12. štev. V Kranju, dne 26, marca 1910, XI. letu. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane sa Kranj z dostavljanjem na doni 4 K, po polti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 5*60 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na uarof.be brez istodobne vpoiiljatve naročnine te ne ozira. — Uredniltvo in uprav-niltvo je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi*. Izhaja vsako soboto = zvečer = Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. In«erati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje z* peti t vrsto 10 vin., če se t ska enkrat, u večkrat znaten popust. — Upravnittvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, re-klamac je, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Veli k a n o č. Kdo on je, ki vstaja čez veke na dan ? Kdo ta je junak velikanski? Poglejte v obraz mu, obraz vam je znan: To narod je, — narod slovanski 1 S proroškim duhom je naš goriški slavček, prerano umrli Gregorčič, zapel že pred desetletji svojo veličastno himno na slovansko bodočnost, na bodočnost onega naroda, ki je kot veliki trpin trpel stoletja, katerega je stoletja žulil težki jarem. Pač je zaslužil ta narod boljšo usodo, saj je bil on tisti zid, ki je odbijal naval barbarov od vzhoda in juga, da bi ohranil evropskim narodom omiko in svobodo. Toda za te dobrote so ga drugi narodi le sovražili, zakleli so se, da ga zatro in si razdele medse njegovo bogastvo, kakor so si rimski vojaki razdelili med seboj Kristusovo obleko. Že so mislili, da se je zaprla gomila za njim, že so začeli žrebati za njegovo zemljo, toda — čuj, silen potres! Odpirajo davni se grobi, — razdrl velikan naš mrtvaško je vez tn dviga se v jasni svetlobi. Slovanstvo vstaja, z elementarno silo trga stare verige, v katere je bilo vklenjeno dosedaj. Tega dejstva ne more utajiti nobena moč več na svetu. To dejstvo so spoznali tudi naši riajzakleteji sovražniki, Nemci, zato so se s podvojeno močjo navalili na nas. Toda okrepili smo se, stoletja boja in trpljenja so nas ojačila toliko, da se nam ni več bati tega sovraga. Nemškemu in laškemu navalu najbolj izpostavljeni mali slovenski narod se čudovito hitro razvija kljub temu, da mu stavijo rimski avgurji še vedno mrene pred oči, da bi ne mogel razločno gledati solnčne svetlobe. Narodna samozavest raste in * čeprav nam tvoja gospodarska premoč in nena- I klonjenost naših pruskega duha prešinjenih vlad, j stavi vedno polena pod noge, napreduje naš narod J očitno duševno in gospodarsko. Gotovo ni daleč dan, ko bo smel ponovno reči, da je na zemlji svoji svoj gospod. Zato pa posebno z veseljem pozdravljamo enoten nastop slovanskih narodov v avstrijski zbornici. Nemci uvidevajo, da se bliža konec njihovemu nameravanemu gospodarstvu nad slovanskimi narodi, kateri štejejo skoro Še enkrat toliko duš kakor oni sami, zato to napenjanje vseh sil. Toda kolo časa se ne da ustaviti, kakor se tok reke more preprečiti le za nekaj časa, da potem s tem večjo silo udere čez bregove in preplavi ravan ... Avstrijski Slovan gre na dan, in narodna avtonomija je samo še vprašanje bližnje dobe. Na noge stopa tudi Slofan, ki ječi pod ogrsko krono. Žalibog visoki dunajski krogi niso uvideli in še sedaj ne morejo pop|ttnoma uvideti, da so jim Slovani, bivajoči na OgfŠfeem in Hrvatskem, največja opora, na katero se morejo naslanjati v vedno hujšem boju proti nenasitnemu Madžaru, ki z brahijalno silo nastopi proti vladarjevim od« poslancem. Dunajski krogi4 so si naročili velei&r dajniški proces v Zagrebu, da bi mogli zatrerl zvesti slovanski rod. Toda zlobna spletka se je ponesrečila, in krepkemu narodu na Hrvatskem in v Herceg-Bosni se vendar odpira boljša bodočnost, ker .uničil naklepe je črne". In oni velikan na vzhodu, kateremu je Japonec prizadjal toliko ran, kateremu so domače vojske skoro razjedle osrčje, se razvija nepričakovano hitro. Revolucionarni elementi nimajo več prave zaslombe v narodu, ker jim je ustava vzela glavno Orožje iz rok, tisto ortodoksno slovanstvo, ki je videlo bodočnost slovanstva le v ruskem pravoslavju in absolutizmu, se umika modernemu načelu, da so vsi narodi enakovredni, da je proti-naravno, zatirati manjše narode. In slovanske države na jugu se vedno bolj oklepajo druga druge, sorodnost mišljenja nare- Kuje pogodba in slovanska vzajemnost ni več prazen fantom. Slovanski rod vstaja... — vstaja, resnično, mogočen Častit, uničil naklepe je črne; grozi naj, hrumi naj sovražnik srdit, Slovan se mu v grob več ne vrne I Gorenjska za časa dr. Franceta Prešerna in dr. Ljudevita Gaja. (Po predavanju dr. Franceta IleSiča v.Narodnl čitalnici v Kranju dne 4. marca 1910.) Prijazne ravnine in nebotični gorski velikani z dalekosežnim razgledom, to je znak našega gorenjskega sveta. To je tudi znak našega ljudstva. Večina jih hodi po ravnini, priklenjeni so na svojo grudo, zasope se sami vase; le malo pa se jih povzpne višje, le malo jih pogleda preko mej domačega sveta in si pridobi širše obzorje. Ta kontrast opažamo tudi pri Francetu Prešernu in Ljudevitu Gaju. Prešeren je Slovenec, poglobil se je sam vase in iz globine. svoje duševnostt zajel globoke, nesmrtne pesmi, pa jih podaril svojemu rodu. Lj ude vit Gaj je Slovan, je Ilir; pogled mu spe iz domače zemlje preko granic do sosedov, do sinov ene matere; ustvariti hoče skupino, zediniti Hrvate, Slovence, Srbe in Bulgare; skupina naj bi pisala in govorila en jezik. Delovanje teh mož spada v dobo od 1830. do 1848. leta. Ta doba se imenuje ilirska doba. Ogledati si jo hočemo natančneje. p |, . Kateri znameniti možje so živeli in delovali v tem času na Gorenjskem 1 V Kranju je dekanoval Dagarin, mož, ki je na smrtni postelji tolažil pesnika Prešerna in mu bil v mladih letih tudi učitelj. Za kapelana je imel Dagarin Kajetana Huberja, ki se je poizkušal PODLISTEK. Velikonočna misel. Po cerkvah se aleluja glasi in Kristu slava prepeva; »Pozdravljen človeštva rešitelj ti," od kraja do kraja odmeva. V obličje pljuval rojak ti je tvoj, obraz tvoj odrešenikov; trpel, Nazarenec, za narod si svoj, umrl zanj smrt mučenikov. Pokazal človeštvu najboljšo pot, najblažji ti človek na sveti, da ljubiti mora čez vse se svoj rod, za rod svoj živeti, trpeti. Naslednik na zemlji, Krist mučenik, slovenski se mašnik če zvati, a da bi položil se na žrtvenik, o tem pa noče nič znati. Pač svetnega mamona si je nabral med reveži in bogatini, a niti tega ne bo žrtvoval v prospeh in čast domovini. Tuttt-fruttl. Velika noč, tose pravi dan, ki je po izreku starega pisatelja .tako vzvišen nad drugimi dnevi, kakor solnce nad zvezdami". Toda čas hiti in tudi s človeštvom ni vse tako, kakor je bilo nekdaj. Res. da povzdiguje tudi še sedaj misel na vzvišen pomen tega dneva človeško srce, ali nekaj drugega je, kar umira — in to je dogma. Ni treba, da bi bil človek slab kristjan, da to z nekakim zadoščenjem opazuje. Ako človek resno premišljuje, pride kar ichote do spoznanja, da ni dogma, pač pa etična vrednost religije odločilna in dragocena. Če se tudi v naših časih hlastenja in hitrosti ob vrteči se tkalnici časa tke mnogo večkrat .plašč, hudiča" nego .obleka božja"; če hodijo tudi po deželi farizeji, čolnarji in samogoltneži, ki pod krinko vseobčih interes tem lažje zasledujejo svoje j— veje vendar v sedanjosti mnogo bolj kakor v prejšnjih časih al-truistična. misel, ki ubiažuje temeljni nauk samo-ljubja po edino zdravi zapovedi: .Ljubi bližnjega kakor samega sebe". Kdor živi po tem nauku in kdor čuti v sebi moč, izpolnjevati to zapoved, ta je kristjan in naj misli o cerkvi potem že kakor hoče. Isti bo tudi razumel pravo etično jedro nauka vzvišenega Nazarenca in docela se bo strinjal z mnogotisočim klicem, ki done na Veliko noč po svetu: »Kristus je vstal". Naj zato pro- slavi ta praznik vsak po svoje. Vprašanja vesti in srca so stvari posameznika. Naj sluša v cerkvi nauke evangelija ali naj poleti ven v vzbujajočo se naravo — glavna stvar je, da dovoli tudi ve-selosti poleg svečanosti m al prostorček. Kadar veje skozi vso stvarstvo vzdih po blesku in izve-ličanju, če popoka vsako uro milione cvetličnih grobov in kadar se veselo vzdiguje vse, kar se, sveti in smeji, kar zvoni in poje v vzduhu zemlje, takrat ni čas se ukvarjati z malenkostmi in tugo. Takrat naj bi se bilo veselo z veselimi, trčni naj se na zdravje vlgredi, na zdravje naše matere zemlje in na večno mladost, da postane ta dan tudi v posvetnem smislu oni, ki je »tako vzvišen nad drugimi dnevi, kakor solnce nad zvezdami". Pa so res veseli ti velikonočni prazniki 1 In ne samo prazniki, tudi vekiki teden je bil sem-tertja bogat na veselih dogodkih. Evo Vam enega: Pride bogaboječa starejša meščanska gospa, ki čuti potrebo, po naukih stare naše vere opraviti svojo velikonočno izpoved, v neko župno cerkev in izbere si spovednico za vero vnetega kaplana Z. Pohlevno poklekne in, utopljena v iskreno molitev za odpuščanje grehov, čaka potrpežljivo, da očisti kristjanska duša na drugi strani pege svoje vesti. Res, linica se tostran odpre. Prešinjena svetosti kraja, na katerem se nahaja, in pričakujoča podelitve božje milosti, zadoni ji na uho: »Gospa, tudi v pesmicah ter nam med drugim zapel priljubljeno narodno popevko: Otok bleski, kini nebeški kranjske zemlje ti. Na ljudski šoli v Kranju je ravnateljeval Juri Grabnar, ki je stopil kot pesnik v krog »Kranjske Čebelice". V prijaznem Naklem je živel župnik Blaznik, gostoljuben mož, in pisal prezanimive memoare v svoj dnevnik. Na Ovsiiah pri Pod-nartu je pasel duše Jožef Zemlja, eden odličnejših pesnikov Prešernove dobe. Župnik I. Uršič v Kamnigorici se je tudi poizkušal kot pesnik; njegova je znana ljubka pesem »Življenje", ki se začenja: Popofvanje, bratje, je nase življenje, mož modrih od nekdaj je to govorjenje; skoz ktere dežele pa pot nas pelja, naj pesmica moja na znanje vam da. V bližnjih Podbrezjah je preživljal tedaj svoja mladostna leta Andrej Praprotnik, rodoljuben pesnik in mladinski pisatelj. Kdo ne pozna in še ni zapel njegove globokoobčutene pesmi .Domovina" : Beseda sladka, domovina, ne prideš več mi iz spomina; kot iskra živa v srcu Uiš, ljubezen k sebi mi budiš. V Radovljici je bival kot domači učitelj v hiši grofa Turna goreč rodoljub Lovro Pintar; ž njim je mnogo občeval mladi jurist Lovro Totnan iz Kamnegorice. Na prijazni blejski strani, v Gorjah, je dekanoval Janez Strel, ki je zložil besede našega slavnoznanega .Popotnika". — V gradu Turnu pri Preddvoru pa je cvetela krasna deklica, Josipina Urbančičeva, prva slovenska pisateljica. — V Kranju samem so živele mnoge odlične meščanske rodbine: Mayr, Lokar, Florian i. dr. Dalje prih. Gospodarski del. Mah zatiramo ©o travnikih najuspešneje ■ takozvano travniško brano. To, za travnike jako važno delo se mora izvršiti spomladi, predno travniki ozelene. S travniško brano se mah najpopol-neje odstrani in izraje, pa tudi krtine se poravnajo io travniška rula se zrahlja ter s tem omogoči zraku večji pristop k rastlinam. Tudi zemlja postane na ta način rodovitnejša. Korist travniške brane je splošno priznana, zategadelj bi je ne smelo manjkati v nobenem večjem kraju in v nobeni večji vasi t Lanski pridelek lita ■■ Kranjskem V naši deželi se je pridelalo lansko leto sledeče množine žita: pšenice 242 336 q; rži 103 279 q; ječmena 80.904 q; ovsa 137.345 q in koruze 199.819 q. Krompir za seme treba promemti. Ako se rabi za seme skozi več let ena in ista vrsta krompirja, se ista zvrže. Nekatere vrste se zvržejo poprej in sicer že v drugem letu, druge pa šele po treh ali več letih. Laiikl priifltk vtia na celem svetu znala okroglo 130 milijonov hektolitrov. V Avstriji sami pa se ga je pridelalo 4 in pol milijonr hektolitrov. • f odMikl tafMR ? Kranj* das 81. mir«« 1910. Ista. — Prignalo se je: 136 glav domače goveje živine, — glav bosanske goveje Živine, — glav goveje Živine hrvaške, 4 domača teleta, — hrvaških telet, 8 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 3 domače ovce, — hrvaških ovac, — koz, — bul in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 13—, proso K 750, rž K 9—, oves K 8-—, ajda K 7 50, repno seme K. fižol ribničan K —. man-dalon K —, koks —, krompir K 2* 10 za 50 kg, seme dom. detelje K 60-— do 62*—. Poučni listek. Maša sveta dolžnost je, da skrbimo za svoje zdravje. Dab«. Ta more imeti tem hujše posledice, ker este-tično uživanje samo lahko nenravno vpliva. Uživanje lepega do njegovih najfinejših posameznosti zahteva nepretrgano gojenje in izobraževanje čuv-stvenosti, sprejemljivosti (dovzetnosti čutov); zahteva trajno opazovanje, neprestano uživanje lastnega razvaetega razpoloženja. To opazovanje samega sebe in uživanje lastnega razpoloženja postane pri tem lahko polagoma edini namen življenja. Obenem rafmirano uživanje zopet oslabi dovzetnost, domišljija se vzbudi in išče vedno novih, vedno močnejših, ali vedno višjih mikov, vedno večje prebrisanosti. Razvajeni sladkosnedež nima okusa za tečen kruh, za skromno preprostost zdravega življenja. Ker nima več nobenega porabnega organa, da bi spoznal vsebino življenja, lahko tudi izgubi pravo razumevanje lepote. On zamenja prijetno obliko z lepo obliko in potrebo luksusa (razkošnosti) ga prevzame in ga končno popolnoma uklene v svoje vezi. Ako nepretrgano poobčustvujemo vse — in naj bo največje protislovje! — se onemogoči vsako močno,oseboo čustvovanje; onemogoči vsaka krepka, odpora zmožna osebnost. Krepko hotenje, napori in skrbi delavnega č lo-veka se sploh malo vjemajo s subtilnim nazvi- znanjem in le prav posebno bogate in mogočne osebnosti morejo oboje strinjati v svojem bitju. Kajti v istini je potrebna gotova «nevtralna» ubranost čuvstva, da moreš opaziti na umetnini kateresiže-bodi vrste najfinejše vrednosti barve, osenčenja. Zaraditega pri esletn nameravano vtopenje-volje, neveselje do intenzivnega dela, da, stud pred delovanjem in odgovornostjo vsake vrste. Ves možic ek torej prazen oreh; trot in poleg tega še impotenten. Pri tem razpadejo .polagoma vse zaslombe osebnosti. Brez varstva je izpostavljen estet napadu najnavadnejšega (najpodiejšega) živinskega nagona in z začudenjem vidimo pogosto, kako se nenadoma visoko bitje, ki je dozdevno plavalo v najvišjih zračnih višavah, izpremeni v najsirovejšo žival. «Verschwunden ganz der Erdensohn, und dann die Intuition — ich darf nicht sagen wie —» končano! Ako se tako godi že f nejši, nežnejši, slahot-nejsi naravi ob samovladarstvu umetniškega okusa, kaj naj bo šele z veliko tolpo takoimenovanih banavzovP Te neprecenljivo dragocene, krepke, močne, neotesane nature, ki se brigajo le za stvar: prava korenina naroda. Nanje vpliva predvsem vsebina umetniškega predstavljanja in ako n. pr. dobijo pred oči meso — naj že bo umetniško sarvirano kakor hoče! jim to le vzbuja tek na jed. Tega ne smejo vestno ustvarjajoči umetniki nikdar pozabiti, kako neizmerno važnost bo vedno imela ca množico neumetnikov vsebina tega, kar upodabljajo: «Der Memcheit Würde ist in eure Hand gegeben, Bewahret siel Sie sinkt mit euchl Mit euch wird s|e sieh heben!» To velja danes bolj kakor kdaj, ko vsled znanosti in tehnike umetna dela ne ostanejo last neznatne manjšine, ampak v resnici lahko postanejo obča last vsega naroda. Upoštevanje zahtev nravnosti, ta temeljni pogoj uspevanja človeške družbe, moramo zahtevati tudi od umetnosti; naj se pri tem tudi ne rodi marsikaj, kar bi bilo samonasebi polno nadarjenosti, mikavnosti in duhovitosti. Najbolj čudovito predstavljanje gracioznih kokot ni vredno sifile edinega vrlega materinega sinu! V istini noben narod, ki hoče ostati zdrav in krepak, ne more dovoliti umetnikom neomejene prostosti. Za umetnost, ki izjavlja, da ne more obstajati brez pravne neomejenosti, ima prijatelj domovine samo en klic: proč s tabo! Kajti — jaz hočem namenoma govoriti tako trdo in ostro, kolikor mogoče, da čujejo moj glas med vsakovrstnim iumljanjem in šuštenjem in ščebetaojem o umetniški vzgoji ljudstva 1 — Niti umetnost, niti slovstvo nista neobhodno potrebna zaobstaneknaroda, neobhodnopotrebna pa je zdrava mladina! Vsa umetna dela skupaj niso toliko vredna kakor zdravje naraščaja. Boj proti podobam, ki bi obenem uničil najvišje in najpleme-nitejše, kar je sploh ustvarila umetnost, bi bil še vedno boljši nego utapljanje v močvirju dekadencel Kajti zdrav naraščaj bo vedno zopet prišel do tega, da ost vari na novo iz samega sebe pravo umetnost; za propalico pa so največja mojstrska dela neumna šara (cunje)! Darje prih. Dopisi. Po šenčnrskih občinskih volitvah. Iz Šenčurja. .Svet je godlja, mi smo pa kuhalnice, ki jo mešamo." Veseli pofav v kmečkem življenju je, da se je kmet začel zavedati in misliti sam s svojo glavo. Farovži, te palače, kjer pasejo lenobo od vlade in škofije nam poslani biriči kjer žro, žro in žro — da govorimo z dr. Šušteršičem — ljudske krvave žulje, ti farovži so razobesili bojne zastave, na katerih stoji zapisano z debelimi črkami: Sužnost ali smrt nasprotnikom! Ne bojujejo se ti ljudje z odkritim vizirjem, ne z resnico, ne z golim mečem sredi odprtega polja, temveč, kakor nekdaj roparski vitezi, napadajo nasprotnika najrajši zavratno in iz zasede. Ko spuste strupeno pušico, se skrijejo za svojo trdnjavo — cerkev. Četudi nasprotnik ustreli, zadene cerkev. Tedaj pa zakriče iz ozadja: .Glejte ga, cerkev skruni, Boga kolne!" Hud je boj s takim na- Steza se je namreč zavila na levo in kmalu so dospeli do precej globokega jarka, po katerem je tekel potok. Samo ozek tram je bil položen od brega do brega, ki pa je bil videti tudi zelo dvomljive trdnosti, luščil se je na vseh straneh in bati se je bilo, da je trhel. Osole je nasvetoval, da bi bilo bolje na kak način jarek preskočiti, za kar pa je bil zopet nekoliko preširok in ni naposled preostajalo drugega, kot iti čez brv ali pa se plaziti po ilovici in blatu, kar pa ni nobenemu ugajalo. ,Eh," je dejal naposled Osole, — .poizkusiti je treba vseeno! Ako bo držala mene, potem gresta tudi vidve brez skrbi!" Ana mu je sicer branila in bila pripravljena iti celo nazaj na cesto, a Osole se le ni dal pregovoriti in stopil je na brv oprezno in pazno; potem pa se je pognal na drugo stran z enim samim skokom, a podrl za seboj tudi trhlo brv, ki se je zrušila na kosce v potok. ,No, vi ste pa lep kavalir," se je zasmejala Minka in se mu nagajivo poklonila. .Pred nosom nam podirate brv!" Osole ni vedel, ali bi se smejal, ali jezil in žalostno je gledal za lesenimi kosci, ki so urno i plavali v dolino. Sedaj seveda ni preostajalo drugega kakor prekoračiti jarek. Obrežje, kjer sta stali Minka in Ana, je bilo še precej kamenito in peščeno, da I se noga ni ravno udirala globoko, potok tudi ni ali ne bi pol ure pozneje prišli; sedaj imam ravno neko sejo." Razvijajoča se kultura in Industrija v našem gorenjskem mestu je pritegnila tudi mnogo tujcev, ki iščejo in najdejo tu zaslužka. Med mnogimi drugimi živi tukaj prebivalec one dežele, v kateri so uganjali svoje burke najprej Cezarji, potem brigantini in naposled Cavour, Mazzini, Garibaldi, ki tudi niso bili mnogo boljši. Možakar stanuje po nesreči v hiši, ki nosi na pročelju devizo kranjskega mesta. Ker je pa čutil potrebo, ostati s svojci v kontaktu, jim je naznanil svoj naslov. Koliko je bilo smehu, ko dobi naenkrat pismo s sledečim naslovom: Signor Alessandro Benedetti, via Počasi vozite Nro. 41. Pa so se zadnjič nekje na nekem učnem zavodu močno razburili. Dijak vpraša svojega profesorja, če je res hudič. Profesor, modem človek, to prav odločno zanikuje. Drugo učno uro ima profesor verouka. Slučaj nanese, da predava o večnih peklenskih kaznih in o poglavarju vseh luciferjev. Omenjeni deček pa vstane in zanikuje dejstvo, da bi bil hudič. Ogorčen, razkačen in preveč užaljen vpraša katehet, kako in zakaj. Pa mu deček pove, da je profesor X. to zanikal. Takoj ustavi pouk, hiti k ravnatelju in se pritoži. Pa tudi ravnatelj je bil preveč užaljen — morda Še bolj kot P. Pepe, ko mu jefi-nancar prevzel Johanco — in je pustil v vseh razredih ustaviti pouk, sklical profesorski zbor, otvoril sejo in tam se je sklenilo z dvema glasovoma večine, .da hudič res eksistira". Pa prav okusne velikonočne piruhe! Josip Premk: V mladem cvetju. Roman. Dalje. Nato so krenili vsi trije čez malo trato proti gozdu. Minka je stopala naprej, ker je poznala pot, za njo Ana in zadnji Osole, ki je bil zdaj skoro zadovoljen, da se je tako naglo odrešil dolgočasnega tovariša in prišel zopet v družbo Ane. Steza, po kateri je zavila Minka, je bila ozka, vsa preprežena z rogovilastimi koreninami, da se je izpodtaknil zdaj eden, zdaj drugi in tako je prišlo v družbo zopet polagoma nekako veselje in smeh. A postajati so morali cesto, ker se je steza vila zelo strmo po hribu navzgor. Na obe strani je bil gozd, zaraščen in gost, da so bila tla skoro vlažna in polzka, za hitro hojo popolnoma ne- Imogoča. A vendar je bilo v tem zelenem zatišju mnogo lepše, kakor na prašni cesti in Osole ni mogel prehvaliti Minke, da je prišla na tako I srečno misel. .Samo tamle bo treba paziti!" ju je opomnila j Minka, ki je hodila še vedno spredaj in pokazala j na levo, odkoder se je culo lahko šumenje potočka. ». priloga »Gorenjcu" štev. 12 z 11910. sprotnikom in le z vstrajnostjo je mogoče do-bojevati zmago. — Ti farovži so torej napovedali boj na življenje in smrt vsem onim, ki nočejo, kakor od vseh rodov prokleti izdajalci, izdati svojih in svojih tovarišev koristi in pravic. Zahtevali so brezpogojno kapitulacijo: Pokoriti se moraš slepo, če ne pogini! Neznačajneži, koristo-lovci, ljudje brez lastne volje, prepričanja in samozavesti, tedaj ljudje, ki sami sebe ne upajo v tem kratkem življenju zastopati, izročili so se jim na milost in nemilost, značajni, za delo in napredek vneti možje so se pa postavili v bran In zgodilo se je to, kar molimo vsaki dan v očenašu: .Kakor v nebesih, tako na zemlji." V nebesih je nastala nekdaj revolucija. Tisti angelji, ki so bili za to, da se nebesa reformirajo, so bili pregnani in pahnjeni v pekel. Tako sta nastali dve stranki: Angelji pod vodstvom nebeškega Očeta so bili stranka boljših, hudiči, tisti prvi liberalci, kakor jih je nekdaj dekan Koblar imenovati blagovolil, stranka hudobnih pod vodstvom slavnega hudiča Luciferja. Nekaj časa so se grdo gledali, a obojim je bilo dolgčas. Angelji ne smejo v pekel, hudiči ne v nebesa. Kaj storiti? Bog je ustvaril zemljo in tista prva dva človeka, ki sta mu bila nekaj časa pokorna; toda hudič je poslal svojega zvitega agitatorja, ki ju je pridobil njegovi stranki. Tudi angelji niso mirovali, in od tedaj'se med seboj vedno rukajo za vsako dušo. Iz nebeških angeljev in peklenskih hudičev, ki se diplomatično tepejo za duše ubogih človeških bitij, se je ta boj prenesel na lastnike teh duš, na zemijane. Ker mora pripadnik vsake stranke imeti svoje ime, nadeli so si prijatelji nebeških prijateljev ime klerikalci — a onim, ki sicer spoštujejo svojo vero in poštenost, vendar nočejo biti klerikalci, so nadeli ime liberalci. Prvi imajo zagotovljene stoličke v nebeškem kraljestvu, drugi se bodo guncali na Luciferjevih vilah. V peklu menda ni posebno prijetno, zato delajo klerikalci z vsemi silami na to, da kolikor mogoče duš vzamejo izpod Luciferjeve komande, bolje rečeno, iz liberalne stranke in jih pripeljejo v naročje farovžev in njihovih gospodov. Kakor se mi je zadnjič zaupno sanjalo, so nebeški in peklenski bojevniki sklenili nekak kompromis in pustili vso borbo Zemljanom, da i z vo ju je jo, kar je edino pravično, to težko borbo med seboj. Boj se je pričel na celi črti v celi naši ljubi kranjski deželi. Ena taka mala praska se je bi a tudi dne 10, 11. in 12. marca v občini Šenčur pri občinskih volitvah. Ni se pa šlo tukaj toliko za pri staše božje in hudičeve, kakor za pristaše farovških diktatorjev in samostojne, misleče ljudi. V tem okviru moramo opazovati tudi vso to volilno borbo. Nočemo na dolgo in široko opisovati vsega, kar so delali farovški pristaši, opomniti moramo le, da so delali brezobzirno. Posluževali so se vsega, kar more dovesti volilca do tega, da voli ž njimi — Žganja je bilo cele steklenice, kajti pristaš tega omamljajočega sladkega sredstva, ko ga ima ravno prav pod klobukom, odda listek s kandidati volilni komisiji, da ga prebere, ker sam tega že več ni zmožen, ali toliko zmožnosti ima pa vendar še, da reče Ja". To vam je bila volitev I Štirje duhovniki: Šiška, oni, ki je prinesel svoji dekli poljubček od njenega šocelna, kaplan Kmet, ki je Makovčevo Mico nemški učil, debeli Brešar iz Velesovega in gospod župnik iz Preddvora, kateremu se je pa vsa ta gonja zdela preneumna in je, še predno je volil, odšel domov, so bili v volilni sobi. Vsi ti torej, ki imajo sicer bil tako širok, da bi se ga ne moglo prestopiti, a nasprotni breg, kjer je stal Osole, je bil ilovi-čast in višji — in bilo je mnogo težave, predno sta obe prispele na vrh. Osole jima je sicer metal pod nogo, kamor sta stopali, kamenje, jima podajal roko in se pri tem sam udiral v ilovico do gležnjev, ampak nežni čeveljčki so izgubili svoj sijaj kljub vsej njegovi požrtvovalnosti. .Vidite, kaj človek na deželi vsega ne doživi," mu je ponagajala Minka in posmehljivo motrila njegove umazane čevlje, dasi tudi njeni niso bili mnogo boljši. A Osole se je nasmehnil in ji zadovoljno odvrnil: »Da bi se le ne zgodilo nič hujšega, potem pa rad ostanem do smrti v Zapolju." Ana ga je pogledala pomenljivo, kot da ne razume, kaj hoče s tem reči, a Osole ji je odgovoril le s pogledom, katerega si je Ana zopet lahko tolmačila po svoje ... Minki, ki tudi v najresnejšem položaju cesto ni mogla prikriti svoje nagajivosti, je bilo to tiho pogledovanje že dolgočasno, in krepko je prijela Ano za roko. ,Ti, kaj ti pa je danes," je dejala in se vzravnala v pozi strogega učitelja. »Nekaj imata s temle gospodom, kajne?" Ana je zardela do ušes, a tudi Osolčtu ni bilo najprijetneje in izkušal je napeljati pogovor na drugo stvar, a Minka je ostala pri svojem in obema zapretila i prstom. v občini Šenčur volilno, nimajo pa domovinske pravice, so bili v s'rab volilcem. Omanujočim so potiskali svoje volilne liste v roke. Pred temi gladko obritimi in črno opravljenimi božjimi namestniki je dobila tudi volilna komisija globok rešpekt. Ko so namreč volilni zaupniki videli, da se tem gospodom, če voli kdo nasprotno listo, daljšajo obrazi, če volita dva nasprotno, še bolj potegnejo, in če volijo trije nasprotno, se je že bati, da se jim pretrgajo, sklenili so soglasno, da naj se oni, ki imajo rdeče liste, odstranijo z volilnega prostora. Da ne bo kdo mislil, da je to šala, moramo povdariti še enkrat: Sklep volilne komisije je bil: .Tisti, ki imate rdeče volilne liste — omeniti moram, da tisti, ki so imeli rdeče volilne liste, niso bili po volji župnikom in kaplanom — se odstranite in počakajte, Če hočete, zunaj, boste že prišli na vrsto." Proti sklepu volilne komisije nismo mogli ugovarjati, tudi ne nasprotovati, bili smo res v škripcih: Tukaj volilna komisija s svojim sklepom, na volilnem prostoru štirje duhovniki, vzradoščeni nad tem sklepom, zunaj žandarmerijska patrulja — Ko je bil klican volilec z rdečim volilnim listom, se ni mogel oglasiti, ker je bit izgnan iz volilnega lokala in .tedaj tudi ni mogel voliti. Tako so nasprotniki oddali do 100 glasov za farovške kandidate, d oči m je bila našim pristašem vsled sklepa volilne komisije volitev zabranjena. Nekateri naši so mirno čakali zunaj, ,da bi jim gospod dali prostora", toda gospod, ko je videl, da ima čez sto glasov več, kakor nasprotnik, ni hotel zapustiti volilnega prostora. Tako so se morali naši pristaši vsaki sproti prerivati skozi maso nasprotnikov, da oddajo svoje glasove. Mučen je bil položaj teh trpinov. Pnprost kmet, delavec, mali obrtnik, kajžar, človek, ki živi od truda svojih rok, ki mora krvavo zaslužiti vsak krajcar, se je prerival skozi zasmehujočo ga množico, pred poniževalnimi in preziraječimi pogledi duhovnikov, da odda svoj glas in uveljavi kot volilec svoje pravice. Skrajno mučen je bil položaj za te zavedne volilce, ko so letele nanje od nasprotnikov zlobne in žaljive pripombe. Vsa čast volilcem, ki so volili po svojem prepričanju zavedne može in ne farovških tutk, vsa čast možem, ki se niso zbali hudiča in jim tudi celo-tedenski misijon ni mogel omajati zavednosti in prepričanja. Ostali smo v III. razredu v manjšini za 18 glasov, ravno za one glasove, katere je župnik Šiška oddal v tretjem razredu. Je pa tudi nekaj znamenitega pri tem. Župnik Šiška je glasoval vsevprek. Kadar je količkaj zadišalo po cerkvi ali mežnariji, oglasil se je Šiška. Volil je za mežnarijo Luže, ki je last soseske, za mežnarijo Visoko, ki je last soseske, in volil je za mežnarijo Srednja vas, ki je tudi last soseske. Volil je za cerkev in mežnarijo v Olševku dvakrat v III. razredu, dasiravno ima ta župnega upravitelja g. Volca. Volil je vsevprek in volilna komisija, ki je zrela vsled svojega postopanja za obtožno klop, je molče pritrjevala. Volilci so sicer proti temu protestirali, seveda tako, kakor ima kmet navado: z zobmi so škripali, v žepih pesti stiskali, s stisnjenimi ustnami kleli farje, drugače pa čisto mirno potrpeli Ker so bili iz volilnega lokala izgnani, niso mogli opazovati, aH nasprotni volilci volijo pravilno ali ne. Ker so imeli klerikalni volilci prednost, da so oddali svoje glasove, predno so volilci napredne stranke sploh Srišli do volitve vsled znanega sklepa volilne omisije, imeli so lepo priložnost, da so, ko so .To ni lepo, da se ne razumeta," je dejala in postopila naprej, a Ana je bila za šale kaj malo razpoložena in namignila ji je, naj molči. Osole je stopal zopet zadaj, še bolj redkobeseden kakor poprej in venomer opazoval Ano, ki se je le včasih boječe ozrla postrani nazaj in vedno potem sklonila glavo še nižje. Ko so prekoračili greben ilovičastega hriba, se je steza zavila navzdol, a boja ni bila nič manj težavna kakor poprej. Korenine, ki so prej tako mrežasto prepregale stezo in se je lahko vanje uprla noga, so sedaj izginile, ker ob potih je rastlo le praprotje in grmičevje, tla so bila polzka in še vsa mokra od rose, ,Podajmo si roke," je nasvetovala Minka in Osole je takoj ponudil Ani svojo desnico in se krepko držal nazaj, zastavljajoč pete trdno in globoko v mehka tla. .In če vas potegnem za seboj," je dejala z nasmehom Ana in mu podala roko, »potem se boste držali še bolj kislo 1" Minka se je zasmejala, da je odmevalo po gozdu, in Osole, videč, da krožijo celo Ani ustnice v nasmeh, je odvrnil zadovoljno: »Brez skrbi 1 Le dobro se oklenite moje desnice, pa naj gospodična Minka nagaja še tako — dva jo bova menda že obdržala." Dalje priti. prešteli glosove, poslali vozove v obmejne občine in pripeljali na volišče volilce, o katerih se nikomur še sanjalo ni. Volitev bi morala biti zaključena ob dveh. popoldne, a zaključena je bila šele ob pol petih, tedaj dveinpol uri pozneje, kakor je bila razpisana. Za enkrat omenimo le toliko, da so vloženi proti tej volitvi trije zelo utemeljeni rekurzi. Dalje prih. Preložena cesta pod Golnikom in ¥ Kolovrata v tržiškest sodne« okraja. Izpod Golnik*. To to tehniki in izvedenci, modrijani ter strokovnjaki (kali), inženirji in delovodje tam gori pod Golnikom in v Kolovratu pri preložitvi ondotne okrajne ceste 1 V takozvani «golniški strugi* pod golniško graSCino so zvili ti veleumni cesto ob gričih v tako hipno-naglo zavite in tako ostro vkrivljene ovinke (polzevce), da pregledal jedva kakih deset korakov komaj tri metre široko cesto pred seboj. Ob eni strani ceste izkopan je precej globok jarek za odtok vodr, na dragi strani pa je nasuto precej strmo pobočao nabrežje — brez ograje. Kako naj se na tem mestu in na taki cesti ogneta nasproti si vozeča — posebno če sta težko naložena vozova drog drugemu, tudi če vozita prav počasi t ■ Kako se naj ogne tukaj voz, kako samotež - koreta revnega čevljarja, ki pelje svojo čevljarsko robo v Tržič, — nasproti pridrdrajočemn avtomobilu, ko se nenadnim trenutkom nahajata v isti ravni črti drog drugemu tik nasp-oti P — če nista treščila že skupaj — in letita s polomljenimi ndi — krvaveč in na pomoč kličoč v cestnem jarku ali na strmem pobočju. Take nesreče se bodo prigodile uri belem dnevu —, kaj pa tele v temnih nočeh —I pri znani treznosti — o jojl tukajšnjega prebivalstva. Kaka grozna, nosek pretresajoča nesreča se lahko tukaj na tem mestu pripeti, ako predrzna voznika — srečevalec in srečanec — privotita si nasproti v polnem dira — 1 * Ne oziraje se na treske, bi se moralo odkopa ti ali popolnoma odstraniti te gričke, ki ovirajo pogled po cesti, cesto samo pa razširiti osobito na ovinkih od 8 do 10 metrov. Vi mojstri na tem mestu 1 pojdite pogledat ravno to cesto v nadaljavi — tja «Pod goro* v takozvani «Hud graben* na Lečami. Poučili se bodete tamkaj lahko od radovljiških cestnih mojstrov, kako se na takih krajih ceste grade — in kaka širjava se jim mora dati, da niso past na smrt in pogin nedolžnih ljudi — itd. lferodajni faktorji, ganite sel Dne 14. marca t. I. je bila baje komisijsko-cestna kolavdacija na goiniškem slemenu. Radovedni smo, kakšna je b la — pohvala gospodov spodov kolavdaotov — čez to delo. V Kolovrata se dela ravno sedaj s vsem naporom na preložitvi ceste. Pa tudi tnkaj so hude — hibe. Vse kaže, da so smatili prodor, pravzaprav prebok čez potok «Ribnik* tako, da se bo zamašil pri prvem nalivu, voda mu izpodje temelj, nasip se poseda in zajezi potok. Imeli bomo petem v «Mali je vem grabnu* Učno jezerce s odtokom zgoraj čez cesto. Gospodje mojstri, potrudite se v sosednji Kovor in oglejte si tam predor, oziroma prebok na kovorski cesti (stično delo v Kolovratu), v jarku, ki nima niti stalne, t i ve vode. Tako* zvano «Malijevo znamenje* zadene ravno na sredo preložene ceste; to pa mora ostati nedotaknjeno, cesta se mu mora ogniti s precejšnjim ovinkom. Na tem «svetem kraju* naj le telebajo, buskajo in treskajo vozovi ter trkajo sladkoginjene butce ob čudodelno znamenje, ker, četudi kaka buča obleti v krvi na tem »svetem kraju*, tedaj pride gotovo te gorka, čeprav precej umazana, kar naravnost v nebesa. Opomba pisca. Preprosti kmetje, kajžarji, dovtipni čevljarji v tamošojih zaborttniškth vaseh uničevalno kritizirajo vsa ta mošnja cestna dela v enakem smislu. Res, pravi škandal je; kako so pri nas izvršujejo javna dela. Kdor ne verjame tema, naj se poda na lice mesta in prepričal se bo na lastne oči in ušesa na resničnosti tega spisa. -- ■ >,~ ■ -r Is ttletaikev. «DomoJjnbovi» napadi na napredne mote in napredna društva se vedno ponavljajo. Vsak Zeiesoiaar ve, kdo je oni, ki sramoti naš trg in ki pomije okoli na bojkot naših obrtnikov. Vendar se dobe te vedno pri nas i ju i je, ki gredo s klerikalci čez drn in strn. Celo v nekate rib. naprednih družinah je zanetil fanatični Marcič seme raspora, celo teaie nekaterih naprednjakov so slepe udane onemu, ki bi njihove mote najraje videl s baraiko palico v roki. Za danes nočemo navajati imen in ne namigavati. rečemo pa toliko, da se nam zdi nepravilno, če je tena bolj udana župniku kot svojemu motu, če bolj posluša onega kot tega, kateremu je pred oltarjem obljubila zvestobo in pokorščino, in kateri mora skrbeti za družino in zanjo. Kako naj sodimo o taki tonski, kako o njeni zvestobi F Res ima uniforma, bodisi vojaška ali dohovaka, veliko moč aad tenskami, vendar bi je ne smela imela pri te bolj izkušenih žensk Zato tudi ne moremo razumeti, kako da kaka napredniakova tena more siliti svoje hčere v Marijino družbo. Če bi Marijine dražbe res imelo samo namen, pospeševati versko življenje, bi pač mi na imeli aič proti njim. A te dražbe so v prvi vrsti klerikalne organizacije, s katerimi se boče dekleta vzgojiti v strastne klerikalke in skozi nje tudi vplivati na druge člane družine. Poprej se pritiska s vso silo na dekleta in njih matere, da as vpišejo v družbo, ko so pa enkrat notri, se jih ima pa dobro na vajetih in morajo v vsem pari-rati, ker drugače se jim zažuga, da jih bodo sramotno izbacnili. Torej terorizem poprej in terorizem potem 1 Da pa Marijine dražbe ne varujejo svojih članic pred gotovimi zmotami, imamo zgled ravno sedaj tudi v Železnikih. Zatorej, žene, pamet! Držita se svojih mož, ki prenašajo z vami vesele in žalostne ure, ki ate jih ljubile v mladosti in ki vam bodo krepka opora v vaši starosti. Naj vam ne bodo manj kot privandrani župnik, ki mu ni mar blagor valih družin, ampak samo njegova bisaga in klerikalna stranka. On se trudi in peha tako zelo predvsem zato, da bi si kmalu prislužil še boljšo faro in jo odpihal iz Železnikov. Kar tudi mi prav srčno želimo. Godovi prihodnjega tedna: 27. Velika noč, Staoimir, Srdana, Lidija; 28. Janez Kap., Prosegoj; 29. Ciril, šk., Braoivoj, Drala; 30. Angela, Pribislnv; 31. Modest, Mojmir, Ho-cena; 1. aprila. Hugon, Motimir; 2. Frančišek P., Gojmir, Mnoslava. Umetnost in književnost Ljudsske knjižnice II. zvezek 0 al-fcrtfc+MfP je izšel v Celju pri gosp. Vekoslavu Spindlerju, uredniku v Celju, Dolgopolje 1. Cena 50 vin., po pošti 60 vin. Latas psrodllo društva slovenskih učiteljic za leto 1909. obsega članek: »Gospodinjski tečaj na Dunaju" gdč. Jerice Zemljanove, poročilo o društvenem delovanju, o denarnem stanju in o članih. Dne 24. t. m. je imelo društvo občni zbor v Ljubljani A. Aškerc Pesnitve. Peti zbornik. Založil L. Schwentner v Ljubljani. 1910. Str. 268. Cena broš. 4 K, vez. 5 K 50 v. Peti zbornik nam prinaša lepo število pesmi našega neumorno delujočega pesnika Antona Aškerca, pesmi, ki so nastale v dobi od 1904 do 1910 in ki so že večinoma ugledale beli dan v raznih slovenskih listih. Prvi oddelek je naslovljen: Z lirskih strun. Tu čitamo med drugim ganljive priložnostne pesmi ob smrti Simona Gregorčiča, Adamiča in Lundra. Drugi oddelek imenovan Epika, ima štiri pododdelke: Pestri motivi, Basni in parabole. Ilirija, Tahi na Štatenbergu (1571—1577). Pestri motivi nam nudijo pesmi najrazličnejše vsebine; tako opeva pesnik na pr. Boj pri Mukdenu, razdejano Mesino, omenja odstavljenega Abdul Hamida, spominja se v baladi o lepi Urški ljubljanske krasotice, ki jo odvede povodnji mož (isto snov je obdelal Prešeren v baladi povodnji mož) in nam pripoveduje pretresljivo usodo ribmške čarovnice; proslavlja Giordana Bruna, Savonarolo in dr.; vmes pa vpleta ganljive narodne balade Grobar Mrkun, Pravljica o Koscu, Boštjanov mlin. Te balade so jako lepe, tu srečavamo istega Aškerca, ki nam je prišel nasproti v klasičnih baladah in romancah. — Basni in Balade bčajo z ostro satiro pesnikove nasprotnike. Kakor znano, so izzvale pikre Zupančičeve epigrame natisnjene v .Naših Zapiskih". Pesmi, zbrane pod naslovom Ilirija, nas vodijo v Napoleonovo dobo in nam slikajo zanimive epizode izza francoskih časov na Slovenskem, zlasti v Ljubljani. — Končno nam riše Aškerc v sedmerih pesmih pod zaglavjem Tahi na Štatenbergu (1571—1579), kako je mož enakega imena, gra-ščak na Štatenbergu na Dravskem polju, mučil svoje podložnike m i iz val njih upor in maščevanje. Te balade tvorijo nekako dopolnilo k znanemu Aškerčevemu ciklu »Stara pravda". — Novi zbornik Aškerčevih poezij se odlikuje po dovršeni obliki, semintja po plastičnem risanju, kakor smo ga od nekdaj vajeni pri Aškercu; pogrešamo pa v njem tiste pesniške izvirnosti in genijalne sile, s katero je Slovence očaral v prvem zvezku svojih poezij, v svojih baladah in romancah. Nekatere pesmi se nam zde nekake kopije in parafraze starih Aškerčevih izvirnih pe-smotvorov in napravljajo zato na bralca vtisek rimane proze. Vendar priporočamo novi zbornik, v katerem najde pravi, nepristranski prijatelj poezije marsikako lepo misel, marsikak plastično, s pravim pesniškim ognjem in močnim čustvom naslikan prizor. Mlklsvs Sala, zgodovinsko narodna igra z godbo, spisal po enaki povesti dr, Jakoba Skéta Jakob Špicar z Jesenic, se uprizori na velikonočni ponedeljek popoldne ob treh v deželnem gledališču v Ljubljani. 5recr>« I") Us^da------- 'iz: =— U*lik;or)©čr>« pr*3r>ik« uo£ČI učen) spojin) dopl$r)i^orr), r)aročr)l^orr) lr> prljateljen) „GO^€P);je#" tiredrjijtuo lr> upr*Jr)\$i\Jo. V Kranja, dne 26. marca 1910. * Po valikonočBih piasmJkih se ima državni zbor baviti s sledečim predlogami: 1. Posojilo vlade. 2. Službena pragmstika za državne uradnike. 3. Defiaitivni o pravilnik. * Čaikl dtžiial odbor je sklenil, pobirali deželno naklado kakor dot tj tudi v dobi od 1. aprila do 30. junija in prositi vlado z ozirom na k Izvemo stanje deželnih financ, naj priporoči ta sklep za ces. sankcijo. * Srbski kralj Petar se je v torek popoldne pripeljal v Carskoje selo, kjer ga je sprejel car Aleksander. Zvečer so imeli slovesno pojedino. * Demonstracije na Bolgarskem. Radi dogodkov v Rulčuku je bila pred kraljevsko palačo velika demonstracija. Kavalerija je razgcala množico. Zvečer so se demonstracije ponovile. Več oseb je bilo labko ranjenih. Tudi v Varni je prišlo do spopadov z vojaštvom. * Na Danskem so zopet odkrili velike sleparije. Minister za notranje zadeve dr. Munk je ukazal revizijo vseb državnih blagajn. Pregledalo se je 170 blagajn in v 140 so se odkrile velike defrav-dacije. * Fraaeoaks vsiliva v zbornico bodo po sklepu ministrskega sveta dne 24. aprila. * Ausleiki ibsralei namerava ministrski predsednik Asquith takoj po velikonočnih praznikih predložiti zakonski načrt, ki jemlje gosposki zbornici pravico, odklanjati proračun, če ga sprejme zbornica poslancev. Parlamentarna doba se ima določiti na pet let * V maki dami je zadnji čas zopet živahno. Zagovorniki absolutizma z zloglasnim Puriške-vičem na čelu postajajo predrzni. V razpravi o učnem proračunu je Puriškevič brezobrazno napadel visoke šole, češ, da se goji na njih sama nemoralnost Na levici je to povzročilo silen nemir. Socialni demokratje so izrekli, da na bodo dali Puriškevičn govoriti; tudi kadetje so hrupno protestirali. Predsednik je več poslancev izključil. Delavski poslanec Bnlat je izjavil, da se strinja z besedami izključenih. Tndi njega so izključili za 15 sej. Ko je hotel Puriškovič zopet govoriti, so socialni demokratje po vrsti izjavljali, da ne bo govoril; predsednik jih je po vrsti izključeval. Vodja kadetov Miljidkov je protestiral, čei, da spravlja predsedništvo dumo v nemogoč in nedostojen položaj. Na to je bil tudi on izključen. Hrup je tako narastel, da se je morala seja prekiniti. Ko se je zopet otvorila, je Purilkerič ob silnem hrupu čital svojo govoranco. Novičar. Vabilo na nsroobs. 3 1. aprilom stopimo v II. četrtletje. Kdor še ni plačal naročnine, naj to stori nemudoma, da mu ne bo list ustavljen. Somišljeniki, agitirajte sedaj o velikonočnih praznikih pridno za naš list in pridobivajte nam novih naročnikovi Vaiaa slovenska snaga. Minuli torek se je vršila pri upravnem sodišču na Dunaju obravnava, na kateri se je ugodilo pritožbi Slovencev glede oddaje občinskega lova na Jesenicah kranjski industrijski družbi. Sedaj bo nova licitacija lova. Slovenski lovci, na noge I „Narodxti dom t Kranja". Ljubljanski uradni list je objavil dne 24. t. m. sledeči uradni razglas: Pri c kr. deželni kot trgovski sodni j i v Ljubljani se je izvršil vpis firme »Narodni dom v Kranju", reg. z. z o. z. v zadružni register. Zadruga se opira na zadružna pravila z dne 3. januarja 1910, ima svoj sedež v.Kranju in namen zgraditi ali kupiti in vzdržavati poslopje, v katerem bi mogla proti primerni stanarini prebivati in se razvijati narodna društva mesta Kranja, ki so člani zadruge. V slučaju, da bi omenjena društva ne zasedla vsega prostora v »Narodnem domu", more načel stvo oddati preostaja joče prostore v najem tudi drugim strankam in nečlanom. Načelstvo obstoji iz načelnika in 6 odbornikov, katere izvoli občni zbor za eno leto. Tačasni udje načelstva so: 1. Jožef Majdič, trgovec, predsednik; 2. Ciril Pire, posestnik; 3. dr. Jožef Kušar, odvetnik; 4. Ferdo Polak, trgovec; 5. Ivan Jagodic, hišni posestnik; 6. Janko Sajovic, trgovec; 7. Franc Ivane, učitelj — vsi v Kranju. Načelstvo podpisuje v imenu zadruge tako, da se podpišeta dva uda pod firmo zadruge, katera naj bode pisana ali s pečatom natisnjena. Svoje sklepe razglaša načelstvo z oznanili, nabitimi v uradu. Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora je razglasiti osem dni prej v »Gorenjcu* in naznaniti vsem članom pismeno. Torej vendar enkrat 1 Tako smo vzkliknili, prečitavši razglas. Vendar že enkrat odločen korak naprej v razvoju našega mesta, v izboljšanje naših družabnih razmer. Pač je vsakemu znano, kako živo pogrešamo ob vsaki javni prireditvi naših vrlih društev ugodnih prostorov. Tožba po ugodnejših prostorih je bila občna in čimdalje glasnejša. Res, zadnji čas je že torej bil, da so se odločili podjetni someščani, da odpomorejo stari nepriliki. Člani zadružnega načelstva so nam porok, da je stvar v dobrih in zanesljivih rokah — na vseh pravih prijateljih našega mesta pa je sedaj, da se požrtvovalno pridružijo podjetnemu načelstvu in polnoštevilno pristopijo zadrugi s čim večjim številom deležev. Pogumno naprej sedaj, ko je storjen prvi koraki > Gorenjska unkolaka žepa (sedež v Kranju) je priredila dne 20. t. m. ob polenajsti uri dopoldne v Tržiču v Sokolskem domu javno predavanje. Brat Matija Marinček, starosta gorenjske sokolske Župe, pozdravi navzoče in da besedo prvemu govorniku. Brat Makso Pirnat govori o pomenu izobraževalnega odseka župinega in izvaja tele misli: Izobraževalni odsek ima nalogo, da organizira izobraževalno delo v župi. Izobrazba se prerada zapostavlja materialnim koristim. V novejši dobi se obrača stvar na bolje, povsod odmeva klic po ljudski, vseobči izobrazbi; socialna vzgoja, ljudska izobrazba — to je geslo modernega veka. Ta vzgoja stremi za tem, da dvigne tudi navadnega človeka, da ga izpopolni, da vcepi vanj neomajan narodnosten čut. Vsak človek je danes poklican, da sodeluje na najrazličnejših poljih (občina, država, tehnika, kupčija, promet, industrija, slovstvo i. t d.). Uspešno pa more le sodelovati, ako je izobražen sam, ako si je pridobil samostojnost Ljudska izobrazba igra veliko vlogo v gospodarskem življenju. Čimbolj izobražen narod, tem ugodnejše njegove gospodarske razmere. Izobrazba bodi obenem vzgoja, ki poglobi življensko naziranje, ki približa stan stanu, ki vzgaja značaje, na lastnih nogah stoječe, imajoče široko obzorje. Pri nas, zlasti pri Sokolu, se je že doslej storilo nekaj za izobrazbo Članov, pa tudi ljudstva sploh. A veliko je še ledine. Da jo izorjemo, treba skupnega, premišljenega dela; župa bodi središče tega velikega, težkega, a lepega in hvaležnega dela. Sredstva v dosego našega izobraževalnega na-menajso: časopisi (strokovni, poučni, leposlovni), knjižnica (potovalne knjižnice), predavanja (strokovna in druga: poučna, zgodovinska, leposlovna i. t. d.), izleti združeni s predavanji, gledališke predstave, ljudske galerije slik, petje, župni muzej. Vseobča izobrazba — to je znak moderne dobe. Korakajmo s časom, sicer nas kolo časa stare; malo nas je, a ne bodimo leni, malodušni, obupani ; hrepenimo po telesni, pa tudi po duševni čilosti; ne zadovoljimo se, da sploh nekaj delamo, skušajmo druge nadkriliti, tekmujmo med sabo kot vitezi telesa in vitezi duha. Temveč dela, telesnega in duševnega se zahteva od nas, ker smo maloštevilni; vztrajali smo doslej na svoji zemlji vklub silnim bojem, vstrajati hočemo še zanaprej. Svojo zemljo pa samo ohranimo, ako smo telesno in duševno razviti, ako zdrava kultura objame vs« sloje. Okrepimo telo, a glejmo, da v tem telesu prebiva tudi zdrav, krepak, na-obražen, plemenit duh. In to zadnje je končni smoter našega izobraževalnega dela, ki ga hočemo gojiti med sabo, pa tudi zanesti med najširše vrste naroda. V naravi se probuja pomlad, mladoletno življenje skoro zmaga zimsko smrt Pomladimo se tudi mi, slovo dajmo vsemu, kar pomeni smrt (lenoba, nezavednost, sirovost i. L d.), pomagajmo, da ostanemo sami in naš narod, pa da temu malemu, a ljubemu narodu po pesnikovih besedah ostane dan — oljske gore, dan obče prosvete, dan kulturne in materielne moči. — Drugi predavatelj, brat Miroslav Ambrožič omenja, da je sokolstvo oni faktor, ki more in mora rešiti velike naloge, ki se nam kot narodu stavijo v tekmi in boju, kjer nam preti toliko očitnih in skritih nepnjateljev. Ideje, ki jih je razodel dr. Miroslav Tyrš Čehom in katere smo dobili od bratskega češkega naroda, naj najdejo v vseh stanovih in slojih zadosten odmev, vsak Slovenec in vsaka Slovenka naj stopi pod sokolsko zastavo, vztrajno vršeč poklic: onranjati svoj narod, kakor pravi TyrŠ, pri tisti vsestranski Čilosti, ki ne dopušča, da bi narodi izumrli, pri tisti trajni in čvrsti moči, pri tistem telesnem, duševnem in nravnem zdravju, ki ne dovoljuje, da bi se pokazalo kakšno ižprijenje in tako kakšen zastanek, kakšno nazadnjaštvo. Predavatelj razloži namen in cilj sokolstva, vpliv in namen telovadbe, ki nam je prvo in glavno sredstvo v dosego ciljev, skupnost telesne m duševne vzgoje, velik razloček med športom in vsestransko sokolsko vadbo, pomen narodnega vzgajališča, telovadnice, izražajoč željo, da se snide tam ves narod, medsebojno se vzpodbujajoč in izpopolnjujoč v sokolskih čednostih: požrtvovalni ljubezni do naroda in svobode, vztrajnosti, nesebičnosti in bratskem demokratizmu. Sokolska vzgoja v telovadnici je poklicana telesno, duševno in nravstveno vzgojiti narod do najvišje popolnosti in ga vsposobiti za bojevnika, kateremu je že odločena usoda: ostati, živeti in zmagati. In to hočemo, za to si hočemo pridobiti pogoj in pravico. Na naslov postat sprava v iratu. Vprašamo tem potom, kdaj se bo stavnoisti poljubilo obvestiti poštne urade, da je narodni kolek «Ptuj» zopet dovoljen? Na poštah namreč — kakor so nam poroča — imsjo še vedno obvezno dolžnost, kofifiscirati vse, kar je kolkovano s narodnim ko-tekom «Ptuj». Klerikalni list «Domoljub* v svoji štev. z dne 3. t. m. hvali in priporoča nemško «Kranjsko ¿parkaso» v Ljubljani, v kateri so gospodarji naj-zagrizenejši nemškutarji ter p tuje slovenske hranilnice, ki so v rokah slovenskih naprednakov. Brez pripombe I Nabori. Na Prevojih pri Lukovici je bilo 12. L m. potrjenih 40 in 14. t. m. pa 41 mladeniče v pri vojaškem naboru. «Lt*ljfMrJI» se predstavljajo v Narodni Čitalnici v Kranju dne 2. aprila ob !/,9. uri zvečer in dne 3. aprila ob 8. uri zvečer. V ;«Legijo-nsrjih» nam je podal Govekar ijudsko igro, ki učinkuje a privlačno ailo na najširše ljudske mase. Snov je vzeta izza časa Napoleonovih (koalicijskih) vojsk koncem 18. in začetkom 19. stoletja. Glavno dejanje, ki pa se mestoma čsto izgubi v stranskem, predstavlja trojica: Lavra, Ferdinand in Brnjač. Za ljubezen Lavre, preproste pisarjeve hčere, se poganjata inženir Ferd. Basaj in vojni komisar Brnjač. Kljub Brnjačevi nasilnosti se Lavra, kateri stoji na strani zvesta prijateljica Ana, naposled odloči za Basaja. V času njune zaroke odhajajo apodnještajerski akademiki na boj y Italijo. Tu vplete pisatelj v igro osebo strahopetno-navduše-nega patri jota krojača Ježa, ki se tudi hoče pridružiti legiji akademikov. Naloga te osebe je razvedriti občinstvo s svojim patrijotizmom na eni in i svojo strahopetnostjo pred svojo ženo Barbko, ki prepreči njegove nakane, nn drugi strani. Jež tudi prinese zaročencema usodepolno novico o tatvini v pisarni regimenta Siembschen. Krivda pade na Basaja, Lavriaega ženina. Vse te spletke to plod Brajačevih intrig, ki se bliža Lavri kot velikodušen tolažnik, jo slednjič prepriča o Basaj a vi krivdi in jo zapelje. Ferdinand pa mora, dasi nedolžen, trpeti kazen, odide pa tudi z oddelkom kaznjencev na italijansko bojišče, kjer obupan išče smrti — a zaman. Tudi korenjak Jež ubegne svoji Barbki in najde po dolgem tavanju svoje rojake, ki ga veselo vzprejmo. Na bojišču se pokaže ves njegov zajčji pogum. Kakor lev pa plaoe v boj Ferdinand in pade težko ranjen, dočim ubegne Brnjač na francosko stran. — Mine leto dni. Legionarji so se vrnili, a vrnil se je ž njimi še nekdo — Ferdinand, ki si je sam ugrabil prostost. Obišče Lavro, ki je pa borna na smrt Se -enkrat vzplamb njuna ljubezen, a le za trenotek, kajti Lavro so težki udarci usode popolnoma potrli in ona umre v navzočnosti svojega ljubljene«, ki priseže svojim sovražnikom grozno osveto. — Pevske točke je prav ljubko uglasbil Viktor Parma. Gotovo so «Legijonarji» velikega pomena za razumevanje «Rokovnjačev», ker tvorijo nekak uvod vaoje. Železnica Polzela Motnik. Železničai minister Wrba je zagotovil nekemu odposlanstvu, ki se je oglasilo pri njem pod vodstvom barona Abfaltrerna, da se bode ta proga kakor njeno nadaljevanje do Kamnika gradila na državne stoike. darnjstna gora pri Kranju. Pomlad prihaja v deželo. Kako rad se človek pridruži pesniku, ki pravi: Za mano ostani, o mesto 1 Z veselo te dušo pustim. Čez polje, čez hrib in čez cesto, od kraja do kraja hitim. Kranjska okolica se ponaša z množico lepih izprehodov in izletov. Pritrdi nam pa vsak, da ga ni spomladi prijetnejšega in hvaležnejšega izprehoda kakor je oni na Šmarjetno goro. Zložna pot med smrekami, kjer se človek navžije zdravega zraka, svatovske pesmi ptic (tašica, krivokljun, ščinkovec, gavgarca itd.), proste telovadne vaje veveric brez vstopnine, ob stezi dišeče vijolice. Kaj hoče še človek lepšega I Ko prideš na vrh, pa ta nebeško lep razgled in v gostilni izvrstna postrežba: rujni bizeijec, peneči se rizling, ukusno mengeško pivo, fin sir, sveže salame, pristne domače Kodelačeve klobase ter izvrsten domač Črn kruh od France v Rožni ulici. Priporočamo gostilno na Šmarjetni gori kakor tudi izprehod nanjo. Omenjamo, da nekateri rodoljubi v kratkem popravijo in markirajo tudi lepo pot iz Rakovice na goro. — Šmarjetna gora je jako ugodna točka za šolske izlete. Ako se par dni preje piše, dobi mladina tudi obed. Gostilničar je: Janez Blaznik. Slovenska bralno dtnfttvo v Železnikih priredi v nedeljo, dne 3. aprila 1910 v prostorih gosp. G. Thalerja predstavo: Občinski tepček. Burka s petjem v treh dejanjih. Po igri prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin., navadni prostor 30 vin. Kdor se želi pošteno zabavati, naj pride, žal mu ne bo. Zato jamči in vabi k mnogobrojni udeležbi odbor. Vsled prepira i sinom skočil v ?odo. Minulo soboto med četrto in peto nro popoldne je našel pastir Anton Trebar iz Britofa v Kokri pod Zabre-tovo tovarno plavajoče truplo moža. Posestnik Lorenc Zmrzlikar je takoj tekel k potoku ter spoznal v mrtvecu 66 let starega Janeza Drempatiča, užitkarja v Predosljih. Po ljudski govorici je DrempaUč, po domače Trebar, sam skočil v potok, to ps zaradi domačega prepira, ki se je vnel med njim in njegovim sinom. Malo prej ga je videla neka deklica ob bregu Kokre semintja hoditi. Pri mrtvecu se je našla hranilna knjižica z vlogo 263 K 14 v., moSniček s 14 kronami, nož, dva ključa, rožni venec in nekaj drugih reči. Truplo so prepeljali na njegov dom. Nabiralniki v oskrbi podralniot družbe sv. Cirila in Metoda so donesli družbi v mesecu sušcu naslednje: kavarne J&ger K 29, Narodna K 23 40, Geiger K 20 30, gostilne: Nova poŠta K 21.26, Beksel K 20.31, May; Mavrilij K 12.88, Jereb K 10 60, Jezersek K 7 46, Joštar K 5 66. Prostovoljno gasilne društvo v Begunjah priredi v ponedeljek, 28. marca 1910 v Gasilnem domu gledališko predstavo s petjem. Spored: Petje. Nemški ne znajo. (Birka v enem dejanju.) Starinarica. (Veseloigra v enem dejanju.) Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K 20 v, sedeži II. vrste 80 v, stojišča 40 v. Čisti dohodek je namenjen za društveno blagajno. K obilni udeležbi vabi odbor. Koa)are|ska sadroga v Lescah je imenovala na občnem zboru častnim Članom gospoda Antona Čopa, c. kr. dvornega svetnika „v poljedelskem ministrstvu na Dunaju, in gosp. Josipa Ableitingerja, c. kr. podpolkovnika in načelnika žrebčarskega oddelka v Gradcu. Živinorejska zadruga se je osnovala v Po-ljanak nad Skofjo Loko. Gospod deželni mlekarski in živinorejski nadzornik Legvart je pri tej priliki predaval o pomenu zadrug in o živinoreji. Pomočniški sbar obrtno zadruga na Bledo ima občni zbor na dan 28. marca t 1., to je na velikonočni ponedeljek v prostorih hotela Evropa na Bledu ob 2. uri popoldne. Dnevni red: 1. Volitev načelnika in odbornikov za pomočniški zbor. 2. Volitev 34 odposlancev za občni zbor zadružne bolniške blagajne na Bledu. 3. Posvetovanje o zadružnem. delovanju. 4.) Razni nasveti Pevsko is bralno draitvo ,,friglav" v Radovljici priredi na belo nedeljo, dne 3. aprila 1910 v dvorani g. R. Kunstlja burko s petjem v treh dejanjih. Moč uniforme. Spisal Jakob Stoka. Vglasbil H. O. Vogrič. Začetek točno ob 8- uri zvečer. Vstopnina: Sedeži 1 K, stojišča 60 h. Igra se za izpopolnitev odra. Po igri. godba in ples. Drobiž s Gorenjskega Ustanovni shod podružnice Kranj .Zveze jugoslovanskih železničarjev" se je vršil minuli praznik v Kranju v kolodvorski restavraciji. — V Moravčah so pri občinskih volitvah zmagali klerikalci. — Moravska trirazredna ljudska šola se s prihodnjim šolskim letom razširi v štirirazrednico. — Pri občnem zboru bohinjskega Sokola je bil izvoljen za starosto trgovec Mijo Groboček, za podstarosta pa Ivan Mincinger. — V Stari Loki so pri občinskih volitvah lahko zmagali klerikalci, ker naprednjakov ni bilo na volišče. V tretjem razredu je volilo 163, v drugem 68, v prvem 12 volilcev. Za župana je bil zadnjič izvoljen vnovič Gašpar Triler. — Po Gorenjskem zadnje tedne straši neki Pogačar, iz Cerkljan pri Kranju doma, ki je ušel iz zaporov deželnega sodišča celovškega« Tatvine in vlomi po župniščih in drugod vodijo od Celovca proti Ljubljani in takoj se je sklepalo, da je to Pogačarjevo delo. Pravijo, da so ga videli tudi v Kranju, ko je na zidu kranjskega rotovža pisal razglednico. Pogačar je srednje, bolj močne postave, resnega, simpatičnega obraza, črnih las in postriženih brk. * t Demonstracije za malorusko univerzo v Lvovu. V ponedeljek je udrlo kakih 300 raalo-ruskih dijakov na poljsko univerzo v Lvovu, in prisililo prof. Dalinskega, da jim je prepustil dvorano, v kateri je predaval. Nato se je vršil shod, na katerem je dijaštvo najostreje protestiralo proti temu, da se hoče ohraniti nedotaknjen poljski značaj Ivovske univerze. Zahtevalo je tudi takojšnjo nsta-onov malornske univerze. Po shodu so priredili demonstracijo po raznih ulicah. t Velika issreca. Na wisbeški križadi sta trčila londonski ekspresni vlak in en avtomobil skopaj. Avtomobil je popolnoma razdejan. Lastnik njegov, Pahner, mrtev, šofer pa teško ranjen. Velike plsnke so zakrivile, da ni videl ne ekspresni vlak avtomobila, ne ta ekspreaaega vlaka. Dober tek je dobra stvar, Zanemarjaj je nikar 1 Dober tek Imaš vsak dan. Ako vžlvaš ■ Najboljši želodčni liter! Sladki in grenki. Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila; »FLORIAN«, Ljubljana. liter K 2*40. . „4-80. Postavno varovano. 10-20 in več zaslužijo pri nas dame in gospodje vsakega stanu. Nikako pismeno delo. 94 3—1 Bančna trgovina .Confldentla1 LngaDo-lttagUaso, Švloa. :: Peter Maji v Kranju mwm<š*a§»šs®€M§>r. lota 1900 .......... 62 991.902 K Naraslo za.......... 51394.108 » Pasivno premoženje je v istem času naraslo od 248.897 for. na 1224 951 kron. c) Stolni in kolegialni kspiteljoi: leta 1880.......... 1 056 006 for. leta 1900 .......... 41,468.138 K Naraslo za..........39.356126 > Pasivno premoženje je naraslo od 7495 for. na 2,040 778 kron. d) Župnije in druge cerkve: leta 1880 .......... 94,426 156 for. leta 1900........ . .262.085.280 K Naraslo za.......... 73,832 968 > Pasivno premoženje je padlo v istem času od 4,347.929 for. na 6,063.766 kron. e) Karatne prebende in drogi beneficiji: leta 1880 .......... 100,308.602 for, leta 1900 .......... 208,205 543 K Naraslo za.......... 7,432 339 > f) Samostani: leta 1880 .......... 89,927.665 for, leta 1900 .......... 193,229.924 K Naraslo za.......... 13 374.794 » Pasivno premoženje je padlo od 4,241.396 for. na 7,426.752 kron. g) Semenišča: leta 1880 .......... 2,920.291 for. leta 1900 .......... 13,128110 K Naraslo za.......... 7,287.628 » Pasivnega premoženja je bilo leta 1880 14 265 for., leta 1900 pa 165 772 kron. Skupno aktivno premoženje cerkve je znašalo: Ista 1880 .......... 296.513.770 for. leta 1900 .......... 813 612 301 K Torej je naraslo v dvajsetih letih za 222,584.761 Leta 1900 je imela cerkev skupnih dohodkov .............. 60,763.818 K izdatkov pa.......... 35 521 373 » torej prebitka......... 25,242.445 » v snem letu. Profesor W*hrmund je konstatiral, da cerkev ne izkazuje svojega pravega premnoženja, ki se v Avstriji lahko ceni na 3 do 4 miljarde. V svetem pismu se nekje govori o zakladih, ki jih rja in moli žro. Kristus je nč 1, naj se ne nabirajo tako zakladi. Ampak to stoji le v evangeliju. ~J(uharsko knjigo zastonj Revisorjl na državni ialeialol doba posebne znake, da se bodo poznali. Ta znak bo iz posrebrene kovine — uradne osebe ga bodo nosile samo pri opravljanju svojega posla — kaže krilato pero z dvema trakovoma in latinskim napisom « revizor*. Prano Omeraa -v Kranju prodaja dobr« i i n po oenl železno in ipe-oerljalco t>ic&t£t>, vlite kotle Marin 36ell, orodje Ka obrt, soapodlnjMtvo l*rx. icmetljatvo, »»vež«* m «* m e, trav. nato, detelje, luoerne, Ijm Uo« xna.oe. is xs 72 48 S-S dobi vsakdo po pošti pri prvi kranjski tovarni testenin v JI. £istrici. Klanje na Tarlkem. «ltorgenp3it» poroča iz Aten: Že nekaj dni sem je javno mnenja razburjeno vsled turških grozovitosti v Macedoniji in Epiru. Kristjan«, ki so prihežali č-»r. mejo, pripovedujejo strelne stvari o počenjaoju turških vojakov, katerih so polne vse vasi. Povsod že zapirajo po navodilih novega četniskega zakona, kskertga le turški parlament ni niti odobril, km te in jih skušajo z groznimi mukami prisiliti, da bi kaj iz-povedali proti gotovim, Torkom neljubim osebam. V vasi Zemco so fgali nekemu kmetu z gorečim teletom roki ia nog, da bi izpovedal o eksistenci neke vstalke čete, katera niti ne ek*estira. V Epiru so šiloma naselili na stotina turških rodbin iz Bosne in Hercegovine ter izgnali domače prebivalstvo. Razburjenje vsled tth dogodkov raste od dnedodne. SODBA Izkušene gospodinje! Pozor! ' Izšla le knllilca »Cerkoene prlstolblne aH Ifolnlna" z dodatkom ..Kako se določa kon-■ rnar Cena 30 »in.; po pošti M vin. Dom se o tiskarni lo. Pr. Lam-preta o Kranja. Kdor se koče poučili d cer-koenlk pristojbinah, na] seže po tel knjižici f___ 5 Hs žgane frVe fraaljo na Vsafco postaje 41 10-8 za kilogram Brasil - mešanice, jako dobre......K 3 — Zajutrek-Melange, fini okus-....... 340 Central, nežne, fine........• . . 3 60 Karlsbader-Melange, močne, fin aroma . . 4 — Dunajske Arabia-Spezialitete, jako priljubljene mešanice........... 4 40 razpošilja po povzatju 9Ar*mbia% Import kave In čaja Dunaj IH/2, Untere Vladuktgasse Nr. 36. Kavarne, restavranti, inštituti, zavodi dobe prednostno ponudbo VCathreiner VCneippova sladna kava je vsakdanja pijača, katera povečuje delavno moč mojega moza in mu ohranja dobro voljo. Otroci uspevajo dobro in v gospodinjstvu si precej prihranim, ^rhtega nam ta kava vsakdan čudovito tekne. mm V dvorani hotela .Nova Pošta' v Kranju. m V soboto nov spored. Vsporosl osi 19. do iS. marca i Gnallor, šesto v angleški Indiji. (Posnetek po naravi.) ČudetBrii Branlno. (Fantastična slika.) Lepa Arlesmlamnam. Velika hlstoričoa drama slavnega pisatelja Alfonza Daudeta ki jo predstavljajo v Arlesu vsi umetniki gledališča Odeon Zgodovina para čevljev. (Smešno.) Ve6 povedo lepaki. K obilni udeležbi vabi najuljudne e ravnateljstvo. Moli Več! ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd» -lilij ino mlečno milo (Znamka «Steckenpferd») od tyrdke Bergmann in Ko.. TeMn ob L., ker je edino to milo najbo j učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega t inta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s puriimerijami i. t. d. 56 40-7 VcliHansKa zaloga 5latnntko4 48 18-9 vsake vrste po tovarniški ceni prodaja Anton Adamič KRANJ s Glavni trg. Preklic. Podpisani Franc Rozman preklicujem vse razžaljive besede, katere sem govoril čez Franceta in Frančiško Perčič in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. 901 Prebačevo, 25. marca 1910. Frano Rozman. D318^^ H. priloga .Gorenjcu" g, 12 z 1.1910 INGER šivalni stroji za ose le mogoče II-oalne namene, s Dobo se v vwh raSh prodajalnah. SINOER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 86 48 2 Podružnice povsod. Podružnice povsod. Kranj it. 53, nasproti c kr. pošte« Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v Krneli posojilnici v Ljnbljanl (nasproti Flgovca:: v lastni bili:: Dunajska cesta.) Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod. Vloge se obrestujejo po II II V kmečki posojilnici je naloieno že nad 15 milijonov kron. Rezervni zaklad čez 800.000 kron. Za varnost pa Se neomejeno jamči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 84 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—7 Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. 5500 notarsko over. izpričeval zdravnikov in privatnikov dokazuje, da odstranjujejo Kalserjeve &s 24-5 prsne karamele ■ tram! Jelkami •kašelj* hripavost, saslisenost, katar, krčeviti in hripavi kašelj najbolje. Zavoj 20 in 40 vin. :: Doza 60 vin. Dobi se pri H. Roblek, lekarna, Tržič. G. Tonnies v Ljubljani ^ tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost iage in vse stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. registrirana zadruga z omejenim jamstvom. Uradni prostori: Šelenburgova ulica (Prt „MallČU"). esmasnssszssas Vplačani deleži K 101.880. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 4'/j"/u; rentni davek plača zadruga sama. Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. Daje posojila na najrazličnejše načine. Ravnotam Menjalnice i Zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke i, t. d. Nakazila v Ameriko Eskomptlra trgovske menica. Preskrbuje vnovčenje menice, nakaznic, dokumentov i. t. d. na vsa tu- in Inozemska tržišča. Izdaja izkaznice. 10 12—11 Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. Uradne nre vsak dan dopoldne od 9. do 12. ter popoldne od 3. do 5. Na]nl]adne|e naznanjam slavnemu občinstvu mesta Kranja in okolice, da bom otvorll s L aprilom v Kraujo št 170 Dele se izvršuje točno in ceno. Slavnemu občinstvu se najuljudneje priporočam Peter Kobau sedlar, tapeinlk in pleskar Matija Ažman ggj; ga123 nasproti klobučarja Ovčjaka naznaoja slavnemu občinstvu, da Je prevzel obrt Mihael« Pantarja v Kranju za Izdelovanje mrtvaških krst ker Je bila hiša onega prodana. 924-1 Krste se dobe vsakovrstne in po najnižjih cenah. ^E? Schiller^ L Ljubljana *>° ?ctr« c V pripore** lepe ¡3^«™ ©troejib klobukom. T>opr*\J\\a točr>e ¡17 eeoe. Ž*lr>i klobuki ,, - Lledoo u 3« log i.--- ""_ čfc najboljši lak za tla iz mehkega lesa Keil-ova bela prevlaka (glazura) za Keil-ov iak za zlatenje okvirjev 40 v. umivalne mize 90 v. Keil-ovo leSčilo za pode 90 v. Keil-ova pasta za čevlje po 80 v. Keil o v lak za klobuke v različnih 88 6—2 barvah. ima vedno v zalogi tvrdka D0l6HZ ¥ IfraUBJlL Črnomelj: Anton Zurc. Ljubljana: Leskovic & Postojna: Anton Dilrich. Idrija: Valentin Lapajne. Meden Radovljica: O. Homann. Kamnik: Ed. Hajek. ' SkoQa Loka: M. 2igon. Kočevje: Franc Ley. Novo *• P"**- Zagorje: Rih. E.Mihelčič. Line 1909; anHata. teolajna najvišje priznanje R. Wolf -£2 Fillftlka DllllftJi DunaJ IIL Kn Heumarkt 21 Vozeči in stoječi polnoparni in patentirani loKoaobili na Vroči par z 10 do 800 konjskih sil Najbolj gospodarskl^najtrpežnejši in najsigurnejši stroji na moč za 249 26—12 vse industrijske In gospodarska obrate. Skupna izdelava nad 050.000 PS 0240000073250191003131320000 D01^ MMMMmmmMMMmMM Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani i Deimška glavnica k d.ooo.ooo k. Stritarjeva ulica ste?« 2 Podrninlce v Spljeto, Celovcu, Trstu In Sarajevn. Rezervni fond k 400.000. m mmmmm Priporoma promese na 4°|one Tiske srečke po 8 kron, žrebanje dne 1. aprila L L, glavni dobitek 180.000 K. Sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'|« °|o. 7352-3 iirriMfBlfglrafa Ljnbljana Prešernova ulica it 9 Gričar^ jvtejač Ljubljana Prešernova uliGa št. 9 uljudno naznanjata, da je zaloga za pomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. 71 6—3 Najbolj varno naložen denar v celem političnem kranjskem okraja!! Mestna hranilnica 4 Kranja obrestuje hranilne vloge po 7 26—7 Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 246.000 kron. Koncem leta 1909: Stanje hranilnih vlog nad 4,550.000 kron, posojil na zemljišča 2,960.000 kron ter posojil občinam 484.000 kron. Ta najstarejši denarni aavod v Kranju uradnje na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjih in tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne. (im»!tifm»w»tiHti»n»i»!tinfnit»meiiiiimmmiinmnnf»iTii 4 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle'in nedvigajene vlozne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglasati radi tega pri hranilnici. V Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj a vsem svojim premoženjem in a vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter inpnišča cerkveni denar. t Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Sprejemajo se tudi vloine kajliioe drugih hranllnlo in posojilnlo kot gotov denar, ne da bi ae prekinilo obreatovanje. Raznovrstno blago za ženske in moške obleke, pa tudi že narejene obleke za otroke In odrasle prodaja v veliki Izberi po zelo nizkih cenah awaw novoustanovljena trgovina mtm J. PFEIFER (Hpri Fajfarjn11) v Kranju (poleg Jahačeve gostilne). Velika izber klobukov! 68 8—6 'i 'i'Vi.iirtW1 '»"1 Slovenci, ne gabite družbe SV. CIRiLA IN METOPA I Samo je oni, o katerem prayi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. K. DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč, večjo nego milo ali milo in soda ne da bi kvaril perilo. 32 14—9 linlasü pralni praSek je torej najboljše kar se more rabiti za pranje perila, varuje v največji meri perilo, je poceni in daje bliftrto beloto ter}« popolnoma brez duha. Zavitek V, kg stane samo 30 vin. Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonljalnim blagom in milom. .PCtJi debeiot L. Minios, Dana], I. Molkerbastel 3. Zlate svetinje: Berlin,?ariz,Rimitd.^ Najboljše kosmetično ZObOčlstllno sredstvo Jzdehvate/j O. Seval Ljubljana, Spitaf•Strifar. ul. 7 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 49 52-8 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča tvoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na lahtevanje zastonj. Glinaste peči 138 52-40 štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi Upe, vaze ln druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna pafii in glinastih izdelkov v LJubljani. ■■■■■■■■■■ UmjMMIJMIIjJII ■■■■■■■■■■ Električna gonilna sila. Tovarna oljnatih ban?, tata in firneža Brata gberl8 črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja ritftlliflflin Miklošičeve ulice 6, ItJHVIJOHe nasproti hot. .Union' Ustanovljeno 1842. ,62—29 Telefon 154. ÖQüDüODODQ Josip Pogačnik v Radovljici i krojaški mojster ■ ■ ............. Odlikovan 1909 na razstavah v Londona in v Parlzn s prvim darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem ln veliko zlate kolajno. priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, tnristovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in bruskega sukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem krojh točno in ceno ter se sprejemajo popravila. Specijalist v Izdelovanju frakov li salonski! sakeij. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—3 Vina štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna ponuja po skrajno nizkih cenah 282 52-17 zadruga Agro-Merkur r. z. z o. z. v Ljubljani. 209 52—31 Majregja trgovina m gorenjskem. Rudolf Rus nrar v Kranju Ravnokar ]e Izšel velik cenik z najlepšimi novostmi, katerega na željo pošiljam vsakomur brezplačno Ustanovljeno leta 1885. Martinova cesta 20 9 ranif Martinova cesta 20 Postajališče električne cestne GBvMmšM • jj| železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—35 LJUBLJANA ::: Zalagatelj drnštva c. kr. avstr. drž. uradnikov. Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, sliko r ¥8oh velikostih. I Popolna oprava za vile. Špeoljallteta: Gostilniški atoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. Modrool Iz žlčna-tega omrežja, afrl-danske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 Ud. naprej. Divan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture. ¿a sooo ¡ postelja., noöna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Špeeljalitete v nevestinih balah. Veli*! prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld. n i i i Iii ni ¡M i );m;i;i :): mi M :r » mu ii :( U U n ¡