao transportlraH tekom_voJne na tisoče 6ehoaievaiklh vo-laov brez vae neprlllko Za ilfkarte In cene vDraialte v BRUŽBim PISARNI, 19 Stati St„ N.Y. C t ali oa pri [»kalitlh aoentlh. Dospelo je novo suho grozdje. jagode, Mm 50 Jantar $10_ Olptf greadje Bajreije te dedkelto: JiiMi hiilwi BO fimtOT......... ....Jr.. . $10.— Mfchft In* flrika M^^la m ^^ lo sladko, boksa 60 fait. $8.— Pofljiti $8.00 na tatatf vab bokse ki jo narofite In po> dali bomo takoj. Bdkan Importing Co. il-KOkn 90* Tack, W9 V. PRODA SE radi preselitve POSBSTVO, obstoječe iz treh parcel vinograda, dveh travnikov za 4 voze krme, hrastov in bukov gozd, tri njive, stelniki s smrekami, poslopje v dobrem stanju, hlev za 5 glav goved ali 4 svinje, skedenj ali pod s kozolcem. Celo posestvo je vknji-ženo za pol grunta, hrani se lahko 5 goved in 5 s\*:nj. Cena je vsemu $8500, ali l?:i00.000 kron. Posestvo je vse obdelano in ce hoče, dobi vse orodje in živino po dogovoru. Oglasite se pri: John Stariha, Box 333, Ely, Minn., ali pri lastniku: Martin Sstrauas, Sv. Duh št. 3, p. Semič, Slovenia, Jugoslavia, ali pa pri Math. Straus, 2409 B Street. Calumet, Mich. (6-9—5) NAZNANILO. Rojakom v dižavi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal na« rojak __ANTON GLAŽAR, ki je bil 3 leta nepretrgano v svetovni vojni. On je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj se nahaja v Forest City in okolici. Upravništvo Glasa Naroda. Ne skrbite za delo! Pojdite v Nossokoff's Internatlon Barber School ter se naučite brivske obrti. Tudi v Evropi zahtevajo to delo. Ce se vrnete tja. Mi imuno Lady Barber Shop. M. NOSSOKOFFS 1202 Penn Avenue Pittsburgh. Pa ♦ M4»M ♦♦♦»♦»MMMM»« »i t ZAČIMBE, ŽEUŠČA IN NAJ-RAZNOVRSTNEJŠA ! domaČa zdravila i i katera ptlpotoC* sugr. Knetpp,^ . Imam vedno ▼ zalogi. Pi&ite po brexpla£ni cenik. MATH. PEZD1R • P. O. Box 772, City HaD Station! New York City f BRZOPARN1K Calabria Cunard-Anchor črte odpluje 17. maja V TRST Cena za III. razred $120.00 Cena za II razred $180.00 vštavsi vojni davek. Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko FRANK SAKfiER STATE BANK PREDNO SE ODLOČITE \ svojo drnfino sorodnika ali prijatelja naročiti rožni Matek, ali poslati denar t domovino, da si «a potnik sam kupi, pišite najprvo sa tosadevna pojasnila na sna-ao in n iwljl o tvrdko FRAKK 3AKSER STATX BANK 82 Cortlandt New York Opomba: Naročilom j« prikiitt Jmitib vndMft, bodM mm, NAROČAJTE BB ffft "Qt i »NAROD i". NAJ. IKMI SLOVENSKI ilBIVill limit—IU ITtfiTIM>