Posamezna Številka 30 vinarjev. SIBV. 206. v LiBUiiani, v ponedeljek^ dne 9. septembra m Leto XIVi. s Velja po pošti: = ca oelo leto oapret •• K 50-— ca en mesec „ .. „ 4.50 ca Nemčijo oeloletno . „ 55--sa ostalo Inozemstvo. „ 60 - V Ljubljani na doni £a oelo leto napre| .. K 48 — ca eo mesec „ ., K t-— V spravi D'B|eman mesetno „ 3-50 = Sobotna izdaja: 8a oelo leto.....K 10'— ca Nemčl|o oeloletno. „ 13-— za ostalo Inozemstvo. „ 15 — t Inseratl: Enostoipna petitvrsta (»9 mu, široka In 3 mm visoka ali 01« prostor) ca enkrat . . , . po 50 v aa dva- ln večkrat . „ 45 ., pri večjlb naročilih primeren popust po donovorn. Ob sobotah dvo|nl tarlL ' Poslano: 1-Enostolpna petitvrsta K I-Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznike, ob 3. ari pop Redna letna priloga vozni red _ Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi Stev. 6/111. Rokopisi ce ne vračajo; nefrankirana pisni? se ne 1 sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hsro. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 50. Načelnik Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Korošec o položaju. Ljubljana, 8. septembra. Načelnik »Jugoslovanskega kluba« poslanec dr. Korošec se je mudil pretekli teden na Dunaju, kjer je konferiral z ministrskim predsednikom baronom Hussare-kom o položaju. Z ozirom na vesti o pred-stoječih odločilnih korakih dunajske vlade glede ureditve narodnostnega problema, osobito jugoslovanskega vprašanja, so zastopniki ljubljanskih narodnih dnevnikov posetili načelnika »Jugoslovanskega kluba,« da se informirajo, kako sodi on kot voditelj naše parlamentarne delegacije o sedanjem političnem položaju. Razvil se je velezanimiv razgovor, iz katerega smo pooblaščeni objaviti sledeče podrobnosti. Na vprašanje, ali mu je kaj znano o nekakšnih pogajanjih o ustavni reformi in o namerah glede bodočih pogajanj, je g. načelnik izjavil: »O kakih zaupnih pogajanjih glede ustavne reforme mi ni nič znanega, zlasti ne, da bi se kakšnih razgovorov udeleževal kak Jugoslovan. V imenu Jugoslovanov v Cislitvaniji imata govoriti edino »Jugoslovanski klub« in »Narodni svet,« ki bosta seveda morala, dokler ne nastopi zagrebški osrednji »Narodni odbor« pri vseh odločilnih korakih poprej iskati stika in sporazuma s hrvatskimi in srbskimi strankami onkraj Kulpe. — Nimam nobenih obvestil, da se vlada namerava že v najbližnjem času resno pogovarjati z nami o jugoslovanskem vprašanju ah sploh o reformi sedanje države. Vlada pač ni tako naivna, da bi mislila o naših narodnih zastopnikih, da bodo le ti v času, ko jim kaže vlada svoje sovraštvo s persekucijami in izzivanji, kakršna n. pr. je bila stotnija s strelnimi stroji v Št. Janžu, v času ko jim onemogoča svobodni stik z ljudstvom na shodih, sedli z njo za mizo in se pogajali! S preganjanci govoriti ni pogajanje. Če se preganjanja ukinejo in če nas potem vlada povabi na pogajanja, bomo postopali sporazumno z našimi političnimi zavezniki Čehi in Poljaki. V Ljubljani proklamirana trozveza ni nobena fraza, temveč polna resnica. Sicer pa dvomimo upravičeno, da vlada pri znani dispoziciji nemških politikov v resnici misli na resna pogajanja; gre ji le »ut aliquid fecisse videatur.« Če se vnaprej ne izjavijo merodajne nemške in madžarske stranke, da stoje za vladnim načrtom, je itak vladna ponudba v zraku in pade z vsako vlado v nič.« Na vprašanje ali potemtakem sploh mogoča poravnava z Nemci in Madžari odgovarja g. načelnik: »Gotovo je mogoča, kakor hitro prideta ta dva naroda tako daleč in se moralno posneta tako visoko, da vsem narodom in tudi nam Jugoslovanom priznata pravico samoodločbe. Potem že pride do dogovora glede vprašanj, ki potrebujejo sporazumne rešitve. Sedanji merodajni nemški politiki odklanjajo v parlamentu in na Volkstagih vsako spravo z Jugoslovani. Prepričani pa smo, da to ni izraz širokih plasti nemškega ljudstva, ki pravzaprav nima nobenega upravičenega povoda, da goji nasprotstvo proti nam. Mnenje, da hočemo z ustanovitvijo jugoslovanske države zapreti nemški produkciji in trgovini pot do Adrije, je čisto napačno. Nasprotno je res, da je v našem lastnem interesu, da gojimo prijateljske gospodarske odnošaje in omogočimo sosedom čim lažji in neovirani prevoz v naša pristanišča. Malenkostne ehklave nemškega elementa se bodo v manjšinskih pravicah istotako s pogodbami in sicer na temelju reprocitete varovale. — Nič drugače ni z Madžari. Ne maramo ničesar vzeti, kar je res madžarskega. Respektirati hočemo državno samostojnost madžarskega narodnega ozemlja, z njimi ostati v dobrih gospodarskih odnošajih, zlasti pa jim nočemo braniti prevoza do morja preko našega državnega ozemlja. Nočemo sovraštva z madžarskim ljudstvom, dasi nam je v vojni, naščuvano od svojih gospodarjev, storilo obilo zla. Naše nas;protstvo velja le mad- žarski oligarhiji in birokraciji, ki tudi lastni narod tlači in noče niti njemu dati demokratične državne uredbe. Mnenja smo, da bo madžarski narod, ko se otrese sedanjega vodstva in ko pride sam do čiste in svobodne besede, uvidel, da je najpametneje, da se odreče nadvladi nad sosednimi narodnostmi in v lastnem živ-ljenskem interesu potem poišče zveze z Jugoslovani, Čehi in Poljaki. G. načelnik je končno zatrjeval, da se ves naš narod in narodno zastopstvo dobro zavedata, da je treba samovztra-jati in brez ozira na grožnje in prazne obljube ostati na začrtani poti, po kateri prej ali slej pridemo do končnega našega ideala. Občna zbora S. K. S. Z. in »Slovenske straže" V ponedeljek ob 8. uri zvečer se vrši v veliki dvorani hotela Union komerz na čast udeležencem. Sodelujeta pevska zbora šentpeterskega prosvetnega društva in katoliškega društva za delavke ter polno-številni salonski orkester šentpeterskega prosvetnega društva. Vstop imajo vsi prijatelji naše organizacije. Občni zbor in redni letni posvet k, s. izobraževalnih društev S. K, S, Z. za Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško in Trst se vrši v torek dne 10. septembra 1918 v Ljubljani. Predpoldne zborujejo odseki po sledečem redu: L Kmetijski odsek. Zborovališče: Velika dvorana »Uniona«. Poročevalci: Poslanca Hladnik, Pi-šek in župan Brodar. Pričetek ob 9. uri dopoldne. II. Narodno-gospodarski odsek. Zborovališče: Orglarska šola v Aloj-zevišču, Poljanska cesta. Poročajo: Na-rodno-gospodarski položaj: dr. Jakob Mo-horič. Obrtne in trgovske zadeve: dr. Jež, Ljubljana; Ferjančič, Trst. Pričetek ob 9. uri dopoldne, III. Odsek za obnovitev Goriške. Zborovališče: Posvetovalnica Zadružne zveze, Dunajska cesta št. 38, II. nadstropje. Poročajo: O obnovitvi Goriške: prof. Bogumil Remec, dr. Ličan, župan Rejec, urednik Alojzij Vrtovec. Pričetek ob 10. uri dopoldne. IV. Prosvetni odsek. Zborovališče: Posvetovalnica Katoliškega tiskovnega društva. Poročevalci: Izobraževalno delo: prof. dr, J. Puntar. Igre v naših prosvetnih društvih: pisatelj župnik Finžgar. Petje v naši prosvetni organizaciji: kanonik dr, Kimovec. Pričetek ob 11, uri dopoldne. V. Mladeniški (telovadni) odsek. Zborovališče: Šentpetersko k. s. prosvetno društvo, Sv. Petra cesta, šentpeter-ska mežnarija, I. nadstropje. Poročajo: urednik Anton Komljanec, posl. Vrstovšek (Štajersko), dr. Ličan (Goriško), urednik Smodej (Celovec). Pričetek ob 9. uri dopoldne. VI. Narodno-obrambni odsek in občni zbor »Slovenske Straže«. Zborovališče: Šentjakobsko k. s. prosvetno društvo, Florijanska ulica št. 15, I. nadstropje. Poročata: poslanec Evgen Jarc in urednik Anton Pestotnik. Pričetek ob 12. uri opoldne. VIL Odsek za Narodni svet. Zborovališče: Knjižnica Katoliškega tiskovnega društva, Katoliška tiskarna, III. nadstropje. Poročajo: dr. Jerič, posl. dr. Korošec in urednik Smodej. Pričetek ob II. uri dopoldne, VIII. Delavski odsek. Zborovališče: Tajništvo S. L. S,, Katoliška tiskarna, II. nadstropje. Poroča dr. Jakob Mohorič. Pričetek ob 11. uri dopoldne. IX. Ženski odsek. Zborovališče: Društveni prostori Katoliškega društva za delavke v Ljubljani, Poljanska cesta, Alojzevišče, Poročajo: urednica Ivanka Klemenčič, Petrič iz Tr- sta in dr. Hohnjec (Maribor). Pričetek ob 9. uri dopoldne. GLAVNO ZBOROVANJE IN OBČNI ZBOR S. K. S. Z. Zborovališče v veliki dvorani »Uniona«. Pričetek ob 3. uri popoldne. Spored: a) Poročilo predsedstva. b) Narodna izobrazba: govori Fr, Finžgar. c) Narodno gospodarstvo: govori dr. Jakob Mohorič, d) Žensko vprašanje: govori Ivanka Klemenčičeva. e) Volitev odbora S. K. S. Z. Prosimo: Vsa k. s. prosvetna društva naj se častno udeleže občnih zborov osrednje S. K. S. Z. in »Slovenske Straže«. Z Bogom za slovensko ljudstvo! Slovenska Krščansko Socialna Zveza v Ljubljani, »Slovenska Straža« v Ljubljani, dne 28. avgusta 1918. Mirovni kurs na Nemškem. Pod tem naslovom poroča »Prager Tagblatt« z Dunaja dne 6. t. m.: Kakor se sliši v parlamentu, so veljali pogovori med avstrijsko-ogrsko vlado in nemškim državnim tajnikom pl. Hintzejem skoraj izključno celokupnemu zunanjepolitičnemu položaju. Razpravljali so o vseh poteh, ki bi mogle dovesti do končanja vojne in do priprav za pogovore med vojujočimi se državami. Kaj natančnejšega o tem se pa tačas ne da niti od daleč povedati. Govore pa o tem, da se bodo na vodilnih mestih tako v Avstriji-Ogrski kakor tudi na Nemškem izvršile važne spremembe. (Bela lisa.) V Berlinu naj bi odstopil dr. Hertling, čegar zdravje je res težko omajano, in na njegovo mesto bi stopil dr. Solf. — Poljskega vprašanja so se na posvetovanjih le mimogrede dotaknili. Poljsko vprašanje in vprašanje vzhodnih držav stopa nasproti razpravljanju o mirovnem vprašanju daleč v ozadje. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se sliši, da poslanca dr. Erzberger in Filip Scheidemann v kratkem vstopita v nemško vlado kot zastopnika svojih strank. Angleško prodiranje z Ledenega morja. Stockholmski dopisnik »Voss. Zeitung« M. Th. Bhrmann poroča 1. t. m.: Glasom posameznih naznanil, ki sem jih prejel preko Finske in Norveške, se vrši prodiranje zavezniških čet pod britanskim vrhovnim poveljstvom od Belega morja sem tako-le: Cela akcija aliirancev od severa sem ima namen, združiti se s čeho-slovaškimi četami, ki operirajo v vzhodni Rusiji, in ustvariti tako enotno fronto od severoza-pada proti jugovzhodu. Vsekakor skuša admiral Kemp prodirati tudi ob murman-ski železnici, toda samo zato, da zavaruje zasedeni polotok Kola in njegovo zanj važno luko proti morebitnim sovražnim akcijam s Finskega. V to svrho, se zdi, je pripravljen prodreti ne-le ob murmanski železnici do Zegozera ali celo do severne osti Oneškega jezera, marveč je tudi iz mesta Onega po suhem poslal oddelke proti jugozapadu v smeri na Ponevec. Po mojih informacijah je en britansko-francoski oddelek dospel že do Kalgačin-skaje (približno sredi poti med Onego in Ponevcem), toda kakor rečeno, glavni cilj aliirancev je na jugovzhodu: končna točka je Kotlas, kjer se začne železnica v Vjatko in Perm. Moje svoječasno naznanilo, da so se britanske čete iz Arhangelska odpravile po reki Dvini proti Kotla-su, je nekaj dni kasneje potrdil Reuter, ki je 16. avgusta poročal: »En oddelek smo po Dvini poslali v Kotlas.« Ta oddelek jc štel, kakor slišim, 800 mož britanskih teri-torialcev in francoske mornariške pehote; s seboj je imel večje število strojnih pušk in štiri razložena letala. Pri Korbilskojeni (približno 200 km jugovzhodno od Arhan- gelska) je brodovje zadelo na tri oborožene boljševiške rečne parnike, ki so pripluli iz Šenkurska po reki Vagi nizdol. Rusi so potopili eno angleško ladjo z municijo in 80 možmi posadke, pri čemer je padlo 60 mož v ruske roke. Ostalo britansko brodovje je nadaljevalo svojo pot in je utegnilo dospeti sedaj do Petropavlovskega (sredi med Arhangelsikom in Kotlasom, na meji gubernij Arhangelsk in Vologda). 14. avgusta so dospele z Murmana v Arhangelsk tri britanske rečne topničarke, ki so po vsej priliki tudi namenjene za ekspedi-cijo po Dvini. Rečenega dne so ležale v delti Dvine pri Njemskaji, jugovzhodno od Arhangelska, kjer je glavno municijsko skladišče britanskega vrhovnega poveljstva in kjer se zbirajo nadaljne čete, ki so namenjene za ekspedicijo v Kotlas. Kakor se sliši, štejejo te čete vsega vkup 3000 mož. Mnogoštevilne ruske naselbine na obeh bregovih Dvine se obnašajo nasproti prodiranju zavezniških čet docela mirno; Angleži dele sestradanemu prebivalstvu živila bodisi po nizkih cenah ali pa popolnoma brezplačno. Kjer so Angleži zadeli na odpor, kakor npr. v naselbinah Prilic-koje in Šestozerskoje, so člane malih krajevnih svetov odvedli enostavno na ladje. V Rostovskem so baje ustrelili dva mestna starešina. V Kotlasu samem se zbirajo boljševiške čete, ravno tako v Velikem Ustjugu in Soltvičegodsku, ter nameravajo iti aliirancem do Krasnoborska nasproti. Tam utegne priti do prvega resnega spopada. Država zapravila v upravi galiških državnih gozdov nad tisoč milijonov kron. Načelnik pododseka odseka za obnovitev po vojski oškodovanih dežela poslanec dr. Wrebel je skupno s korrefcren-torn poslancem Leobnom poročal odseku o gospodarstvu v državnih in gozdnih upravah verskega zaklada. Pododsek so izvolili 18, julija 1918 z namenom, da se peča z gospodarstvom v državnih in v gozdnih upravah verskega zaklada. V mnogih sejah so dognali, da je poljedelsko ministrstvo v letih 1915 do 1918 oddalo sekanje gozdov v Galiciji posameznim tvrdkam po cenah, ki odgovarjajo cenam mirnih časov. Država je morala odkupiti tvrdkam les, ki ga je potrebovala za obnovitev dcset-do petnajstkrat dražje, kolikor so ji plačale zanj tvrdke. Oškodovali pa niso najemniki samo države, tudi prebivalstvo jim je moralo plačati 50 do 70 krat več, kolikor so sami plačali državi zanj. Poljedelsko ministrstvo je prodalo kubični meter stavbnega lesa najemnikom za 15 do 23 kron, ti so ga pa prodali obnovitveni centrali za nad 200 kron. Drva je prodalo poljedelsko ministrstvo podjetnikom za 3 do 4 K 50 vin. prostorni meter; ti so iih pa prodajali ljudem za 150 do 200 kron. Ker gre v Galiciji vsako leto za 480.000 m5 stavbnega lesa in 520.000 m2 drv in ker so sklenili pogodbe za dolgi rok, večinoma za dobo desetih let, mora za to država izgubiti nad 11—12 tisoč milijonov kron. Poročilo navaja 18 pogodb, ki jih je sklenilo poljedelsko ministrstvo. Več sto tisoč kubičnih metrov so prodali nekemu Šeligu Boraku. Pododsek je sklenil predlagati odseku, naj se izvoli pododsek sedmih članov, ki naj pregleda vse pogodbe, ki so jih sklenili v letih 1915 do 1918 za sekanje lesa v državnih in v gozdih verskega zaklada, Poročilo naravnost uničevalno kritizira razmere. Letalski napad na Beilak. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. septembra. Uradno: Na Asiaški visoki planoti so naše čete krvavo odbile napad, ki so ga po močni artiljerijski pripravi izvedli Italijani in Francozi. Sovražnika, ki je zahodno od Monte Sisemola vdrl v prvo črto, smo s prolisunkom vrgli zopet nazaj. Ob Col deli Orso so naskakovalne čete uspešno napadle sovražno postojanko. Albanija. Nobenih posebnih bojev. Dunaj, 8. septembra. Uradno: Na italijanski fronti so zelo živahno delovali letalci. Sicer nič važnega. Načelnik generalnega štaba. Dunaj, 8. septembra. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Dne 7. septembra ob 9. uri 25 minut dopoldne so poskušali trije sovražni letalci, ki so prišli iz Ziljske doline, napasti Beljak. Letala so sprejeli naši s silnim ognjem. Naši obrambni letalci so potisnili sovražnika od mesta in ga prisilili, da se je moral vrniti. Sovražnik je zato v največji naglici vrgel le nekaj bomb, od katerih sta le dve raz-počili, ne da bi povzročili kako znatnejšo škodo. Boj za novo nemško Črto. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7. septembra. Uradno: Bojna skupina kraljevič R u-preht in generalni polkovnik p 1. B o e h n. Severozahodno od Langhemarcqa so bavarske čete pri krajevnem sunku ujele ujetnikov. Južno od Yperna smo zavrnili več angleških napadov. Na bojnih frontah so se razvili silni pehotni boji pred našimi postojankami. Naše zadnje čete so na črti Fins-Liera-ment-Longavesnes prisilile sovražnika, da se je razvil in vnovič napadel. Naši bojni letalci so uspešno napadli sovražne kolone med prehodom čez Sommo pri Brie in St. Christu. Ob Sommi in Oisi je sovražnik sledil čez Ham in Chaunv in se je zvečer bojeval z našimi zadnjimi četami na črti Aubigny-Villequier-Aumont. Med Oiso in Aisno živahni boji pred postojankami. Na obeh straneh Vauxaillo-na smo odbili močnejše napade sovražnika. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Vzhodno od Vaillyja smo ob Aisni v bojnem stiku s sovražnikom. Na višinah severovzhodno od Fismesa smo odbili ponovne napade Američanov. Nemško večerno poročilo. Berlin, 7. zvečer. Uradno: Na obeh straneh ceste Peronne-Cambrai bijejo boje zadnji oddelki pred našimi novimi postojankami. Krajevni boji se bijejo med Ailetto in Aisno. Berlin, 8. septembra. Uradno: Oddelki pehote so se vrnili iz belgijskih črt vzhodno Merckema z ujetniki. Severno od Armentieresa smo odbili ponovljene napade Angležev. Na fronti, kjer se bije bitka, stojimo povsod v naših novih postojankah. Sovražnik se jim je poskušal včeraj zjutraj južno ceste Peronne-Cambrai z močnejšimi silami približati. Zadnje straže so ga zapletle v boj, se v boju umaknile premočnemu sovražniku in odbile zvečer zahodno črte Couzc-aucourt-Epehy-Templeux silne napade. Na obeh straneh Somme je včeraj sovražnik tudi oprezno sledil. V bojnem stiku smo ž njim na črti Vermand-St. Simon in ob prekopu Crozat. (Vermand je večji krai. ki leži ob cesti Amiens-St. Quentin; od St. Quentina približno 10 km proti severovzhodu. — Vas St. Simon leži ob Cro-zatskem prekopu, blizu točke, kjer se za-suče od Somme proti jugovzhodu. O. ur.) Severno Ailette se je ojačil topovski boj. Južno Premontre-Brancourta so omagali močni delni sovražni napadi. Južno Ailette se je približal sovražnik našim črtam vzhodno Vauxaillona in zahodno Vail-lyja; napade, ki so jih do večera večkrat ponavljali, smo odbili. Med Aisno in Veslo je bojevanje po-nehavalo. pl. Ludendorff. Angleško poročilo, London, 5. septembra, zvečer. Na južnem delu bojišča severno in južno Pe-ronne naše čete napredujejo in pritiskajo za sovražnimi oddelki. Naše čete se bližajo višinski planoti nasproti Athiesu. O manjših podvzetih podjetjih javljajo iz prostora med Nurlnom in reko Sensee. Našo črto smo izlahka potisnili naprej na prednji višini severno Equancourta. Krajni boji so se bili pri Neuvilli-Bourjonvallu in pri Moeuvresu. Naše patrulje so prišle južno Marquiona na severni breg Canala du Nord in se vrnili z v nemških postojankah ugrabljenimi ujetniki. Sovražnik je zjutraj na fronti ob Lysi severno višine 63 zopet silno napadel. S trdim bojem smo ga odbili. Z našimi črtami smo tekom dne južno in jugozahodno Nieppe in severovzhodno Wulverghema nekoliko napredovali. London, 6. septembra. Uradno: Naše čete so prekoračile včeraj prehode čez čez Sommo južno Peronne in prišle na vzhodni breg, dasi so se sovražne zadnje straže močno branile. Vzeli smo vasi Saint-Crist, Brie, Lemesnil, Bruntel (?) in ugrabili ujetnikov. Naše čete so napredovale za potjo Amiens-Saint Quentin in prišli do Athiesa in Monsa-en-Chaussee. Vzhodno Peronne smo vzeli Dainght in smo napredovali na višinski ravnini med Peronno in Hurlnom. Držimo Bussy in stojimo tik pred Templeauxom la Fossejem, Hurlnom in Equencourtom; na tej črti so se bili v večernih urah hudi boji. Na fronti ob Lysi so držale naše čete pridobljeno ozemlje zahodno La Bassee in so srečno odbile napad na naše nove postojanke v tej pokrajini. Vsled napredovanja naših čet včeraj in v minuli noči so se naše čete ustalile v delih starih nemških frontnih črt vzhodno Neuve-Chapclle in stare angleške bojne črte v Fauquissartu. Odsek držimo mi. Pri z uspehom izdenem napadu sinoči so angleške čete napredovale z našo črto severovzhodno Armentieresa in ob tej priliki ujele ujetnikov. Naše čete so napredovale čez navedeno črto in vzele Lonyavesnes in Lieramont in se približujejo Metzu - en - Conturi in južnim delom Haorincourtskega gozda. Tudi na tem delu bojne črte smo ujeli ujetnikov. Severno prekopa La Bassee so se bili krajevni boji zahodno La Bassee in vzhodno Baca-Saint-Maura. V zadnjem kraju smo ugrabili ujetnikov. Z našo črto smo nekoliko napredovali nasproti Erquinghana in južno-vzhodno Yperna. London, 6. septembra, zvečer. Uradno: Na južnem delu fronte napreduje naše prodiranje v tesnem stiku s Francozi. Na desnem krilu južno Peronne stoje naše čete že sedem milj vzhodno reke Somme in napredujejo na splošni črti Monchy-La-gache-Vraingnes-Tinecourt; vse navedene kraje smo zasedli. Odpor sovražnih čet, ki krijejo umik, smo hitro zlomili. V tem odseku smo ujeli več ujetnikov. Južno reke Cologne na višinski planoti pri Mar-luju sovražnik živalo zabranjuje naše prodiranje. Hud boj se je bil v tej vasi in okoli Equencourta in v dolini severno od tam. Obe navedeni vasi smo zasedli. Francosko poročilo, 5. septembra, popoldne. Francoske čete so vzdržavale ponoči stik s sovražnimi zadnjimi oddelki in so napredovale vzhodno Canala du Nord in proti Aisni. Francozi so prekoračili vzhodno Nesle pri Poyennesu in Offoyu prekop Somme. Južno od tam so prišli Francozi čez Hom-bleux - Esmery-Hallon-Flavy-le-Meldeux; severno Guiscarda so potisnili svoje črte do robov Berlancourta. Med Ailetto in Aisno so vzeli Francozi Clanocy, Braye in Missy-sur-Aisne. Francozi so odbili proti večeru dva silna nemška protinapada na Mont Tombes vzhodno Leuillyja in držali svoje postojanke. Na fronti ob Vesli so prišle francoske in ameriške čete na pobočja in višine, ki nadvladujejo Aisno; potem ko so svoje bojne čine še bolj razširile, so tudi naše čete prekoračile Veslo med Les Venteauxom in Joncheryjem. 5. septembra, zvečer. Naše čete so tekom dne nadaljevale preganjanje sovražnika, ki se je umikal na fronti Canala du Nord in Vesle; znatno so napredovale, dasi so trčile na več točkah na krajevni odpor. Na bregu Canala du Nord in Somme držimo Falvy in Offoy. Južno od tam se približujejo naše črte cesti v Ham, ki jo držimo zasedeno od Le Plessisa-Patte d'Oieje do Berlancourta. Jugovzhodno od navedene vasi gre naša črta čez Guivry-Caillouel - Crepigny severno Manesta-Dampcourta in čez robove južno Abecour-ta. Na nekaterih točkah smo napredovali približno 6 kilometrov. Sovražnik, katerega so oslabili boji, ki se bijejo od 20. avgusta, se je pričel danes na celi fronti ob Ailletti okoli 3. ure umikati. Zasledujoč nemške zadnje oddelke so naše enote severno Ailette hitro napredovale. Vzeli smo Pierremande in Autreville, kakor tudi velik del gozda Coucy. Vzhodno od tam smo zasedli Folembray, Concile - Chateau in Concy-la-Ville. Napredovali smo približno 1 km južno Fresnesa. Na desnem krilu se razteza naša fronta čez vzhodni del Lan-drycourta. Južno Ailette držimo črto Neu-ville-Margival-Bregny in strmine zahodno utrdbe Conore. Tekom dne smo na tem delu fronte zasedli nad 30 vasi. Severno Vesle držimo med Condejem in Vieilom Arcyjem Aisno. Naša črta gre severno Dhuizela-Barbonvala in čez visoko planoto Serme Beauregard. 6. septembra popoldne. Ponoči smo nadaljevali naše prodiranje na celi fronti med Sommo in Veslo. Naše čete so prekoračile Sommo tudi pri Epencourtu; južno od tam so izvedle na raznih točkah sunke do ceste Ham-Peronne. Južno Ha-m.i so zasedli Francozi La Plessis-Patte d'ete in Balancourt in napredovale čez Guirvry, Cailleul, Crepingny in Abbecourt. Severno Ailette smo prišli do izhodov Spehyja in do višinskega ozemlja severno Landricourta; južno Ailette stojimo ob robu soteske Vauxaillon. Na fronti ob Vesli so napredovali Američani s svojimi črtami do izhodov Villers-en-Praperesa in do strmin severnovzhodno Revillona in so vzeli Clennes. 6. septembra, zvečer. Napredovanje naših čet tekom dne ni nazadovalo, dasi so ga poskušali Nemci zavirati. Držimo Ham in Chauny. Vzhodno Canala du Nord smo napredovali z našo fronto do črte Lonchy - Foreste-Villers-Saint Christophe-Estroully-vzhodno Hamma-Bronchyja-Vile-selve-Ugnyja le Gaya-Viryja-Monreula-se-verovzhodno Chaunyja. Naše čete so od včeraj mestoma napredovale nad 10 km. Severno Ailette držimo gozd Coucy do Petita Barisisa. Nemci so morali popustiti v gozdu znatne množine vojnega blaga in streliva. Na desnem krilu držimo vhode v Fresnes in Ouiny, rob zahodno Bauxaillona, selo Moisi in Laffaux. Vzeli smo naše stare jarke na celi fronti severno Aisne. Američani so iznova napredovali pri Villersu-en-Prayeresu in pri Re-veitlom. Ameriško poročilo. 5. septembra, zvečer. Naše čete, ki so skupno s Francozi napredovale, so prekoračile visoko planoto severno Vesle, prišle do pobočja, ki gospoduje dolini Aisne. Iz drugih ozemelj, kjer se bore naše čete, se ni nič važnega poročalo. 6. septembra zvečer. Severno Vesle so vzele naše čete Longueval, Merval in Glennas. Naše patrulje so zasedle južni breg prekopa Aisne. V ostalih odsekih nobenih posebnih dogodkov. Vojne zahteve Američanov. Rotterdam, 6. »Newyork Tribune« piše: Drugačen mir ni mogoč, kakor tak, ki ga bo narekovala ententa onstran Rena. »Newyork Herald« piše: Mir, ki bi dovoljeval, četudi le drobtine Nemcem, je za zaveznike nesprejemljiv. Vojna odškodnina Rusije Nemčiji. Berlin, 7. septembra. (K. u.) »Nord-dcutsche Allg. Ztg.« je objavila besedilo dne 27. avgusta podpisanih nemških ruskih pogodb. Nemško-ruska finančna pogodba določa v členu II.: Rusija plača Nemčiji 6 miljard mark. Od te 6 miljard se plača 1 in pol miljarde mark z nakazilom 245.564 kilogramov finega zlata in 545,440.000 rubljev v bankovcih. Nakazilo se izvede v petih delnih zneskih. Ena miljarda se pokrije z dobavo ruskega blaga; znesek 2 in pol tisoč milijonov mark se pokrije do 31. decembra s posojilom, sklenjenim 1. januarja 1919 v Nemčiji proti 6 odst. in 1 in pol odst. O ostanku tisoč milijonov, če ga ne pre-vzameti s pritrditvijo Nemčije Ukrajina in Finska, se bo sklenila posebna pogodba. Ko se določi vzhodna meja Etske in Livonije, Nemčija takoj izprazni ozemlje vzhodno določene leje. Ozemlje, ki ga je zasedla Nemčija vzhodno Berezine, bo Nemčija zapuščala v primeri z izplačilom določenih vsot še prej, ko se bo sklenil splošni mir. Nemčija bo nadzorovala zaplenjene vojne ladje, dokler se ne sklene splošni mir. Da se zavaruje po ruski vladi v Nemčiji najeto posojilo, se zajamčijo gotovi dohodki države. Jamstvo se zagotovi še s posebno pogodbo. Vlada sovjetov namerava napovedati ententi vojno. Kodanj, 7. sptembra. »Pravda«, glasilo vlade sovjetov, je objavila uvodnik, ki napoveduje, da bo vlada sovjetov najbrž že te dni morala ententi napovedati vojsko, ker sta v Moskvi in v Petrogradu odkriti zaroti jasno dokazali, da nameravata Francija in Anglija strmoglaviti sovjete in privesti v Rusiji do preobrata. Istočasno z vojno napovedjo bodo izdali oklic ljudstvu, ki obrazloži, zakaj se je napovedala vojska. »Pravda« pravi: Ne moremo tajiti, da je položaj v Rusiji kritičen. Vojni napovedi ententi se ni mogoče izogniti. Nasilstva v Rusiji. Moskva, 7. septembra. (K. u.) Rdeči teror traja dalje. Skoraj v vseh mestih zapirajo člane desničarske socialne revolucionarne stranke in bivše častnike kot tal-nike. Veliko ljudi so ustrelili, med njimi škofa Makarija. Trdi se, da so zaprli patriarha, a potrjeno to poročilo oficielno še ni. Usmrtitve v Rusiji. Petrograd, 7. (K. u.) Oficielno se razglaša: Vsled umora Urickega so ustrelili 512 takozvanih protirevolucijonarjev. Objavili so prvi seznam talnikov, ki jih bodo v slučaju kakega novega napada ustrelili. Seznam obsega 121 imen večinoma bivših častnikov. Med njimi so veliki knez Dimitrij Konštantinovič, Pavel Aleksan-drovič, Nikolaj Mihajlovič, Jurij Mihajlo-vič in Gabrijel Konštantinovič, dalje bankirja Jeršovskij in Kerenskij; nekdanji Avstrijec Propper, grof Potočki in drugi. V Smolensku so radi napada na Lienina ustrelili 34 veleposestnikov in bivšega moskovskega arhimandrita. Usmrtitev Ljeninove napadalke. Berlin, 7. »Lokalanzeiger« javlja iz Hamburga: »Hamburger Fremdenblatt« poroča, da so izvedli smrtno obsodno nad Ljeninovo napadalko Doro Kaplanovo dne 4. septembra. Japonci, Američani in Italijani zapuščajo Rusijo. Kodanj, 7. septembra. (K. u.) V Ha-parando so se pripeljali v sredo iz Moskve japonski ataše, japonski generalni konzul in še 7 japonskih diplomatskih uradnikov; potovali bodo čez Anglijo na Japonsko. Včeraj se je pripeljalo v Haparando 300 Američanov in Italijanov, med njimi vele-poslaniško osobje obeh dežela in vsi nastavljenci »Ameriške banke« v Moskvi. Angleško vojno poročilo s fronte pri Arh-angelsku. London, 6. septembra. (K. u.) Uradno. V nadaljnem težkem boju moža z možem s sovražnimi silami, ki so jih vodili Nemci, so zasedle zvezne čete Obojerskajo, ugrabile 150 ujetnikov in zadale sovražniku težke izgube. Izgube zaveznikov so lahke. V varstvo Angležev v Rusiji. Rotterdam, 7. septembra. »Morning-post« poroča: Vrhovnemu poveljniku angleških čet v Arhangelsku so naročili, naj pripravi ekspedicijsko armado, da osvobodi y Rusiji zaprte Angleže. Italijanska ekspedicija v severni Rusiji. Rim, 7. septembra. (K. u.) Reuter. Poroča se, da je prišel italijanski kontingent v neko severno rusko pristanišče. Japonci zasedli Habarovsk. Vladivostok, 7. septembra. (K. urad.) Japonci so zasedli Habarovsk. Tokio, 7. septembra. (K, u.) Reuter. Japonci med svojim poodom proti Haba-rovsku niso našli niti sledi sovražnika. Južno Imanske železnice mostovi čez Ton-go-Iman niso poškodovani; razstrelili so le male mostove. Sovražno konjenico so premagali pri Abagaidu, jugovzhodno Nand-žulija in jo podili proti severu. Politične novice. + Narodni svet. Dne 6. septembra se je vršila seja propagandnega odseka, dne 7. septembra pa seja predsedstva N. S. in seja finančnega odseka. + Narodni svet za Hrvatsko. »Novosti« poročajo, da se je vršilo v Zagrebu zadnje dni več konferenc hrvatsko-srbskih politikov za Narodni svet. Preddela so gotova. Narodni svet se v najkrajšem času ustanovi, + Gonja proti škofu dr. Jegliču se nadaljuje, »Zeit« z dne 8. septembra prinaša pod naslovom »Antonius Bonaven-tura« oster tendencijozen dolg članek proti knezoškofu dr. Jegliču, na katerega se še povrnemo. Zanimiva je opazka uredništva »Zeit«, »da ji je to i n t e r e -santno karakteristiko poslala oseba, ki stoji v najkonserva-tivnejših jugoslovanskih vrsta h«. Ni nobenega dvoma, da je ta članek, kakor vsa gonja inscenirana od krogov, ki stoje v vrstah Lainpe-Šusteršičeve stranke. + Posveti slovanske opozicije. Predsedstvo Češkega svaza bo zborovalo v torek, dne 10. t. m. dopoldne. Posvetu sledi razgovor z zastopniki Jugoslovanskega kluba in opozicionalnih Poljakov; nato bodo zborovali na skupnem posvetu člani finančnega odseka navedenih treh strank. Dunajski »Delnicke Listy« objavljajo članek, ki pravi: Češki poslanci se bodo posvetovali o svoji taktiki v bodočem zase-danju državnega zbora. Govorili so gluhim ušesom, ko so zahtevali, naj odgodijo vsa sporna narodna vprašanja za čas po vojski in svoja svarila proti nepotrebnim huj-skarijam. Češka delegacija bo gluha nasproti vsem tožbam o slabem stanju valute, o padajočem kurzu krone in o potrebi davčne reforme. -f Čehi se ne odpovejo Slovaški. Češki poslanec Zahradnik je izjavil v razgovoru z urednikom nekega ogrskega lista, da se češki narod ne odpove svoji zahtevi po ogrski Slovaški za nikako ceno, naj se zgodi karkoli; če sta Dunaj in Budimpešta tudi pripravljena, da se pogodita, je zdaj že prepozno. Čehi ne odnehajo niti koraka od svojega programa. V Ljubljani nedavno sprejeto geslo »Od Trsta do Gdan-skega« ni puhlica in vstrajali bomo za skupno stvar do končne zmage. + Zakulisne spletke o imenovanju skupnega finačnega ministra. »Deutsch bohmisehe Korrespondenz« je objavila daljši članek, v katerem je, opisujoč ne-vzdržljive razmere v skupni vladi, kjer ni Avstrija zastopana, beležila novico, da bo imenovan prvi sekčni načelnik dr. Kuh-Krobath za mesto skupnega finačnega ministra. Precej na to so pa izjavljali drugi listi, da bo imenovan za finančnega ministra bivši avstrijski finančni minister dr. Aleksander Spitzmuller. -f Dr. Spitzmuller skupni finančni minister. C. kr. korespondenčni urad oo-roča, da je za skupnega finančnega ministra imenovan bivši avstrijski finančni minister dr. Aleksander Spitzmuller. -j-Burian o zasedanju delegacij in o položaju v Rumuniji. Načelnik finančnega odseka avstrijske delegacije poslanec dr. Langenhan je naznanil Burianu, da delegatom ni všeč, ker niso poučeni o zadnjih dogodkih v zunanji politiki. Vprašal ga je, kako sodi o zasedanju delegacij. Grof Burian je odgovoril, da si kmalu želi delegacij in upa, da bo to mogoče v drugi polovici septembra. Če bi zasedanje delegacij ne bilo mogoče, bo delegate zaupno informiral o aktualnih vprašanjih zunanje politike. Dr. Langenhan je vprašal na to ministra, če je res, da se pojavljajo v bivališču (Jaš) rumunskega kralja in pri vplivnih rumunskih činiteljih znamenja sovražnega stališča nasproti osrednjim velesilam. Grof Burian je odgovoril, da ima vlada res povod, da posvečuje največjo pozornost gotovim dogodkom v nezasedenih ozemljih Rumunije in da bo, če bo potrebno, nastopil proti takim spletkam z vso odločnostjo. -f Odstop poljedelskega ministra grofa Sylva-Tarouca. V dunajskih parlamentarnih krogih se govori, da namerava poljedelski minister grof Sylva Tarouca odstopiti še prej, predno se zbere parlament. -j- Združitev vseh čeških delavskih strank. Na skupni seji češke socialno-de-njokratične in češke narodno socialne stranke dne 6. t. m. so ustanovili socialni svet, ki mu je glavna naloga, da ustvari trajno slogo vsega češkega proletariata na skupnem temelju. -j- Petletna odprava carine med Avstrijo, Ogrsko in Nemčijo. »Deutsche Berg-vverkszeitung« poroča, da so sklenili pri posvetih v Solnogradu odpraviti za dobo petih let med Avstrijo, Ogrsko in Nemčijo carino. + Cesar Karei o Dalmaciji in miru. Župan iz Trogira pri Splitu, Nikolaj Madi-razza je bil v soboto sprejet od cesarja in cesarice v avdijenci, ki je trajala delj časa. Z najživahnejšim zanimanjem in največjo dobrohotnostjo je govoril cesar o razmerah v Dalmaciji in se podrobno poučil o položaju industrije, o stanju gozdov, železnic, cest in šol. Obžaloval je, da mu je sedaj nemogoče priti v lepo Dalmacijo. S posebnim povdarkom je cesar izjavil, da je njegova najiskrenejša želja, da bi se kmalu sklenil mir. Po avdijenci pri cesarju je bil župan Madirazza v navzočnosti cesarja in cesarskih otrok sprejet od cesarice. Tudi cesarica se je zelo zanimala za razmere v Dalmaciji. -j- Nemško zborovanje v Weizu. 8, t. m. se je vršil v Weizu nemški ljudski shod, na katerem so soglasno sprejeli resolucijo v kateri zahtevajo: Da naj se najenergičneje zatro »znana slovanska ve-leizdajalska stremljenja,« pri čemer se merodajne oblasti ne smejo plašiti niti pred skrajnimi sredstvi sile; nemškemu narodu se morajo brezpogojno zagotoviti pripadajoče mu predpravice in vodstvo v državi; uvesti se mora nemški državni jezik in izpolniti vse druge nemške zahteve; preprečiti se mora ustanovitev jugoslovanske države in ohraniti nemškim alpskim deželam svobodno pot na morje; drugače pa Nemci nimajo namena, da bi nenemškim narodom v Avstriji delali nasilje ali jih zatirali; najenergičneje se mora nastopiti proti vplivu judovskega velekapitala, ki je tekom vojne neprimerno zrasel; brezobzirno naj se odkrijejo in odpravijo vse pomanjkljivosti pri raznih civilnih in vojaških upravnih oblasteh, ki silno škodujejo vojni moči države, kakor tudi vstrajanju prebivalstva v zaledju; volja nemškega ljudstva je, da naj se vojna ne vodi niti ure dalje, kakor hitro se da doseči časten mir na podlagi posestnega stanjapredvojnoin svobodne razvojne možnosti na gospodarskem in trgovsko-političnem poprišču; nemško-nacionalne stranke naj se v bodoče povsodi zavzemajo tudi za opravičene socialne zahteve delavstva; nemški poslanci se pozivljejo naj se v obrambo nemškega naroda in avstrijske države tesno združijo brez razlike strank in delajo v vsem sporazumno z nemškim narodnim svetom; ako tega ne bi storili, jim bo nemško ljudstvo odtegnilo svoje zaupanje. -f Grof Karoly proti poglobitvi zveze z Nemčijo. Poslanec grof Mihael Karoly je pisal svojim volilcem odprto pismo, s katerim izjavlja, da je demokratiziranje držav prvi pogoj uvedbi mirovnih pogajanj. Ogrska je dolžna, da se osamosvoji. V pismu nastopa grof Karoly odločno proti poglobitvi zveze ž Nemčijo. -}- Seja nemško nacionalne stranke bo v torek ob 10. uri dopoldne. -f Nepričakovan odhod našega poslanika iz Sofije. Poslanik grof Czernin je odpotoval z nekim vlakom za dopustnike iz Sofije na Dunaj, ne da bi bil počakal balkanskega vlaka. Čez nekaj dni ga v Sofiji zopet pričakujejo. -f Parlamentariziranje vlade v Nemčiji, Pričakuje se, da se bo v Nemčiji imenovalo čisto parlamentarno ministrstvo, ker se razmere tako razvijajo, da mora do tega priti. -(- Ukrajinskega hetmana je zaslišal 7. t. m. nemški cesar Viljem v gradu Wil-helmshohe. 4- Turčija in Bolgarija. »Kambana« je objavila vsebino razgovora z velikim vezirjem Talaat pašo, ki se je peljal 5. t. m. skozi Sofijo na Dunaj v Berlin. Talaat paša je rekel, da se je vedno zelo zavzemal za sporazum med Turčijo in Bolgarijo in da se bodo vsa sporna vprašanja izlepa poravnala. Tudi z rešitvijo vprašanja o Do-brudži bo Bolgarija zadovoljna. Talaat paša se je pripeljal 7. t. m. opoldne z Dunaja v Berlin. 4- Turški veliki vezir pričakuje miru še pred zimo. Dopisnikom »Neue breie Presse« in »Pester Journala« je izjavil turški veliki vezir Talaat paša med razgovorom v hotelu »Imperial« na Dunaju: Splošen položaj je že prikipel do točke, ki je v zvezi z možnostmi miru. Prepričan sem, da se bo mir hitrejše sklenil, kakor pričakuje v tem trenutku že tolikrat razočarani svet. Mislim, da bomo imeli mir, še predno napoči zima. 4- Ministrska kriza v Luksemburgu. Luksemburg, 7. (K. u.) Ker je zbornica izrekla vladi s 26. proti 24. glasovom nezaupnico, je Kauffmannova vlada odstopila. -f Konferenca nevtralcev. V varstvo skupnih koristi vseh nevtralcev bo zborovala v Kodanju skupna konferenca vseh nevtralcev. 4- Bolgarski car se je vrnil 7. t. m. v Sofijo. 4- Bavarski kralj Ljudevit se je pripeljal 7. t. m. v Sofijo. Sprejela sta ga car Ferdinand in carjevič Boris. 4- Mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino bodo, kakor se poroča iz Kijeva, pospešili. -f Gerard Wilsonov naslednik. »Daily News« trde, da če ne bo Wilson tretjič kandidiral za mesto predsednika Združenih držav, bo najbrže izvoljen za njegovega naslednika bivši ameriški veleposlanik v Berlinu, Gerard. Dnevne novice. — Opozarjamo na jutrišnja občna zbora S. K. S. Z. in Slovenske Straže. — Začetek šol. Z dežele se nam piše: K želji staršev učencev srednjih šol glede pričetka šole 1. oktobra pridružujejo se tudi starši ljudskošolskih učencev na kmetih, ker bodo sedaj te otroke, katerih je gotovo več nego srednješolcev, najbolj rabili. Pri pospravljanju poljskih pridelkov, pri paši in drugod nam bodo sedaj ti otroci največ koristili. Ako so se ljudske šole v letih 1914, 1915 in 1916 začele šele mesca novembra, ko je bilo še dovolj delavnih moči in živine, koliko bolj je sedaj to potrebno, ko ni nobenih delavcev več, ne živine, a oni, ki so doma, zlasti ženske, so od prenapornega dela že popolnoma izmučeni. Tudi niso otroci še z obleko preskrbljeni, ker »presojevalnice za obleko« niso še izdale kart. Nadalje so nam učitelji, ki so prišli s shoda v Ljubljani, pripovedovali, da ni v nobeni trgovini dobiti ne šolskih knjig, ne zvezkov, ne tablic. Knjige se še tiskajo, zvezki delajo, tablice šele pridejo, peres ni itd. Vse trgovine so se izrazile, da ni mogoče do 15. t. m. še ničesar dobaviti. Kakšna šola pa bo potem, če ni nobenih učnih potrebščin? In učiteljstvo tudi pravi, da ne gre v šolo, ako se njegovim željam v polnem obsegu do 15. t. m. ne ustreže! Deželni odbor se pa izgovarja, da do 15. septembra nikakor ni mogoče vseh priprav izvršiti. Prične naj se torej šola 1. oktobra, ko bo mogoče vse izvršiti in bodo šli učitelji lahko v šolo ter bo tako »volk sit in koza cela«. — Več staršev z dežele. — Homec, Na Mali šmaren popoldne se je vršila mirovna pobožnost, katere se je udeležila velika množica ljudi iz celega kamniškega okraja. Procesijo s sv. Reš-njim Telesom k spominski kapelici je vodil preč. g. kanonik in dekan Ivan Lav-renčič, ki je imel pri kapelici lep govor o ljubezni do domovine. Po mirovni po-božnosti bi se imel vršiti ljudski tabor, katerega je pa oblast prepovedala. Vršila se je tedaj takoj nato v »Domu« veselica s petjem in Krekovo igro »Ob vojski«. Pred igro je imel državni poslanec Jože Gostinčar pred »Domom« daljši govor. — Zaročil se je 8. t. m. g. Ivan Kržar, asistent c. kr. drž. železnice z gdč. Francko Lotrič, hčerko g. župana v Železnikih. — Pri Sv, Gregorju priredi slov, katol. izobraževalno društvo v nedeljo 15. sept, ob 3h popoldne gledališko predstavo. Dekleta bodo vprizorile 2 šaloigri: »Čašica kave« in »Pri gospodi.« Vabimo k obilni vdeležbi. — Srečen nahrbtnik. Pišejo nam: Kakor znano, je predsednik prehranjevalnega urada, minister Paul prepovedal preskrbo z živili v nahrbtnikih. Izvzet je nahrbtnik Rojka, prehranjevalnega nadzornika za kamniški okraj, ki na hrbtu svojega gospoda redno potuje po kamniškem okraiu in sicer iz Kamnika prazen, nazaj v Kamnik pa obložen. Ta nahrbtnik ni podvržen nobeni reviziji. Ker pa gre krompirja le malo v nahrbtnik in je tudi pretežek, mu ga je pred kratkim neko usmiljeno srce pripeljalo ponoči z vozom v Kamnik na dom. — Oddajo bakrenih kopalnih cilindrov je tedaj vlada ustavila. — Tvrdka 1. Dobner & Ing. M. Tuttner, na Dunaju III. Klungasse 27 ni izpolnila svojih obveznosti. Tisti, ki so se branili oddati cilindre, dokler, ne dobe nadomestila, so sedaj na boljšem. Strankam pa, ki so bile neprevidne in so zaupale, ne preostaje ničesar druzega, kakor da nastopijo pravno pot in tožijo imenovano firmo v varstvo lastninske pravice. Preteklo je pri nekaterih že lVg meseca in firma se ne oglasi. — V Ljubljani ima na Rimski cesti 2 na dvorišču neko skladišče, a niti tam, niti v stanovanju ni mogoče dobiti zastopnika — Stvar se ne sme predolgo vleči, zaradi tega ne preostaja druzega ko tožba. Ljubljanski poslanec dr. V. Ravnihar se je zaraditega tudi obrnil na minister-stvo za javna dela. Dr, V. Gregorič. — C. kr. poštni urad v Železnikih je začel 7. t. m. izdajati prejemna potrdila o priporočenih pismih samo v nemškem jeziku. Naša občina je izključno slovenska. Zato odločno poživljamo c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu, da takoj pošlje vsaj dvojezične tiskovine. — Padel je v Italiji 28. junija devet-najstletni topničar France Bernard iz župnije Mošnje. — Breški zvonovi so med mrtvimi prvo počastili vdovo Marijo Kleindienst iz Brezij. — Židovsko novo leto. V petek, dne 6. t. m. so pričeli židje svoje novo leto — leto 5679. — Cesarjeva podoba. V založbi c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju je izšel nov naklad svetlotiskanih podob cesarjevih v velikosti 53X72, ki veljajo za šole in urade po 5 K. — Na c. kr. državni gimnaziji v Novem mestu bo vpisovanje v prvi razred dne 16. septembra od 9. do 12. ure dopoldne, v ostale razrede (II.—VIII.) dne 17. septembra; sprejemni izpili bodo dne 17. septembra, ponavljalni in naknadni izpiti dne 17. in 18. septembra. — Pouk se bo vršil zopet v novem gimnazijskem poslopju, ki je doslej skozi tri leta služilo vojaškim namenom. Llubiianske novice. lj Prijateljski sestanek v veliki dvorani Uniona. Nocoj se vrši v veliki dvorani Uniona prijateljski sestanek. Začetek ob 8. uri zvečer. Sodelujejo: pevska zbora šentpeterskega prosvetnega društva in katoliškega društva za delavke ter polnošte-vilni salonski orkester šentpeterskega prosvetnega društva. Dostop imajo vsi prijatelji naše organizacije. Dekleta naj pridejo v narodnih nošab. lj Posvet poročevalcev v odsekih za jutrajšnjo zborovanje S. K. S. Z. in Slov. Straže se vrši danes, v pondeljek ob 8h zvečer v posvetovalnici tajništva S. L. S. v Katoliški tiskarni, II, nadstropje. lj Vincencijeva konferenca za Selo Moste ima sejo dne 11. t. m. ob 8 uri zvečer. Vabijo se vsi g. delavni člani kakor tudi članice Elizabetne konference. lj Abiturientski sestanek ljubljanskih gimnazijcev iz leta 1893. Abiturienti ljubljanske gimnazije iz leta 1893 praznujejo 25-letnico mature v četrtek dne 12. septembra 1918. Zberejo se zvečer v ljubljanskem hotelu Štrukelj. Pridite! lj Odlikovanji. Gospa Marija Pogač-n i k, soproga sodnega nadoficiala v Ljubljani, je bila za svoje izborno in požrtvovalno delovanje v vojaški bolnici odlikovana z zlatim križcem na traku hrabrostne svetinje. Preje pa je bila že odlikovana s srebrno častno svetinjo. Rdečega križa, z vojno dekoracijo. lj Neznani tatovi so ukradli v Katoliški tiskarni krog 200 kg mila. Ker se je, oziroma se bo skušalo milo spraviti v promet, se občinstvo svari pred nakupom. Večidel mila je bilo laškega izvora, temne rjave barve, zelo maščobno. Posamni komadi tehtajo 87 gramov in so krog 8 cm dolgi. Nekaj mila je bilo slabejše vrste v kockah z napisom »Schicht K. V,«. Občinstvo se uljudno prosi, da naznani vodstvu tiskarne event. nepoklicanega prodajalca mila. Mogoče je tudi, da bode skušal tat milo zamenjavati za živila. lj Na c. kr. državni višji realki v Ljubljani se vrši vpisovanje za šol. leto 1918/19 dne 15. septembra od 8. do 12. ure za sprejem v I. razred; dne 16. septembra od 8. do 12. ure za sprejem lastnih učencev v II. do IV. razred; dne 17. septembra od 8. do 12. ure za sprejem lastnih učencev v V. do VIL razred, dne 18. septembra od 8. do 12. ure za sprejem lastnih učencev, ki so imeli napraviti dne 17. septembra ponavljalni ali dopolnilni izpit, dalje zglaše-vanje vseh tujih učencev za II. do VIL razred. Sprejemni izpit za I. razred je dne 16. septembra ob 8. uri zjutraj. Ponavljalni in dopolnilni izpiti se vrše dne 17. septembra ob 8. uri zjutraj, sprejemni izpili tujih učencev za II. do VIL razred dne 19. septembra ob 8. uri zjutraj. Vsak učenec naj za vpis prinese s sabo zadnje letno spričevalo (pri tujih učencih z odhodno klavzulo), krstni (rojstni) list in dva redno izpolnjena stanovska izkaza. Prosilci za sprejem v I. razred imajo razen tega tudi pokazati frckvcnlacijsko spričevalo ljudske šole, ki so jo nazadnje obiskovali, in naj pridejo dne 15. septembra v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov. Stanovski izkazi se dobe pri šolskem slugi. Natančnejše pove razglas ravnateljstva v šolski veži. lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 25. avgusta do 31. avgusta 1918. Število novorojencev 13, umrlo 28. Od umrlih je 15 domačinov, 13 tujcev. Umrlo je za grižo 2, za {etiko 5 (med njimi 2 tujca), za razPčiumi boleznimi 21. — Za nalezljivimi bole«nimi so oboleli: za tifusom 3 vojaki, za grižo 13 domačinov in 6 vojakov. Primorske novice. p C. kr. slovenska državna gimnazija v Gorici. Kakor smo že poročali, se s prihodnjim letom ta zavod spet otvori. Nastanjen bo v velikem semenišču in sicer v onem traktu, ki je obrnjen proti Semeniški ulici. Pričetek pouka je seveda zavisen od tega, kdaj da bodo končana restavracijska dela v semeniškem poslopju. Slovenska državna gimnazija ima že vseh 8 razredov. p Slovenski gimnazijski tečaji v Trstu. Ker se z zopetno otvoritvijo c. kr. slovenske državne gimnazije v Gorici opustijo zaposlovalni tečaji tega zavoda v Trstu, je odredilo naučno ministrstvo z ozirom na to, da je večina učencev nižjih razredov iz Trsta in okolice ter severne Istre, da se osnujejo za te učence samostojno trije prvi (t. j. od I,—III.) gimnazijski razredi v Trstu. p Učiteljiški zaposlovalni tečaji v Trstu se polagoma opustijo. Letos odpade pripravnica. p Razveljavljena zaplemba premoženja. Tržaški uradni list poroča, da se je zaplemba premoženja, ki se je bila svoj-čas odredila proti dr. Mihaelu Abramiču, voditelju e. kr. arheološkega državnega pravdništva v Trstu razveljavila, ker se je kazensko postopanje proti dr. Abramiču ustavilo. p Vlak je povozil v Trstu na južnem kolodvoru neko nakupovalko živil, ki se je hotela ogniti preiskavi na postaji in oditi po drugi poti. Pri tem je zašla pod vlak, ki ji je zdrobil glavo. p Dve smrtni nesreči s plinom sta se pripetili v Trstu: ljudje so zaspali v prostorih, v katerih je uhajal plin in tako našli smrt. p Avgusta meseca zmrznil. V noči od 29. do 30. avgusta je zmrznil v Trenti na planini Trbiščina (Goriško) Anton Krava-nja iz Trente h. št. 50. p Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici r. z. z o. z. naznanja, da je preselila svoj urad v Gorico. Pisarna se odpre v pondeljek, dne 9. septembra t. 1. v Glediški ulici štev. 20, I. nadstropje. p »Goriško vinarsko društvo,« ki se je nahajalo doslej v Kobdilju pri Štanjelu, je premestilo svoj urad z današnjim dnem v Gorico. Društvene posle je prevzel začasno društveni predsednik, tajnik »Goriškega kmetijskega društva« in ravnatelj kmetijske šole v p. bivajoč v ulici Morelli št. 40 I. nadstr. p Prepoved izvoza živil iz Goriške. V četrtek je imel dunajski mestni svet sejo, v kateri je župan dr. Weiskirchner naznanil, po poročilu dunajskih listov, naslednjo novico: »Kakor znano, si je dunajska občina, porabivši veliko denarja in truda, na Goriškem nabavila zemljišča in jih uredila za pridelavanje sočivja. Sedaj naj bi se bile velike množine zgodnjega sočivja, krompirja in sadja odpravile na Dunaj. Primorski namestnik pa je sedaj prepovedal izvoz vsega tega blaga na Dunaj.« Goriška jc popolnoma izčrpana, begunci, ki se vračajo domov, stradajo in sedaj naj bi ta ub oga dežela še preskrbovala Dunaj. Ali dunajski mestni svet ni nikjer drugod našel primernega zemljišča, kjer bi prideloval sočivje in krompir za dunajsko prebivalstvo? novice. š Duhovniške vesti. Župnijo Loče je dobil č. g. Franc Lom, župnik pri Sv. Petru na Kronski gori, župnijo Jurklošter pa č. g. Jurij Cvetko, kaplan v Zrečah. — Župnijski izpit so napravili gg. kaplani: Alojzij Leben od Sv. Urbana pri Ptuju, Iv, Messner iz Ptuja, Franc Polak iz Hoč ter vojni kurat Franc Zagoršak. š Ljutomer. Slov. pevsko društvo v Ljutomeru priredi v nedeljo 15. sept. takoj po večernicah ob uri v telovadnici slov. šole dobrodelni koncert in sicer za naše oslepele vojake in za obmejne šole. Spored: 1. Moszkowski: »Krakowiak,« gla-sovir, čveteroročno; 2. Laharnar: »Moja Avstrija,« meš. zbor; 3. Focrster: »Ave Maria,« iz »Gorenjski slavček,« meš. z glasovirjem; 4. Volarič: »Slov. mladenkam,« ženski zbor z glasovirjem; 5. Foer-ster: »Povejte ve planine,« moški zbor; 6. Foerster: »Venec Vodnikovih pesnij,« meš. zbor z glasovirjem; 7. Gerbič: »Žitno polje,« meš. zbor; 8. Atanasievič: »Na te mislim,« fantazija za glasovir; 9. Andčl: »Oj jesenske duge noči,« hrv. narodna, meš. zbor; 10. F. S. Vilhar: »Mornar,« ha-riton-solo z glasovirjem; 11. Dr. Schwab: »Dobro jutro,« pevski valček z glasovir-jem; 12. Pahor: »Veseli bratci,« pevska koračnica z glasovirjem. — Vstopnina: I. sedeži 4 K; II. 3 K, III. 2 K, stojišča 1 K. Po vsporedu srečolov. Preskrbljeno bo tudi za krcpčila. Koncert se vrši ob vsakem vremenu. š Vpisovanje na ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru. Na Cesarja Franca Jožefa I. jubilejnem učiteljišču šolskih sester v Mariboru je vpisovanje za otroški vrtec, vadnico, meščansko šolo, pripravnico in I. letnik šolskega leta 1918-1919 v ponedeljek, dne 16. septembra, od 8. do 12. ure. Sprejemni in ponavljalni izpiti so 17. in 18. septembra. a Iz seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 6. septembra 1918. C. kr. deželna vlada je v polnem obsegu pritrdila predlogom mestne arovizacije glede moke za peko in kruh in je Ljubljani zagotovljen neskrajšan kontigent. Mestna aprovi-zacija bo za to tudi neskrajšano honorira-la krušno karto. Že s prihodnjim torkom se prične peči po 70 dkg težak kruh. Hlebček bo stal 76 vinarjev. Dražje ga ne sme noben pek zaračunati. Občinstvo naj pazi tudi na težo kruha in ovadi vsakogar, ki bi pekel lažji kruh kot 70 dkg. Drugi teden se razdeli tudi po pol kg na osebo bele moke za kuho. Navzlic polni raciji pa nihče s tem, kar dobi od aprovizacije, shajati ne more. Za to ro- ma vsak1, dan in posebno ob nedeljah nad stotine družin na deželo, da si preskrbe pri sorodnikih in znancih najpotrebnejše za preživljanje. Kakor strela iz jasnega neba jc sedaj udarila mestno prebivalstvo izredno ostra odredba ministra za prehrano, da je vsak promet z živili prepovedan. Zasleduje se celo promet z nahrbtniki. Danes se po cestah in kolodvorih vse konfiscira, tudi najmanjše množine živil, četudi je na dlani jasno, da blago ni namenjeno za kupčijo. Sicer je prav, da rekvizična mesta za-sežejo vso mlelev kar najostreje, vendar sc mora pustiti meščanu možnost, da kaj kupi na deželi. Mestna aprovizacija bo predložila proti odredbi prehranjevalnega ministra najodločnejši protest pri c. kr. de- želni vladi in zahtevala, da bo kot do sedaj nakupovanje živil na deželi za lastno potrebo zopet dovoljeno. Promet z živili med mestom in deželo mora biti nemoten, ker je drugače mestno prebivalstvo obsojeno na še večje stradanje kot do se-d a j. Nekateri trgovci so pri zadnjih razde-litva'i vsiljevali strankam mesto bele moke fižol in ješprenj. Noben trgovec ni bil upravičen razdeljevati nadomestke, ker so vsi dobili dovolj moke na razpolago. Za to nai stranke vedno odločno zahtevajo tisto blago, ki je razpisano. Če bi se trgovec branil prodati razpisano blago, se naj stranka pritoži pri aprovizaciji. POZIV! Ona ženska, ki jc na postaji Gorica dne 28. julija zjutraj pri blagajni vzela tam pozabljeno dcnarnico, se prosi, naj vsaj dokumente in srečke vrne, ako žc nima toliko vesti in poštenja, da vrne denar. S tem bi prihranila veliko gorja in pomanjkanja več nedolžnim otrokom. Dokumenti in srečke naj se pošljejo na upravništvo »Slovenca« v Ljubljani pod šifro »Bovec 3255«. Paramente kakor mašna oblačila, pluviala, vela, pla-ičke za ministrante, cerkveno perilo, bi-rete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi oddelek za paramente 3712 Jožefovega društva v Celovcu. KUPUJEM vsako količino Distilerija in raiinerija 2977 VLADIMIR ARKO :: ZAGREB. Zamaške nove in stare kOfSl vsako množino tvrdka JELAČIN & KO., Ljubljana, ljubljanska industrija probkovih zamaškov. Kupi se na Kranjskem ali Štajerskem, ležeče blizu železnice. Ponudbe je staviti na Kail Fercht, Nunska ulica št. 10 v Ljubljani. Stanislav Orel nadporcSnik v rez. Sonja Pahor-jeva h£i erge vet in veleposestnika v PrvaSini. zaročena Prvačina, dne 9.9. 1918. sube gobe, prazne vreče in drage pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & komp., preje PETER LASSNIK, LJUBLJANA, MARIJIN TRG. 2534 Pozori Pozor! Hiša z urtom t Ljubljani ali v bližnji okolici se KUPI. Prodajalec se bo preskrbel navrh s kurivom in z živili Cena 30.000—50.000 kron. — Pismene ponudbe pod šifro: »Resen kupec« 3235 na upravo »SLOVENCA«. poučuje izprašana učiteljica glasbe. Več se poizve v upravništvu »Slovenca« pod šifro: »Učiteljic«« 3253. Uranc Škafar Ljubljana, Rimska cesta št. 16 :: priporoča svojo najnovejšo :: zalogo pohištva Blagajmcarka Pod 25 let stara zmožna slov. in i mSkega jezika, ki je tudi kot dobra « 'da|alka upofmbljlva, s? sprejme v trgovini z me?a:!im Liagom pri Jos. Elsner v Litiji. Istotam se sprejme tudi UCCllKa ne pod 14. let stara. Povečane slike do naravne velikosti kakor tudi :: oljnate portrete na platno :: izvršuje umetniško po vsaki fotografiji Dauorira Rsuiek prvi fotografski in povečevalni zavod -::: V LJUBLJANI .::-- KOLODVORSKA ULICA Št. 34 a. llreCe ks debelo Sirilo o štrenah kupi v vsaki množini »Weingarten«, Dunaj VII., Kaiserstrasse 90. 3087 Išče se ob dobri plači boljša kuharica srednje starosti. Ponudbe pod šifro boljša »Kuharica« 3260 na upravo lista. Tordha Josio Peteline, LJUBLJANA, poleg frančiškanskega mostu, SV. PETRA NASIP It 7 opozarja cenjeno občinstvo, da je dospela večja pošiljatev šioataih strojen za rodbinsko rabo, krojače in čevljarje. Kdor si jih želi nabaviti, naj se čim prej oglasi. 3123 Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin Hnton Z. Pinžgar VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojim! Strojarna išče za takoj vagon smreHovesa ija proti takojšnjemu plačila Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod šifro: J. R. 3198 ŽELIM mesto gospodinje z dobrim spričevalom, k boljši rodbini. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 3221, Išče se za stalno službo • V I ncarl Naslov se dobi v upravništvu > Slovenca« pod štev. 3187. Proda se takoj nova Vpraša se Iilubljana "^jnarjeve uL 8. Eno- ln d v t režna kočya ter popolna dvojna konjska oprava se proda. Poizve se pri Franc šnšteršič ;-: DOLNICE, Št Vid pri Ljubljani. :-: Pozor brivci! Slovenska brivnica obstoječa nad 30 let, te takoj proda ali di v najem. Interesent se lahko prepriča o zaslužka obrta. Naslov: Josipa Veselič, Ljutomer, Štajersko, Glavni trg It. 66. SIGORin zatre čudovito naglo stenice vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. DobiVa se v vseh lekarnah in drožerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Apotheke.zur Hoifnung« n«.. jp : Lekarna »pri upanjn« : I tU ID, Glavni prodajalni v LJubljani: lekarna Gabr. Plccoll in drožeriji Ant. Kane in B. čvančara Kupim dobro ohranjene vinske sode iz hrastovega lesa. Ponudbe na nasl. Ljubljana, poštni predal 145. GARJE srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža. 1212 Za takojšnji nastop se sprejmeta Samo pismene ponudbe se prosijo na tvrdko A Zanki sinovi, Ljnbljana. Plača po dogovoru. Istotam se sprejmeta tudi 2 delavki Zanesljiva, pridna postrežnica se sprejme proti dobri plači za popoldan in zvečer. Naslov pove upravništvo lista pod št 3247. POZIV! Kot zastepnik dediča po dne 20. 8. 1918 zamrlem g. Lovrencu Šarcu gostilničarju in trgovcu v Ljubljani, Kar-lovska cesta št. 19, poživljam s tem vse dolžnike pokojnega g. Lovrenca Šarca, da se brez odloga zglasijo radi poravnave svojih obvez in dolgov v moji pisarni Dr. Fr. Novak odvetnik v Ljubljani, Dalmatinova n. 3. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vesl, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod Andrej Kregar vojak c. in kr. železniškega polka, dne 30. avgusta 1918 ob pol 9. uri zvečer v 45. letu svoje starosti na Ruskem Poljskem nagle rmrti preminul in bil dne 1. septembra na vojaškem pokopališču v Jedrzejovv pokopan. Priporočamo ga v blag spomin. Št. Vid nad Ljubljano, dne 7. septembra 1918. Franja Kregar roj. Mrhar, soproga. Stako, sinček. Josip ln'Matija, brata. Marija, Franja, Ivanka omož. Štrukelj in Doroteja, sestre. Štev. 613. 3136 naznanilo. Kupim zamaške in vreče in plačam za nove zamaške K 110.— za kilogram, stare, zavrtane, a ne zdrobljene K 65.— za kilogram, dolge šampanjske zamaške, ne umetno blago, K 1.— za komad, in za vreče kron 14.— za komad. — Prevzamem vsako množino proti prejšnji vposlatvi vzorca in aviso po 2871 povzetju. E. Landskroner mesto za nakup vret In zamaikov Gradec, Lendkai 15. Za tovarniško podjetja se sprejme pošten in zanesljiv čuvaj. Ponudnik mora navesti, kje Je desedaj služboval in kdaj lahko nastopi. Stanovanje prosto. Ponudbe naj se naslovijo na: V. SCAGNETTI, 3194 mestni stavbnik in tovarnar, Ljubljana. P i Ne z raznimi vojnimi Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo iz najstarejše in največje tovarne za barve. Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago. Razpošiljam samo I. vrste ▼ sledečih barvah: črna, modra, temno zelena, rdeča, temno rdeča, vijolčasta. siva, rujava in rumena. — Da se napravi temno modra, se da polovico črne, polovico modre. Na zahtevo slovensko navodilo. 100 zavojev 50 kron. 500 zavojev po 45 K za 100 zavojev. 1000 zavojev po 40 K za 100 zavojev. Poštnine prosto pošilja 3136 Rudolf Cotič Vrhnika. Ha c. kr. držaunl obrtni Soli o Ljubljani se prične šolsko leto 1918/19 z dnem 19. septembra 1.1. Otvorjeni bodo naslednji oddelki: 1. Višja obrtna stavbna šola (stavbna strokovna šola); 2, višja obrtna šola meha-nično-tehnične smeri; 3. strokovna šola za lesno in kameneno kiparstvo; 4. ženska obrtna šola; 5. javna risarska in mo-delirska šola. — Ostali oddelki zavoda ostanejo tudi letos zaprti. Sprejemni pogoji: A. Za obe višji obrtni šoli: a) absol-virana spodnja gimnazija ali spodnja realka; nezadostni redi v tujih jezikih se ne vpoštevajo, ako je uspeh v ostalih predmetih povprečno povoljen; ali b) ab-solvirana meščanska šola (ali enako organizirana osemrazredna ljudska šola), ako je učni uspeh v vsakem predmetu vsaj povoljen. Starost 14 let, sprejemni izpit iz učnega jezika, matematike in pri-rodopisja, eventualno tudi risanja. — Učenci višjih obrtnih šol imajo pravico do enoletnega prostovoljstva, kakor dijaki v višjih razredih srednjih šol. B. Za ostale oddelke: Dovršena ljudska šola, starost 14 let. Vpisnina 2 K, šolnina 5 K na semester. Vpisovanje za oddelke 1.—4. je dne 16. in 17. septembra, za javno risarsko šolo v nedeljo, dne 29. septembra. — Sprejemni izpiti se vrle 18. septembra. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. Ravnateljstvo c. kr. drž. obrtne šole v Ljubljani, dne 30. avgusta 1918. Za zasebnem učiteljiiča, na notranji petrazredni ljudski in trirazredni meščanski, na vnanji petrazredni ljudski in trirazredni meščanski ioli pri uršulinkah v Ljubljani se prične šolsko leto 1918 19 dne 17. septembra iME s slovesno sv. mašo v čast Sv. Duhu, redni pouk pa dne 18. septembra 1918. Vpisavanje za notranjo in vnanjo šolo in otroški vrtec je dne 13. in 14. septembra od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Uršulinski otroški vrtec sprejema dečke in deklice, redni pouk se prične dne 18. septembra. 3242 Predstojnišiuo nršnlinskega samostana o Liubliani. Polhove kože krtove kože hrčkoue kože kupi po najvišjih cenah D. Kiliner trgovina s kožami in krznom LEIPZIG, Briihl 47. Pošiljatve se prosijo po polti v zavojih po 5 kg, odpadli znesek se odpoilje takoj po prejemu. 3031 W Živo apno Zidno opeko W Bukovo oglje Valentin Urbančič trgovina z Industrijskimi potrebščinami in proizvodi na debelo, LJUBLJANA, Frančevo nabrežje štev. i. g