/"iT 4 n T^T A T|/\T\ Jk I^S^tsiovL^S- s III -: v Zedcnjemh državah.lil ■ ■ /\ ^^ B^F ■ ■ ■ , ® Sf» JJL in the United States > M Velja za vse leto ... $3.00 M VX 1 Ji llkJ JL JL JLXwVaJL/j[ Ik ffl erery day except Sundays fj /I Ll l -tl SU50 H llf and Legal Hoi idays. Ijj L^JZL- , "' "iL^^JB Ust slovenskih delavcev v Ameriki 0 so,ooo Readers =- (j, TKLKFON PISAJLNE: 4687 CORTLANDT. Entered aa Second-CUass Mattf, September 21, 1903, aft the Post Office aft Hew York, K. Y, under the Act of Ooncresa of March S, 1879. TELEFON PISABNE: 4687 CORTLANDT. NO. 23. — 6TEV. 23. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 27. 1917. — SOBOTA, 27. JANUARJA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV Razpoloženje v Rusiji. Pokrowsky je odstopil. -o- RUSKA VLADA ZELI, DA BI POVEDALA NEMČI , JA MIROVNE POGOJE. — PRIZADEVANJE PREDSEDNIKA WILSONA JE NAŠLO VELIK ODMEV V RUSKIH ODLOČILNIH KROGIH. — ZELO DOBER UTIS. — RUSUA IMA GLEDE BODOČE KRALJEVINE POLJSKE POSEBEN NAČRT. — POROČAJO, DA JE RUSKI ZUNANJI MINISTER ODSTOPIL. — MILJUKOV ARETIRAN. — PRED REVOLUCIJO. -o- Petrogr&d, Rusija, 26. januarja. — Dopisnik "Zveznega časopisja" j«' sjioročil, da je ruski zunanji minister povedal svoje mnenje o zadnji poslanici predsednika Wil- sona. VnehilM njegove izjave sc glasi: — Kusi ja se je vedri ostrinjala z velikodušnimi humanitarnimi principi predsednika Združenih držav. Njegov« |h».slanica, ki jo je prečital pred seiiatonv je napravila na rusko vlado zelo ugoden utis. Itusija se ho strinjala z vsemi predlogi. jx»tom katerih hi m* dalo preprečiti nove vojne ter končati sedanjo. Krasne so besede predsednika Wilsona glede prostosti na morju. < Vz dolgo časa je edina želja Rusije, da bi dobila dohod v morja, in se tudi v tem oziru popolnoma strinja s predsednikom. Predsednik je v svoji poslanici omenil stališče ruske j vlade. < i lede odgovora zaveznikov in centralnih držav je Rusija istega mnenja kot predsednik Wilson. Odgovora se v vseh ozirili razlikujeta. Ruska vlada se je že definitivno izrazila o bodočnosti Poljske. Ruski ear je takoj začetkom vojne rekel, da bodo j novo poljsko kraljevino tvorile tri poljske dežele, ki so; zdaj ločene mod seboj: Rusko Poljska. Prusko Poljska! ter Galicija in Bukovina. Zavezniki si niso ]>ostavili cilja, Nemčijo popolno-tna uničiti ter centralne zaveznike popolnoma premagati. Ruska vlada je pa odločno proti temu, da hoče Nemčija diktirati mir ter da si prisvaja pravico absolutnega zma-galea. Berlin, Nemčija. 26. januarja. — Rusko časopisje poroča, da je odstopil ruski zunanji minister Pokrowsky. Pariški "Journal" naznanja, da je bil vodja ruske kadetne stranke. Miljukov. aretiran. Berlin, Nemčija, 26. januarja. — Bolgarski poslanik j v Berlinu, dr. Rizov, je podal o sedanjem položaju v Ru- i siji sledeče poročilo: — Dežela mogočih ne mogočnost i. dežela nezdružlji-j vili nasprotstev je pred večerom silnega izbruha. To je najbolj razvidno iz poročil ruskega časopisja, j Poročila so seveda le jnilovičiia, ker je ruska cenzura sil- i no stroga in ker ne sme v Rusiji nikdo javno izražati svo-i jega mnenja. Zavezniki so že večkrat poskušali uplivati na javno j mnenje ruskega ljudstva. Angleški poslanik v Petro gradu je imel več javnih govorov, s katerimi je hotel navdu-j šiti prebivalstvo za bodočo zmago zaveznikov, posebno pa Rusije. Vsi ti govori so pa bili brez uspeha. Ker ni kazalo drugega, so Anglija, Francija in Italija dovolile ruskemu ministrskemu predsedniku Trepo-vu izjaviti, da bodo Dardanele končno pripadle Rusiji. — Ker pa tudi to ni nič pomagalo, so zavezniki oblekli levo vo kožo ter na prvo poslanico predsednika Wilsona odgovorili, da se smatrajo za žmagalce. Rusija je zdaj razdeljena v tri dele. Prvi del je carjeva Rusija. Duša tega dela je sedanja vlada s carjem na čelu, ki je veliko bolj v skrbeh za nadvlado sedanje car-1 ske hiše kakor pa za vojno. Drugi del je takozvana liberalna Rusija, ki reprezen-j tira progresivni del ruskega naroda in ima glavno oporo] v dumi. Ta del se zavzema za vojno do "končne zmage". Ta( del ni prepričan, da je nadaljevanje vojne potrebno, ampak upa, da bo potom Anglije in Francije zadobila Rusija parlamentarno ustavo. Tretji del je stvorjen iz delavcev, kmetov in sociali-l sto v, ki hočejo imeti mir in svobodno Rusijo. Temu delu je začrtal ideale Maksim Gorki, ki je zdaj j najbolj popularni ruski pisatelj. On ne zaupa v zmago ruske civilizacije, ker je uverjen, da se Rusija zaenkrat se lie more meriti z Nemčijo. Kompromis med temi tremi deli je nemogoč. Ako bi se združili vsi ti trije deli, lahko rečem, da bi se zgodil čudež. Iz tega je torej razvidno, kakšna hasprotstva vladajo v Rusiji. Ako sestavi ena stranka še tako dober načrt, ga ostali dve skoraj v istem hipu uničita. Rusija je zelo obširna in ima premalo enotnosti. O Rusiji se ne more govoriti, kot o enem narodu, ki se bori Izvajanje bolgarskega diplomata je našlo pri vseh -1 ij i a ■»__. t : acth vcuKo odobravanja*. ^ i ,, 'I ; * ** Boji ob Rigi, | Nemci napredujejo. — 2200 jetni- j -kov. — Odbiti ruski protinapadi. General Ivackovič ranjen. _ Petrograd, Rti si j a, 2t>. januarja... Ruski čreneralštab naznanja sled*'- ' če:— L . . . i * Med Tirulskim močvirjem in re-ij ko Aa so nase čete napadle sovraž- t nika in so sra pofniale nazaj, za- t jeli smo nekaj vojakov In dve i strojni puški. Pozneje pa smo se vsled nemakegra pritiska morali i pomakniti nazaj v svoje prvotne 1 postojanke. > Nh vzhodnem bretru reke Aa so 1 naše čete v hudem boju napredo-vale za eno miljo v smeri prot^ vasi Kainzem. Sovražni protina- ' pad na nas je prisilil, «la siuo se'' morali zopet umakniti. General Ivaekevič. ki je vodil j napad, je ostal na fronti, dasi je i bil ranjen. Pri Berezuii so naše! poizvedovalne straže vjele 23 Nem j . cev. Sovražni zrakoplove i so vrgli j ^ vee bomb na železniško postajo v j Radziwilow. toda bombe niso na-r pravile nikake škode. Berlin, Nemčija, 2t>. januarja, j Nemško poročilo naznanja : j Včerajšnji boji nb reki Aa sej j prinesli vzhodno-pruskLm »irvizi-1 j jam popolen uspeli. Zavzeli smo r nadaljne sovražne postojanke naij obeh straneh reke. j Na vzhodni strani reke sovraž-1 j ni protinapadi niso bili uspešni. I V jeli smo zopet 500 Rusov. ! 1 Večerno poročilo se slaxi: Ob reki Aa smo odbili vse ru-!] ske protinapade. - Boji pri Verdunu. j3 Nemci to nenadoma obnovili boj j' za Verdun. — Francozi preseneča-! 4 ni. - Nemška zrnata. Jj LE MORT HOMME. i! - i i Francozi naslednje jutro zavzeli ' večino izgubljenih postojank. — 1 Velikanske izgube. 1 i < Pariz, Francija, 2T>. januarja.—j] Franeosko vojno poročilo se clasi: h Nemei so nenadoma obnovili na- j' pade pri Verdunu. Napade so izvr- j šili na štirih mestih med jrozdom. i Avoeourt in Le Mort Homrne. Iz- j prubili smo nekatere postojanke na !J hribu št v. 304. Boji so bili izvan- ' redno vroči. Berlin, Nemčija, 25. januarja. ( Nemško poročilo: Na verdunski fronti smo napadli francoske pozicije na 1600 m doljji fronti in smo prizadeli Francozom težke iz-jrube. Vjeli smo 12 častnikov ui • 500 mož ter 10 strojnih pušk. Če-; te so sestajale večinoma iz baden-skih in westfalskih polk«v. Pod zaščito artilerijskega ognja so naši navalili na francoske po-, stojanke. Ko so Nemei vdrli v m francoske zakope se je vnel boj z!: ročnimi bombami in na bajonet. London, Anglija, 26. januarja. Ansrleški vojni urad poroča: i Armada nemškega prestolona- : slednika je izvršila včeraj hud. in nepričakovan napad na francoske j postojanke, ki branijo Verdun. : štirikrat so napadli hrib št. 304. Zavzeli so nekaj francoskih prednjih zakopov. Danes zjutraj pa so Francozi izvršili reč protinapadov. Nemce so pognali iz zavzetih zakopov in so jim prizadeli težke izpuhe. O tem pravi francosko poročHo: "Danes zjutraj smo izvršili močen protinapad na hrib St. 304. in smo zopet zavzeli večino postojank, katere so prej zavzeli Nemci." Ke se je danilo, smo vdrli pn Loos v nemške zakope. Nemci so imeli velike izgube. Bombardirali smo njih^ c zakope ml smo jih mnogo porušili. Vjeli smo 18 moč. Ravno tako smo vdrli tudi ▼ ako- | Bitka pri Lowestoftu. | Nemške bojne ladje so obstrelje-' vale angleško obal. — Niso videli nobene angleške ladje. . ~— Bsrlin, Nemčija, 26. januarja. i Nemško vojno poročilo se tri as i: Ponoči meti 25. in 26. januarjem so naše lahke bojne ladje od-plule proti ansrleški obali z nalo-jrom. napasti sovražne patrobie čolne, o katerih se nam je poročalo. Na celi vožnji nismo opazili niti ene sovražne ladje. Nek utrjen kraj južno od Lowest oft a smo razsvetljevali z raketami in nato ob streljevali s torpednimi čolni. Opazili smo. da smo večkrat zadeli. Na povratku niso srečale naše 1 ladje nobene sovražne ladje in smo se nepoškodovani vrnili. London, Anprlija, 26. januarja. Angleška vlada jc izdala sledeče poročilo: Neka inala nepoznana sovražna bojna ladja se je približala obrežju pri Suffolk n in je nekolikokrat \-streIil. Le malo izstrelkov je dosejjlo obrežj«'. Škoti«; ni nobene. Lowestoft, Anglija, 26. januarja. — Okoli 11. ure ponoči se je približala obrežju neka sovražna ladja. Noč je bila tako temna, da je ni bilo mogoee opaziti z oOrežja. Pred bombartliranjt'm jr izstrelila razsvetlilne granate, najbrže z namenom, da se orientira. Nato je ladja pričela obstreljevati obrežje; več izstrelkov jc eksplodiralo, toda povzročena škoda znaša manj kot $500. <"elo bombardiranje j»- trajalo kake tri minute; bilo ni nobenega vznemirjenja. ......... . , Mila kazen. V Kansas City, Mo., je stal pred zveznim sodnikom John Polloekom Henry Debord, pismonoša in bivši miličar. ker je preveč brskal po poštnih vrečah, posebno po pismih, ki niso bila nanj naslovljena. Sod-j nik ga je kaznoval z minimalno denarna globo, ozirajoč se, da jc bila njegova duševna moč oslab-šana. ker )e bil v vojaški službi na meji in so mu tam Injektiraii serum proti legarju. Sodnik je pri utemeljitvi svoje obsodbe rekel, da je vlada zakrivi-I la njegovo stanje in ga je za vsak : prestopek, katerih je bilo šest, ka-| znoval s sto tlolarji denarne globe, i Povedali so. da je to najnižja ka-' zen. ki je bila izrečena in da bo j Debordn dovoljeno odslužiti de-j narno globo s 30 dnevi v ječi. Moderni juristi so drugega mne-1 nja in pravijo, če je obtoženec izvršil kaznjivo dejanje, "ko je bil duševno bolan, je bolnik in se ga ne more kaznovati. Človek, ki je bolan, sodi v bolnišnico, ali da sc ga odda v oskrbo zdravnikom, ni-! kakor se ga pa ne sme kaznovati ; za dejanje, za katero ni odgovoren i po njegovem duševnem stanju. ' Pošiljateljem denarja. de redno se lahko denar pošlje v staro domovino pm hredHM Irwji rm in potom pošte, toda sprejemamo ga le pod pogojem, da ae Tiled vojne mogoče izplača z zamudo. Denar M In t —benem rintaja IzgaMjea, ampak nastati umorejo le Pe brezžičnem brzojsvu se samore poslati le okrogle zneske po sto, na primer 100, 200, 300, 400, 600, 600 in tako dalje do deset tisoč kna Za br-sojame stroške je najboljše, da se nam pošlje 94 sa vsak naslov: ako bode kaj preveC ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali aa primanjkljaj Z odrom na sedanje razmere, ker se veljava denarja skoraj vsak daa lt premeni, nam je nemogoče aa oddaljene kraje prlobfievatL natančne cene de na rja, ter bodemo od sdaj naprej do preklica račnnall krone po cent, kakoi bode naznanjena v listu "Glas Naroda" isti dan, ko nam dospe v roke denar, mogoče tudi po nl^ji ceni, za slučaj, da bi razmere nanesle tak«. Kdor ieli, da ae Izplačilo lzvrSi po brezžičnem brzejavn, naj pripomni na denarni nakaznici "poOje naj ae brzojavno". CENE: E: 10.00.......... 1.50 | K: 120.00.......... 15.80 K: 15.00.......... 2.15 j K: 130.00.......... 1&90 K: 20.00.......... 2.75 j K: 140.00.......... 18.20 K: 25.00.......... 3.40 | K: 150.00.......... 19.50 K: 30.00.......... 4.05 | K: 160.00.......... 20.80 K: 35.00.......... 4.70 j K: 170.00.......... 22.10 K: 40.00.......... 5.35 j K: 180.00.......... 28.40 K: 45.00.......... 8.00 j K: 190.00.......... »4.70 K: 50.00.......... 6.85 I K: 200.0Q.......... 28.00 K: 55.00.......... 7.25 j K: 250.00.......... 32.50 K: 80.00.......... 7.90 | K: 300.00.......... 39.00 K: 65.00.......... 8.55 | K: 350.00.......... 45JJ0 K: 70.00........ 4 . 9.20 j K: 400.00.......... 62.00 K: 75.00.......... 9.85 | K: 500.00.......... 85.00 K: 80.00.......... 10.90 j K: 600.00.......... 78LOO K:- 85.00.......... 11.15 | K: 700.00.......... 91.00 K: 90.00........... LL80 \ K: 800.00.......... 1044» X: 100.00.......... IBM | K: «0*00.......... IITjOO - J -------- JJM8 Mehika. Villove čete zasedle kraje, katere so izpraznili ameriški vojaki. — Kontrabant. £1 Paso, Texas, 2G. januarja. — Po zanesljivih poročilih so Villove čet«* zasedle KI Valle. v državi Chihuahua, katero mesto so izpraznili ameriški vojaki. Villa je preložil svoj glavni stan v Madera in namerava zasesti Casas Gran-des. kakor hitro zapusti Pershing »:voj glavni stan v Cnlonia Du-blan. Nt ko poročilo pravi, da hočejo nekateri Mehikanci zlorabiti odhod Pershingovih čet na ta način, da bodo v zvezi z odhodom ameriških čet spravili čez mejo klavno živino in kože. ki so podvržene col-uiiri. Vse blago Persliingovili vojakov pa je prosto eolume. . Tuscon, Ariz., 26. januarja. — Neko telefonsko poročilo iz Arivo-ea. ki leži 60 milj od tukaj, naznanja, da je prišlo v nekem kraju do boja meti ameriškimi pastirji ni mehiškimi vojaki. Boj je trajal ves dan. £1 Paso, Texns, 26. januarja. -Villovo naznanilo, da bo dal pomoriti vse ameriške movmonce. katere bo našel v Colonia Dublan. potem ko odide iz mesta Pershin-gova kazenska ekspedieija. je povzročilo veliko vznemirjenje. Mor-monci trumoma beže proti ameriški meji in jih je najti na isakem vlaku. Pomorska bitka. Poveljnik nemškega toodovja takoj v počitku boja ubit. — Dve nemSki torpedovki poškodovani. Berlin, Nemčija, 26. januarja. O zadnji pomorski bitki v Severnem morju se poroča sledeče: Takoj v početku boja. ki se je vršil \ gosti temi, je bila zadeta poveljniška ladja 4 4 V-69' v povelj-I niški most. Poveljnik nemških ladij, kor-vetni kapitan Max Schidtz, ki je poveljeval svojim ladjam ved nt pogumno, je bil na mestu ubit in z njim dva častnika in nekaj mož. Poškodovano je bilo krmilo, icar je povzročilo, da se je ladja trčila ob drugo ladjo. Težko poškodovana iadja je prišla v nizozemsko pn t tan išee Ymuiden. i Ostale ladje so boj nadaljevale. Potopljena sta bila dva angleška torpedna rušilca. poškodovana pa sta bila dva nemška rušilca srome njeni 'V-69'* in rušiLce. v Ji^tere-qaje zadel "V-69'\ Krušni nemiri v Berlinu. Berlin, Nemčija,- *25. januarja. Da se preprečijo nadaljni krušni nemiri, je vlada izdala naredbo. po kateri se bo pekel samo ene vrste kruh in sicer v hlebcih. Na ta ' način se prenehajo peči žemlje. i Delavstvo za mir. -o- francoski socialisti so se začeli zavzemati za mir, — zahteve bolgarske. — bol garsxa vlada zahteva zase vse ono ozem lje^v katerem prebivajo bolgari. — izja va bolgarskega poslanika.princip na rodnosti. — predsednik wilson bo dovr Sil delo, katerega je začel. — mnenje an gleSke delavske stranke. -0--- « V ~ ' Pariz, Francija, 2(J. januarja. — DevetiuoseiiHlcset socialisticilili članov francoske poslanske zbornice jc danes sprejelo resolucijo, v kateri zahtevajo, tla naj sc vlada strinja s predlogom predsednika Wilsona ter naj sklene prejkomogoče mir. V resoluciji so pozvani zastopniki vseh bojujoči h se narodov, naj uplivajo na svoje vlade ter tako pospešijo skorajšnjo sklenitev miru. Stranki, ki je sestavila to resolucijo, načel ju je urednik socialističnega lista "Hunianite". Pierre Renaudel. Začetkom vojne jc štela stranka 102 člana. Pet jih je padlo v vojni, šest jih je bilo pa vjetili. Berlin, Nemčija, 26. januarja. — Bolgarski poslanik dr. Vadov je rekel, da se popolnoma strinja s poslanico predsednika Wilsona ter da se Bolgarska ne bori za to, da bi razširila svoje ozemlje, ampak hoče uresničiti samo princip narodnosti. Ako bo vse ono ozemlje, v katerem prebivajo Bolgari, pripadlo Bolgarski, bo bolgarska via da popolnoma zadovoljna, ker bo s tem dosegla svoj <-ilj. Berlin, Nemčija, 26. januarja. — Berlinsko časopisje poroča, da se je bolgarski poslanik v Berlinu, dr. Rizov, izrazil sledeče: — Meni ui znano, če bo storil predsednik Wilson kaj nacialjnih korakov za dosego miru. Meni niso znani njegovi politični nameni. Lahko pa rečem, da ima možak dovolj eneržije, da bo izvedel vse, kar je započel. Manchester, Anglija, 26. januarja. — Tukaj sc vršila konferenca delavske stranke in pri tej priliki jc bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da naj začne razpravljati vlada o predlogih predsednika Wilsona ter liaj sc zadovolji s predlogom osnovanja mirovne lig«*. -ooo- Grška in zavezniki. značilen članek v grškem časopisu scrip. — zavezniki niso zaščitniki malih narodov. — belgija se jim smili, za grško pa nimajo nikake vesti. — grški ministrski predsednik je prosil ameriškega poslanika za posredovanje. — grška se.nahaja vsled zavezniške blokade v veliki nevar nosti. — poslanik je obljubil pomoč. -o- Atene, Grško. 26. januarja. — Urški ministrski predsednik je naprosil danes ameriškega poslanika, da naj posreduje med grško vlado in zavezniki ter naj poskuša rešiti grški narod pogubonosne zavezniške blokade. Grški ministrski predsednik je z živimi slikami orisal trpljenje grškega ljudstva. Grška vlada se nahaja na silno težavnem stališču. Zadnji čas je začelo primanjkovati živil in drugih potrebščin. Zavezniki so prizadeli tudi velik udarec Grški s tem, ker so ji zaplenili vse železnice. Ameriški poslanik je obljubil, da bo njegovo prošnjo vpošteval ter da bo o tem razpravljal z angleškim poslanikom. Berlin, Nemčija, 26. januarja. — Pred kratkim je priobčil ugledni grški časopis "Scrip" članek, ki je vzbudil po vsem Grškem zelo veliko pozornost. Zavezniki se prixvsaki priliki izgovarjajo na Belgijo, pravi časopis, in očitajo Nemcem grozovitost, nep» ustavnost in brezobzirnost. Belgijo vidijo. Grške pa ne: Zavezniki pravijo, da so si nadeli geslo: — Vse za svobodo malih narodov! — Dokler si niso zavezniki tega izmislili, so živeli Grki v miru in slogi. Zavezniki niso prišli na Grško kot prijatelji hi osvobojevalci, ampak kol tirani. Grška polja so skoraj uničena, Grška bo kmalo omagala pod udarci, s katerimi so zavezniki napram njej tako rado-1 dami. Zavezniki jokajo nad pogaženo nevtralnostjo Belgi-I je, pri tem pa neusmiljeno in brezobzirno gospodarijo v naši zemlji. Zavezniki so poteptali pravico in sc na farizejski način izdajajo za branilce malih narodov. Atene, Grško, 26. januarja. — Kot se čuje, bo ostala zavezniška ekspedieija še nadalje v Solunu. Zadnji čas so se vršile v Parizu konference, ki so o tem razpravljale Ker jc bila le manjšina to, da se ekspecfcteyo txipoklie?, I bodo zavezniške čete. ostale na grških tleh.; r.LAS XAftOfu. 27. JAX. 1917. "GLAS NARODA" (floTolu Daily.) Owned and published by the ILOT1BIO PUBLISHING O O M P A H * (ft corporation.) rRAJTK BAKSEB. Preddwrt. LOUIS BENEDIK, Treasurer. 1 . .' 11 1 — Place of Bustneee of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City,'T. Ca celo leto velja list sa Ameriko In Za pol leta za mesto New York.. 2.00 Canado .................... $30u Za Evropo ma rse leto....................4.50 Ca pol leta.................... LOO Za Evropo ca pol leta...............IK «a celo leto se mesto New York.. 4-00 Za Evropo m Četrt leta....................1.70 "O LAS N J RODA" lahaja vsak dan lzriema nedelj in praznikov. -GLAS NARODA" ~ <"Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holiday«. __Subscription yearly $3.00. _ Advertisement en agrwswt Dopisi brv* podpira In oeebnosti se ne prlobdajej«. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order, fri spmcatt kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi pujiajii fcftvattpie nsmsnl. da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom ln pofiljatvam naredite ta nartof; A L A 8 N A lt O D A" M OortVaixtt 8t. * Wew York Ctty. ■»»on 4*W7 fort land t. __ Brez živega in mrtvega. -o- Oitatelji gotovo upomiiijajo časa, ko je izbruhnila vojna uied Združenimi državami in mehiškim generalom Villo. V Evropi je vojna, zakaj bi je pa v Ameriki ne bilo, — so mislili kapitalisti. In če se ti ljudje enkrat poprimejo kakega dobieka-no-ne^a tlela, ^a poskušajo z vsemi sredstvi, ki so jim lia razpolago, dodelati. Veliko govorjenja je bilo, veliko ugibanja in pomislekov. Najbolj čudna in najbolj značilna so pa bila odkritja nekega lista, ki je jasno dokazal, da je neki ameriški izdajatelj časnikov, ki ima obenem tudi v Mehiki velikanska posestva, že par dni prej vedel, da bodo Villini vojaki prekoračili reko Rio Grande ter prišli ropat in morit na ameriško stran. N jegov kineiuatografist se je že dva dni pred napadom mudil v Columbus, N. Mex. Napad je kinematografiral, in v New Yorku je bilo treba kasneje plačati samo groš, pa se je videlo napad na platnu. Ko je bil napad izvršen, so začeli kapitalisti kovati vroče železo. In kovali so ga res tako dolgo, da je poslala zvezna vlada v Mehiko eks|>edieijo. katere naloga je bila pripeljati Villo živega ali mrtvega. Proglašena je bila mobilizaeija. Vojaki so bili že pripravljeni na pot, pa niso imeli niti obleke, niti pušk in ne munieije. Ako bi se Villa res bal za svoje življenje, bi lahko pobegnil na Japonsko ali pa še dalje, predno so prišle ameriške čete na mehiška tla. Toda s«' cm ni bal za življenje. Lepo s«« je umikal proti jugu in strahovito vodil za nos vso Mehiko in vso Ameriko. Knkrat je dospela rzojavka, da so mu odsekali roko, drugič, da so že videli njegov grob, tretjič, tla je smrtno-nevarno ranjen. Resničnost vsake take brzojavke je bila skoraj obenem, ko je bilo odposlana, dementirana. Pershingova ekspedicija je pa prodirala naprej. In ko je bila skoraj že v sredi Mehike, bi ji kmalo zelo slaba predla. Razširile so se namreč vesti, da se nameravata Villa in Carranza združiti ter vsak na eni strani napasti Ame-rikanee. Pershing je bil v velikih skrbeh. Malo zastran Vilic, nekaj pa zaradi svojih vojakov. | Orožje ni bilo ]K>polno, njegovi brezžični brzojavi so pa v začetku sprejemali take brzojavke, da jih živ krst ni mogel raztolmačiti. Zdaj se vrača Pershing proti domu. Vlada je še pravočasno izprevidela nesmiselnost te komedije in )x>klieala ekspedieijo nazaj. Ekspedicija je stala precej miljonov. Spravili so jih v žep oni liferanti in tovarnarji, kate- i ri imajo rajše vojsko doma kakor v Evropi. Pershing ni vjel Vilic. w Geslo: "Ce ne živega, pa mrtvega", — je bilo torej brez veljave. Mehiški Dimež bo še za naprej opravljal svoje roko-i . deLstro. - Ako se bo dobro pogodil z ameriškimi kapitalisti, bo i prišel zopet malo pogledat na ameriška tla. Zvezna vlada se bo v tem slučaju gotovo malo boljše premislila, če je kazenska ekspedicija potrebna ali ne. Gadu naj stere glavo, pa ne bo več pikal. Glava mehiškega gada je v newyorskem Wall Streetu, ne pa v Mehiki. ---ooo-- Nemški cesar je star danes 58 let. Radovedni smo, č- mu bo kdo v Nemčiji res iz srca' in prepričanja voščil dobro zdravje in srečo. • * • v - . Grofu Tiszi so posebno pri srcu Hrvati. Po njegovem mnenju je njihov razvoj mogoč le v — okvirju slavne ogrske državne polovice. " " Kje so bili MadŠari ko so se Hrvatje že razvijali v ok- iJj&fe?! .vV i^EsSh' "- se v, i ; v*" ' »j Dopisi. j —— - Collinwood-Cleveland, Ohio.__1 i Tudi jaz se hočem. požnriii in «a-1 pisati par vnstie v naš cenjeni list "Glas Naroda", ki jo dobro >^ian kot vrabce pri vsaki slovenski ! družini in pri posameznem Slo-[ vencu. Delavske razmere -seveda' ^so k«nj fletne, delo se tudi laliko' ■ dol) i. ponoči ali ipoduevu. Oni-si prihajajo vedno v večjem številu iz tujih dežel. Seveda delo ima! t veliko razliko med belimi in erni-, mi. Plača je pa z««lo neprimerna t [napram draginji, tako tla delavec, ki red hišami londonskega mesta. Ko si je eno sreno pretuhtal, gre v kako bližnjo ošiarijo. jircsi za papir jn tinto ter jo je si>isa! na l>apir. Ta tragedija se je imenovala "Sir Thomas Overby" in ne-' »končno se je dopadla, ko se ie gi*ala. Ž njo si je pridobil sto funtov sterlingov, ki so ira kratek čas obvarovali pred gladouu Našel je .opet prijatelje, ki so ga obilno obdaHli. a ker ni znal St^viliti in ie rad »topravijal, ako jo kaj imel. , moral je pogoštoma beračiti pri boieatih. V svoji sili zopet spiše 1 •epičen po«m "Potnik"', ki se- ; ^laj velja za izvrstno delo. katero ' mn je zopet prineslo pogrebnega j živeža. Ko je bil potroši! dt-imr. katerega mu jc vr^sla ta epiene peaem. godila se 11111 je zopet huda in je spisal koroicno-«atiričen poem 4* Bastard ". To delo mu je ' pridobilo novih prijateljev. Lah- 1 koživen in malomaren pesnik je 1 prodal to pesem nekemu knjigo- : tržen za mei denar. Ta jo je m o- J ral dati petkrat natisniti, vendar ] ni bil tako pošten, da bi dobiček } deli1, s pesnikom. 1 Zopet, je Savage živel na dobro 1 srečo, večkrat eelo i »t rada n. Ako f ga jc kdo povabil h kosilu, ni si 1 upal priti, ker ni imel čednega * eblatila. Prenočeval je v zakotnHi, a ei^jpjtt drtGEbi proste neomi-i 1 kane kukali — — ■ ■ ' N^ročni Savage je tudi ne-: srečno končal svoje aivljecije. j l"mrl je v ječi 1. a\gusta 1. 1743. Zaprt je bil zaradi dolga, ki ni j vec znašal nego 8 giuej. Jetničarl sra je dal pokopati na svoje stroške ki mu je iz usmiljenja tudi d:vjal boljši živež v ječi. Gotovo se \-sak čudi. kako jc j mogla Anjdij«. ki se baka s svojo j velikodušnostjo, zanemaiiti enega svojih najodličdiejših duhov in | da ni se liasel človek, ki bi tako mala svoto založil za izvrstnega pesnika in ga rešil ječe. Ali ne čuainio se. Angleži s«> taki ljudje — kakor Slovenci:; kjer ne velja zadostovati lastni sebičnosti, se bogastvo malo briga za ženialnoga moža. velikokrat se Še z veseljem pase 11a njegovi zli usfidi in na ljuti borbi z nesrečo. Čeravno je šavage dosti s;un jsakrivil, v.mdar naj se ne -pozabi, da mu je materino zanemarjeuje. (i al o prvi žalostni prave« - zato sam piše a* enem svojih spisov: "Ni aui biUi v tolažbo materinska ljubezen »*d prvih mojih detin-skih glasov."' Guverner Belgije odpuščen. London, Anglija. 26. januarja. Iz Haaga poročajo, da je bil odpuščen nemški generalni guverner v Belgiji, general von Kissing, in da je na njegovo mesto imenovan ge-jneral von Zwehl. vojaški guverner v Maubeuge. Odpuščen je bil tudi general von Huehue. ker je Nizozemski obljubil. da ne bodo deportirali Belgijcev. Prosil je. da s«r mu da poveljstvo 11a fronti, toda njegovi prošnji se ni ugodilo. Švedski parnik potopljen. London, Anglija, 20. januarja. Lloydovo poročilo pravi, da je bil potopljen švedski parnik 44O. A. Brodili". Danski p&.-nik potopljen. London, Anglija, 26. januarja. Llovd naznanja, da je bil potopljen danski parnik 'Dan". Kanadska ladja '*Lillian H.", o kateri se je poročalo, da je bila potopljena, je na varnem in je 11a potu proti Queeustotra. Jajca bodo $1.00 ducat. Chicago, 111.. 26. januarja. — Evropski špekulant je na trgu v Chicagi poskušajo že pokupiti vsa jajca in sirovo maslo prihodnjega poletja. Dan za dnem prihajajo naročila. ki naj bi se izvršila med apri lom in decembrom. Ako v tem času ne bo končana vojna, bodo jajca po $1.00 ducat. Dva primera zamišljenosti. .Slavni matematik Newton je imel navad", po cele ure modro-j vati o kaktiui predmetu, pri čem je bil tako zamišljen, da je na vse drugo pozabil, eelo da ima jesti in piti. Enkrat je povabil nekega svojega prijatelja, imenom Stuke-Icv-ja. na obeti Ta pride ob pra vom času, pa ko Newtona dolgo ni bilo k 111 rzi. ker se je bil po svoji navadi z>:tprl v sobo začne prijatelj, vcdoos za muhe svojega gost oi j ulja. obedovati in jKuživati predloženi piščanec. Potem vrže kosti v skledo nazaj in jo povezne s pokrovom. Sele za dolgo časa so prikaže Newton, tožilka ko je lačen in privzdigne pokrov : ali ko zagleda oglodane kosti v skledi, reče: sem res menil, da še- niseui obedoval; zd^j stoprv vi-dbn, kako se človek lahko moti." V svoji zami^ljciuosti je menil, da je res že obedoval. Imenitni glasbar Beethoven je stopil enkrat 11a Dunafu v gttetil-»10. da bi obedoval m si da prinesti jedilni list ter si naroči juhe. Ko mu streižaj prinese list. ga o-brne. začrta pel črtic in začne v nje zapisovati note. Brž potem prinese strezaj jnlio. a Deethoveui; ga nčvoljno zavrne: 4'Saj sem ž:-v jedel!Nato plača juho in ne da bi jodel. odide. Nekaj u starih dobrih časov, j Ko se je ožntil Viljem Rožem-j berk. o46 telet. 6-34 svinj. 4hi) ovnov, 5135 gosi. 3106 kokoši in kapimov-, 18.120 karfov. 10.209>ečuk» 30,997 jaje itd Iz-[>ilo «e je pri tej.«ostigi S^OO pin-Ukv (bok*iov> tirolskega, avstraj-ikega in renak^ga vina ter 40 so-tev epanpjrsji. ftoet^a ee j« ob-kiajala leta, 1528 in jc trajale od 1 id. januarja do h maree. Vtčeraj smo čitali, da je 11a Oj^rskom avstrijska himna prepovedana in da sme jiriti avstrijski c-esiir 11a Odrsko le v odrski uniformi. * To se pravi, da je zrasla Ogrska Avstriji preko glave. Kredit Madžarom! Takega patriotizma mi se ne poznamo. •• • Avstrija hoče obesiti Češki svoj ediiiozveličavui — -nemški uradni jezik. To bo zelo zanimiva borba, v kateri bomo natančno spoznali, koliko je avstrijski vladi do prostega in svobodnega razvoja narodov, ki se nahajajo v njenem okrilju. _____ ' ' —k. i Zdravje bolnikom - FATHER MOLLINGE&JEVA ZDRAVILA SO POVZROČILA VELIKO SENZACIJO. NA TISOČE JIH JE PISALO, KAKO SO NAŠLI NOVO ZDRAVJE. 1 Father Mollinger, čudovit zdravnik in pobožen star duhoven I je proučeval bolezni 111 zdravila več let v največjih zdravniških šolah v Evropi. Njegova slava je bila tako velka. da je narod prihajal na tisoče milj daleč k njemu po slavna zdravila. Samo v enem dnevu v letu 1901 ga je obiskalo 10.000 oseb. On je imel posebna zdravila za razne bok-zni. O11 jc napisal nad 8O.O0O receptov. Med njimi jih je bilo 26 res mojster-skili. Vi zamorete imeti vsako izmed teh zdravil po parcel pošti. Mi vam jih pošljemo po La layette St.. New York Cit v. I_(18-81—1) ^ Išče se nrr i vrv » »uino deio. 1/EiLA f 111 Dobra plača dobre ure in lepa prilika na predavati. Pridite oaebno na urad za službe, Westinghocse Electric & Mfg. Co., East PiitifawfgKfk ^ ^ jj „ /j. _ ^ ^ _ ^ Novice. POMANJKANJE PREMOGA. Hud mraz v Franciji- — Država' pomaga. — Posojuje vojaške avtomobile. — Volkovi in medvedi. Pariz, Francija. januarja. - V Franciji vlada hud mraz, kakor šuega ni bilo že dolgo vrsto let. Toplomer je'kazal v Parizu 17 stopinj Fahrenheita mraza; eel o v južnih mevtih. kakor Marseilles in Bordeaux je kazal toplomer pod ničlo. Smrtni slučaji v sled mraza se zaradi pomanjkanja premoga vedno množijo. Pariz posebno čuti po manjkanje tm-moga. F lvvard llerriot, minister za dr l žavne (»odpore. je v sporazumu 7 mestnimi oblastmi ukrenil vse po-; tr»4>no. da se ljudem odpomorcj vsled preteče nevarnosti. Minister je sklenil, da se ljudstvu prodajo' rezervne zaloge kuriva in posojn jc manjšim trgovcem, ki nmiajo konj, vojaške avtomobile, da morajo razvažati premog. Alra/. je prepodil v okrožju Cote «1 'Or cele toli>e volkov iz gozdov >n v dolini rek«*- Loir se klatijo laziti medvedi po poljih. <•«*!* « IWINf, WASH. spet spomladi kima; kadar smo pa stari, nam pomlad ni mari. Umljivo vprašanje. Tria", je rekla mala Lena, ";d» : Indijanec. ali jc bil stric Irdijatiec 1" "'I iila utrok. kako prid«-š na tako vpm^injc " "Oh. im-'iila sem !>• tako ker j-na tvoji toaletni mizici volno toliko škaloov!" Mohor Mladič 22 W. KI.NZIE ST., CHICAGO, ILL priporoča bogato zalogo najboljših likerjev cenjenim rojakom po sledečih cenah: a) V /alHtjili pit 1'! slt-klriiir: MAH.lt * EWING. WASH HAftftlS • C WING. WASH, MAURIS * EWING. WASH. 4 AR RIS A CWIKS. WASH Stavkajoči delavci. H ivre. Franeija. L-. januarja. Th. W. Gregory, gen, dr. pravdnik. Will. B. Wilson, delavski tajnik David F. Houston, poljed. tajnik. Jos. Daniels, mornariški tajnik. W. G. McAdoo. d ž. zakladnica.-. Na po/i v tvoruiškega ministra Al-bcrla Thomas so sc št raj ka joči delavci v Schneider je vih jeklarnah zniwt vrnili na delo. iMavci v Sehiieiderjcviii jeklar-nali. ki no druiru največje podjetje fe v rste v Franciji, so v torek zastavkali. Tovarna sedaj izdeluje muuicijo. Minister Thotuas je dela v«**- opozoril, da v sedanjem • ■asu i/ ljubezni do domovine dolžni nov miti na dem. Hindcnburg častni doktor. Hannover. Nemčija, !!•». januarja. Tukajšnja /ivinozdravniška visoka šola j«* imenovala feldmar-šala Uiudenburga častnim doktorjem /ivinozdravništva. lliiidcn-burg j«- ta naslov sprejel. Laška fronta. — Splošen mir. — Le južno od Gorice so se vrsuu ai tilerijski spopadi Rim, Italija. 26. januarja. — Laško vojuo ministrstvo nazua nja . V eerajšnji dan je potekel na celi fronti skoro popolnoma mirno. Delovanje naših čet v dolini A-siieo s»* jc končalo z malimi praskami pri .Scatolari in Pedescala. V dolini reke Aviso in južno od Gorice je bila samo artilerija aktivna. Ne več medna-odnega socialističnega kongresa. 1 Manchester, Anglija, jan. — Na letnem zborovanju delavske stranke m bil sprejet predlog, da bi se \ iSil ob . asu mirovnih pogajanj Mednarodni .socialistični kongres. Nekateri delegat je so pov-darjali, da ni mogoče sestati se z nemškimi socialisti. Sprejet pa je bil predlor /a socialistično ter »»ploh delavsko zvezo en t eiitnlh dr- Sirom Amerike. Thaw blazen Philadelphia, Pa.. St. mn. T Harry K. Thaw, ki se nahaja v St. M mi v bolnišnici že od 11. januarja, ko si je h <»tei v/c t i življenje, je bil dam s proglašen z« blaznega po dr. Joku Wm nama ker-ju. ki je tretji glavni i»ol»cij»ki zdravnik. Zdravnik in i>olicij*ki itoročnik Tli. Wood sta šla v bolnišnico, da se prepričata. ako je Thawovo stanje tako. tla bi ga mogli prepeljati v New York, kjer stoji pod obfo/.lMi da je pripeljal šolskega dečka i/. Angeles. Cat, v Ne* i or k v nemoralne namene. Or. Waiiamaker je ostal pri Tlutttu dolgo časa. pa ni dobil od nje|;* ui kaki- izjave. Ko je zapustil njegovo sobo. je rekel, da je Tli«a blazen. *'Ako je Thavrova blaznost stalna. ali »auio začasna, ne morem reci j« izjavil zdravnik. "On ni normalen in ne zaveda, da se je hot« I usmrtiti. Njegov govor je ne-i Vraan."' j Ko je Tkawov zdravnik, dr. Kirbv, z vet le I za Wanamakerjevo, izjavo, je rekel: . "Tu ni dvoma, da je Thawov l'uh < .mračen Na njegovo duševno •tanje s* m malo pazil, kajti poskušat sem ozdraviti ga telesno."' Kane na vratu ao se zacelite, le brazgotine bodo pričale, da se je Me) usmrtiti. Kakor pravi dr. b, trajalo i* prerej eaaa. Duluth, Minn. — Župan iz lli-binga. Viktor L. Power in gospodarski upravni svet obstoječ iz 1). Haley-a, B. -I. Burowsa, John Cii rana iu Rupcrta Svvinertoua sc bo moral zagovarjati v sled nerednega sleparskega gospodarstva. Okrožni -sodnik Pesler je njihove prizive proti obtožbi zavrgel iu s«' bodo morali dostaviti vsi obtoženci k prihodnjemu porotnemu zasedanju v Virginia. — Tu sc je ustauovila unija služkinj, je to prva organizacija te vrste vzhodno od reke Missouri. Od gospodinj zahtevale bodo sedaj sledeče: Plače služkinjam v družinah /. dve ali več osebah $25 do mesečno; deveturni delavni čas in poldrugo plačo za delo čez čas: jedcu dan prost v tednu, dobro hrano v vseh ozirih : dobra, svetla, dovolj prezračna spalnica. I nijo x» Ustanovili organizatorji I. W. W. — Laška krasotica. o koji smo pred kratkim poročali, da je pobegnila. poročila se jc s svojim ljubimcem v Mason City. Ia.. in sc sedaj z njim povrnila v Duluth. Proti ženinu je dvignjena obtož-br, ker jc dcklico. ki je še le IG let stara, odpeljal: parček pa upa. da bo razjarjenega očeta potolažil, da umakne tožbo in dovoli, da se poročita. Zaprli »o tu neko Mrs. Browns z otrokom, pobegnila je od svojega moža iz Washington, l>. i'. Ta mošnja policija razposlala je po Ameriki okrožnice z nje-i no .sliko, in tako so ji prišli tu na ' sled. S»slaj se bo morala že vrniti j zopet k možu. Hibbing, Minn — 35-letni Walter ( arroll. ki je bil prejšnja leti. nadzornik za razsvetljavo in vodovod. je bil po naključju ustreljen »si stražnika Fenuela. kakor jc izjavil koroucr. Kako se jc pripetih.. da se jc revolver ua domu iz-prožil je ugaujka. — Nove ga leta dan vršilo se je župnijsko zborovanje. Poleg dru gih zadev, ki so se rešile, je bilo sklenjeno, da se kupi novo zemljišče za pokopališče, ker bo sedanje v kratkem premajhno. Svet je pa dandanes dvakrat, ako ne večkrat dražji, kakor je bil pred 15. leti. Tedanji odbor pač ni mislil, kako se bo župnija razvila, da bi bil kupil več sveta, ki bi ua bil lahko dobili za tnal denar. V cerkveni od bor so izvoljeni za letošnje leto: John Ilutar. načelnik: Frank Pe-sliel, tajnik: Ludovik Pemšek. blagajnik. John Tkalčič ml. in John Segina. redarja. Mankato, Mmn. — Odvetniki Standard Oil Co. dosegli ao poravnavo z nekim Brandenburgom iu mu izplačali $3900 za smrt njegove žene. Meseca januarja 1916 hotela je zakuriti žena peč. petrolej je bil zmešan z gasolinom. nastala je eksplozija. pri katerej je bila žena dobila hude opekline. Trgovee. od katerega jc Brandeuburg kupil pe trolej. je tajil, da bi bil on zmešal oboje vkup in tako se je pričela tožba proti Standard Oil Co. vsled nemarnosti in neprevidnosti njenih zastopnikov. Dražba je pa rajše plačala, kakor da bi se toža- ri!a. V San Francisco, Cal. pričela se je te dni obravnava proti delavske inu voditelju Th. F. Mooney-u. ki j" obtožen, tla se jc udeležil bombnega atentata pri paradi za vojno pripravljenost, pri kateri priložnosti je bilo 10 oseb ubitih in 40 ranjenih. Znani nevvvorški odvetnik Burke. ki bo Mooneya zagovarjal. je pri sestavi porote vsakega posebej vprašal, če li ve razloček med auar histoiu in soeijalistom. Pri Los Angeles, Cal., je razbil »JO čevljev dolg som ribiški čoln, v katerem sc je nahajal ribič Mihael Stanovič iz San Fedro. Vsled silnega udarca sc je čoln takoj razbil in potopil. Stanoviču se je posre čilo. da je zgrabil za kos trama in se držal tako dolgo nad vodo. dokler mu drugi ribiči niso prišli na pomoč. Nesreča se je pripetila kake 4 milje od brega. Črtica. V * Seli lesische Volkszeitung" je priobčil Henrik Boes to-le črtico : — — Tam gori ua ruskem bojišču. kjer so bile že dva dni. čez veliko cesto sem. žvižgale brzo-krile, nevarne ptice — nihovo petje ti je šlo do živcev — tam torej |je nekega popoldne tudi meni kakor živi ogenj šinilo v nogo. Čutil sem. kako mi jc nekaj gorkega vrelo v škorenj. Drznil sem sc še prestopiti nekajkrat i do cela gibčno, potem pa sem bi! s svojo močjo pri kraju. Zavedal sem se. da potrebujem tuje pomoči. In «tako sem po marsikakšiii nezgodi srečno utekel peklu ter končno tiho iu tožno pozdravil zastavo Rdečega kria. ki je žalost no gledala s cerkvene strehe trudno se nagibaje k zemlji, k j-kor bi vedela, koliko jih išče njenega zavetja, da bi vsaj zadnje, skopo odmerjene ure. preden stopijo čez mejo neznane dežele, našli v mirnčm kotičku malo po koja... Prinesli so me v cerkev.,Zadnji utrujeni sij večerne zarje jc priplaval skozi skrivnostno temo romanskega okna v svetišče. Na levi strani od vrat sem dobil ob stebru še prostorček na čudno vlažni slami. Potipal sem krog sebe ter prestrašeno umaknil roko- Zakaj me ta vlažna slama pretresa s skrivnostno grozo? — Sledim misli, ki mi je prešinila glavo, in podržim roko proti luči. Ah! Rde«'a človeška kri. ki se je morda šele ravnokar ohladila! Vzdihnil sem in se naslonil na steber. Pogledam okoli sebe. Z , velikega lestenca v srednji eer-kveni ladji prihaja svetla luč. —-(Pred njo je miza* na njej stekler niee. obveze, vata. pa Skrinjice z majhnim orodjem, ki se nekako neprijetno lesketa« Zraven pa lesnobno vprašaj oče oči. ki zro na I po vodenj krvavečih mož. katera še vedno priteka in noče prenehati.— Lahen žvenket. za tajen bolesten seda vmes. in le še samo nepre stano stokanje slišiš, ki ti ten in trga živec. — Saniteee! Kakor rahla tožba, kakor lah na prošnja sc glasi — — Ta ni slišal. Baš je pomagal o nemu tam v kotu. In klici sc se-daj množe. mmm Oni tam je napel zadnje moči. da koga prizove. Pozna "c. de mu luč življenja gaša. Tu zopet zakriči nekdo v besni boli. zahteva jc, zapovedaje. In vedno sc ponavlja beseda: — Vode! Vode! Moj Bog! Kako to peče! Kakor žerjavica ti prežge žile. mišice. do kosti, do mozga. Kako stokajo, kako ječe in cvilijo. kako ihte in jočejo možje — zapuščeni otročički, ki iščejo mater- — In kako škripajo z zobmi v svojem srdu,, v onemogli -jezi nad divjim ognjem, ki se jim preteka po žilah. — O Bog! Pomagaj! Pred oltarjem mirno miglja — večna luč. V zadnjih zdihljajih visi Križani in sc z neskončno ljubeznijo ozira navzdol po cerkvi. Tu sedaj ni zbrano verno ljudstvo pri službi božji- Tu ne dvigajo kvišku pobožni, zaupni otroci svojih nedolžnih ročic. Mamice ne prebirajo tiho rožnega venca. Tu ležijo — bratje. Tu umirajo. tu trpe sinovi večnega, pravičnega Boga--- Oh. tla! Kako si trpel za nas! Kako si nas klical! Malo jih jc prišlo. Mnogo jih j«' oglušelo. Ne samo usmiljen in poln ljubezni si. Gospod, Sin božji: tudi pravičen si! O, poglej torej, kako Tvoji si novi prelivajo kri! — Z leve strani ob glavnem oltarju sc iz dolbinc v zidu bliskajo j zlati žarki. Oko se je polagoma že 1 privadilo mračni polutemi. ' Blažena Mati drži svojega edinega sina v naročju. Na njenem {plemenito lepem obrazu jc žalost. | tožba, bolest in miloba, ki sc ji ne moreš upreti. Sin božji je — mrtev. Nežno je nagnil svojo venčano glavo v i stran. Gledam iu gledam, pa ne morem proč obrniti oči. Čedalje jas-j nejši so mi obrisi obeh podob, če-{ dalje bolj se poglablja moj pogled ( v čudapolne poteze Matere božje i |in njenega Sina. j Poglej--- ! Kaj je to T Ali se godi čudež? j Tiho naguenjene roke se d vi-' gajo. in Marija se ozre na reveže J ob svojih nogah, se ozre name. j Kako je pač drugim pri srcu ? { Nobene bolečine več ne čutim-1 Moja dobra mati doma bi ne ino-, gla toliko ljubezni, toliko usmi-1 i Ijenja položiti v en sam pogled, ' kakor ta Mati. Toliko dobrotijivosti. toliko odpuščen ja more biti le v srcu Matere božje... In sedaj! Polumrak je izginil, glava Materi ua zažari v nebeškem sijaju, lice ji zasveti blažeustva. dvanajstero zvezd vidim plavati ob Marijini glavi, v barvi rubinov pa zašije jo znamenja dragocenih ran križanega Gospoda. Jezus je vzdignil svojo trudno glavo in z očmi. polnimi enake mi-lostljivosti in dobrote, zre na re-vdfe ob Svojem vznožju. O Bog. ali nam daš moči. alL tam daš poguma, da bomo prena-! •ali usodo narodov ? L.iegni Svojo! t ! roko, ki ne samo r.uie seka. am-i :>ak jih tudi ljubeznipolno celi. Vem. skušati nas hočeš: grešili: smo. A pokoro hočemo delati, krivice popraviti: toda. o Bog: doua nobis paeem! ( Podeli nam mir! V svetišču je postalo tišje. Stokanje počasi umira. Še zadnji ža- '•ek večne luči zamiglja na Materi! t m njenem mrtvem Sinu. Na i»od-zidku se zasveti. V zlatu -e leske-, če jo posamezne črke. Berem besede. ki me navdajo z globoko otož-nostjo in tiho željo, s sladko vda nostjo in voljnim potrpljenjem: Mater Dolorosa! Zjutraj /.rtra-i<.. ko sc še m z« I a !iilo. so štirim tovarišem pokrili s prti obraze. Na štirih odrih so jih odnesli iz cerkve. V vrtiču ob svetišču. kjer je bilo včeraj dvanajst k rižev, jih je danes šestnajst. Mater Dolorosa! Poljske narodne pesmi. Tja do glavne ceste glas po rosi teci. ljubčku mojemu tam dober večer reci ! Dober ve'er reci. klanjaj sc mu v grudi ako me on ljubi, ljubim jaz ga tudi. lio/.a naša krasna, hod i že prijazmt ! Tebi ua uslugo brž dobimo drugo. Loka za vasjo je. cvetov tam polno je; srka med bučela. |>rt»č zieti vesela. Dokler smo š.- mladi, se imejmo radi: voda vodo rine. dne za dnevom mine. <'e cvet vzame zima. i:(>r«i\ i<-ka ali liriiije\««e........ Tropin jevee .................. Slivovka ..................... • »lil 1{> ho. lo Iri stani_______ 11 lili i. lH>iui:uia. kvartje ....... Konjak II ................... Konjak Ilauapiii ............. -Iatnai"i|i»lc Kueuiuiel ............ Kouritoii. kvartje............. II. » k \ Itye ................. M. .n. omni ulii-kies. kvari je . .\eiiro]un Stoinaeli Itillers ... Sl«»v. Krona Hitter Wine .. I'..rt Wine.................... Slierry Wine ................ California Ki. -iin^........... I'ljin-I. riliVi- \i|............... Ii) .\a gaionc: $i::.no 1o.r»o 11M»0 11 no 11 .on to on I.".on lu.no T.»h» to no T.oo Moo S tio I;.-io '»_ i."» •"71 n.,vi :i no Tropin«.\»-<- ........ Slivovee .......... live wlliskv ....... I: >urt«>u w!ii-ky.... i "at. I'miclv....... .-I $- 7.". •!«■ .-I ".7"» Ho 4.oo .-i 'j .v» .in :: rgi» • -1 J -IT. ii>> 7."» |»ri \e«"-jih uar«H'-iliti izpust. P«.s.M|a «l.» •J." ;ral. $1 "0 7JI ^n!. -v n.> |xišiijata. Naročilu priložite ilenar. .Taineini [M.^len.. jM»strc/.l>«» in ro l.la-^o ter se kot rojak priporoeam r«e j a kom. , Ne igraj se s d«« ta key spoštovani od ujemaj Prav tako je z našo vojaško oble ko; spoštujejo vojaka sarpo. ka dar Ima plačo itd., dtujpč so jm! ti«ti gospodje sami krivi, ki za-dotiino ne pazijo. kaj in kako *< ' ravna z njih vojaki. Rečem, d* rajši alučiti v avstrijski ar:>imli kakor v armadi Zdražrnih drisv. kajti tam je disciplina za vse e-i^ j ka, donim je tukaj disciplina nc-U'avna ntrno. kakor *e jim pol ju-j 1 ♦ ž drugo beseifa. kakor v e i viln »maj« pontavo **mo at ljudstvo ani^oga stanu, docUn tisti, ki sc postave naredili, jih ne spoštujejo. To ste ineuda imeli priložnost sami se prepričati že neštetokrat, da okrogli dolar je največji za-, kon, svetnik in a rag in to velja tudi pri vojakih. Morala bi biti absolutno stroga postavi in disci plina: oni jo sicer imajo.ali samo na papirju in za prostakc fSidnoj sc mi zdi, da je naborna komisija tako slabo poučenra o vojaški]' razmerah. Govorijo o priložnosti posta i i boljši človek. Ako kateri »zmed vr fantov nima še tiste sla-' bost i do igranja na karte za denar. do preklinjanja, do preprostega govorjenja, do preprostega govorjenja, nesramnih kletvic, i>a «e vpišite v ameriško armado in tukaj sc skoraj gotovo rega na-1 učite, tako da kadar dosl užite, če prej ne dezertirate. skoraj vam ne ho mogoče tgovoriti s pošteno ost*ln>. posebno ne z osebo ženskega h pola; io vsaj nekoliko mesecev po ittuustu iz službe. Naborna komisija mi^Iini. da je slabo po-učena irledc našpga stanovanja. Tirana. Iu" in stanovanje seveda je prosto. Ali kakšna razsvetljava! Morali srno eelo sami plačevati. ako smo jo hoteli imeti v šo-toiii, in >ic«r -smo sklenili, da raj-ši na'bereuio med seboj za električno ra-ZKvetfjavo, kakor ostati pri prosti Uh-i. ki smo jo dobili •potom sveč. Kar se tiče ležišča in -taraov-unja, imamo šotore. Predpisano je. da biva v vsakem šotoru S mož. Tukaj je blizu .">000 čevljev nad morsko gladino; torej si lahko predstavljate, da morajo biti mrzle noči. Seveda imamo peč ali dostikrat se prigodi, da jim primanjkuje drv, večkrat pa nam ne dovoljo drv, ker se boje. da inu bo zmanjkalo za kuhinjo.: Ima'iio povelje, da morajo hiti vsi šotori navzgor zavihani vsako ju-i tro, predno grenw) na vaje, in da morajo ostati iako do 11. ure po-; poldne: d Mak rat na teden da mo-rirmo iznesti \-se postelje ven iz šotorov in odvihati zadnjo stran •šot o ."o v visoko, kar je mogoče, in da morajo biti vrata odprta od devete ure zvečer do bndilnega rasa zjutraj. Ob 11. uri zvečer morajo biti \ si doma ; ako se zgodi. da vojak ni mogel priti pravo-! čattio. je kaznovan. To je naše prosto stawnanje. ridite. dragi rojaki! Zrak je zrak, vse naokoli in še kakšen zrak. tako da ga čb>-vek občuti pri vsakem dthljtoju celo v (pljučah. posebno ponoči!J In ti ljudje hočejo več zraka, da ne bi se inaJnjHalo število bol-j nikov v bolnišnk*i. Dovolite, da vam označim, koliko ti častniki' *i>oštujejo oziroona čislajo svoje vojake. *icer ne vsi, ali zdo mala izjema. Diihili smo povelje za po-! hod iz Dougtasa do Fort Hxxaelm-' ca. 65 milj daljave. Taborili sme 1 i milj od našega cilja. Dila je za nas .zelo slaba noe, kajti, pričelo je deževati, kakor bi iz škafa iS. Akti. ^-iuitjj-Ifya tiata .uiftf^p čet na pohodu ali v vtfjneta ena j " Z onimi malimi šotorčki. ki jih 3 imenujejo "do* telite"-in ki po i resnici zaslužijo to ime. ker so ta-i ko majčkeni kot psičkova guta. i Vojak se mora spraviti pod tak ! šotor po vSeh Štirih. Spredaj sln-|ži za i>odporo vojaška pnška, za ; daj pa vojaško bodalo. Šotor je dolg nekaj več kakor dva metra: pri straneh je pritrjen k zemlji taka. da se tkanina vse naokoli dotika zemlje; na sredini, kjer je podprt s ipuško. je najvišji. Torej si lahko prestavljate, kakšno zavetje je ta vojaška hišica, ki naj bi služHa dvema vojakoma Lahko včeni. da to je dobro samo za otežit vojaški nahrbtnik. Gorje i vojaku, kadiar je nevihta in dežf V takem flučaju voda od spodaj, voda od zgoraj, tako di vojaku ne kaže drugega, kakor dvigniti se in pre Juti noč in dan stoje, ako noče v vodi ležati ali sedeti. To se je ji am iprigodilo na omenjenem pohodu In omenjeno noč. Nekateri so prepevali, drugi preklinjali m tretji i;aj sli črnega. Tam hlizu ■stoji mala hišiea. in sicer edina daleč naokoli. Nekateri izmed vojakov so iskali (zavetja pod eno malo in slaibotno šupo za voze in s<> jo tudi dobili. Jil7. sem bil omenjeno noč eden med temi, ki so iskali zavet LšČa v 5upi za vozove. , in glejte, nevrjetno, aJi resnične: prihajal je iki nekod častiti major Harnett in je otrebna. izženejo ven celo stotnijo, kar bi lahko eden sam opravil v kratkem času. Tukaj ni drugega kakor delo iji služba ter povidja. Na j prineseni to še 1k>1 j v jasno luč! R«ivuo danes je bil fant od moje stot-nije izjiuščen iz vojaškega zapora. Ko mu je podčastnik rekel, naj gre v kaznilnico po svojo posteljo, je odvrnil. "Kaj mi je treba gor inositi, saj bodern zopet noter prej kot bode. noč." Na vprašanje, zakaj, je odgovoril: "Zato. ker sc mi v kaznilnici lepše godi, kakor tukaj pri stotniji.'' To ni sam eden slučaj, jih je veliko in jaz se temu, nič ne , čudim. Tam vsaj spi vsako noč, ' idočim vojak v službi j.» skoraj vsako tretjo noč na straži. Ako ni na straži, jc pa v drugi službi in : sc ž njim bolj brutalno postopa, kakor s stražnikom, ki ima hoditi okoli kaznjenca in paziti na njega. da ne uide in da opravlja na-ložepo mu delo, »kajti vojaka sla oba. Ni čudno, ako stražnik sočustvuje s kaznjencem in rretopa ž njim milo. doeim grmijo častniki in (podčastniki na vojafca kakor besni in to večinoma brez potrebe ter samo zato. da se pokaže, kaj da je in da se prikupi ter čim prej mogoče dobi še m trak na rokav, ali pa še eno srebrno pal-eico f Liberty" itd. Torej- sladka' ležela prostosti. Nam vojakom,' ci nam je dana naloga, braniti to' leželo prostosti, naša dežela pro-itosti zabranjuje iti, kamor bi sa-| ni hoteli. V Douglasu, Tiisbee in' r vseh večjih mestih v Arizoni je' iam zabranjeno. da ne smemo v j o in to ulico. Nisem zdravnik, ali rseeno lahko trdim, da vojak jc' nož in ne pes in {hi se lahko čut i iot mož. Tiste osebe, ki so so p«>-egovale *a tako liaredbo. imajo ;voje soproge in prav gotovo, da »o soproge nanje učbikovale, da w jc uresničilo to povelje, kajti j ikoraj ni vrjetno, da bi se mož, iko je mež po svojem lastnemi prepričanju, za kaj takšnega od-očil; in vendar je resnica. Mogoče je v prid vojakoan, kakor je prepoved opojne pijače v prid o-•ebi. ki je podlegla (pijančevanju. Mi v deželi prostosti bi s? ne smc-| o kaj takega zgoditi. Kaj sme rmeriški državljan piti in koiikot ime jesti in kaj jesti, oziroma pi-l i. to aiaj prepoveduje zdravnik, j iadar ga bolnik pokliče. CHedej egta, kam sme vojak iti in kara nej r svojem prostem času. naj pazi' reak sam in mestni redarji; ka-nor ima civilna oseba vstop do-rbljen, naj ga ima tudi vojak, ako' fe spodobno obnaša. Grlede hrame *aj pojasnim, da je dosti jesti, ali rojaki se jjovečini slabo počffctijo > sA ojiimi želodci, kajti želodee iam zelo pogosto odpoveduje in' »večini vsi mu morajo pomagati, ro se . takoj pojavi, ko vojak rštopi v službo. Tako je bilo pri neni in vseh ostalih, kar sem jih: jaz poinal. Želodec pri tej hrani li nikoli v pravem redu. To iz-rtišnjo so naili rojaki in rojakinje povečini že imeli, kadar so se se-fli in so po restavrantih jedli. Torej po mojem prepričanja je bolj-ia porcija avstrijskega vojaka rakor vojaka v Aaaeriki, kajti avstrijski vojak se* boljše počuti i rvojo hrsuo kakor amenkaiwfci s »vejo IV*kw« min oboje in zato ^ k^'^i *« Sle, — t»o detiro obfelco. Dovo- ljeno nam je 7 centov na dim za cble-ko. Ako vojak pazi na obleko in potroši manj za obleko kot na dan, dobi prebitek v gotovim, kadfrr je odpuščen oth Infantry. Ko zadiši s poljan. Ivo Perozzi. Pa spet si zavrisnilo mlado srce mi ven v gaje veselo, razkošno po-. mlad. j in s krili obdarilo vse si želje mi. j da k solneu kipe kot iz cvetja sad. Iz daljnih lesov sem prepeva sekira šum mestni se zliva tja v vaški •pokoj. in okno se deklice mlade odpira,-ki čaka na dragega zoper nocoj... j Pomlad! Daj, objemi me! Zopet si v meni. dehteče mi nedrije svoje odkleni, da nanje pritisnem svoj vroči o-1 braz----- ■ i Iščem svoja dva brata MIHAELA' in IVANA KUMP. Doma sta iz vasi Goriee pti Črnomlju na Dolenjskem. Mihael je v Ameriki kakih 6 let in se je pred tremi leti nahajal v Calumetu, Mich.. Ivan je pa tukaj kaka 4 leta iu je bival tudi z Mihaelom v Calumetu. Prosim cenjene rojake,. če kdo ve za kojega izmed nju. da mi javi njegov naslov, ali naj se pa sama javita svoji sestri: Miss Mary Kump, 230 Jefferson Ave., Brooklyn. N. Y.i (26 29—1) iiiiunopmii, fcjfrrt m paotfiK—l pobira a un» ■1*0 m "Glas Naroda" ta knjige, ka SiJSiaTJTdrusa * mm*° 9m ftn Hi i. OsL: Jatofc U^Mm» ' PWu, C«ia.: Frank Skratee. Nfettk Orifci J«ny lapfflt Mat M» (M%, mik ^MM* Osla. hI akaHca: Loate VESELJE PBEMOGARJEV. VEČ KOT TISOČ ZAHVAL- [ Bolečine v bokih, v nogah, na straneh, ohromelost kosti, bolečine v ramah in kjerkoli drugje s » protiuske in revmatične bolezni, ki jih premogarji tako lahko dobe. imajo le eno uspešno zdravilo. Za kaj naj ubogi premogar trpi na teh boleznih, ker mora tako težko delati? Edino zdravilo, ki ozdravi : bolečine na straneh, protin, bolečine v križu, ohromelost kosti, bolečine v bokih, je BEMO PROTI-PROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO. Ena steklenicaREMO je $1.00. tri steklenice $2.S0. šest steklenic popolno zdravljenje $5.00 s pošt-(tiino vred. Pošljite svoje naročilo na sledeči naslov: GROWN PHARMACY OF CLEVELAND 2812 E. 79th St., Cleveland, Ohio. Seveda, smete nam zaupati kakršnokoli težavo. PIŠITE. Clinton, Ind.: Lambert BoUkar. Intfmnapoli«, Ind.: Alol* Bodmia. Woodward, Ia. In okolica: Loka« Podbresar. . Aaron, I1L: Jernej B. VortM. Ckieaco, HL: Frank Jurjovoo, Danic, I1L: Dan. Badovlnae. Jolit, 111.: Frank Laurich, John Zaletel In Frank bambich. lm Saile, OL: Mat. Konp. Nokomis, I1L ni okoUea: Math. Galshek. So. CUeaco, DL: Frank černo Springfield, DL: Matija BarborUL OdMby. 11L: Matt. Hrlbernik Waukgan, I1L in okolica: Frank Ptkovgek in Math. Ogrln. * Cherokee, Kana.: Frank Re««a1k Columbus, Kana.: Joe Knafele. Franklin, Kana.: Frank Leakovee, Frontenae, Kana. In okolica: Fran« Cerac ln Bok Firm. Komnu City, Kana: Peter BchnUn. Mineral, Kana.: John Stale. Binso, Kans.: Mike PendL KUsmilier, Md. Ia akoliea: Fran« Vodopiroo. Calomet, Mick. In okolkn: Parol S hal ta, M. F. Kobe bi Martin Rade. Manistique. Mick. to okottca: Frank Kotalan So. Banco, Mich. In «k Jka: M. 0. LlkoTlch. Chlskobn, Minn.: K. ZfUk ".»o« Mrick Duluth. Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn. In okolica: Iran (iooin. Joo. J. Peshel ln Loula M. PeroSek. ■reicth, Minn.: J url J Kotoe. Gilbert. Minn, in okoUea: L. VdmL Hibbing, >Lion.; Ivan Pouie. Kitzviiie, Minn, in okolica: Joo Adamich. Naehwank, Minn.: Geo. Maoria. New Doloth, Minn.: John Jerina. Virginia, Minn.: Frank Hroratlek. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, MonL: Gregor Zobec. Great Fails, Mont.: Math. Crick. Roundup, Mont: TomaS Paniln. Dawson, N. Mex.: Mike KrirecL Gowanda, N. I.: Karl SternlAa. Little Fails, N. I.: Frank Gregorka. Barbertoo, O. in okolica: Math. Kramar ln Louis Balant. Bridgeport, O.: Frank Hofe/ar. CoUtowood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland. Ohio: Frank Bakaer. 1. Marinlič, Chaa. Karlinger, Jakob Resnik, John Prostor in Frank Meh. Lorain. O. In akeliea: J. Knmfla in NDeo. Ohio: Frank KogorSek. Tocngatown, O.: Ant KikeU Oregon Oly, Ores.: M. Jnotto. Allegheny, Pa.: M. K la rich. 1 Antbridge, Pa.: Frank Jakio. Bessemer, Pa.: Louis Hribar Bridgevilie, Pa,: Rudolf Pleteriek Brnddock, Pa.: Ivan Germ. Bordine, Pa. in okolica: John Demšar. Cnnonsborg. Pn.: John Kokllcn. Gedl. Pa. la ekoliea: Mike Koterae. Conf angh, Pn.: Ivan Pajk to Vid Boraniek. Clsridge. Pa.: Anton Jsrtoa. Darragb. Pn.: Dragu tin Slarli. Dnnlo. Pa. In sksiica: Joseph Suhor, Bypsrt. Pa.: Frank Trebota. Forest City, Pa.: Zalar to Frani Lsbcn to Math. Kamto. Farell, Pn.: Anton Valentin««. Ckmnrtif, Pn. ha skoUen: Franl Novak. Inrto^Pn. In okoBcn: Ft. Demloa, lenimi Pa.: Frank Oabreoja to John Polanc. Luzerne,. Pa. to okolica: Anton Ooolnik. Mendow Londs, Pn.: Gears OUwltt Mesn Ban, Pn.: Frank Mafek. Pittsburgh. Pn. to akolic^: Z. JskofMw L Podrasnlk, L Magister In U K. Jakobich. Sooth Bethlehem, Penna.: Jernej Koprirdek. Staeltoa, Pn.: Hren. Unity Sto., Pn.: Jooeph flkerlj Verona, Pa. to ofiolica: J. B rosic h. West Newton, Pn.: Jooto Jovmn. Wilioek, Pa.: Frank Seme to J* PeterneL Tooele, Uteh: Anton Paiao. . _ Wtetemnnrtera, Utah: L Blafieb. Black Diamond, Wash.: G. J. Po renta. Thomas, W. Va. In ofcoBcn: L Korenehar. Mitorankoe. Wto: JoMp Tratnik^to Ang. Col lander. Sheboygan, Wis.: HcratotwOlB U Mkrttn Kos to John StampftL West AKa, Wto: Frank Skok to Anton Dem9ar. * 'im xvp iz vaouYX sva o —NMHiMnHMMMnMMMMMMPII Jugoslovanska ^^^ KM^S Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn. s£dež v ELY, MINN. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVAN&EK, R. F. D No. 1, Conemaugh, Pa Podpredsednik LOUIS BALAXT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH. Elj, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO. Salida. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK. »43 East Ohio Street, Pittsburgh. Pa. K I m " NADZORNIKI: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue " M So. Chicago, HL JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 460, Elv, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R„ Delmont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn MAT. POGORELC, 7 W Madison St., Room 605, Chicago, HI. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver^ Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. V«i dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj sc pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. __Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Naročnino na Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote se sprejema le URADNIM POTOM. To se pravi: — Noben član nam no moro poslati pristojbine za Glasilo sam, niti potom našega zastopnika, niti potom odbornika kega aH onega društva J. S. K. J. Vsak prispovek za Cilasilo mora biti poslan potom društvenega odbora oziroma potom glavnega odbora Jugoslovanske Kat. Jednote. To naj v pošt o vaj o tudi oni, ki so naročniki Glas Naroda in ki liooojo imeti razen Glasila šc ostale številke za $2.50 na leto. \ iM>štt valn so ImmIc naročila, sprejeta oziroma poslana potom društvenih uradov. Uredništvo. Beračeva povest. Spisal J. J. --J liilo je sv. Marka daai popoldne, ko sem sedel n;; prijai'Jicm holmcu nad cerkvijo v B. ter sanjavo zrl po okolici, katero j«' narava r.opet preginila z lei*> zebrno odejo in jo ozaljšala s pisanimi cvetkami. Kdo bi bil mislil, da jc tukaj tako prijetno! — Pred menoj «*»■! je širilo ljubljansko močvir je, obrobljeno krog in krog? * prijaznimi hribi. po katerih so stale sem-tertja bele eerkviee in grajščin". na južno-vzhodni stiani pa >c jc dvigal kakor mogočni velikan v i - J soki Krim proti nebu. (!oz«lje krog iu krog je bilo že zeleno i krog nteue po grmovju so žvrgo-Icli ptički iu strinjali svojo pes-m ice s prijetnim šumljanjc-m majhnega studenčka, ki se je vil po zebmi trati navzdol proti četrti. Pisani metulji iu drugi mrčes-so letali po zraku ter sc v sedal i po rožicah iu lelniora perju; po». travnike so cvetele bele marjetice' iu rumene zlatice, krog majhne] vodice pa s« razgrinjale svoja ne-j dolžna krila višnjeve potočoice.J da jh bilo videti, kakor bi bila J Asa livada prcg»njena z veliko' modro preprogo. Vse, vse je na-1 znanjevalo, da je prišia zažčljena [ spomlad fai zopet zbudila \«m* v j življenje, kar je trdno spalo vso' dolgo (zimo. Sedel sem sam na leseni klopiei in polu glasno go\oril nekaj vrstic i/ Kastelčeve pelini 'Na-tura": Pisan ga cvetja gitote se vdajajo vej 'ce zelene, C'bellce pridne buče. v satje nalivajo med. Loge oživlja zverina, 'z grmiče v j p kanih tiče v Mili razlega sc glas. v travi kobil 'ca cvjvi. ];<:-»ter tam potok šumlja. rož travnika žeje gasilo; Vetra tu v seneo ljubo pililjeji j vabijo nas. Dolgo fe sem pregledoval kra* J panoramo in žal uii jc btio, da! nisem slikar, da bi vse to narisal in svetu pokazal, da imamo tudi mi Slovenci krasne kraje. Zdajci iiie prebudi iz zamišlje nosti znan iflas. ii. k«» sc ozrem, zagledani svoje trn prijatelja Jane-; za. ki me prijazno povabi, naj gre.n ž njim k .J urožu v krčmo. Ne jbotavljjou se dolgo, rečom svoji družbi "lahko noč", ki je bila že In-gve kje v iiosti iu je ime ( Ia svoje pot«-, jaz pa svoje, ter grem z JaiM-zoni tja. kjer Bacchus rok« naproti moli. Ko pijeva prvi polič, stopi v sobo nrib-stiii mož s kosmato kučmo, | na tdavi in s precej raztrganim kožuhom. Revež j.> nosil še kožuh, čeravno jo bilo že v.roče kakor o j sv. .Ia kobu. menda ni hotel še dosti zaupati lepim pomladanskim dilem, ampak je vedno mislil d« pride od kake strani ostra burja. Dobro jolro vam Bou de.j I Ali so oče J urez doma*7 * vpraša v eo-i bo stopivsi ter vi že vrečo, ki jot jc imel na rami, na klop pri peči. 1 "Doma, doma", oglasi se kne-i [mar. ki jc pri oknu ročice porezo-; val in likal; "kaj bi pa rad. Gre-i Iga. kaj!'' "Vca»t»\ i e — iiog vam daj j zdravja in ljubo gnauo božjo, da j bi >e vam nikoli hudo ne godilo, t i kakor meni! — lani otovrej so iui .bili daii mati sedem tako debelih i krompirjev, da sem jih bil prav» j vesel. Takoj tisti večer sem odre-j • 'al obraslike ter jih posadil drugo jutro na močvirje, pa bes tei plcntaj. slana mi je vse popačila, da nisem nič dobil; samo obreza-! ne krhlje od tistih sedmih krom-, pirjev sem skuhal zvečer ter si napravil tako večerjo, da me še sedaj mikajo skomine po njej. — —! Danes /jutraj sem zgodaj v.stal in j djal sam pri sebi: 4Grega, postopi,! Dostopi tja-le k Jurežu. lani si do-, (bi! sedam lepih krompirjev, mor-i j da jih hodeš tudi letos!" Lejte, j itukaj-le v vreči imam že nekaj., 'kar «eui np.bernal po vasi." • | | "Letos ga pa ne boš dobil'',j ; pravi krčmar kratko. | "Zakaj Že ne?" "Zato, ker ga nimamo.'* I ' I Bog pomagaj, kdo ga bodel ■ pa imel. ee vi De; a«Q ga lutein] I več, da mi ga daste le toliko kotj Ia ni; sedem krompirjev iu pa ne-l kaj suhih gob imam doma. vae to mi bo stara douia skuhala in f*'-ima žila, da bom vsaj enkrat v u«ta djal." ' Zaakj si ga jm, sajn ne posadiš." začne ga zmerjati kremar, kateremu se je menda za malo zdelo, ričnc z«»jc*t krčmar. "misli: 1 da sem le danes sit. jutri pa naj 1 bo kakor hoče; kar prvi »lan hoče 5 vse pognati, potem pride, tiru- • '-i tretji dan, ko je treba zopet jesti, pa ni." 1 J a ni: — prav :mate . povzame berač liesedo. "Taka le je. kadar jo človek nespameten in pripusti babam gospodarstvo." "Zakaj pa ste pustili, da jc žena gospodarila?" vpraša ga moj ! prijatelj Janez. 4• G\be gospod! Vi ste pa naš J sol master, ee se ne mot im. lJoj« vam daj večjo srečo pri ženskih. . ee ste še prost i, nego jo je dal *• meni. Veste kaj, bodite tako do- ! bri iu dajti mi j»ol kozarca vina. ! iKwneiancga z vodo, da sc neko- • liko oteščam : danes še pi-»ern iiue! ■ drugega v ustih kot ce.V. smrekovo cev. ki jo nosim vedno v 'ore: zobih čeljustih. Rodite ta »to u«mi- 1 Ijmcga siva iu dajte mi ga in pa ' še tisti-lc košček kruha na mizi 1 pomaknite ini sem. potlej vam 'bo-dem pa v.m* povedi, kaj sem doživel. ko s^ni bil še mlad. ko še nisem drugega mislil in preudar- 1 , jal. nego katera dekle bi bila naj- ' j gorša." 1 Ko berač použije vino in kruh, I )jame tako-le pripovedovati: "Kak».ir sem že rcekl. bil sem j v svoji uiladojrti zelo živ in pore-)' |dcn. drugega mi ni bilo mer. kot ; vino in dekleta. Moj oue. Bog jim daj \eeno luč, so bili premožni ; ,u:ož; kaji krčma je dajala takrat „ mnogo dobička, ko so Ali dan za i dnevom vozniki po cesti; imeli s ne zaj.iirain. samo tega ne trJ j piui. da bi se vlačil po drugih krč J i mah hi zapravljal. Če hočeš kakol pametno žensko izbrali, ti prav nič ne "branim, samo taka mor?, j biti. da bo znala kaj v roke vzeti Jaz ti bodeiu že toliko zapustil Ida ti ne bo nikdar hudo.. boi zna i ravnati, kakor sem jaz znal; j če pa misliš tako početi, kakor s^ jsed^j pričel, potlej pa raje vse .prodam iu zapri vi m ua svoje sta-jre drf, da & pod \u> fco« Imel kap» Ui,;* - Tako so yvonj VŽ ---S - ■. -■•' . ' ? ^ Kašelj sp" za Slovence (Seraroro Goth&rd- je navadno eden naj- *koOUe> je domač za leto 1917 Je sedaj bolj n*d!«2nih pojavov liniment u omeji- eotov. Vpraiajte vnetja sapnika, krča- tev bolečin, ki na varegs lekarnarja Vit« davice in ilrf!u«n- stanejo T k. led pre- zar.j, dobite ca ra- ce. Da ustavit« ta blada, revmu' .ziua atonj. Ako s* r je >i»l«>li navada. Kakor poprej. zaliijjil sem *le vedno tja. kan«or ne f>i smel: mi šieer ni->»<» ilali denarja, dali pa so uii ara mati ki me vedno zagovarjali, "'«* sem stiuil k:.j ua]»a<"mnra. W> krat so djali očetu: 'Pusti fanta pri miru. saj vi«liš. da jc se otročji. buljc je. da mlad nori. nego l»i star; saj tudi ti nisi h i l nic boljši ko s: bil v tHi letili iu si hodi! r/a menoj." ^lati niso prav ravnali, pa tiaj sc hoče. ko sem bil edini otrok, zat') s-; 1 me inu-li tako radi (^'i netlcljaii poptddne sem hodil na Vriiniko s sv-»j i mi t »variši. fhitli smo «ra pili c«-l«* nočL da je vse /. mize teklo: plačeval s<-in vse jaz. zato. da so me fantje spreinljevali in valovali, da mi niso !ia.n!"t^ili soscojrr»-sk»'. .Mati so joka'i in tarnali, oče ]»a so djali: 4'I.e pusti ga potepuha, kar si bo nakopal, to bo [>a imel. a o«l mene ne dobi več ni novčiča ne." Neko po)Milone že proti noči sedim zopet pri ItH'.i: takrat sem bil sani. ker ntseni hotel v*V- to\ari-šev s seb<»j jemati. Kmalu pride-1 io \ sobo vrhniški fant je bilo jih 1 je mnogo, tei- sc p«*»edejo 4rog! velike mize, eden izmed njih pa I jame napletati na citre. da je vsej po UM^ili zvenelo. Zbero >e par z-i! parom in tudi jaz popri meni Rezo' ter se zasueen. nekolikokrat žujo. Neki stranilež pa. k! sicer ni bil vreden dobrega Lmejia. naslavljal' mi je vedno nogo. da bi padel, j Opomnim ga zlepa parkrat. na j j bode pri miru. ko pa le ni nehat J nagajati, dam mu od vsake strani zaušnico, da se mu je kar /.vrtelo, i To je bil ogenj v streho. Vsi fant-j je planejo nad me in nic vlačijo j semtertja po s.obi. Raztrgali so mi! pruštof. srajco in r.ito za vratom J da so kar euuje od mene višek*, j Nekaj časa se jim branim in Hra-I ni m. slednji** pa p ("idem ix> sreči Ustajte farmo, kjer^far^ ^ nerji napredojejt ^^^g^M^^gj^^H ^^^^^^^^ njenih krajih, ak* occretc s Ma t prava ru prMkt. k»tmn •ebzto nizke cene. da bosta kmalu Vplačali. vajeol »lalil»»arl Mn vada ta temtna OtNki ao (loaeboo usodni ter vanmijaU- travs. Idealni kraj sa nriekarefe i» iivi- IjrfM pomagamo, da mm nstaaartte.\ noru«. Wisconsin je tam n«jbi«tlrM far- Sok. khikt. in cerkre, ao xsrajene in ormkiMiteT. DAm.dSKA.ie, irfeS&aW* IM •» » •» da — ta dob, na ater vac pndatkor |dt pa ceate lape D** Wnpiaiai hjifl pevula vae. — NBte ^hm. VMtauilra ^ito^l L?"*' r '^aprrMaM« HMW^ CSS^kJt. ^kafai alavanaU ^ajh^fclac do bukovega tojiorlšča v kotu. Kakor nor mahnem parkrat krog sebe in kmalu jili ležala cela kopica na tleli. Bil bi še huje razsajal. ko bi me ne bili potegnili domači v stransko sobo ir. me 011-«li zaprli. V liisi je kmalu av po-' tihiiilo. le nekdo je. neznano ječa!. "I bit je", pravi eden izmed fan-1 i 110v. "Pomirimo brz gost.>oda. da j»a pn-vidijo"\ pravi drugI. — Meni je začelo vneti po glavi in bil sem takoj ves trezen. Poten pride Rizika vsa objokan i k meni in mi pove, da sem ubil poštenega lilapea. Kaj je bilo storiti* "Rtl^a". pravim jej ter jo Še enkrat objainetn. "nikar me ne t»o-zabi. ne vidiva se pa vtv" ne. Jaz mnr.uu l>ežati. bc/.ati stran." 1'ri tell be>rtnl.-ih ji stisnem roko," potem pa smuk skozi odprto okno in v hribe. Kako težko mi je bilo zapustiti Vrhniko, menil sem. da iz-, iriiliini vs«' na svetu! N«'!;aj časa sem taval po h«»sti .sam ne vede kodi. slednjič pa prid«-ril v Planino. Kjer dobim nekaj voznikov, ki mislili iti skozi Tirolc na !ia-varsko. Po poti sc n*.i ni ravno slabo godilo. ker mi me imeli vozniki radi le dol«rčas mi bilo po domu. št bolj pa po Reziki. l\#časi smo vozarili od mesta do mesta, zdaj *-i»io odložili in zopet naložili, in tako j»* šlo nepreftteJto-ttfca. dokler n«* pridemo v Mona-, kov o. Ottdi zvem. da nabirajo prostovoljce za 11a tirsko —. to je bilo ravno 21. leta. Vse je vrelo skupaj. kmečko iu gosposko. "Kaj pa. «"«» bi se ti pogledal. Grega", mislim sa;ii j»ri sebi, "kje je tista dežela? (V taki-le {»ospodje gredo, ki imajo vse okovane prste in zlate verižice pri urah. še lepše. >\ot naš "komisar", tisti suhi, gr-bavi dede«', gotovo ne bo slaba. Ti ljudje, ki vetbio berejo in jim j'* sveit bolje znan nego taaui Ljubljana. gotovo ne pojdejo k am nasi-boe pokalo in škripalo po ladji. .Mornarji so kit-li. da so se kar iskre delale. mi drugi pa muo molili ter klicali vse svetnik«- na pomoč, ko j likor jiii je v nebesih. Takrat simu tudi sv. Antona na iirezovici p»-o . sil za odpuščanje, ker sem 11111 bi!: prej večkrat obrnil lirln** in raje| ^el v kremo nego v ecrke". Vihar, je kmalu potihnil in srečno smo, prišli na suho. V Misolongi so nas djali v trdnjavo. kjer smo prav po pasje živeli. nihče se ni dosti menil za nas; poveljniki vt hodili po raz nili veselicah. pr«»s!..ki pa š»- jesti nismo dobili. Takrat ?m-iii djal — l»og mi grehe odpusti na stare dni — pri moji veri. ko bi le še enkrat prišel domov, potem bi hotel biti pameten. (Konec prihodnjič* ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. • Frank Petkcvšek Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET VADKI9AN, ILL. PRODAJA fina vina, lsvrstne amotkt. patentirana zdravila. i PRODAJA vožne listke vseh prekomor- \ «kih črt. j Saatepatt POSUJ A denar ▼ etari kraj aanealjivo ta "GLAS MAR0DA* poiteno. j 82 Gortlandt Street UPRAVLJA vse v notarski posel spada-New York. r.. X. ioča dela. Slovenska Društva po radi Zjedinjenih državah imaio za (olo, da kadar treba naročiti DOBRE IN ■ POCENI j draftvene Uakorine, se vselej obrneio ' aa elovenako linijsko tiskarno 'Gevelandska Amerika" Ml iadslajesM vsa drnitvene, trsavaks ia private*, tiakovia*. Naia tiskana jeaaMi tiskam r AAcrikL PiBU sa mviib obficti kmm Ara* CLE VELANDSKA AMERIKA WA 8LOVSNSSA UMJ8IA tiskabka m9 ST. CLAIR A Vb CLEVELAND, O GUVS NARODA 27/^A1JI17. .....................S5C ED, 8TILGEBAUER PEKLO. Roman iz sedanje vojne* Za G. N. pridedil J. T. ' ■ / t) * i Nadaljevanje). , ^ n i< govoril z žaiostuitu. skoraj obujmim glasom. — Morila .)«• že Adolf kaj -»liiai! Monia mu je *e kdo povedal? l\>«l#j mmi ' Troyou p«ri! " Ciori? . muh m* prepričaj. - Tu ioiiui dnijmi^lni. Adolf stopi k oknu in -.e zsgicda v gorečo utrdbo. — l'o dolgem premisleku nravi: — Nn-ii lopovi v> ita$»'*avili *vojo dolžnost. — Presneto je le]w> v teta gradu. A'i »i mi priiM-l *««»<> u> povedat. Adolf? — Melanija je pisa la m zategadelj m prišli, kuj ne T — KoU-sarja >.i vprašal, če je kaj pi>iua iz Kolkctifttrina. — zato sein prišel. t * . Te beMtl< jt' iz pregovoril / ja>nim glasom iu pogledal majorju iutravnost v oči. -— Ali mi li<« pokazal pismo? Som le, z največjim veseljem. — Melanija iu jaz nimava pred teboj n i kakih skrivnost i. — Nekak rudno, govoriš, Berkersburg? — lies? — Ali »e ti zdi! Ali ni powui naravno, ev s«» kot vajin >tari prijatelj zanimam za pismo, ki j«- prišlo iz Falkensteina. — Ali ni to povsem naravno. Kerkertburg f S»»\r<,lu. — ha i pa misliš? — Na, tu imaš, le hitro preberi, uz nimam veliko ča*u. Poročilo, ki >i ga ti prinesel, nam bo dalo ae veliko «li-Ia. Al i«- bilo moje porodilo r-.-s tako važno? Siinu .a/no. < akaj. bova takoj govorila o tem. — Zdaj pa beri. Tistega ti ni treba brati, kako pjta golobe ni kokoši. Boga zahvali, če je vesela iu zadovoljna. Saj ga. — Saj yra zahvalim. Adolf se je zatopil v pismo. 1. No, ali si prebral? — Vpraša major po dolgem molku. — 1>h prebral s«mu. Major . t a kur pismo v zalepko iu ga spravi v žep. No? -- .laz M'iu zrlo vesel. Ali si res vesel, Adolf? I>a. rr-. Berkersburg. — Vesel sem. ker se čisto nič ne raz-bur.j.i. Ker vuiatra v m- za nekaj naravnega. — Prav ima. — Saj je to edino, kur more storiti v tem slučaju. In pravi, da Rusov še ni bilo v Falkensteinu. I »a. zato j»- že preskrbe! Himleiiburg. j U i a v ua »t\ar je, da si ti srečen. — In s tem pismom je hote-i la, tebe osrečiti. — Ali morda ne? Major je te besede razločno povdaril. — Zatem stopi zopet k! fkuu in urkaj razmišlja. Narnkntt se obrne ter reče z odločnim, nekoliko pridušenim glasom: liane-, bo treba umreti, drajri prijatelj. Adolf ga presenečen drbelo pogleda, slednjič pa pravi čisto pruatoduano: — Zakaj ue? — .laz sem pripravljen. Major »ru je |n> teh besedah pogledal. — S svojim pogledom mu je hotel prodreti v dušo iu sree. Adolf je stal spiejr pred njim. Gotovo bi prestrašil — je prnnišl je val major — če bi bila njegova. «•»' bi imel le malo upanja, da bi se vrnil k njej. — Tako bt -e prestrašil, kot se je prestrašil Hamami, ki ima doma mlado ženo Moida se pa zna zatajevati? — Morda še vedno upa. — Mo-goee mi ne vriatne. — lJa. umreti bo treba, dragi prijatelj, še danes — nadaljuje major. Adolf odgovori z mirnim glasom: -- Dobro -m-iii te razumel. Berkersburg. — Le bo treba umreti,j bom umrl. Vsak. kdor je v tej vojni, mora biti pripravljen na; smrt. — — V tej \ojiii. praviš? - Ali je ta vojna drugačna, kot so bi-j le druge? Da, ta vojna je povsem drugačna. — - Kako misliš, Adolf? \ tej vojni odločuje samo število, ne pa pogum In moč. Major tra še bolj začudeno pogleda. — Samo število? — Dobro si uie razumel. Berkersburg. — Mi vsi smo samo šte-! vilke. — P rve številke bodo zapisane v listah izgub, zadnje bodo /.apisalie v listali dobička. - Vse je torej odvisno, kdo ima eno zad-l njih številk. Torej tako mnenje imaš ti o tej stvari. Adolf? Da, tako. — Kdor bo imel na razpolago zadnje rezerve, t« i»o zmagovalce v -tedanji vojni. — Poglej Troyon. kako gori. — Po-j zar je povzočil stroj. — Moje mnenje je, da -troj ne vpraša po ju-i nakih. Stroj vpraša samo po številu. — Berkersburg. vojna proti j »trojem ni pravična stvar. * Major je vzrohnel: — Adolf, nobene stvari se ne sme kritizirati! — Saj ničesar ne kritiziram. — Jaz povem le svoje mnenj«. — Oklopne pIumV iu topovi, so odločilni faktorji, ne pa pogum iu moč. — Tako? — Da, tako je! — In zato sem pripravljen. — To je kockanje. Samo stave sC različne, Berkersburg. ker niso vsa življenja enako vredna. — Kako misliš tb? Poglej, v tej vojni sc bojujejo divjaki. Indijanci. Afrikanci, nemški učenjaki in profesorji ter člani pariške akademije znanosti. Vsak ima svoje orožje v rokah. — Menda že vsaj ne boš rekel, da so življenja vseh teh ljudi enako vredna. — Jaz nisem zadovoljen z igro, pri kateri stavi eden fižol, drugi pa zlati cekin. — Torej k stvari. — Rekel si, da bo treha danes umreti. — Da, poročilo____ — Ki sem ga jaz prinesel? — Da, poročilo, ki si ga ti prinesel, pravi ,da se bližajo gozdu pri Troyon močni sovražni oddelki. — Naš polk mora gozd zasesti ter toliko časa zadrževati sovražnika, dokler ne bo naše levo krilo obkolilo mesta. — In sovražnika moramo zadrževati, tudi če bi ga morali zadrževati celo večnost — je rekel stari. — Ali si razumel t — Da. popolnoma te razumem —Berkersburg. Jaz sem prosil starega, naj pusti moj bataljon prvi v ogenj. — Prav si imel. — Oe bi bil jaz ua tvojem mestu, bi tudi ne d«0aJ druguče. • - - <"• In stari jc rekel, da morsa* au*inL itedUi — Šfčte s__» mi iu municije. — Koiupanija za kompanijo bo šla v ogenj, ali raz-' umeš. Adolf? — Ko bo prva koiupanija uničena, ho stopila druga na njeno mesto. — Sovražnika moramo prevarati o naši moči iu številu. x — Da. razumem t«'. Beikcrsburg in jaz sem pripravljen. .Major ga je zopet pogledal iu skušal uganiti njegove prave misli. pa se mu ni posrečilo. — V potezah Adolfovega obraza ni bilo ničesar, prav ničesar. — Nobene groze, nobenega strahu, nobene -»'rasti. — Niti veselja, niti poguma uiti odločnosti. — Ničesar, prav ničesar. — Samo pripravljen je bil kot je sam povedal. Ako bo padel, bo vzel s\ojo skrivnost seboj v grob. — In major ho živel v večni negotovosti, ako bo ostal pri življenju. — Toda. ali je treba, da ostane živ'' Obraz se mu malo skremži v neki čudni, doslej še nepoznani r.trasti. — Da. lepo bi bilo. če bi mogel priti k svoji ženi. pogledati ji v oči iu ji razodeti : — Tam daleč v tuj: zemlji, v gozdu za Troyouom leži s stoteri •ni drugi v skupnem grobu tvoj prijatelj Adolf.... (Dalje prihodnjič). Listnica uredništva. A. D., Cleveland. Ohio. — Blago s*' lahko pošlje v Italijo. Ako hočete poslati :t0 funtov blaga, je najbolje, da na^H-avite tri zavitke |x» 10 funt. Pošta namreč vzame zavitke po H funtov ij, računa za vsak funt 12c. Za vsak zavitek tudi plačate 10< zavarovalnine.— Ako so se Vsšt sorodniki, oziroma znane« vsled vojne morali preseliti v d: uge kraje ji hočete izvedeti za njih bivališče, potem se •jbruite na naslov: Rotes Jvreuz. Bern, Schweit/'.. Kvuope. l|šitc v. nemškem .jeziku. Navesti pa morate povsofl zadnje bivališče oseb. katere iščete: sploh navedite vse podatke, ki bi mogli olajšati iskanje. A. S., Cleveland, O. — **V«»u". tli *'Herr vim'' a- Avstriji še ni odpravljeno in tudi ne bo. Ravno nasprotno, po vojni bo teh "vo-nov,'* kot goh po dežju. POZOR, ROJAKI! Due IS. t. m. mi je p-»heguilj. moja soprogu rima Tomšič, »loma I'. \ asi Korit uie ua Notranjskem. Med«-itin ko seni l>il ua delu. je po brala svoja kopita iu mojih ^7'i detmrja-tcr jo neznano kam popihala. najhr/e v spremstvo kakega svojih ljubljencev. Stara je šele 11» let, je srednje velikosti in pi. obrazu ima m-'zulje. anurlešk»»g!i iezikiH ni zmožna. Kdor ml naznani nje naslov, um dam nagrade. sicer pa omenim, da j>' nočem na za i. I 'ripoi o'-;i m .jo Iva »11 v zn-1 r. Frank Tomšič. Box 4^2. ( anousburg. Pa. I (^27—1) Vojni jetnik JOŽE TFRK svoja dva brata .IOHXA iu FRANK A TURK, ki si a se pred dvema letoma nahajala v Pod Allegany, Pa. Pisal jima j" večkrat. p:i ni prejel odgo*<-ora. Njegov naslov je. Joseph Turk, soblato Nr. 1528. Padula. Sa- 1 i-, x - .,.« 1 i 1: lermo. Baraca Nr. Italia. (2">-27— 1 )__ HARMONIKE kodtsl kakršnekoli vrste Izdelujem lo popravljam po najnižjih cenah, a de lo trpežno in zanesljivo. V popravo ! " VarroAvdalc" med drugimi tudi j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že i Ameriški podaniki. I a*oleg drugih parni-j kov tudi 4Yarrowdale". Naložila ie na ta parnik tudi jetnike dru-rib parnikov in "Yarrowdale" je »red nekaj dnevi neovirano prišla skozi angleško blokado v nemško i pristanišče. Tudi japonski parnik "Hudson Ma hi" je urinska zuplt'iijciia la-•Jja._ Pozor čitatelji! Naročite še danes! V zalogi imamo: Slovenske novele in povesti 30c Pegam in Lambergar 35c Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe I5c Zaklad kupčevalca s sužnji 15c Lepa bolničarka 15c Ena sama kaplja črnila 15c Orob v svetilniku 15c Gk>spa s kanarskim bri ljantom 15c Cjondonski ponarejalci de . narja I5c Kako so vjeli Jacka ras parača I5c Skrivnost mlade vdove 15c Plemič I5c 3L0VENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St. New York. IT. T harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva, brez nadaljnib rpraSanJ. JOHN WEN ZEL, 1917 East 62nd St.. Cleveland. Obla Dr. Kietoterjev PA1N-EXPELLE* sa maatHM Ulca-m, «karaU«t in M|ik-imat in ma- tic. Pristni prihaja t zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonita vse zavoje, ki niao zapečateni s Anchor varstveno znamko. — 26 in 60 centov ▼ lekarnah ali na ravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74.MVa*hfUeSL Umw Ttii «L T. OPOMIN. Vse one, ki mi kaj dolgujejo, opominjam, da se mi oglasijo v j teku 14 dni in poravnajo svoji dolg. Kdor se ne bo med tem ca-j soni oglasil, ga bom obelodanil s' IJolnim imenom. I^ouiti TcvMie. * Box 130, Arroyo. Elk Co.. Pa. (27-29—1) Dr. KOLER €38 Penn Ave., Pittsburgh, Pa SLOVLNSKHZDRAVNIK Or. Koitr Js Ml-staraJH (lOTuan sdrmvnlk. * peel Jails t t PlttsbuiYDa, kl lms lSlstno prak sc ▼ sdravlisnjr tajnih inoAklk ka sxnL atfllls all aaatra t>U«nJe krvl adra^l 4 alasoTlUm «0«, kl «a js Uumel dr. prof. ErUch. Cs I-mats mozolja sB mdiurika po tsls _ lu, bolsilns v Its In Izllstll vam bo kvt ___ ksr ta bolesen ss nslsss. Iiftbo ssmsna nenaravnim potom, *1.6,"» ik! kvarta. t Jo/d fin i. Xataučna pojasnila sc dobi pri: ^^^^^ Louis Moliar. 18. Helvetia, \V. Va. ŽEKTTNA PONUDBA^ Seni m- tan t iu v žciiiu seznaniti v Slovcuko v starosti od»trsni lu»kr in IspuV-ajc aa »Uri in r«i.t U». Mi Vam po-1 jem. ■ SI 00 vrrdno >-katljo Calvarura Met. 1 skupaj z jrori urm-iu« no kn.iiiu^ Rnnica o laaeh". ako nam potljrlc 10 crntu* v •rebni ali v znamkah za pokritje pošUjatTrnih ■treskov in stoj«- inw in natančen nuSor Iireli« »podajinji kupun in pošljit« m dunt— na Union laboratory. Box L'nion. N Y. UNION I-AlMlRATORY BOX «7, UNION. N.V. Priloicno Vam poaiijem 10 renter v pomor ia pottiw stnwkf. Prwim pošljite rr i takoj wo jo $1-00 Calvacura šte». 1 in knjiiira "Rr»r.ica o latch. 'Ta kupon priloiitc pi«mu.t Ali vem »t>e ?:!.oo galon, 10 galonov za $19.00. Rdeča žganja po $4.00 ga Ion, 10 galonov za $27.50. Tropinjevec in Slivovica po ravno Lstih cenah. Kdor ie 11 vino all piva naj pi.še po cenik. Express all freight pis-Cam jaz na vseh pijačah, razen pive. Opozorjam posebno prebivalce v ColoradJ, da si naročijo pijače za naprej. Deželni odbor se pripravlja, da priredi postave proti pošiljat-vam pijač v Colorado. Časa je malo. john l al n I c h BOX 1118. GATEWAY STATION, KANSAS CITY, MO. | Veliki vojni atlas h i 4 1 5 i I Važno za priseljence! Državni delavski department Združenih držav je odpri svoj urad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Torka. Urad je odprt vsak dan od oomih dopoldne do osmih zvečer, ob nedelj ali in praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne. Namen tega urada j«, a oditi naseljencem nasvet, pouk hi pomot, in sicer vse brezplačno. Ta urad je obenem tudi posre dovaluica za delo in deluje spo razumno in v zvezi z delavzkin departmentom Združenih driav. Za storjene usluge ni treba plačevati nikakih pristojbim. Piiita ali pa pridite ocsbao I ill i I i I 4 * 41 vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.80 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DENJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. CENA JE 15 CENTOV. CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company U Cortland* >«w Tort; M. T. Or. 10RENZ, Jaz sem edini hrvaško govoreči $p*»Ha1i>it močklh bolezni w Pittsburghu. Pa Uradne are: dnevno od 9. do-\ poldne do a ure zvečer. V pet-f klh od 9. dopoldne do -- popoldne. š Nedeljo od 10. d op. do 2. popoL 1 jpffiiHit miifih MesaL I DR. LOKCNZ. f «44 Pena Ave. II. mM. aa aHai Vojni jetnik UVAJA LUKA prosi, da bi se mu oglasil nje-, erov zet MARKO OROftNJAJLj ki je bil prej v "S. Brdmvaj St. Lamo'* (skoro gotovo se mora plašiti Broadway. St. liouis-Mo.). Pnavi. da potrebuje denarne pomoči. Njegov uaslov | je: Uvaja Loka, prigioineri di j gnarra, pr. Abruzzi, A quits, 1 ltgli. /KjML_| \ I Velika zaloga vina in %aqja. | Bdeče vino ▼ sodih................75e. galas ^ J^BkJr^^., v galonan pa po........|LOO i ^^■A^KS Belo vino r sodih........ .......$1.00 i v gslonsh pa po..........fL25 i Sod aa 50 galoo Je sastonj; sod sa 28 galun f se mora plačatL i Drotnik 4 galooe sa....................11110 I ^r Brinjevee 12 steklenic sa.............. «3200 i "^^K^7 Briajevec 4 gshma (sodček) sa..........WM g MARIJA I ^ HH K ^ H. 1L M* I MODERNO UREJENA mm 6las mm SBSK VSAKOVRSTNE TISKOVINE S IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • • DELO OKUSNO. • • a IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • • • UNUSKO ORGANIZIRANA. • a m POSEBNOST SOI DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAKOČILA P06LJITS NA: Soveoic Poblishing CoM 82 OortUndt St, Hew Tatfc, H. T. _