css Izhaja ob 4. zjutraj, ga
Stane mesečno Din «5-—; ca inozemstvo Din 40-— neobveano.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica ttrv. 5/L Telefon štev. ponoči va& Stev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnBtvoi Ljubljan*.
ulica »t 54. — Teiefos 4t S&
loseratn! oddelek 1 Ljubljan*, PreSer-nora ulica b. 4. - Telefee it 49«
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. t. — Celje. Aleksandrova ceata.
Račun pri postnem ček. zavoda 1 Ljub* jana St 11.84* - Praha £191078.180. Wicn, Nr. 105,m*.
Ljubljana. 8. Junija.
Slovenci, najsevernejši del jugoslovanskega naroda, nikakor ne prekašajo mnogih arugih narodov v izbruhih navdušenja. Trpka preteklost, težak boj za narodni in za življenjski obstanek je viil našnu ijudem morda preveliko dozo skepucizma in resignacije. Navdušiti se Slovence sicer da, toda težje nego mnogotere naše sosede in prijatelje. Navzlic temu pa je danes pokazala Ljubljana toliko odkritosrčnega navdušenja, toliko iskrenega veselja, da je ta spontani narodni praznik smatrati za veliko več nego za vsakaanjo dostojnost napram prijateljskim posetnikom iz tujih dežel.
Redkokdaj še je dihala cela Ljubljana, cel najzapaunejši del Jugoslavije v takem enotnem ognju kakor danes. Kdor je videl poedine prizore pri sprejemu dragih francoskih gostov, ki so se po svoji prisrčnosti in po svoji toploti stopnjevali vse do konca, ta mora znati, da je za nas Francija pač oni del Evrope in sveta, ki nam je poleg slovanskih bratov najmilejši in najbližji pri srcu.
Ljubljančani so se zavedali, da so nas obiskali na potu skozi Jugoslavijo in pri odhodu domov izletniki iz odličnih francoskih krogov Lyona in Grenobla, med katerimi so bili tudi zastopniki parlamentarcev, občin, gospodarstva, umetnosti in znanosti. Ni nas tokrat poselila kaka oficijelna reprezentanca prijateljskega in zavezniškega naroda. Ravno zato pa ima visoko preko običajnosti navdušeni sprejem Francozov tem večji pomen. Pokazuje, da sta se danes srečala in pozdravila dva zares prijateljska in v resnici zavezniška naroda.
Velike množice, ki so pozdravljale in prišle v dotik s francoskimi gosti, so imele dovolj priložnosti in dokazov, da so se prepričale o nič manjši iskrenosti, prijateljstvu in bratstvu sinov in hčera Francije napram Jugoslaviji in njeni najzapadnejši pokrajini in ljudstvu. Oba naroda se v enaki meri zavedata ogromnega pomena svojega v krvi in trpljenju utrjenega zavezništva in prijateljstva. Jugosloveni vidimo v Francozih ono državo, onega zdravega borca za napredek, civilizacijo in svobodo, ki ie že v preteklosti zanetil pri nas svetlo iskro narodne samostojnosti, sodobnosti in spoštovanja in prospeha materinščine. Predstavitelj mestne občine dr. Puc je povedal našim dragim gostom in tisočem zbranega naroda o tem tisto, kar vemo in čutimo vsi. Ilirsko kraljestvo, ki ga je ustvarila slavna napoleonska doba. je za nas neizbrisne važnosti in že ona sama zadostuje, da izrazimo vsi Jugosloveni, prav posebno na še mi Slovenci Franciji neminljivo hvaležnost in prijateljstvo.
Prav tako dobro pa se zavedamo, da so bili med vojno, v času mirovne konference in do današnjega dne uprav Francozi tisti, ki so se izkazali kot nam najbližje in najzanesljivejše prijatelje in zaveznike. Vemo tudi. da je zveza in prijateljstvo s Francijo prvi in najsi srur-nejši temeli naše celokupne evropske politike. Zato je enodušna zahteva našega naroda, da se ta glavna smernica naše zunanje politike izrazi poleg že obstoječih prijateljskih paktov s končno francosko-jugoslovensko zvezo. Tozadevnih pogajanj našega zunanjega ministra dr. Ninčiča ne bi smelo ovirati nikakršno zavlačevanje sosedov, ki jim tak sporazum ni morda povsem po godu, čeprav želimo navz'ic teptanju pravic našega naroda izven državnih meja živeti tudi z njimi v miru in znosnem sosedstvu.
V	vsem dosedanjem svojem nastopu je pokazala tudi Francija, da se zaveda pomena našega prijateljstva in zavezništva. Francosko-jugoslovenska zveza ima svej temelj in svojo upravičenost tako v globokih kulturnih, crvilizator-mh in zgodovinskih simpatijah obeh narodov, kakor tudi v skupnih koristih in enakih pogledih na povojne probleme sveta.
V	času, ko večina drugih velesil zasleduje in očitno kaže izrazito egoistič-ne cilje, ko mnoge med njimi naravnost tirajo nazaj v tisto krivično stanje, ki ga je štiriletna svetovna vojna z milijonskimi žrtvami odpravila, nam je prijateljstvo in bratstvo s Francijo, neustrašeno in zvesto v boju in zanesljivo v miru, tem pomembnejše.
To prepričanje živi v naših ljudeh in vri ti občutki so se danes spontano izrazili v lepih manifestacijah ljubljanskega prebivalstva.
Mučna kršitev poslanske imunitete
Beograd, 8. juniia r. Snoči se je dogodil neprijeten incident z zemljoradniškim po« slancem Vujičem. Orožnik št. 490 ga je are« tiral, četudi se mu jc legitimiral kot na« rodni poslanec in ga opozoril, da po členu 188 ustave nima pravice aretirati poslanca. 2andar ga je odvedel c? policijo in žele tu je bil posl. Vujič izpuščen na svobodo. Zemijoradniški klub je rad: tega vložil pri predsedstvu skupščine protest.
Radičevci brezpogojno za nettunske konvencije
Ves mesec so govorili, da ne pripustijo ratifikacije teh, za našo državo nesrečnih pogodb — sedaj so »se vlegli na trebuh« .
Beograd, 8. junija p. Za položaj vlade in njeno poslovanje je značilno, da Se da« nes dopoldne ni vedela, kaj naj jutri po« stavi na dnevni red skupščinske seje. Raz« jasnjeno namreč ni bilo vprašanje, ali bodo radičevci glasovali za ratifikacijo pogodbe o trgovini in plovbi z Italijo ter za veteri« carske konvencije. Minister trgovine dr. KrajaS se je nekaj časa branil, a danes do» poldne je Pavle Radič dalje časa konferi« rai s predsednikom vlade Uzunovičem in predsednikom skupščine Trifkovičern in pristal, da bodo radičevci brezpogojno gla* sovali za ratifikacijo. Podrobnosti so se re« še vale Se na konferenci dr. Krajača z dr. Ninčičem in dr. Rybafem. Eden izmed
uglednih radikalov je izjavil: »Tudi sedaj so se radičevci vlegli na trebuh!»
Sef oddelka za mednarodne pogodbe dr. Rybaf je izjavil novinarjem o pogodbah z
Italijo: Nettunske konvencije pridejo še ta teden pred Narodno skupščino, ko jih spre), me min. svet. Snoči je podpisal trgovinski minister dr. Krajač beograjske konvencije, ki so po svoji vsebini veliko važnejše nego Dettunske. Nettunske konvencije urejujejo v glavnem upravna vprašanja, beograjske pa plovbo, promet in trgovinske odnošaje.
Radikali in radičevci hočejo torej še pred počitnicami spraviti pod streho nesrečne italijanske pogodbe. Za drugo delo niso sposobni.
Sabotiranje izenačenja davkov
Radikali in radičevci zavlačujejo razpravo zakona o neposrednih davkih, da ne bi prišel pravočasno pred Narodno skupščino
mena po možnosti olajšajo. Zavračal je trditve opozicije, da zasleduje zakonski načrt le fiskalne interese in da uvaja nova bremena. Naglašal je kot njegovo veltko prednost, da se ukinjajo vse druge državne do-klads in da se uvede pri zemljarini kot podlaga za obdavčenje čisti katastralni donos. Obljubil je, da v kratkem predloži Narodni skupščini zakonski načrt o katastrih, ki je že izdelan. V redakciji se nahaja tudi zakonski predlo« o organizaciji finančne službe. Invalidski in komorni davek tu nista omenjena, ker sta urejena s posebnimi zakoni in se o tean lahko posebej razpravlja Govornik je potenn obširno razlagal, zakaj po novem zakonu niso več potrebni rekla-macijski odbori. Dr. Perič je končal svoja izvajanja z izjavo, da bo vlada pri razpravi o predležečem zakonskem načrtu vze Ia resno v pretres vsak predlog, pa naj ga stavi vladna večina ah pa opozici>- Končno je minister profil odbor, naj v načelu sprejme zakonski predlog."
Pri glasovanju je bi! zakonski predlog o izenačenju davkov snsrejet v načelu z 11 proti 8 glasovom. Prihodnja seja je 15. t. m. popoldne.
Beograd, 8. junija, p. Projekt o izenačenju davkov je bil danes v skupščinskem odboru v načeln sprejet. Zanj so glasovati radikali ln radičevci, ki pa itrralo v celem tem vprašanju povsem neiskreno igro. Navidezno se z vfcdnp strani pritiska za pospešitev, dejansko pa vladne stranke ta zakon sabotirajo in so trdno odločene, da ga sedaj ne pustijo pred pleninn Narodne skup ščine. Danes so vladne stranke odgodile ■ seje skupščinskega odbora do 15. junija, akoravno za to ni nobenega razloga! To postopanje je naravno izzvalo v političnih krogih veliko pozornost ln napravilo na javnost najmučneiši vtis.
Današnja debata v odboru za Izenačenje davkov je potekla tako-le: Samostojni dem. dr. Svetislav Popovič je zahteval, naj se namesto zakona, ki pomenja za prebivalstvo le nove obremenitve, donesejo davčne novele. Nemec dr. Moser se je pritoževal zaradi dozdevne davčne obremenitve narodnih manjšin. Končno ie finančni minister dr. Perič reagiral na izvajanja posa-•roeznih govornikov. Povdarjal je. da stremi zakonski predlo« za tem. da se izvrše določ be čl. 116. ustave. Vlada bo uporabila vsa sredstva, ki so ij na razpoiago, da se bre-
Seja Narodne skupščine
Beograd, S. junija r. Današnja seja Narodne skupščine je bila z-eio slaibo obokana, kar js opozicija ugotovila z ironičnimi vzkliki: »Vladna vc&na dela! Pričnimo z veLkj.n pIodoaKteaim delom!» Na seji je fcilo preoitano pomočilo notranjega ministra, da bo na iri.erpelacijo dr. Gjvrffja Branko-vtiča in tov ari Že v o zadržanju dr. Pernarja na shodu HSS v Somooru odgovoril, ko bo zfcr3il podatke. Ta izjava je bila sprejeta s smehom in protesti samostojnih demokratov. Prdbičcvič: «Kakšen notranji minister je to, ki še danes ne ve, kaj se je zigodilo v Somb-jni?* Posi. Večcslav Vil-der: »Treba je samo, da vpraša dr. Pernarja, ki sedi v sosednji klopi. Ali se še niste sporazumeti?* Na >;e vzklike so radikali in radičevci v zadregi molčali
Fmauičai minister dr. Perič je nato odgovarjal na vprašanje o prodaji tobaka v Bosa; in Hercegovini, minister pravde Marko Gjuiččič pa na vprašanje Stevana Kaicmberja o nezadostnem številu sodnikov v liško-krbavski žaipaniji. Minister Gjuričič jc o.p!avičeval to pomanjkanje, češ da ima v resaici maio sodnikov in strokovnjakov na razpolago. PosL S eva-n Ka-Jember je nato ugotovil, da je zavladala v državni upravi velika zmešnjava, odkar je v vladi HSS. V Gospiču je 435 nekončanih pravd jn ljudje sede protizakonito v zaporu. Tema; je krivo partizanstvo. Sodniki, radikali kakor radičevci, se izogibljejo Izvrševanju dstenosui. Land je bilo v tem okrožju pri civ.kith sodiščih 3 in pol tisoča ::srešailh aktov, pri kazenskih pa 1373 nerešenih spisov. PosL Kalember jc navajal, da se vrše zlorabe ter je končal svoj govor s vditvijo, da je St. Radič upropas-til 3 tisoč rodbin v Hrvatski in Slavoniji Pri tej ugotovitvi so dvignili radičevci velik hrup.
Kenčno je sbornica prešla ca dnevni red. razpravo poročala finančnega odbora o zakonskem predlogu za izpremembo čl. 389 finančnega zakona. Minister dr. Perič je poda! kratek eks^ozž, črnogorski federalist Savo Vuletič je predlagal, naj se invalidnina prizna tudi bivšim črnogorskim od-metnjkam v Italiji. Ta zahteva js bik s protestom odklonjena. Ob 12.15 je bil s 129 glasovi pro t! 17 omenjeni zakonski predlog sprejet v naslednja strlvzaciji:
ČL 399 finančnega zakona za leto 1936/27 se tzpremeai bi se glasi: Kot siromašne v smislu invalidskega zakona se smatrajo osebe, ki ne plačajo letno skupaj več kakor 20 Dia na račun osnovnega neposrednega zemljiškega davka brez desfienskega pavšala na poslopja, trgovine ln poklice, kapital ta osebno delo. Dohodnina se všteje v cenzus od 20 Din samo tedaj, kadar ni podrejena nobenemu tu omenjenemu neposrednemu davku.»
S tem Je bila seja zaključena; na jutrišnji seji pride »a dnevni red ratifikacija pogodbe o trgovini in plovb: ter o veterinarskih konvencijah z J:a£jo.
Klevetmk dr. Žerjava pred sodiščem
Urednik «Radika]a» in velik prijatelj naših klerikalcev Ivanič na upa za svoja obrekovanja dokaz resnice niti ponuditi!
Beograd, 8. junija, p. Pred prvostopnim sodiščem ie bila danes od 8. do 12. dopoldne razprava o tožbi bivšega ministra pos!. dr. Žerjava proti novinarju Momčilu Ivaniču zaradi obrekovanja v listu «Radikai». Kakor znano, je ta list napisal, da je dr. Žerjav skieni! z lesno družbo «Nihag» v Zagrebu, najbrže iz koristoljubja, pogodbo, ki je oškodovala državo za 30 milijonov dinarjev in pol. Obtoženi Ivan& »e ni niti upal nastopiti z dokazom resnice. Izjavil je, da »nima pri rokah podatkov* za dedukcijo, da je dr. Žerjav storil svoj ukrep iz koristoljubja. On, Ivanič. da ie hotel s svojimi napadi le ^kritizirati® pogodbo z «Nihagom» kot škodljivo za državo. Obtoženi Ivanič se je v svojem dveur-nem zagovoru zaman trudil, da utemelji ta svoi izgovor. Sodišče je odklonilo vse njegove predloge. Opoldne je bila razprava končana Razsodba &8 proglasi jittr! opoldne. Dr. Žerjav je bil na razpravi osebno navzoč s svoiim odvetnikom dr. Olipom. Vsa razprava je jasno pokszaia, da je cela kampanja proti dr. Žerjavu izmišljena in da to jo Insccnirali ljubljanski klerikalci
Radič zopet grozi Uzunoviču radi misistra Nikica
Zagreb, 8. junija n. Jutrišnji Radičev »Dom« prinaša članek o političnem položaju. Članek veli, da Radičeva stranka nikakor ne more dopustit; komedije, kakor je bila z dr. NTkičern in njegovim kiubocn v aprilu. Stabilizacija sedanje vlade, pravi list je e formalna, ker ve ministrski predsednik Uzunovič in mora dobro vedeti, kak. šne obveznosti je prevzel napram S. Radič oziroma njegovima delegatoma Puciju in Preki. Članek ostro naseda dr. Niki da in pravi, da zanj ni več mesta v Radičevem poslanskem klubu.
Splošno sodijo, da je treba »Domovo« aluzijo na obvezo g- Uzunoviča razumeti tako, da je ministrski predsednik dal,, Ra-diču zagotovilo, da izloo; dr. Nikiča iz vlade. Iz »Duma« je razvidno, da ie termin za izpolnitve obveze že zdavnaj potekel in opozarja na to IJzunoviča.
Seje skupščinskih odborov
Beograd, 8. junija p. Danes je imelo več skupščinskih odborov seje. Razen odbora za razpravo o zakonu glede izenačenja davkov se je sestal k seji tudi odbor za proučevanje zakonskega načrta o spremembi čl. 393. versajske mirovne pogodbe, ki govori o upravnem »vetu mednarodnega delovnega urada. Minisfier za socialno politiko Simonovič je podal kratek ekspoze. Odbor je soglasno sprejel zakonski predlog.
Kritičen položaj Briandove vlade
Radi neuspeha vladnih odredb za zaščito franka preti vladna kriza, — Nagel Briandov povratek. — Možnost nove kocentra-cijske vlade. — Nova akcija za učvrstitev franka. — Prizadeta sta tudi Italija in Belgija
nister Vandervedde Bta se danes dogovorila z Loucheurjam ln Theimi&em glede pogodbe za učvrstitev franka. K tej pogodbi hočejo pritegniti tudi Italijo. Biva ministrski predsednik Theunte bo Jutri odpotoval v Pariz, kjer bo pričel podrobna pogajanja s francoskim finančnim ministrom
Dunaj, 8. junija s. Padec franka traja neprestano dalje. Oči vidno gre za Spekula-cl^ske predaje, ki Izhajajo v prvi vrsti lz Londona, najbrže pa tudi ii New Torka in Amsterdama Zdi se, da smatrajo posamezni špekulanti, da je devizni fond izčrpam tn da so sedaj take operacije brez nevarnosti. Vsed padca franka sta prizadeta tudi lira in belgijski framk.
Pariz, 8. junija. (Radio) Radi zadnjih izjemnih odredb v zaščito franka je postal položaj vlade zelo kritičen. Takoj po povratku ministrskega predsednika Brlanda 6e sestane ministrski svet, ki bo sklepal o situaciji.
Pariz, S. junija. (Radio) Za jutra se pri-čalcuje z vso gotovostjo povratek ministrskega predsednika Brlanda V parlamentarnih krogih se splošno govori o rekom. Btrukcijl vlade, fci ima dobiti nac-joaalno obeležj«.
Zsnsva, 8. juniju. (Radio) Radi preteče ministrske krize se vrne Brland danes ponoči v Pariz.
Ženeva, 8. junija, s. FramccsM ministrski predsednik Briaad in belgijski zunanji mi-
Odprava finančne kontrole nad Avstrijo
Finančni odbor Društva narodov je sklenil popolno odpravo finančne kontrole nad Avstrijo. — Pripojitev Avstrije k mednarodnemu telefonskemu prometu
Finančni odbor ie nadalje predlagal, naj se lz kreditov Društva narodov dovoli avstrijski vladi za izvršitev njenega programa za gradnjo kablov 27 milijonov šilingov Ta gradbeni program predvideva priklo-prtev na gradnjo kablov, ki jih sedaj izvršujejo Švica, Nemčija, Madžarska in tudi Italija, ki hočejo v Evropi zgraditi veliko kablovo mrežo za mednarodni promet, tako da bodo mogočj direktni razgovori med Londonom in Moskvo, Bertnom in Rimom ali pa Berlinom in Beogradom. Avstrijski program predvideva tudi gradnjo kabla v Maribor za priklopitev na jugoslovensko kablovo mrežo.
2eneva, 8. junija s. Finančni odbor Društva narodov je končal razpravo o avstrijski zadevi. Finančni odbor ie predlagal, da se odprav! kontrola Društva narodov nad Avstrijo, ker je Avstrija ugodila vsem pogojem, ki so se stavili na Jesenskem zasedanju Društva narodov. Kontrola bo odpravljena s 30. t m.
Finančni odbor ie nadalje dovolil, da sme Avstrija Izdatj zakladnice v višini 75 milijonov šilingov, k! se bodo porabile za redne potrebe avstrijskih državnih blagajn in za to, da se bodo predujmi iz kreditov Društva narodov mogli uporabiti za produk tivne namene.
Priprave za Zanibonijev proces
Obtožnica očita Zaniboniju, generalu Cappelu in sokrivcem prevratne namene ter jih ohdolžuje nameravanega umora Musso-
linija
Rim, 8. JumiJa. o. »Tribuna* poroča: Po-sebna obtožbena sekcija je sprejela obtožnico generalnega državnega prsvdnika proti posrednim in neposrednim krivcem radi izjalovljenega atentata na Mussolinija meseca novembra leta 1925.
Obteženi so bivši poslanec Tito Zaniboni, general Lirigi Ca/ppelo, Uitese Oucei, Fer-ruecio NicoJuso, Cesare Padcvami, Samuele Cesare Benon Luigi Ri'va, Allessandro Tornada Luigi ' CaJlisaro, Lulgia Ca.Higa.ra,, Erfo Žetotti, Luigi Paolucci, Angelo Urtello in Doolrlo Tenrrlsglaiit.
Imenovani so obdclžera, da eo dne i. novembra ia prej snovali načrte, ki so imeli namene, da se nasilnim potom lepremenl obstoječi državni red v Italiji in sedanji vladni sistem. To »o hoteli doseči tajno ter z nejjirestEno propagando ln hujskanjem
proti vladnim ln državnim ustanovam, * zbiranjem denarnih sredstev, z nameravanim umorom gotovih odličnih voditeljev fašizma ter z atentatom na ministrskega predsednika MussolinJja. Po tem atentatu bi se imel pričeti aplošen revolucljski po-kret.
Zanihani je poleg tega obtožen poizkusa nameravanega umora Mussollnija, drugi pa eokrivde pri tem poizkusu. Končno so vsi obtoženi, da so hoteli zanetiiti državljansko vojno. Obtožnica zahteva, da se Zanihani, Ciuinpelo. Ducci in Niodluso Izročijo sodišču. Razprava se bo vršila najbrže julija meseca.
Pariz, 8 junija (Radio) Proti vladnim načrtom za eainacijo franka se pojavlja moč-L.a opozicija. Kakor poroča »Journal®, je ministrska kriza neizogibna.
-sss-
Vami dkrepi za mariborsko cblast
Beograd, 8. junija p. Semkaj je dospe! ma-borski veliki župan dr. Pirkmajer, ki je interveniral v raanih važnih zadevah, za mariborsko oblast. Konferiral je s finančnim ministrom dr. Peričem radi gradbe poslopia za finančne urade Minister >e načelno pristal in sedaj manjka le še sporazum z mestno obSrno mariborsko. Hipotekama banka da na razpolago potrebne kredite. Z zgradbo tega poslopja se bo precej omilila stanovanjska kriza, zlasti za uredništvo. Nadalje je odredil pravosodni minister Gjuričič po referatu dr. Pirkma:eria priprave za grad-bo poslopja za prisilno delavnico. Mariborski veliki župan je nadalje pedal poliedel-skerrvu ministru Pucliu poročilo o regulacijah rek ter bo sedaj ministrstvo izdalo smernice za regulacijo Mure in Drave, ki sta zadnje čase povzročili mnoge škode. Zlasti se bo energično pristopilo k regulaciji Mure, kakor to zahteva tudi mednarodna pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo.
Seja radieevskega kluba
Beograd t junija p. Od 5. do PoJ S. zve-?rc je jm«a Rsdičev klub »ečo, na kateri se Je aaaovo konstituiral. Mesto dosedanjega predsednika kluba Karta Kovačeviča je bil izvoljen Pavi« Radič, za podpredsednika pa Nikola Preka in Kar!o Kovačev«. Kandidat radičevcev za drugega podpredsednika Narodne »kmpSKne ie ni določen ter se bo to zgodflo na Jutrišnji seji kluba. Radičevci bodo z« to mesto nafbrže kandidfcrsii Karla Kovačevič, ti Je moral odstopiti kot predsednik kluba zato, ker le zahteval njegovo meeto zaee Pavle Radi«, M hoče kot predsednik radlčevekega kluba prihajati v novi krtai t poštev pri konzultacijah Sefor strank.
Usoda Abd el Krima
Pariz, S. junija s. Včeraj popoldne je do« gpelo v Fez spremstvo Abd el Krima, ki obstoji iz 53 oseb. Glavno spremstvo so spravili v predmestje Feza, kjer bo ostalo do odločitve usode Abd el Krima, pri ka. terem so pustili le nekatere ožje sorodnike.
Krvave volitve
Bukarešta, 8. junija s. V nekem kraju na Sedmograškem je prišlo ob priliki volitev v provincijalne svete dc spopada med orož« niki ic volilci. Pri tem sta bila dva kmeta ubita, dva pa ranjena.
rava kontrole nad Madžarsko
Ženeva, 8. junija s. Madžarski odbor Društva narodov se je izrekel proti popolni odpravi finančne kontrole na Madžarskem. Generalni komisar bo sicer v kratkem naj. brže še koncem tega meseca zapustil svoje mesto, na katero ne bo imenovan noben nas slednik, vendar pa bo ostala kontrola o za« stavninah in o posojilu Društva narodov v višini 83 milijonov zlatih kron. Finančni od« bor Društva narodov bo še proučil tehnične podrobnosti te kontrole.
Odpust nefaštstovskih učiteljev
Rim, 8. junija d. Tekom letošnjih šol« skih .počitnic bodo odpuščeni vsi učitelji, ki niso pristaši fašistovske stranke in režima.
Cerkev in fašizem
Milan, 8. junija d. Zadnji milanski ne« fašistovski dnevnik klerikalna «Italia« je prešel v posest milanskega kardinala, ki je odredil, da mor -, list od sedaj naprej pod« pirati fašistovsko politiko.
Ratifikacija mosuiske pogodbe
Ar.gora, 8. junija s. Narodna skupščina je ratificirala mosulslio pogodbo ter tur« ško«sirski dogovor.
Muslimanski kongres
Kairo, 8. junija s. Kralj Hedžasa je otvo» ril kongres v Meki, ki bo proučil svete kra» je v Hedžssu in vprašanje kalifata.
Tafi obolel
Newyork, 8. junija (Radio) Bivši pred« sednik Zedinjenih držav Taft je resno obo« lel.
Nesreča radi poplave
Bukarešta, 8. junija (Radio) Radi trai» nih poplav se je zrušil železniški most pri Fokšanih. Nesreča je zahtevala več člove« ških žrtev.
Belgija noče nemškega premoga
Bruselj, 8. junija (Radio) Vlada je skle« nila odreči se nemškemu reparacijskemu premogu, ker so stroški prevelikL Zato se s 1. avgustom ukine belgijska pogodba, ki
urejuje nakladanje tega premoaa.
Španska in braziljska demonstracija v Ženevi
Španija in Brazilija pretita s svojim izstopom iz Društva narodov, kar pa menda ne bo preprečilo sprejema Nemčije
lentva, 8. junija d. Svet Društva naro do v je otvoril včeraj svoj« 40. zasedanje, ki
sta mu prisostvovala tudi francoski mini« strski predsednik Briand in angleški zuna« nji minister Chambcrlain. Rešenih je bilo nekaj večinoma formalnih zadev, nakar je bila seja nepričakovano odgodena do srede. Svet Društva narodov bo nadaljeval svoje razprave brez vodilnih državnikov antante, Brianda in Chamberlaina. Ta dva državni« ka se ne Dosta udeleževala sej radi tega, icr je bil cdsoicn.zastopnik Brazilije, Meh lo Frsnco, baje radi obolelosti in ga tudi ni nihče namestoval. Drug razlog je v tem, da se je španski delegat Quinones de Leon opravičil s tem, da mora prisostvovati od» kritiu spomenika v Madridu; za njegove« ga namestnika je bil delegiran španski po« slanik v Bernu Querboule. Iz tega sklepajo, da sc Brazilija in Španija ne strinjata z naj črtom Sveta Društva narodov o rešitvi vprašanja dodelitve sedežev v Svetu in da sc hočeta zato izogniti nadaljnjim razprav vam z vodilnima'državnikoma Društva nai
rodov.
Ix teh razlogov se je odločil Briand, da se tudi on ne udeležuje razprav Sveta Dru« štva narodov. Na njegovo mesto pride drug francoski delegat.
Splošno mnenje je, da Španija ia Brazi« lija ne bosta s to demonstracijo dosegli po» zitivnega uspeha. Poučeni krogi raSunaj«, da se bo vprašanje sprejema Nemčije v Svet rešilo s tem, da Izgubita Španija ia Brazilija svoji mesti v Svetu Društva aa« rodov.
Madrid, 8. junija (Radio) Ker Španska zahteva po trajnem sedežu v Svetu Društva narodov ni bila sprejeta, nima Španija ni« kakega interesa na sedanjem zasedanju Sveta. Vzlic temu pa bo Španija iz lojalt nosti in da se preprečijo tehnične težave, na sedanjem zasedanju zastopana po svo* jem poslaniku v Bernu.
Rio de Janeiro, 8. junija (Radio) Vlada bo v kratkem poslala noto, v kateri bo spot ročila cficijelno svoj izstop iz Društva na* rodov.
-SS-
Sumljivi preokreti albanske politike
Politični položaj na Balkanu še vedno ni zadovoljiv. To se pravi, danes sicer ne obstoja nikaka vojna nevarnost, niti se ne more govoriti o posebni napetosti med posameznimi državami, ali vendar se opažajo neprestano znaki, da stanje odnošajev med balkanskimi državami še ni končno veljavno urejeno. Danes bolj ko kdajkoli se vidi. da nimamo še aefinitivne politične grupa-cije, dasi postajajo nasprotniki oni. ki so si bili še pravkar prijatelji in obratno. Vse se nahaja še v stanju spreminjanja.
Najzgovornejši primer politične spremenljivosti je Albanija. Politika njenega predsednika in faktičnega popolnega gospodarja Ahmeda bega Zogu .ie postala tekom zadnjega leta naravnost uganka.
Ahmed. ki je začel svojo državniško karijero kot politični dedič Esad paše, se je pokazal odločnega prijatelja Jugoslavije ter je z našo pomočjo mogel nastopiti tako odločno in uspešno zoper svoje notranje nasprotnike, ki so bili hkrati naši državni neprijatelji, pristaši italijanske orijentacije. Toda že po nekaj mesecih se je pričela ona nepričakovana sprememba, ki je končala s tem, da je Ahmed sklenil prijateljstvo z Italijo, s pogodbo, ki zagotavlja rimski politiki popolno prevlado v Albaniji, gospodarsko, finančno in malo dane tudi politično.
Kaj je moglo tako vplivati na šefa Albanije? Svojčas se je opozarjalo na to, da je Ahmed beg želel dobiti finančno pomoč v Beogradu, da se je tedaj hotel gospodarsko nasloniti na našo kraljevino, ne na Italijo. Trdilo se te. da za svoje želje ni našel dovolj razumevanja pri nas, na kar se je obrnil k Italiji. Nedvomno je res, da začetniška država, kot je Albanija potrebuje od zunaj finančne pomoči in da je brez nje obsojena na borno vegetiranje. Ahmed beg jo je hotel dobiti za vsako ceno in jo je res dobil — precej drago. O pravih nagibih njegove italolllije pa še vedno nimamo zanesljivih informacij; značilno pa ie vsekakor, da je iskal še pred svojo končno zmago, še ko je bil emigrant v Beogradu, sporazuma z Italijo in da je imel važna pogajanja z italijanskim poslanikom, hoteč prepričati rimske državnike, da ipak ni absolutno zoper I|aHjo.
Te dni so prišle v javnost vesti o drugi potezi njegove diplomatske agil-nosti. V Santi Ouaranti nasproti otoku Krfu sta se sestala general Pangalos, predsednik grške republike in Ahmed beg. Tudi to je zelo pomemben dogodek, zakai odnošaji med Grčijo in Albanijo nikakor niso bili taki. da bi se vabili na sestanke državni predstavi-telji. Danes so se stvari tudi tu spremenile na boljše. Istočasno pa se poroča tudi o konkretnih pogojih novih grško-albanskih odnošajev. Orla so namreč sklenili po odposlancu ekumen-skega patrijarha po dolgotrajnih pogajanjih z Ahmedovo vlado pogodbo, s katero se ureja stanje pravoslavne cerkve v Albaniji popolnoma v grško korist. Patrijarhiia priznava samostalnost pravoslavne albanske cerkve; Albanija ima pet pravoslavnih škofij, in sicer v Korči, Beratu, Argirokastru. Valoni in Tirani — namesto Drača — toda vsi škofje so — Grki, nobeden Albanec, dasi so na razpolago zelo prikladni kandidati. V vseh cerkvah in šolah se uvede grški jezik, dasi je albanski pravoslavni kongres v Beratu že 1. 1922. proglasil albanščino za cerkveni in šolski jezik in se je zares že vpeljala. Pogodba je tedaj velik grški uspeh in si je prav težko razlagati, kako da io je Ahmed beg akceptiral in podpisal. Trdi se. da je grške zahteve tekom pogajanj energično podpiral italijanski poslanik v Tirani.
Istočasno prihaja poročilo, da je albanska delegacija, ki je v Beogradu vršila tr ivinska pogajanja z nami. nenadoma prikinila delo ter odrekla podpise na pogodbi, ki je bila že toliko kot gotova. Upajmo, da vest v tei obliki ne bo čisto točna, ali sumljiva je situacija ipak Če dela Ahmed beg Italiji in celo Grčiji tolike koncesije, moramo biti pozorni tembolj na usluge, ki jih je pripravljen naoravitj nam, ki se nam ima zahvaliti za svojo karijero.
Senzacijonalno Hmbendnr-govo pismo
Predsednik Hindenburg ie z objavo svojega pism nemškim monarhistom prekrši nevtralnost državnega poglavarja in poostril notranjepolitični položaj.
d Berlin, 8. junija
Bivši pruski minister Lobell ie objavil v posebni izdaji sv<5j'ega lista »Der deutshe Spiegcl« zasebno pismo, ki mu ga ie pred kratkim poslal predsednik republike Hindenburg in v katerem izraža svoje osebno mnenje o plebiscitu glede razlastitve bivših nerriških knezov. L5bell je to pismo, o katerem so listi zadnje dnj že večkrat pisali, objavil, čeprav je demokratsko časopisje že pakrat opozorilo, da ne gre vleči osebo državnega poglavarja v polltičnj boj. Še bolj kot vsebina pisma ie zanimivo dejstvo, da ie Lobell baje dobil od Hindenburga, ki se :e odpeljal iz Berlina, dovoljenje, da sme objaviti pismo, ki po svoj; obliki ia formulaciji ne izgleda preveč privatno.
Hindenburg pravi v tem pismu med drugim, da smatra kot človek, ki ie bil vse življenje v službi pruskih kraljev in nemških cesarjev, razlastitev bivših nemških knezov za veliko krivico, za pomanjkanje čuta za tradicije in za veliko nehvaležnost. Zadeve noče premotrivati s političnega, ampak zgolj z moralnega in pravnega stališča. Po njegovem mnenju krši predlog za razlastitev čut za pravno državo in je v nasprotstvu s temelji morale in prava. Ako bi se ljudstvo v plebiscitu izreklo za razlastitev b; to lahko'dovedlo 4o nadaljevanja na tej poti in bj tako postal iluzoren ustavni temelj o zasebni lastnini, zlasti ako bi kdo naščuval množice in izrabil bedo naroda. Hindenburg izraža končno nado, da bo nemški narod pri plebiscitu dne 20. t. m. upošteval vse to in obvaroval državo pred nevarnostjo, ki utegne nastati iz i-zida tega ljudskega glasovanja.
Z napetostjo pričakuie javnost, kako stališče bo sedaj zavzel predsednik Hindenburg spričo objave njegovega zasebnega pisma, ki mora vsekakor poostriti notranjepolitični položaj v Nemčiji. Čudno je, da Je L6beil tako hitel z objavo pisma, ko predsednika ni v Berlinu in tudi ne njegovega ustavnega svetovalca, državnega tajnika Meissnecja, ki se mudi v Rimu, kjer ga je sprejel papež v zasebni avdijenci. Jasno je, da predsednik Hindenburg kot nemški maršal ne more kar čez noč menjati svojih konservativnih nazorov in da sme kot oseba imeti svoie mnenje o politični zadevi. Vendar se kot državni poglavar ne sme vmešavati v politiko. Z objavo pisma, kar se ie kakor nekateri zatrjujejo, zgodilo z njegovim pristankom, pa stopa Hindenburg rz svoie nevralnosti, kj -nru Jo. narekujejo uradne dolžnosti.
Berlin, 8. junija (Radio). Predsednik Hindenburg je izjavil, da samoobsebi umevno vztraja pri svojem mnenju glede plebiscita v stvarj razlastitve bivših nemških knezov in da tudi nima ničesar proti objavi pisma, ki ga ie poslal bivšemu min. Lobelhi. Ker gre tu za zasebno mnenje predsednika ie stvar za vlado s tem končana.
Premogovna kriza v Angliji
Lastniki za obnovitev pogajanj.
London, 8. junija. (Radio) Izvršni odbor rudarjev Je »prejel danes predlog predsednica zveze lastnikov Evan Wiliamsa. za skupni sestanek obeh strani. Na tem sestanku se bo razpravljalo o možnosti obnove pogajanj. Za zastopnike rudarjev sta določena predeedrolk rudarske zveze Hubert Smith in tajnik Oook.
Na popoManakem sestamiu rudarskih delegatov je bilo sklenjeno, da vztraja rudar-ska zveza pri Bvojih zahtevah.
London, 8. junija. (Radio) Nocoj je tešlo uradno poročilo lastnikov o položaju v premogovni krizi. V svojem pismu Herbertu Samithu povdarja Evan Wilie«ra, predsednik zveze lastnikov, da Je Cas končati premogovni spor. Zveza lastnikov odtorftoorOno želi, da pride do sporazzuma.
London, 8. junija. (Raddo) Zaradi nadaJJ. nega trajanja stavke Je odredila vlada zo. petno omejitev v porabi premoga. Tako Je brez dovoljenja prepovedana poraba premoga na zabavnih vožnjah s pašniki in čolni.
Naši dolgovi Angliji
London, 8. junija (Radio) Na interpela« cijo o jugoslovanskih vojnih dolgovih je f!« nančni minister Churchill izjavil, da znaša višina jugoslovenskega dolga Angliji do 31. marca 31 milijonov funtov. Vrhu tega dolguje Jugoslavija Angliji 2,533.000 fun« tov za razne povojne dobave. Ta dolg še ni konsolidiran, toda tozadevna pogajanja so že v teku.
Politične beležke
Dr« Korošec o dinastijah
Dr. Korošec je v nedeljo govoril na sho« du hrvatskih klerikalcev v Požegi. Shod, ki 6e je vršil v nekem kinematografu, je bil »sijajao« obiskan. »Slovenec« poroča, da je bilo prisotaih okrog 600 meščanov, iz če« s ar bi se dalo sklepati * ozirom na njegove poročevalne metode, da jih je bilo v res« niči trikrat manj. Tem požeŠkim »purgar« jem« je govoril dr. Korošec tudi o treh di« nastijah. Dejal je, da so do pred kratkim pri nas vladale poleg ustavne ie tri dina« sti je: Pašičeva, Pribičevičeva in Radičeva, ki so sc med seboj borile za oblast. Pribi« čevič je lansko leto odšel z bojnega polja, letos pa sta padli dinastiji Pašič in Radič. Dr. Korošec je pri tem nekaj pozabil. Po« vedati bi moraL da je že davno prej padla in menda za vedno — tudi dinastija To« maža Hrena. Kar pa se tiče Sv. Pribičeviča, moramo popraviti dr. Korošca, da njegova »dinastija« še ni odšla z bojnega polja in tudi ne misli oditi. To pričajo najbolj kle« likalni napadi na SDS, ki jo smatrajo kle« rikalci za najbolj nevarno. Dr. Korošec bo imel ie dostikrat dovolj povoda govoriti o PribkSeviču in njegovvi »dinastiji«.
Klerikalni falziiikatorji
Včerajšnji »Slovenec« se norčuje iz šte« vila udeležencev na Pribičevičevem shodu v Šabcu ter se sklicuje pri tem menda na za» grebške »Novosti«, ki imajo isti vzrok kot »Slovenec«, da omalovažujejo shode SDS. Beograjska »Politika«, ki ni glasilo SDS, poroča, da je v Klenku na bregu Save spre« jelo Pribičeviča 600 oseb na šabačkem bre« gu Save pa zopet ogromna množica, ki je z onimi tostran Save tvorila sprevod 2 do 3 tisoč ljudi. Tako je samo pri sprejemu na obali Save bilo navzočih 2—3000 ljudi, na zborovališču pa je čakalo ravno toliko Iju« di, iz česar sledi, da je bilo na Pribičevi« čevem shodu več ljudi, kakor pa se to zdi «Slovencu» nemogoče. Klerikalci si zadnji čas sploh skušajo pomagati s tendencijozni« mi vestmi in falzifikati. Ko je na »union« skem« shodu neki beograjski novinar vpra« šal vodilnega člana SLS koliko ljudi ceni, da je prisotnih v unionski dvorani, mu je omenjeni klerikalec dejal: Zapišite 20.0001 »Slovenčeva« dnevna naklada znaša največ 7000 izvodov, a klerikalci oglašajo in go« vore, da jih je 16.000. Še g. Kulovec, ki je blagoslovljen gospod in pretendent na vodil no mesto v SLS, si v zadregi pomaga s fal« zifikatom. Tako n. pr. je slonel njegov na» pad na dr. Žerjava radi pisma, ki ga je pisal dr. Ninčiču o premestitvi dr. Barleta, v bistveni točki falzifikat. Ako menijo kle« rikalci, da jim bodo falzifikati rešili zavo« ženo politiko, se zelo motijo. Tudi to jim ne bo zaleglo, če iz svojih falzifikatov še po« vrh norce brije jo.
Kateremu radikala se klerikalci še niso poklonili
Kakor znano nosi slavna SLS zastavo v boju proti radikalom in" njihovi korupciji, istočasno pa neprestano ž njimi koketira ter oddaja radikalskim prvakom svoje najlju-beznjivejše vizitke. Klerikalci se strogo čuvajo, da bi se zamerili le enemu od mero-dajnih radikalskih voditeljev, pa naj spada med jovanovičevce, centrumaše ali pa med pašičevce, naj bo pri «pošteniakovičih« ali Pa pri korupcijonistib. Kdor in kadar ima izgleda, da bi mogel igTati važnejšo v-logo v državni politiki in pomagati upehani in obupani SLS zopet na konja, je klerikalcem junak in državnik. Ko sta bila L. Markovič in Voja Janjič radikalska maherja, so jima -klerikalci kadili kot veleuglednima politikoma ter so ju šteli med svoje intimne prijatelje, ko je Velizar Jankovič prišel v Maribor proslavljat Orle ie bil najmilejši brat drju Korošcu. Uzunovič. Trifkovič, Trifu-novič vsi že imajo klerikalno spričevalo o svoji državniški kvalifikaciji in odličnosti! Nekaj časa je izgledalo, da bo v radikalni stranki prevladal Ljuba Jovanovič — in »Slovenec« ga je vsak dan povzdigoval v nebesa. Potem ie bila v ospredju oseba dT. Ninčiča, ki je s tem postal v »Slovenčevih« kolonah prvi odličnjak. Pa se Je zopet obrnilo: Pašičeva zvezda navzlic korupcijski aferi ni hotela utoniti in možnost, da se Pašič zopet pojavi na krmilu Je v »Slovencu« Izzvala potrebo, da Je napisal na »sivolasega« in »osebno neomadeževanega« g. Pašiča formalni slavospev, ne oziraje se pri tem na protjkorupcrjski shod v »Unionu« Sedaj se je Pašič odpeljal v Karlove Vari in med novimi radikalskimi ljudmi, kj še niso bili deležni dr. Koroščeve ali »Sloven-čeve« pohvale, a kj bi utegnili v bližnji ali daljši bodočnosti igrati vodilnejšo vlogo, ie v Beogradu tudi minister policije g. Mak-stoovič. Na nedeljskem shodu v Požegi, se Je dr. Korošec radi tega muzal in prilizoval tirdi njemu češ, da ie pogumen iti odličnejši borec proti korupciji nego g. Uzunovič. Od klerikalcev toliko osovraženi in oklevetani minister policije ie naenkrat v veliki milo-losti in časti pri klerikalcih, seveda le tako dolgo, dokler bj jim on hotel in mogel pomagati na konja. Klerikalna politika se znova kaže v svoji neiskrenosti in nepoštenosti. V Sloveniji rentači protj radikalski korupciji in dokazuje narodu, da ni spasa za državo, dokler bo na krmilu NRS v Beo gradu in za Beograd pa so klerikalci dosedaj menda že pred vsemi radikali pomigall z repotn seveda zaman, ker iih nihče ne spoštuje W le vsakdo ve, da bodo še boli ponižani in mehki. Radi bi le vedeli na koga pravzaprav lete klerikalni očitki radikalske korupcije, ko so dosedaj že vsi voditelji NRS po vzdignjeni v nebo! Kmalu bodo morali klerikalci priznati, da so za korupcijoni. ste v NRS smatrali samo služitelje ta šoferje, ki so v službi radikalske gospode.
Samomor rimskega kneza
Rim, 8. junija k. 721etni knez Cassano. v Rimu zelo ugledna osebnost, je danes skočil v Tibero, kjer je utonil. Vzrok samo« mora so finančne zadeve.
Ali se more s cepljenjem proti škrlatici razširjati škrlatica?
Vsa srca v našem mestu je vzburkal tragičen slučaj težkega obolenja za škrlatico, ki je sledilo skoro neposredno na cepljenje proti škrlatici ter se je končalo s smrtjo bolnika; v isti nesrečni družini pa se je nekaj dni po prvem obolenju pojavilo novo obolenje za isto boleznijo. Mnogo preplašenih vprašanj prihaja nam zdravnikom z vseh strani, da-li ne povzroča cepljenje baš onega. kar hoče preprečiti. Zdravniki sami smo dolžni, da si ob takih primerih kar najresnejše izprašamo vest in revidiramo predale svojega znanja, dolžni smo pa dati objektivno pojasnilo tudi publiki, radi katere smo tu in kateri je naše znanje in naša umetnost namenjena.
Cepljenje proti kozam ie danes že znano najširšim krogom. Kadar cepimo otroka proti kozam, vcepimo otroku v kožo nekaj živih povzročiteljev koza, nekaj živih bakterij, katere so bile pa prej na poseben način znatno oslabljene v svoji opasnosti v zavodu, ki proizvaja cepivo. Cepljen otrok nato oboli za kozami, vendar ne v oni strašni obliki, ki je nekdaj, ko cepljenje še ni bilo, zahtevala toliko žrtev, nego čisto lahko in popolnoma nedolžno. Med tem nedolžnim obolenjem (otroku oteče roka, napravijo se mu znani mehurčki in dobi vročino) tvorijo one bakterije. ki smo jih vcepili otroku v kožo, in pa milijoni njihovih «sinov in hčera*, na mestu cepljenja, ravno one strupe (latinsko se imenujejo toksini), katere tvorijo tudi neoslabljene bakterije pri pravem obolenju za kozami Otrokov organizem reagira na te strupe s tem, da začne tvoriti proti njim protistrupe ali antitoksime. Ti protistrupi uničujejo strupe bakterij, sami pa ostanejo v telesu ter mu dajejo za daljše število let imuniteto proti kozam, to ie zaščito pred obolenjem.
Če iz mehurčka proti kozam cepljenega otroka prenesemo nekoliko gnoja na kako ranico necepljenega otroka, prenesemo s tem lahko tudi obolenje za kozami. Kjer so zaupani otroci neprevidnim varovalkam, se v medsebojni igri večkrat na ta način, na primer z nohti, «cepijo», samo da žal navadno baš na nepravih mestih, kar ima včasih tudi resne posledice.
Cepljenje proti škrlatici se vrši drugače. Tu se otroku ne vcepljajo žive bakterije. katere povzročajo škrlatico. nego vcepljajo se mu le njihovi neživi strupi ali toksini, katere pridobivajo v te svrhe nalašč urejeni in opremljeni instituti. Toksin se vbrizga otroku pod kožo-Ako otrok ni sprejemljiv za škrlatico. se ne pojavi na vbrizganem mestu ničesar. Oni otrok pa, kateri je za škr-iatico sprejemljiv, to ie oni. ki bi v slučaju okuženja z bakterijami na škrlatico obolel, oboli tudi po vbrizganju toksina. To obolenje je pa lahke narave ter obsroja v manjši, včasih tudi znatnejši oteklini roke na mestu vbrizga in okrog njega, navadno nastopi tudi vročina, v posameznih primerih pa se pojavi tudi izpuščaj po vsem telesu, ki je popolnoma siičen izpuščaju škrlatice. Ti znaki so pa le kratkotrajni ter ne puščajo nikakih posledic za sabo. kakor jih pušča pogosto pravo obolenje za škrlatico
Ker se pri cepljenju proti škrlatici otroku ne vcepijo žive bakterije, nego le niihovi produkti, t. j. toksini, ki nimajo hikakega življenja v sebi ter se ne morejo razmnoževati, ie tu vsakršen prenos od cepljenega otroka na zdravega popolnoma nemogoč in čisto izključen.
Mogel bi se — teoretično vzeto — dogoditi nesrečen slučaj, da bi se v tekočini, s katero se razredči toksin, nahajale žive bakterije škrlatice. Ta slučaj je sicer praktično izključen, ker imajo v zavodih, ki cepivo proizvajo. s cepivom posla Je najzanesljivejši zdravniki ter se cepivo na vse razpoložljive načine preizkusi, preden se odda v zunanjo uporabo. Vendar pa teoretično vzemimo ta slučaj in se vprašajmo, kaj bi se v takem strašnem primeru zgodilo. V takem primeru bi zdravnik-ce-pitelj vsem cepljencem vbrizgal pod kožo žive bakterije in s tem škrlatico! Taka škrlatica bi vrgla v bolniško posteljo cele kope otrok na isti mah. Taka škrlatica bi bila potem- seveda nalezljiva tudi za druge sprejemljive otroke. Čisto nemogoče pa si je misliti, da bi z bakterijami škrlatice inficirano cepivo le pri posameznem slučaju povzročilo obolenje za škrlatico, pri drugih pa da bi prišlo do veljave samo obolenje radi toksinov. Nujno bi oboleli vsi sprejemljivi otroci na pravi škrlatici.
Važno vprašanje je še, kaj se zgodi, če se otrok približno ob istem času cepi proti neki bolezni, iz kakega drugega vira pa se z isto boleznijo še okuži. Pri
kozah nam je potek takih dveh istočasnih obolenj dobro znan. Če se je otrok s kozami okužil pred cepljenjem, potem cepljenje na poteku bolezni ničesar ne spremeni; če se je pa inficiral kratko po cepljenju, potem oboli sicer na kozah včasih po vsem telesu, vendar pa v prav lahki obliki.
Pri škrlatici doslej taki slučaji še niso znani. Vsa teoretična razmotrivanja pa bi govorila za to, da bi enako, kakor pri kozah cepljenje moglo le ublažiti pravo obolenje za škrlatico, ako bi bila iz kakega drugega vira približno v istem času izvršena infekcija z živimi bakterijami. V danih slučajih bi mogla biti interferenca obeh obolenj (cepljenja > in prave škrlatice) seveda tudi taka, da
bi potekli obe obolenji drugo za drugim brez vidnega medsebojnega vpliva. Da bi cepljenje povzročilo težji potek prave škrlatice, se je okuženje izvršilo kratko pred cepljenjem, to se teoretično ne da razložiti, praktično pa tudi še ni poznano.
Pač pa vemo vsi zdravniki iz svoiih izkušenj ob bolniški postelji, da za škrlatico zelo različno težko obolijo različni otroci, ki so se okužili iz istega vira. Tudi o cepljenju zdravniki iz najrazličnejših dežel sveta v številnih publikacijah poročajo, in isto so opazovali tudi v našem mestu, da ie namreč tudi reakcija, to je olajšano obolenje, pri različnih cepljenih otrokih prav različna. Ravna se po sprejemljivosti do-tičnega otroka za škrlatico. Kdor bi obolel za težko škrlatico. ako bi se inficiral, ta pokaže tudi težjo reakcijo pri cepljenju. Baš za te otroke je pa cepljenje največje važnosti, ker ti bi bili necepljeni posebno ogroženi, ako bi se inficirali s škrlatico.
Cepljenje proti škrlatici ni še tako splošno znano in povsod vpeljano, kakor cepljenje proti kozam. Tudi je trikratno cepljenje, ki je potrebno proti škrlatici, za širše mase neprijetnejše. nego enkratno cepljenje proti kozam. Radi tega je razumljivo, da se bodo pri vsakem obolenju, bodisi katerekoli narave, ki bo sledilo cepljenju v krajši ali daljši dobi, še dalje časa pojavljale med občinstvom razne divje verzije. Gotovi ljudje imajo svojo naslado na trpinčenju skrbnih staršev in omalovaževanju medicinske znanosti z razširjanjem takih vesti. Ožji medsebojni stik publike in zdravnikov mora tako za-strupljevanje otežkočiti. Sai je hvala Bogu medicinska znanost, dasi žal v marsičem še na težkih potih iskania. vendarle v mnogem že toliko napredovala, da se ji ni treba več skrivati za plaščem mistike, nego da v najvažnejših stvareh, ki se tičejo širokih slojev, brez skrbi lahko dovoli vpogled v svoje delavnice vsem, ki so dovoli razumni in dovolj resni, da prenesejo vpogled v karte, na katerih so pisani: zdravje, bolezen, življenje in smrt.
Dr. M. Ambrožič.
Koroško pismo
Gospodarstvo, ki bije v obraz zahtevam sedanjega časa. — Slovensko - nacljonalno ognjegasno društvo. — VpraSanje vojne krivde.
Poslanec Klimami Je Imel na deželnem zborovanju veHkonemške ljudske stranke v Celovcu govor o avstrijski zunanji ln notranji politiki. Zunanjo Je označil za težko in združeno z ogromnimi težkočaini, o notranji pa je rekel, da obsega gospodarstvo, ki bije v obraz zahtevam našega časa. Blagajne dunajskega mesta izkazujejo bilijone prebitkov, dočim se imajo vsi drugi deli ljudstva, vse zvezne dežele in občine bori« z najstrašnejšimi finančnimi prilikami. Iz skupnega davčnega zneska (Dunaj je razdeljen v mesto ln deželo) odpade od S2 milijonov SEingov namenjenih za dežele, 44 milijonov na dunajsko deželo, dočim je nakazanih za vse druge dežele 38 milijonov. Od 80 milijonov, določenih občinam, dobi dunajska občina 45 milijonov in vsi drugi tisoči občin v Avstriji 35 milijonov šilingov. Vsled dvojestranostl v upravi dobi Dunaj Iz skupnih davščin mnogo nad polovico vseh davčnih prejemkov, namreč 89 milijonov, 73 Jih dobe vse ostale dežele in občine zvezne države. V dunajskih blagajnah je sedaj 1610 milijard skupnega državnega premoženja. Za kritje deficita pri obeh zveznih gledališčih na Dunaju se porabi 40 milijard ljudskega premoženja, za rešitev celovškega gledališča pred polomom pa nI mogoče dobiti 200 milijonov. Je res, da govori lz ust poslanca KMmanna tudi sovraštvo do socijalne demokracjie, toda nI dvoma, da kažejo s številkami podprte trditve, da v zveznem gospodarstvu silno trpijo posamezne dežele, posebno še Koroška, ki pošilja neprestano na Dunaj deputacije z zahtevami in željami, izmed katerih se noče nobena izpolniti. Velikonemška strsmka misli, da bo boljše 6amo po priključitvi k Nemčiji... Sredi take mizerije pa toliko hujskanja proti Jugoslaviji. Le pred lastnim pragom naj nemški gospodje najprvo pomete jo «Go-spodarstvo. ki bije v obraz sedanjemu času!» Hic Rhodus, hlc salta!
V Globasnlci se je ustanovilo novo ognjegasno društvo, ln sicer — -,lovensvo-nacljonalno. To je' nezaslišano. Pride pa še nekaj hujšega. «Fre!e Stlmmen» vedo čisto natanko, da je dobilo to nevarno društvo iz Jugoslavije pravkar 5 milljonor kron podpore. Potem pa, čujte ln strmite, to novo slovensko - nacljonalno ognjegasno društvo Ima srbsko komando! Iredenta! »Freie Strmmen* se tresejo v razburjenosti pa pravijo: kaj bi bilo, ako bi se kaj sličnega zgodilo v kakem nemškem kraju v »Spodnji štajerski*! Odgovarjamo, da se ne more zgoditi nič sllčnega v »Spodnji Stajerskls iz enostavnega razloga, ker taim ni nobenega nemškega kraja.
O srbskem problemu v vprašanju vojne krivde so priobčile celovške »Preie Stim-mem» zopet dolgovezen članek. Divji boj proti slovenski manjšini narekuje veliklr. Nemcem tudi take-le nečedne sestavke, s katerimi bi radi oplašili koroške Slovence, da bi se pretrgale vse vezi med njimi ln ostalimi rojaki. Toda vse zvračanje krivde na Beograd, pretvarjanje dejstev, vse zabavljanje ln zgražanje ne bo nič po magaio, ker Je že zmagalo prepričanje, da je krivec gori v severnem Doornu. Tam je «trn», kd se ga drži povzročitev svetovnf vojne.
Odkrita zarota na Koreji
London, 8. junija (Radio) Japonska poli: cija je prijela v Soeulu na Koreji 300 ljudi, ki so zapleteni v zaroto, ki je imela namen odstraniti iz Koreje vse Japonce. Zarotniki so si tudi stavili za cilj obnovo samostojno« sti dežele-
ši Kraji in ljudje
Triumfalen sprejem francoskih gostov v Ljubljani
m prisrčne icoski gosti, dolga leta ni nič prisilje-
Ljubljana je včci
patije in svr; -
Izrazov tako i simpatije, kakor v Ljubljani nedvom bil nihče deležen. N nega; orkan navdušenja, ki je spontano navdal mesto, je bil izliv globoke simpatije in ljubavi našega ljudstva napram mogočnemu francoskemu narodu, s katerim nas spaja ne samo politično, temveč tudi s krvjo utrjeno prijateljstvo in zavezništvo. Odlični gosti so bili prijetno presenečeni, čutili so se kakor bratje med brati in se vidno gi-njeni neprestano zahvaljevali za ova-cije z vzklikanjem naši ujedinjeni domovini
Skoro pol Ljubljane se je zbralo na ulicah od glavnega kolodvora do magistrata. da sprejme čim dostojnejše odlične goste. Mesto bogato v zastavah, po mnogih hišah tudi okna okrašena z zastavicami, povsod radostno razpoloženje. Šolska mladina, vzgojena v duhu svobode, enakosti in bratstva, je tvorila po ulicah špalir, za njo ogromne množice občinstva s cvetkami v rokah. Peron glavnega kolodvora je bil poln najodličnejšega občinstva in belo oblečenih deklic s šopki. Gostom sta se peljala v Zidanimost nasproti imenom Francoskega instituta v Ljubljani prol. Martel in dr. Pretnar ter tajnik francoskega konzulata g- Fta-deiseii. Francozi so živahno mahali z rokami in robci, ko se je vlak bližal glavnemu kolodvoru v Ljubljani. Slišati je bilo že oddaleč klice: »Vive la Yougoslavie!» To je ljudstvo elektriziiralo. Vojaška godba je zasvirala gostom v pozdrav marzeljezo, občinstvo pa jih je pri izstopu obsipalo s cvetjem. Ozračje so pretresali navdušeni vzkliki: «Vive la France! Živeli Francozi!* Ovacije so se stopnjevale od trenutka do trenutka — sijajna manifestacija pobratimstva. Skupino se je pripeljalo 280 gostov pod vodstvom senatorja departmana Rho-ne, g. Chazetta, senatorjev departmana Isere, gg. Valliera in Bre-n i e r a ter poslanca in župana Grenobla, g. Mystrala.
Odličnim gostom, ki so bili nad prisrčnimi ovacijami izredno vzradoščesii, je izrekel najprej dobrodošlico imenom vlade veliki župan dr. B a 11 i č, nakar jih je pozdravila v francoskem jeziku gojenka 4. razreda ženske gimnazije, gospica Mira Kramerjeva. Imenom slovenske mladine je izrazila iskren,-, zahvalo velikemu narodu za vse, kar je storil med svetovno vojno za našo deco v Franciji in goste zagotavljala, da bo jugoslovenska mladina vedno ohranila v svojih srcih ljubezen do Francije. Svoj prisrčni pozdrav je zaključila z besedami:
La France est belle,
Ses destins sont benis,
Vivons pour elle,
Vivons unis!
in izročila nato ob vzhičeni razneženosti francoskih gostov vodji ekspedicije, senatorju C h a z e 11 u, krasen šopek svežih cvetk. Imenom narodnega žen-stva sta pozdravih zatem goste dvorna dama, gospa dr. Tavčar j eva in gospa dr. V o d o p i v č e v a, imenom slovenskih književnikov, vitez francoske častne legije, pesnik Oton Zupančič, za univerzo rektor dr. P i t a m i c, za trgovsko zbornico dr. Pless, imenom JSS g. K a j z e 1 j.
Senator Chazette je povdarjal v svojem zahvalnem govoru vezi skupnega trpljenja in junaških let obeh narodov v veliki vojni, ki je tradicijonalno prijateljstvo še bolj utrdilo. Želeč tro-imenemu narodu v svobodni domovini najlepši razvoj in veliko bodočnost, je vzkliknil: «Vive la Yougoslavie!» Dež cvetja je vnovič obsul govornika in goste. Lahek dež, ki je krstil goste pri prihodu v Ljubljano, niti najmanj ni motil svečanega momenta.
Pred kolodvorom, kjer je sprejela sroste s frenetičnim ploskanjem in vzklikanjem več tisoč glav broječa množi-
ca manilestanten način pokazala svoje sim-73 to vanje velikemu francoskemu narodu
ca, se je formirala spontano veličastna povorka, kakor je Ljubljana že leta ni videla. Za vojaško godbo so se razvrstili Francozi, za njimi pa občinstvo, ki je bilo skupno s šolsko mladino napravilo obenem vse do magistrata gost špalir. Nebo se je med tem zjasnilo in zasijalo je zopet solnce. Pogled na po-vorko ie bil nadvse veličasten. Po vseh ulicah do magistrata so bili gosti predmet viharnih ovacij, posebnn mladina jim je radostno vzklikala v pozdrav in jim poklanjala cvetje.
Na Mestnem trgu se je pred magistratom ustavila povorka. Tu je goste pozdravil predsednik gerentskega sveta, dr. Dinkn Puc s sledečim nagovorom:
«Gospe in gospodje! Bodite iskreno pozdravljeni v imenu našega mesta, ker ste nam mili in dobrodošli gostje! Z veliko Francijo smo zvezani po velikih simpatijah in prijateljstvu! Nikdar ne bomo pozabili, da je kri francoskega naroda lila v potokih za našo svobodo in da bi vse junaštvo srbskega orožja bilo zaman, da ni bil ob njega strani viteški Vaš narod!® Nadaljujoč v francoskem jeziku: «Gospe in gospodje! Veliki Napoleon je bil, ki je ustanovil kraljestvo Ilirijo. On je bil prvj in ž njim prvi tudi francoski narod, ki je cenil naš jezik in nam dal sredstva za naš razvoj. Zalibog, je trajala ta doba le kratek čas in smo padli zopet v robstvo. Junaštvo Francozov in naših bratov Srbov nam je prineslo končno toli zaželjeno svobodo. Prijateljstvo. utrjeno s krvjo, je najtoplejše. (Viharno ploskanje Francozov.) Videli ste že del naše zemlje, sedaj pa ste za nekaj ur gosti našega mesta. Želim, da ponesete v svoje domove utis, da smo delaven in vztrajen narod, čeprav smo še mladi in da zato ni nečastno, biti naš prijatelj ali naš zaveznik. Zagotavljam Vas, da ste nam dobrodošli iz vsega srca: Vive Ja France! Živela Francija!«
Godba je zasvirala marzeljezo in nato še našo državno himno, ki so jo Francozi pozdravili z viharnim ploskanjem. Zbrani ogromni množici se je nato zahvalil za izraze simpatije župan Mystral, ki je izražal svoje veselje, da je mogel spoznati središče marljivega slovenskega naroda in nazdravil beli Ljubljani ter mogočni naši državi. Francozi so ob navdušenih ovacijah ttsočglave množice zapeli marzeljezo.
Da se vsaj nekoliko oddolže občinstvu za sijajen sprejem, so Francozi potem izven programa improvizirali ob 17. uri v godfoenem paviljonu v Zvezdi koncert ki so ga otvorili s himno »Bože pravde«, kar je izzvalo ogromno navdušenje. Zapeli so nato več svojih narodnih pesmi, marzeljezo pa so morali ponoviti. Koncert so zaključili zopet s himno «Bože pravde«. Senatorji in poslanci so si med tem v spremstvu vel. župana dr. Baltiča ogledali Ljubljano in posetili med drugim tudi našo univerzo, kjer jih je pozdravil rektor univ. prof. dr. Pitamic.
Ob 19. uri so se gosti v najlepšem razpoloženju vrnili na kolodvor, po vsej poti 'viharno aklamirani. Bili so tako vzradoščeni, da so se kar pomešali med občinstvo. Na kolodvoru jih je pričakovala zopet ogromna množica ljudstva. V trenutku se je razvilo pravcato rajanje, pri katerem sta svirali vojaška in železničarska godba, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon» pa je krasno zapelo več narodnih pesmi, ki so gostom silno ugajale. Pred slovesom je prišlo do ginljivih prizorov. Gosti so objemali in poljubljali naša dekletca, menjavali z občinstvom svoje znake in zaplesali končno skupno z našo mladino in vojaki naše narodno Kolo. Ob 19.20 je vlak odpeljal goste proti Rakeku. Še dolgo so mahali in vzklikali beli Ljubljani v pozdrav.
Naši mili gostje v svoji domovini gotovo ne pozabijo, da so bivali med
narodom, ki je prožet ljubavi in spoštovanja do njihovega velikega naroda in kateremu je vrel iz globine srca pozdravni klic: Vive la France!
Beograjsko pismo
Dve lepi razstavL Beograd in slovenske
čipke. Odkritje spomenika kneginje
Zorke. Francoski gostje.
Beograd, početkom junija.
V Beogradu je vedno dovolj intere-santnih stvari, ki meniš, da si jih moraš neobhodno ogledati. Slikarske razstave, predavanja, pa «pravi» indijski fakir (govori samo nemški) itd. Kar me ie najbolj zanimalo, sta bili to pot dve razstavi. Prva, razstava državnega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Tu so me privlačile krasne To-ledo garniture, filž in kleklane čipke in razna druga slovenska ročna dela. ki so vsa v Beogradu našla mnogo obču-dovalk, pa tudi — odjemalk. Srbkinja je velika ljubiteljica ročnih del. ki ceni lepo delo in rada kupuje umetnine. Na tej razstavi je posebno občudovanje vzbudila prekrasna kleklana čipka v kosovskih, motivih, ki je res umetniško izdelana. Razstava, ki je trajala par tednov, je imela, kakor pravijo, zelo lep uspeh. Osigurala je tej panogi naše domače obrti stalno tržišče; Beograd je odslej naš stalni odjemalec.
Drugo razstavo je priredilo »Društvo hrvatskih gospa,« in moreš si ogledati veliko lepih stvari. Predvsem ročna dela, obleke modernega kroja, vezene v narodnih motivih. Srčkani so bili kož-nati ovratniki in pasovi, okrašeni z narodnimi motivi, ki se morejo nositi k poljubni obleki Posebno zanimivi so bili izdelki keramike, vse v hrvatskih narodnih motivih. Tu so bili divni čajni servisi, majolike, razne skodelice i. dr. Toliko lepega, da človek ne ve. kaj bi preje občudoval. In dobro je, da nimamo vedno toliko denarja, da si vse kupimo. kar se nam dopade; ti dve razstavi bi kar cele kupila . . .
•
Nebo nam je poklonilo prekrasen dan, ko je bil na praznik sv. Konstantina odkrit na Kalemegdanu spomenik kneginje Zorke, matere našega kralja. Mesto je zelo srečno izbrano, vse v zelenju med dišečimi akacijami. Tu je do svetovne vojne stal spomenik kralja Petra. Nemcem je bil na poti, pa so ga razdejali . . . Svečanost je bila impo-zantna. Prisostvovali so ji v odsotnosti kralja princ Pavle s princeso Olgo, diplomatski zbor. ministri, poslanci, generali in mnogo ljudstva. Številne korpo-racije in udruženja so položile krasne vence na spomenik. Posebno črna gora, ožja domovina kneginje Zorke je bila lepo zastopana. Vsi so se kneginje spominjali v toplih in hvaležnih bessdah kot velike dobrotnice revežev in plemenite prijateljice in zaščitnice osirotele dece, za katere je vedno imela odprto srce in roko. Pri poetičnem govoru stare črnogorke, ki je iz svojih spominov tako lepo opisala njene vrline, pa nam je bilo kot da smo io vsi poznali in cenili odavno . . .
Današnji dan je bil za vse Beograjčane dan veselega nestrpljenja Ne samo oficijelni Beograd, vsi. ki so pretrpeli in preživeli strašni vihar svetovne vojne, vsi so z radostjo pričakovali drage goste, prijatelje v nevolji in vojne dru-gove, goste iz Francije. To ni samo široka, tradicionalna srbska gostoljubnost, to so spomini skupno preživelih strašnih časov, skupno prelite krvi, skupne zmage. In to veže! Odtod navdušenje in tekmovanje, kako lepše in prisrčnejše pozdraviti goste.
Pravo praznično razpoloženje ie videti povsod in tudi da je vse spontano, nič pod pritiskom. Ne samo uradna do-slopja, vsaka hišica je okrašena z zastavami, pa tudi avtomobili in tramvaji. Zvečer pa je že mnogo, mnogo pred prihodom vlaka, ki naj pripelje goste, ves trg pred kolodvorom in tudi oeron prenapolnjen z občinstvom. Sprejem ie bil navdušen. Program, ki je bil oii-cijelno pripravljen, je kar izginil. Narod je po svoje od srca in s hvaležnostjo pozdravil svoje vojne zaveznike. In
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Sreda, 9.: »Ladja Tenaoity». C.
Četrtek, 10.: »Idiot*. D.
Petek, 11.: »John Gabriel Borkman*. E.
Sobota, 12.: »Ladja Tonacity» A.
Nedelja, 13.: Zaprto'.
Pondeljek, 14.: »Jakob Ruda*. B.
Ljubljanska opera Sreda, 9.: »Glumači*, »Gianni Schicchi*. A. Četrtek, 10.: «3oheme». B. Petek, 11.: Zaprto. Sobota, 12.: »Trubadur*. D. Nedelja, 13.: »Grofica Marica* ob pol 20.
Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek. 14.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Sreda 9. ob 20.: Satan v ženski A (Kuponi)
Zadnjič v sezoni. Četrtek 10.: »Kozarec vode« B (Kuponi) Zadnjič v sezoni.
Mariborsko gledališče pripravlja Par-
movo meiodijozao opero »Stara peeem», M se bo uprizorila skupno s priljubljeno Ma. scagnljevo Cavallerio rusticama*. V tej bosta zadaj« letos gostovala oba MSfcrovi-deva.
Mariborski dramski repertoar Danes, v sredo, 9. junija, se ne igra tragedija »Marija Stuart», pač pa «Satan v ženski». Predstava bo zadnja v sezoni za abonente reda A.
Slovenska poezija v srbski literaturi. tSrpski Književni Glasnik ki izhaja v Beogradu pod uredništvom Svetislava Petro viča, ObjavUja v zveziku, ki Je izšel 1. Junija, Izbor iz najnovejše slovenske lirike: Antona Novačana «LttaniJe »poznavalcev«, pred kratkim umrlega Srečka Kosovela .Ekstazo smrtjo ter Vinka Košaka cNa raapotju». Vse tri pesmi, ki so izšle svoj čas v »Ljubljanskem Zvonu*, je prevel v srbohrvaščino pesnik Gustav Krklec
Peter Kasandrifi umrl. V Rimu je umrl tiskovni ataše pri ondotnem jugostoven-skem poslaništvu, Petar Kasandrič. Pokojnik je Ml eden izmed najboljših in najimenitnejših naših slovstvenih zgodovinarjev tn je razpolagal z bogato zakladnico znanja Zlasti v zadevah dalmatinske književnost! to njene preteklosti. Bil je rodom s H vara. Najbolj znane so njegove študije o Hefcto-rortču ter o Marku MajniMču, dalje zgodovina dalmatinskega novinarstva, ki jo je pefoojntk izdal v italijanskem jeziku itd. Kaeandrič je bU izboren poznavalec italijanščine. Njegov italijanski prevod Njegoševega »Gorskega venca* se pravkar tiska.
»Grofica Marica» s pevcem Bratužem v Splitu. V Splitu, kjer grozi opereta posekati dramo in ubiti še tisto malo emdela za resno gledališče, kar ga je ostalo lz zadnjih let, slavi sedaj triumfe Kalmanova opereta »Grofica Marica V utogl Tasila je nastopil že parkrajt gosp. Ciril Bratuž, tenorist mariborskega odra ter pevec ko. močne stroke, ki je bil prejšnje čase angažiran v Ljubljani. Podoba je, da bo gosp. Bratuž morda angažiran v Splitu, ki bo prihodnjo sezono najbrže vodil svoje gledališke agende pod zastavo operete .
Zagrebška opereta v Sarajevu, sarajevska pa v Nlšu. V kratkem času bo gostovat la zagrebška opereta v Sarajevu, kjer vpri-zori dela: Orlov, Clo - c!o. Knez Bonmar-chč, Terezina, Lepa Baiadera in Orlov. Predstave se bodo začele dne 8. junija In bodo trajale do 14. junija. Med tem časom pa bo gostovalo sarajevsko srledalffiče v Nišu. kamor odpotuje operetni ansamM pod vodstvom Braniš lava Nušiča. Drama ostane za časa gostovanja zagrebškega operetnega gledališča doma in bo študirala Lan-gerjevo uspelo komedijo »Kamela skozi uho šivanke«.
Švedskf pevci v Prajd. Meseca junija se pripelje v Prago 100 najboljših švedskih pevcev, ki tvorijo elitni pevski zbor Švedske države. Pevce bo vodi! skandinavski komponist dr. Alfen, sodeloval pa bo tod! operni pevec J. Anderson. Koncerti Švedov bodo v Berlinu, Pragi in na Dunaju.
ginljivo ter za smeh obenem je bilo poslušati težaka s savske obale, ki v spontanem navdušenju zbira v glav! drobtine francoskih stavkov izza vojne, da pozdravi «svoje» Francoze. In Francozi so njega in vse druge razumeli To jim je pisalo na obrazih! Počutili so se v Beogradu izvrstno.	Iz's-
Železnica Beograd-Sarajevo-Split
»Revne Eocmomlaue et Financičre«, ki Izhaja v Beogradu v angleškem rn francoskem jeziku in je namenjena naši gospodarski propagandi v inozemstvu, prinaša zanimiv članek g. ing. Z. Vaskoviča o železniški progi Beograd—Sarajevo—Split, v katerem pravi med drugim sledeče:
Proga Beograd—Split bo morala na vsak način voditi preko SaTajeva. ki je važno gospodarsko središče in železniško križišče, katero mora iz tehničnega in prometnega stališča deliti to progo v dva dela. Za vsakega teh delov pa ie predloženih več varijant. Vsaka železniška proga se mora zgraditi tako, da zadovolji čim največjemu številu gospodarskih in prometnih potreb dežele.
Bosna ima. pred vsem na severu in se-vero-vzhodu. neizmerna naravna bogastva: rodovitno zemljo, obširne gozdove, razna rudninska ležišča, pred vsem premog. Do danes so te pokrajine popolnoma odrezane od glavnih odjemalnih središč. Nova proga skozi te pokrajine je torej velike važnosti.
Za prvi del nove železnice, Beograd— Sarajevo, obstojijo štiri varijante: 1. Beograd — Sabac — Višegrad (407 km): 2. Beograd — Zvornlk — Kladanj — Olovo (269 km); 3. Beograd — Sabac — Zvor-n£k — Tuzla (373 km); 4. Beograd — Sabac — Bije lina — Tirala (350 km).
Najkrajša ie torej druga, a je tudi najdražja, kajti imela bi 27 km tunelov in strmce do 15 promile. Pride v poštev edino le radi hitre direktne zveze med Beogradom in Sarajevom.
Četrta varijanta. ki ima samo do 8 promile strmca, vodi preko najbogatejših bosanskih pokrajin hi skozi Tuzlo, ki je industrijsko središče, bi bila dražja kot tretja, ki ima 15 promile strmca.
Prva M vodila poleg že sedai obstoječe ozkotirne proge, imela bi 15 promile strmca in 22 km tunelov.
Z gospodarskega stališča je najbolj priporočati gradnja četrte varijante. Nje prvi del, od Beograda do Bjeline, bi bil na 102 kilometra skupen s progo Beograd—Zagreb; zadnji del. od Zavidoviča do Sarajeva, pa bi bil na 132 km skupen z Bosansko — Jadransko progo (Vinkovce — Samac — Bosna — Sarajevo — Mostar
—	morje). Ostal bi torej samo še odsek Bjelina — Tuzla — Zavidovič, dolg 62 km, ki bi služil izključno zvezi Beeograd — Sarajevo. Razen tega se bo morala v bližnji bodočnosti tudi zgraditi proga Tuzla— Doboj — Banjaluka — Bosanski Novi, potom katere bi imel Zagreb zvezo s Splitom in Sibeoflcom.
Kar s tKe drugega odseka proge Beograd — Split, namreč odseka Sarajevo — Split (3000 km), se da zgraditi samo po dolini Neretve, to se pravi, na mestu dosedanje ozkotirne proge. Največje težave na tej progi delajo razvodje na Ivan planini in izlivno ozemlje rek Bosne in Neretve. Nepremostljive pa te zapreke niso. Veliki predor bi bil 5400 m dolg in na njega južnem koncu bi padala proga po strmih, nevarnih pobočjih na razdaljo 30 km.
Smer zveze Sarajeva z moriem nima nasprotnikov, kajti je le ena proga mogoča. Kar se Pa tiče zveze s Splitom, je stvaT komplicirana.
Ob izlivu Neretve, ki tvori naravni izhod Savske kotline na Jadransko morje, ni nobenega važnejšega mesta ali pristanišča. Split je od tu 100 km daleč, Dubrovnik pa 70 km. Ker sta ti dve pomorski mesti najvažnejši in njiju pristana najbolje opremljena, mora železnica, ki prihaja iz državnega kolodvora mesta in vodi preko drugih važnih industrijskih in gospodarskih središč, vsekakor peljati v obe te luki.
Naioenejša in najboljša zveza bi bila od ustja Neretve pa naprej ob morski obali. Do Splita je tu 175 fem, na katere bi prišlo 4 km tunelov, od njih najdaljši 500 m. Maksimum strmca bi bil 5 promile.
Ta proga bi bila za promet mnogo ugodnejša kot varijanta Mostar — Imotski — Split, ki bi imela 12.600 m tunelov* najdaljši 5350 m), do 15 promile strmca, in bi vodila preko redko naseljenih, nerodovitnih krajev. Tudi bi stala 13 milijonov zlatih dinariev več.
Obmorski prog! Split — ustie Neretve
—	Dubrovnik — Boka se upirajo naše pa-robrodne družbe, češ da bi radi nje trpela morska plovba. Toda tudi v slučaju, če bi zelo trpela, nKto prav noben vzrok, da bi morala radi tega vsa Dalmacija biti brez železnice in naša pristanišča brez zveze z ozadjem. Italija ima n. pr. speljano železnico ob vseh njenih obalah. Sicer pa, čim več je železniških zvez z zaledjem, tem bolj cvete pomorski promet.
Vsa proga Beograd — Šabac — Bjelina
—	Tuzla — Zavidovič — SaTaievo — Mostar — Metkovič — Izliv Neretve — Split bi bila dolga 650 km in bi stala 138 milijonov zlatih dinarjev, brez tračnic in voznega parka.
Danes ob 4., pol 8. in 9. uri
Prvič v Ljubljani!
Najnovejši film !
»Strasti daljnega vzhoda"
Drama ljubavi iz mistične Kine - V glavni
^iEkffi Pola Negri
in najboiiši japonski igralec Sojin Kamiyama.
Odlična režija! Pripravlja se orjaški film ..Civilizacija"
Kino ,,Ljubljanski dvor"
Telefon ?30	4607
porabi ugodno priliko, da jo bodisi na ulici bodisi na polju javno potegne. Od tega trenotka je dekle njegovo in ni je sile, ki bi spremenila kaj na tem. Ako bi se dekle upiralo vzeti onega, ki jo je potegnil, jo starši sami prisilijo k ženitvi s tem mla« at ni čem, pa naj bo že kakršenkoli
Tako pridejo večkrat revni mladeniči do bogate žene, grdi do lepe, stari do mlade itd.
Običaj potezanja se vedno bolj in bolj opušča in posluži se ga dandanes navadno samo še oni, ki si na drug način ne more pomagati do zaželjene neveste. Tako se ga ie pred par dnevi poslužil neki muslimanski mladenič, kojega njegov ideal na noben na« čin ni maral. On brezposelni krojač, ona de» lavka v tobačni' tovarni.
Šalih je dolgo čakal priliko, da potegne svojo »cuto«, ali ona je pogruntala, kaj on namerava, pa se ga je ogibala kakor vrag križa. Končno se je Salihu njegova nakana vendarle posrečila. Ko so se neki dan vsule delavke iz tobačne tovarne, se je pomešal Šalih med nje in v gneči zagrabil stasito muslimanko Fatimo za roko ter vzkliknil: Moja si! Fatima se je prestrašila in se ho« tela oteti ali bilo je že prepozno. On jo je potegnil in njegova je.
Ko so videle Fatimine tovarišice, kaj se ie zgodilo, so zagnale strašen vrišč in krik. Nekatere so se zagnale na Saliha z dežniki, ena je celo sezula opanke in se zaletela v Saliha. Kakor ose na trota so šle ženske na predrzneža. Ko je ta videl, da je stvar opas« na in je vjel že kopico klofut in udarcev, se je prerinil skozi množico in pobegnil.
V bratski odnosno sestrski ljubavi so mu» slimanke, katolikinje in pravoslavne še ne» kaj časa kričale za Salihom, potem pa so se razšle na svoje domove. Na mestu boja je ostala samo še Fatima z nekaterimi pri« jateljicami, la so jo tolažile, da ne bo nič hudega, da nje nikdo na more prisiliti, če ona neče in tako dalje. Toda Fatima je do« bro vedela, da je vse to samo prazna to« Iažba in da se nič več ne more braniti.
Kaj mi pomaga, če se branim, prisilili me bodo starši. Vzela ga bom, ampak čez me« sec dni mu uidem in plačati mi bo moral odškodnino. Potem pa pridem nazaj k vam. In odšla je solznih oči ali vdana v svojo neizbežno usodo, usodo uboge muslimanke, ki ne sme imeti svoje lastne volje.
Smrt ob samovaru na špirit
Soproga Emila Waldingerja, tajnika v prosvetnem inšpektoratu v Sarajevu, je ku» hala prošlo soboto kavo na samovaru s špiritom. Pri tem se je preveč približala plamenu; naenkrat so švignili zublji po nje« ni obleki. Na njeno vpitje je pritekel njen soprog in vrgel na njo odejo in pogrinjalo, da pogasi plamen. To se mu je sicer posre* čilo, ali bilo je že kasno. Žena je dobila po vsem telesu tako hude opekline, da je drugi dan v bolnici umrla. — Zopet resen opomin za naše gospodinje, naj bodo pri uporabi kuhalnikov previdne.
Poskusne ženitve v Liki
V	Ameriki hočejo baje uvesti poskusne ženitve in Amerikanci mislijo, da so oni zopet enkrat prvi s svojo idejo. Temu pa ni tako, kajti poskusne ženitve že postoje v naši Liki. Ta običaj je na primer razvit v selu Saborskem, 20 km od Plitvic, pa tudi v nekaterih drugih selih v Liki ni nepo« znan.
Žalibog, da se s tem običajem ne more« mo pred svetom baš postavljati. Pijani fant pelje dekle za roko iz njenega doma v svojo hišo, a spremljajo ga dekličini starši in radovedneži. Na fantovem domu bo osta« io dekle teden dni ali še dalje, kakor bo pač fant razpoložen. Ako se dekle v tem času fantu priljubi, jo vzame in poroči po cerkvenih obredih, če ne, pa jo zapodi.
V	Saborskem je precejšnje število de« klet, ki so jih fantj: po poskusni ženitvi za« pustili in zapodili. Marsikatera ima tudi ne« zakonsko dete, pa se sirota potika po svetu brez sočutja okolice, ki je odobravala po« skusni zakon njenih staršev. Samo v eni hiši je pet deklet, ki so bile na poskusni ženitvi, pa so jih fantje zapodili. Vseh pet je zanosilo in tako je samo v tej hiši pet nezakonskih otrok, plod poskusnih zako« nov.
Če človek gleda te razmere, si ne more predstavljati, da je v civilizirani deželi, temveč tam nekje v srednji Afriki. Čudno je le, da oblasti ne posežejo vmes in ne za« branijo te razvade, ki samo degenerirajo naše ljudstvo.
Potegnil jo je
V vsakem narodu obstojajo gotovi obi« čaji, ki so jačji nego vsak zakon, vsak pred? pis. Teh običajev je sicer res vsak dan manj in manj, ali ponekod jih je vendarle še precej. Posebno med muslimani v Bosni obstoji mnogo običajev in navad, ki se še danes prav tako spoštujejo kakor pred sto« letji.
Eden izmed takih starih običajev je na primer »otmica« dekleta. Ta običaj je že poznan Slovencem iz povesti, katerih de« janje se godi v Bosni, nepoznan p« jim je običaj »potezanja«. Fant, ki že dalje časa ašikuje (ljubimka) z dekletom, ki jo mis sli oženiti, porabi ugodno priliko, da jo po» tegne, to je, zagrabi jo nenadoma za roko ali pas in jo potegne k sebi. Čim se je do« takne, je ona »potegnjena« in smatra se, da je njegova in da je privolila v ženitev. Ta« koj nato, morda že drugi dan, dekletovi starši to razglase po selu in dekle se odve« de v fantovo hišo.
»Potezanje« dekleta ni nobena šala, kaj« ti ona, ki je potegnjena, mora vzeti onega, ki io je potegniL Zgodi se večkrat, da fant, ki vidi, da ga njegova izvoljenka ne mara,
Žarnice
129
- vsakovrstna najceneje
J. Goreč,
naiača Kreditne oankt.
Miiinmiiiiiiiimiiinui«
Domače vesti
*	Iz državne službe. Viktor Stesfca, referent ministrstva ver za Slovenijo, jo
trajno upokojen Josšpina Tomaiič, je imenovana za arhivsko uradnico Prt zavodu za pospeševane obrti v Ljubljani.
*	Napredovanje v poštnj službi. Za upravnika poštnega in brzojavnega urada v Celju je imenovan Ivan Konte, doslej uradnik pri pošti Ljubljana 1. Iz 5. Skupine II. kategorije so napredovali v 4. skupino naslednji poštni pripravniki: Pavel Kandus, Janko Kuntartč in Ana Vrtovec, v Marfboru Josip Rupnik in Franc Znidaršič v Ljubljani Ana Pezdvrc v Črnomlju, Ana Bernik v Krizah na Gorenjskem in Ivana Peternelj v Skofji Loki.
+ Prezideni Masaryk častni meščan Kra-gujevca. Mestni obfitnski svet v Kragujev-cu je povodom Izročitve vojnega križca mestu Kragujevcu imenoval prezidenta češkoslovaške republike dT. Masaryka za svojega častnega meščana.
+ Muzej kralja Petra. Naša država je odkupila vilo g. Pavloviča na Topčiderske-m brdu v Beogradu, v kateri je umrl kralj Peter. V vili se bo namestil muzej kralja Petra. Sedaj se v vil; vrše razna popravila in v kratkem prično z urejevanjem muzeja. Muzej kralja Petra pa — žal — ne bo tako kompleten, kakor se je pričakovalo ker so se mnogi važni predmeti, ki hi predstavljali veliko vrednost v muzeju, pogubni v dobi evakuacije, Oplenivši kraljev dvor, so Avstrijci in Madžari odnesli celo zbirko umetnin, starega orožja, zlasti Ka-ragjorgicvega. biblioteko in drugo. Ohranjene niso niti vse stvari, ki so bile nabavljene po vojni, niti pohištvo sobe, v kateri je umrl kralj Peter. Vendar pa predstavljajo veliko vrednost tudi oni predmeti, ki so še ohranjeni.
*	Petdesetletnica Vladimira Nazorja. V Zagrebu bivajoči Istrijani so preteklo soboto proslavil; v svojem udruženju petdesetletnico pesnika Vladimira Nazorja. Književnik Katalinovlč-Jeretov je govoril o literarnem delovanju pesnika ter naglašal njegovo veliko ljubezen do Istrije in njenega mehkega liburnijskega narečja. Prečita! je nekoliko krasnih Nazorjevih pesmi v dialektu. Pesniku je bila v Crikvenlco poslana pozdravna brzojavka.
*	Bivši egiptovski kediv v Splitu. V Splitu se je .nudi! predvčerajšnjim bivši egiptovski kediv A baz Hikni-paša, ki je na svoji jahti prispel iz Carigrada. Iz . Splita nadaljuje potovanje v severno Dalmacijo.
*	Premestitev. Komisar Ivan Forčesin iz Murske sobote je dodeljen velikemu županu mariborske oblasti.
+ Dobrovoljci proti Pavlu Radiču. V Sarajevu se je vrši!a v pondeljek skupščina dobrovoljcev, na kateri so dobrovoljci ostro napadali agrarno politiko bivšega ministra Pavla Radiča. V tom smislu je usmerjena tudj resolucija, ki je bila soglasno sprejeta.
*	Premalo Uradnikov pri sarajevskih sodiščih. Odvetniška zbornica v Sarajevu je poslala ministrstvu pravde protest zaradi počasnega poslovanja tamkajšnjih sodišč, pri katerih je normalno poslovanje onemogočeno zaradi premajhnega števila uradnikov.
*	Opozoritev trgovskim potnikom. Zbornica za trgovino im industrijo v Skoplju objavlja, da morajo Imeti trgovski potniki, ki hočejo poslovati v Južni Srbiji, pismeno pooblastilo svoje tvrdke, ki mora biti potrjeno od pristojne trgovske zbornice in od javnega notarja.
*	Tovarna orožja v Hercegovini. Kakor javljajo sarajevski listi, namerava neka velika nemška tvrdka izvršiti svoj stari projekt ter izkoristiti vodno moč reke Neretve. Tvrdka zahteva od države koncesijo na 99 let. Njem načrt ie v glavnem izkoriščanje Neretve pri Jablanici ureditev velike hi-drocentrale in velike moderne tovarne orožja. Obenem bi se v tovarni predelaval boksit v aluminij, kar bi bilo v naši državi veiike koristi, zlasti za tovarno aeroplanov.
*	Na konservatoriju v Ljubljani je razpisano služiteljsko mesto. Prošnje naj se vlo-že najkasneje do 5 junija pri ravnateljstvu konservatorija. Prosilci, ki so že v državni službi, naj viože prošnje po službena poti. Vojni invalidi in dobrovoljci imajo prednost.
*	V Ribnici predava danes 9. t m. ob
20. v sokolska telovadnici g. Rasto Pusto-slemšek o jugoslov. in češkoslovaških stikih v prošlosti, o Pragi in Češkoslovaški sploh. Predavanje bodo pojasnjevale števil-r« skioptične slike v barvah. Vstop vsakomur svoboden.
*	Koliko ima Zagreb prebivalcev. Kakor javlja zagrebški »Mdrgenblakt«, ima Zagreb po uradnih podatkih danes okroglo 135.000 prebivalcev. Po verski pripadnosti je 110.000 rimokatolikov, 12.000 pravoslavnih, 9000 izraetitov, 14C0 starokatolikov, 1200 protestantov, 600 muslimanov in 400 unljatov.
*	Potovanje Ferijalnega saveza na železnicah. Po najnovejši odredbi uživajo dijaki, ki so člani Ferijalnega saveza četrtinsko vožnjo na naših državnih železnicah v dobi od 15. junija do 15. septembra, ako potuje skupno vsaj dvoifca.
*	Novice Iz Rogaške Slatine. Sezona se kljirb večnemu deževju ugodno razvija. V razcvetajočem parku prav pridno svira ljubljanska vojaška godba po dvakrat na dan, če Pa ni zvečer kina, igra tudi trikrat Poleg Srbov, Hrvatov in Švabov iz Banata Je letos tudi mnogo Slovencev iz Ljubljane in Maribora. V nedeljo ie prispel semkaj veliki župan dr. Baltič iz Ljubljane po svojo soprogo, ki se je dalj časa zdravila ▼ Slatini. Tudi politiki že prihajajo. Sedaj biva tu med drugimi narodni poslanec dr. Srgjan Budisavljevič, mariborski podžupan dr. Lipold s soprogo, iz LJubljane predsednik notarske zbornice notar Hudovernik ln drugi. Ob parlamentarnih počitnicah namerava priti tudi Svetozar Pribičevič. V pondeljek pa sta obiskala Rogaško Slatino na pomiku s Cankarjeve proslave v Maribo-
ru pesnika Oton Zupančič 'm urednik »Ljubljanskega Zvona« Fran Albreht V družbi več gostov sta si ogledala idilično zdravilišče, dr. Kolterer in dr. Brabec pa sta jima. razkazala kopališča tn podzemske vrelce. Pesnika sta obiskala tudi hčerko umrlega pisatelja Harambaše, sedaj soprogo tovarnarja Bizjaka v Rogaški Slatini. Tako Je končno tudi Rogaška Slatina, čeprav skrom no, pozdravila v svoji sredi največjega slovenskega pesnika.
*	Zveza primorskih mest Med primorskimi mesti Splitom, Dubrovnikom, Sušakocn, Sibenikom in Kotorom se vrše konference v svrho organizacije zveze primorskih mest Akcijo vodi županstvo v Splitu- Ta zveza bo pozneje pristopila k projektirani splošni zvezi jugostoven&kib mest.
*	Na državni gimnazij v Kranja se bodo sprejemale prijave za 1. razred bodočega šolskega leta dne 24. junija od 9. do 12. Pri prijavi je predložiti krstni list in obd-skovalno izpričevalo. Zunanji učenci se za-morejo prijaviti do tega dne tudi pismeno. Dne 25. junija se bodo vršili od 8. dalje sprejemni izpiti, na to pa ustni.
*	Zanimivosti ljubljanskega velesejma. Velesejem je institucija, ki po svojem ustroju skrbi za trgovska zbližanja in ki nudi skrbno organizirane razstave, ld seznanjajo obiskovalce z najmodernejšimi pridobitvami vseh vrst gospodarskega značaja. Posebej bo v letošnjem letu preurejena hSgi-jenska razstava, zanimiva in pomembna bo razstava »Slovenska žena«. Uprava Je letos znižala permanentne legitimacije na 30 Din. Kakor druga leta tudi letos nudi legitimacija polovično vožnjo, na vseh naših železincah. Družinske vstopnice za tri osebe in sicer za enkratni obisk velesejma se dobe za 20 Din, Običajne za enkratni obisk posamezni osebi pa za 10 Din.
*	Velika nesreča na železnici. Predsnoč-n-j-iim se je pripetila na postaji Brezno velika nesreča, ki bi kmalu zahtevala človeško žrtev. Zvečer ie šel železniški uslužbenec Ferdinand Pirš na postaji Brezno po železniškem tiru domov. Za njim je pripeljal istočasno osebni vlak. Pirš je sicer slišal vlak, vendar se nj umaknil, ker je bil prepričan, da vozi vlak po drugem tiru, kar pa je po novem voznem redu spremenje.10. Stroj je pograbil Pirša in ga vrgel na tla. Pri tem pa mu je popolnoma zmečkal desno nogo pod kolenom. Težko ranjenega so prepeljali takoj v mariborsko javno bolnico, kjer so mu morali včeraj odrezati nogo.
*	Na tragičen način ponesreči L V vojaški bolnici v Osijeku se je zdravil vojak 41 pešpolka Alojzij Rebolj, rodom iz Drage pri Škofji Loki. Obolel je bil na pljučnici. V delirlju je na nerazjasnjen način padel skozi okno prvega nadstropja bolnice na kamienito dvorišče, pri čemer ie dobil smrtne poškodbe, katerim je pretekli petek podlegel. Domneva se, da Je nesrečni vojak iskal vode ter namesto skozi vrata hotel priti skozi okno k vodnjaku.
4 Žalostna smrt »Amerikanca«. Seljak Iv Benakovič iz Županje se je pred leti Izselili v Ameriko ter se je nedavno s trdo pri-služenimi dolarji vrnil v domovino. Kupil si je čedno posestvo. Te dni je, vračajoč se polja, padel z voza in si zlomil nogo. Rana je bila težka. PrepeLjali so ga v bolnico, kjer so mu odrezali nogo. Cez par dni je V bolnici umrl. Ni mu bilo usojeno, da bi užival sad svojega dela.
*	Krvav politični spopad v ČaplJinJ. V Capljinj se je prošlo nedeljo odigral krvav politični spopad. Znani radičevec odvetnik dr. Dražič je sedel v gostilni s predstojnikom srezke ekspoziture. Medtem je prišel v gostilno Toma Rebac z učiteljem Kreši-čem in desetero drugih oseb. Vsi so bili precej vinjeni. Rebac se je takoj začel prepirati z dr. Draži čemi, vprašajoč ga: »Ali si ti Osti, ki žali naše frančiškane?« Dr. Dražič Je vstal, da se približa Rebčevi mizi. Rebac je pograbil steklenico za prvo ter svojega nasprotnika z vso silo udaril po glavi, tako da mu je razbil čelno kost Dražiča so nezavestnega prepeljali v bolnico v Mostar, kjer je bil takoj operiran, vendar je skoraj izključeno, da bi ostal pri življenju.
*	Samomor župnika. Upokojeni pravoslav ni župnik Gjorgje Palič {z Ostre Luke je v Bfleču izvršil samomor. Vrgel se ie v domači vodnjak v katerem je utonil. Palič je bil v zadnjem času zelo deprimiran. Ponovno je izjavil, da je najboljša nagla smrt. Domneva se, da je vzrok njegovega obupnega čina živčno razstrojstvo.
*	Strašna smrt 14 letne deklice. V sla vonskem silu Babska se je 14 letna deklica Eržika Uljan te dni na grozen način ponesrečila. Vračal se ie z goskami domov mi-mo selskega mtaa. Okno prt mlinu Je bilo odprto. Tik okna se nahaja zagonsko kolo, ki ie deklico zgrabilo za predpasnik ter jo
da eden par nogavic t žigom In znamko (rdečo, modro ali
zlato)
93-1 fl
„klju6"
traja kakor Štirje pari drugih, ako kupite eden par. Dobivaj^ ge v vseh prodajalnah.
Novo I Novo I Novo! Mani ca Romanova:
Pod mečem
Črtice	4160
Naroča se v Zveni knjigarni, LJnblfana,
Marijin trg St.
potegnilo v smrt. Ko je mlinar ustavil kolo, je padlo ž njega strašno razmesarjeno truplo nesrečne deklice.
*	Slovenka poročena ■ Turčlnom. V Go-stlvar v MacedoniJi je prišla pričetkom meseca maja ženska glasbena družba, ki je dnevno koncertlrala v hotelu »Beograd« Med godbenicami je bila tudi brhka mlada Slovenka »Neža«, v katero se le strastno zaljubil natakar omenjenega hotela Husein OsmanovIČ, a ona mu Je vračala ljubezen. Ker je bi on musliman, ona pa katoličanka sta oba prestopila v pravoslavje. Gostivar pa le za eno senzacijo bogatejši.
*	Novomeški zobni atelje Filipa Ogriča Je zaprt do konca tega meseca.	650
*	Pozor trgovca z lesom! Dne 12. junija bo ob 10. dopoldne v Hotemežu pri Radečah javna sodna dražba 900 kubičnih metrov bukovih in hrastovih hlodov. 668
Vsled velike dolžine filma
4
(oba dela v enem sporedu) se vrše predstave danes ob:
!)
ELITNI KINO MATICA
Iz Ljubljane
u— Princ Pavle v LJubljani. SnočI, ob 21.06, se je pripeljal princ Pavle na povratku v Beograd, z gorenjskim vlakom lz Bohinja v Ljubljano. Ob 1.28 ponoči je nadaljeval vožnjo v Beograd, ne da bi na kolodvoru Izstopil.
u— Opernj m dramski solisti prirede pod pokroviteljstvom športnega kluba Ilirije veliko nogometno tekmo v nedeljo 13. junija ob 11. uri dopoldne, v slučaju slabega vremena pa v torek 15. t. m. ob pol 19. uri. Ne zamudite redke prilike, ter oglejte' si naše pevce in igralce tudi kot športnike in boste se do dobra nasmejali.
u— J. A. D. »Triglav« v Ljubljani. V četrtek, dne 10. junija ob 20. v društvenih prostorih debatni večer. Tema: Geografsko-zgodovinski pregled Bolgarije. Predava tov. Lado Jerše. Udeležba strogo obvezna.
u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 goljufija, 1 nezgoda, 1 telesna poškodba, 1 nezgoda, 1 prestopek ogrožanja osebne varnosti, 1 zaplemba vojaškega orožja, 2 prestopka kaljenja nočnega miTu, 1 prestopek razgrajanja, 1 prestopek obrtnega reda 6 prestopkov cestnega policijskega reda, in 1 poskušen samomor. Aretacij je bilo izvršenih 5 In sicer: 1 radi razgrajanja in 2 radi vlačugarstva.
u— Radi nesrečne ljubezni hotela v smrt V pondeljek okrog pol 9. zvečer so čuli pasanti s klopice na križišču Celovške in B!eiweisave ceste žalostno stokanje in vzdihovanje. Ko je nato nekdo pristopil bližje, je zagledal na klopici mlado nekle držeč v rokah tekletiico z lizolom. Neznanka te popila iz steklenice že do 100 gramov tekočine ter se je skoro nato onesvestila. O tragičnem slučaju je bila takoj obveščena rešilna postaja ter ie bila neznanka z rešilnim avtomobilom prepeljana v bolnico. Bila ie to 24 letna služkinja Marija Brandstater, ki je 6. t. m. zapustila službo. V smrt je hotela radi nesrečne ljubezni. V bolnici so kandidatinji smrti takoj izprali želodec ter je sedaj izven vsake nevarnosti.
u_ Okraden delavec. Zidarski delavec
Stanko Majeršič, stanujoč na Mivki št 16. in zaposlen pri popravljanju hiše na Turjaškem trgu št. 6, je v pondeljek popoldne po končanem delu zapazil, da je njegov suk njič nekam lažji kot se mu je zdel, predno ga je pred delom slekel. Iz žepa mu ie namreč izginila listnica, katero je ukradel neznan tat.
Nerazdružna
sta Jelen in Schichi,
znaka edino pravega Schichtovega m ila . Jedro in jamstvo čistosti in izbornosti. Varuha perila in rok. Sovražnika truda in muke.
Ne verujte nikomur, da je drugo milo „prav tako dobro"! Ostanite pri tem, kar se je skozi 77 let izkazalo za najboljše.
u— Izgubljeno. Snoči, med 17. in 18. uro je bila na potu od zlatarja Zupan ca v Wol-fovi ulici po Sv. Petra nasipu in Resljevi cesti, izgubljena bisernica ovratnica (ogrlica) s 138 biseri Najditelj naj jo odda proti nagradi pri zlatarju Zupancu v VVollovi ulici. Svarimo pred nakupom!
Iz Maribora
Velika „lnternacinna!iia"
nogometna tekma
Drama: Opera
v nedeljo ob 11. dop. |
u— Tatvine v Križanski cerkvi. V Ljubljani sta se zadnje čase zopet pojavila dva nevarna tatinska ziikovca, ki se specializirata na cerkvene tatvine Obiskala sta v mestu in okolici že več cerkva, vendar sta bila skoro povsod prepodeaa in sta imela srečo le v Križanski cerkvi, kjer je bilo izvršenih zadnja dva tedna že več tatvin. V nedeljo popoldne ie cerkovnik Karel Po-lek opazil iz stranske kapele dva okrog 16 letna mladeniča, ki sta naglo odbežala čim sta ga opazila. Polek ie hitel za njtaa, vendar sta bila ziikovca tirnejša in sta izginila kot da bi se udrla v zemljo. Vrnivši se v kapelo, je cerkovnik ugotovil, da sta mladeniča s ponarejenim ključem odprla železno puščico m pobrala iz nje zopet vso gotovino, kakor že parkart poprej.
o— Obisk v stanovanju. V stanovanje tobačne delavke Marije Lampič, stanujoče v JeglKevi ulici št. 9., se je dne 6. t m. splazil neznan uzmovič ter odprl s ponarejenim ključem omaro za perilo, v kateri Je Lampičeva hranila tudi denar. Storilec je v naglici Iztaknil malo škatljo ter odnesel 1400 Din gotovine. Tatu so morale biti lokalne razmere po vsej priliki dobro znane, kajti sicer bi ga sosedi pri tatvin! gotovo ouariS.
a— Krasna slika kralja Aleksandra. Te
dni je dovršil domači umetnik g. Ante Tr-stenjak krasno veliko stensko sliko kralja Aleksandra v generalski uniformi. Izraz in podobnost obraza sta izredno dobro zadeta tako da je ta slika ena najboljših dosedanjih kraljevih. Sliko je naročil mariborski veliki župan g. dr. Pirkmajer za sprejemno dvorano v županijski palači. Razstavljena je sedaj v izložbenem oknu trgovine Preis v Gosposk; ulici.
a— Mariborski radičevci ln delavci. Preteklo nedeljo so imeli v mariborskem radl-čevskem štabu pri Pečntku ustanovni zbor Slovenske delaivske zveze. Zbora se je udeležilo poleg poslanca Trnjarja iz Zagreba in še enega delegata komaj 30 oseb. Pri lanskih skupščinskih volitvah pa je dobil Radič v delavskem centru onstran Drave dobrih par sto glasov. Dober tek predsedniku g. Romanu Bendetu!
a— Prosta stanovanja. Po objavi mariborskega stanovanjskega sodišča so prosta sledeča stanovanja: dve sobi in kuhinja na Pobreški cesti 7, ena soba s štedilnikom na Pobreški cesti 13, dvorišče, soba s štedilnikom na Obrežju 59, Studenci, soba in kuhinja v Krekovi ulici 4. Prošnje je vložiti do četrtka dne 10. junija.
a_ Ljudska univerza v Mariboru. Ruski kulturni dan se praznuje v Mariboru v spomin na rojstvo Puškina namesto 8. junija dne 11. junija na dan predstave »Car Sal-tanai« dramatizirane Puškinove pravljice. Na ta večer bo torej dvojno proslavje in vsi prijatelj; Rusov se ga naj udeležijo ln s svojo navzočnostjo dokumentirajo slovansko kulturno vzajemnost.
a— Pri porotnih razpravah se je dosedaj vedno pobirala prosta vstopnina v korist Jugoslovenski Matici. Ker se je Prt sedanjem zasedanju ta praksa opustila, bi bilo želeti, da bi pisarniško ravnateljstvo okrožnega sodišča ne zamudilo ugodne prilike za primeren sklad v korist Jugoslovenski Matici.
a— O predvčerajšnji vremenski katastrofi
Strašno vremensko neurje v pondeljek popoldne je zadelo, kot smo že poročali, najhuje mesto samo zlasti njegov severovzhod m del Na jugu je sezal pas le do Drave, na severu pa je obsegal še Kalvarijo, Piramido in okolico Treh ribnikov; mestni log Pa ie bil že Izvzet Neurje je povzročilo ogromno škodo zlasti na vinogradih sadjarske šole in barona Twikla vrnarijah, pogko-dorvan je bil žal tudi v najlepšem cvetju se nahajajoči mestni park. Po cestah deroča voda ie napravila zlasti veliko škodo v Meljskem predmestju, kjer je vdrla med drugim v tovarno Wudler in uničila pločevino namenjeno za državno dobavo. Ker so pri tem neurju bolj prizadeti davkoplačevalci, zlasti vinogradniki in vrtnarji, bi bilo umestno, da podvzamejo merodajni krogi korake, da se prizadetim olajšajo davčne dajatve.
ob Savinji, za kar nas lahko marsikatero mesto zavida. Upamo, do bo letos v Celju tujski promet in obisk bolj živahen, sai imamo vendar tujsko-prometno pisarno. Seveda je potrebno, da delovanje te pisarne podpre tudj prebivalstvo samo, zlasti pa hotelirji, in gostilničarji s primernimi cenami Mestna občina je v tem pogledu v zadnjem času zelo mnogo storila za olepšavo mesta, ker le tedai, če nudi mesto tudi za oči prijetnosti, smemo pričakovati večjega obiska letoviščarjev.
e— Glavne dobitke tombole krajevnega odbora Udruženja vojnih Invalidov v Celju, k. se je vršila dne 6. t m., so dobili: 1 glavni dobitek (šivalni stroj) Redul Albert, uslužbenec v apneniku v Pečoniku,, 2 glavni dobitek (moško kolo) Alojzij Pekerko. tovarniški delavec v Storah, 3 glavni dobitek (kuhinjska oprava) Zohar Marija, vojna vdo va iz Teharja, 4 glavni dobitek (otomana) Zgank Jožef, voj. invalid Sv. Peter v Sav. dol. in 5 glavni dobitek 35 m platna je dobila Gobec Marija, hčerka čevljarja v Celju, Gosposka ulica. Omenjen, kakor tudi nadaljni dobitki so tokrat prišli po večini v roke socijalno slabejše stoječih slojev. — Kraj. odbor UVI se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem cenj. darovalcem dobitkov v blagu in denarju, prodajalcem srečk in vsemu ostalemu cenjenemu občinstvu, ki je s pridnim nakupovanjem kart pripomoglo do lepega gmotnega uspeha tombole ter s tem pokazalo, svojo naklonjenost do vojnih žrtev.
Iz Trbovelj
Iz Celja
e— Reden sestanek članov k. o. SDS za Celje mesto je danes v mali dvorani Celjskega doma. Zaupniki se opozarjajo, da ie njih udeležba obvezna. — Reden sestanek članov k. o. SDS za Celje okolico bo jutri, v četrtek zvečer ob osmih v gostilni Per-mozer v Gaberjih.
e— Zopet lepi dnevi v Celju. Dočakali smo vendar zopet stalno lepo vreme. Kma-j !u bo naša čista Savinja dovolj topla za ko-i panje. Začelo se bo prav živahno Življenje
t— Narašča j ski dan s Hrastniku. Sokol, sko društvo v Hrastniku priredi v nedeljo 20 t. m. naraščajski dan, ki obeta biti ne» kaj posebnega.
t— Volitve v trgovsko in obrtniško zbor* nico. Na nedeljskem sestanku ccljske in ljubljanske Zveze obrtnih zadrug kakor tudi mariborske in ljubljanske Zveze go« stilniških zadrug v Celju je prišlo do spo* razuma radi kandidatskih list tako, da se je zadeva za trboveljske obrtnike zelo ugodno rešila. Obrtno društvo Trbovlje » Hrastnik » Dol v Trbovljah se je namreč postavilo kot najmočnejše društvo v Po* savju in menda sploh na deželi, ker štele več sto članov, na stališče, katerega uresni» čenje si je postavilo za svojo najnujnejšo nalogo. Kandidat za Posavje je postal g. Miloš Rozin, kleparski mojster v Trbov. Ijah.
t— Predavanja na gospodinjski šoli in i njimi v zvezi razstava higijenskega zavoda o negi dojenčka na Vodah bo traiala do 15. t m. opozarjamo nanjo in na predava* nja trboveljske žene.
t— Po vlomu pri Špancu na Pleskem so bili osumljeni rudarji brata Mastnak in Škrabar Fr., ki so slučajno bili zadnji v go--stilni. Izkazalo se je. da so nedolžni.
t— Umrljivost v občini. Pretekli mesec je umrlo v občini 17 oseb. V prin;cri s prejšnjimi meseci je umrljivost padla Z3 polovico.
Iz Ptuja
j— Glasbena Marica v Ptuju priredi da« nes ob 17. uri za občinstvo produkcijo učencev Glasbene šole. Gojenci bodo po» kazali svoje uspehe, ki so jih dosegli na klavirju in goslih v tekočem šolskem letu. Vsi, ki se zanimajo za procvit naše Glas* bene Matice, so vljudno vabljeni.
j— Vida dr. Horvatova Mesto venca za umrlo Vido dr. Horvatovo je daroval 50 Din tukajšnji Dijaški kuhinji dr. Anton Brumen, odvetnik v Ptuju.
j— Ptujska gimnazija. Redni pouk se kon= ča letos tudi na ptujski gimnaziji kakoi v vsej državi dne 12. junija. Prihodnji dnevi so določeni za razne izpite in razredovanje. Šolsko leto pa se slovesno zaključi šele 28. junija z razdelitvijo Izpričeval. Pismeni viš« ji tečaj se prične v ponedeljek 14. junija, ustni pa 21. junija. K izpitu je prlpuščcnih vseh 11 osmošolcev. Kot min odposlanec' pride v Ptuj gimnazijski ravnatelj " pokoju dr. Valentin Korun.
Sokol
Proslava 301etsice Sokola v Kranju
Proslava 301etnice sokolskega društva v Kranju je pričelo že v soboto s stafetnlm tekom, ld je vzbudil med meščanstvom in okoličani mnogo zanimanja. Večerna aka« demija z nagovorom, telovadnimi točkami, pevskim in orkestralnim sporedom Narodne Jitalnice je tvorila svečano otvoritev.
V	nedeljo zjutraj se je Sokolstvo poklo. nilo ob grobovih sokolskih delavcev. Brat Spicar je imel pri tej priliki zelo čustven govor. Po skušnjah za dopoldanski nastop se je vršil ob 11. uri sprevod po mestu, ki je bil vse v zastavah. Razen gorenjskih društev s prapori so bili zastopani Ljublja« na, Novo mesto, Vič itd. Ljubljansko so» kobko župo je zastopal dr. Krejči, navzoč pa je bil med drugimi tudi mnogoletni na« čelnik Sokola v Kranju br. Miroslav Am« brožič in lyonski prvak br. Peter Šumi, oba kranjska rojaka. Sprevod je krenil od Na« rodnep doma na desno po klancu, na čelu sokolska konjenica, jeseniška sokolska godba, gozd zastav, članstvo, članice, na« raščaj in deca. Ob prihodu na trg je po« zdravil Sokolstvo pred mestno hišo v nav« zočnosti občinskih svetnikov zaslužni žu« pan mesta Kranja br. Pire, odičen s so« kolskim znakem. Čestital je v iskrenih be« sedah jubilarju kranjskemu Sokolu in po« zdravil prvaka Šumija kot rojaka kranjske« ga mesta, ter navzočega brata Bojana Dre« nika, sodelavca iz prvih časov društva. Na« to je sestra imenom članic kranjskega So» kola pripela na društveni prapor spominski trak z napisi in letnicami 1896—1926. Po sprevodu se je ustavilo Sokolstvo pred Na» rodnim domom, kjer je pozdravil starosta kranjskega Sokola br. Sajovic vse navzoče, zlasti pa 301etne člane domačega društva, na čelu jim župana Pirca in Lyončana br. Sumija ter Drenika, ki je nato povdarjal 301etno jubilejno dobo in pomembno vzgoj« do delo, katero je dovršil kranjski Sokol. Spominjal se je tudi pokojnih vodnikov društva, predvsem načelnika br. Evgena Sa« jovica in dr. Josipa Kušarja. Imenom So« kola L je čestital kranjskemu bratu br. Mla» kar, ki je naslovil zlasti na naraščaj po® membne besede.
Po opoldanskem odmoru se je pričel ob 15. uri ob veliki udeležbi občinstva iz vse Gorenjske nastop vseh oddelkov. Pri telo« vadbi je nastopilo: 60 moške dece, 36 žen« ske, 42 moškega naraščaja, 12 ženskega, članov 18 in članic 30. Proste vaje, večino« ma praške, so bile izvajane prav dobro. Iz« vajalci kakor tudi vaditelji so posvedočili veliko marljivost. Na orodju in igrah sta pokazala naraščaj in deca izredno spret« nost, člani pa naravnost občudovanje. Za prihodnje velike tekme bo izbira nedvomno tudi po Gorenjskem. Odlikoval se je po» febno moški naraščaj na drogu, na krogih pa so naraščaj niče naravnost zadivile ob« činstvo. Vrhunec zasluženega priznanja pa so želi seveda Ivonski tekmovalci: Vidmar, Derganc, Osvald, Kornič, predvsem pa kranjski rojak Peter Šumi. Zmagovalcu Šu« miju je Ob zaključku izročila kranjska se« strica šopek cvetja kot znak hvaležnosti.
Kranjski Sokol je s svojim nastopom iz« nenadil. Nad 200 oseb je pokazalo v telo« vadbi napredek, ki gre sporedno z napre» dovanjem starodavnega Kranja, zlasti od« kar si je postavil monumentalni Narodni dom, ki je kras in ponos mesta, služi pa ob> enem tudi kot vzgled brezprimerne narod« ne požrtvovalnosti. Telovadbo so vodili br. Ažman, kranjski načelnik ter neutrudna društvena načelnika sestra Sajovičeva. Vsa prireditev je bila brezhibna in je le v čast in ponos jubilarju: kranjskemu Sokolu.
Predsednik Masarvk sokolski mladini
V	nedeljo dopoldne je sprejel predsed» nik Masaryk zastopnike češkoslovaških pro« fesorjev in dcputacijo srednješolcev, ki so se mu prišli poklonit in ga povabili na sred« nješolske tekme, ki otvarjajo vsesokolski zlet. Predsednik se jim je v toplih bese« dah zahvalil za udanost in ljubezen in je potem nadaljeval, govoreč o pomenu re« publikanskih demokratskih šol:
»Republikanske češkoslovaške šole mora« jo biti šole resnice. Ne sme se lagati — z eno besedo: lagati, to je bil stari režim. Republikanska demokracija ne pomenja la« gati. Mnogo je definicij demokracije, ali ta je morda najboljša, zlasti za otroke, za šo« le. Spominjam se svojih lastnih otrok, ko so prišli prazniki raznih avstrijskih poten« tatov, kako so otroci z muko vse to zašle« dovali iz zgodovine in kaj so ti učitelji delali. Zapomnite si, učenci, kar ste tu sli« šali od profesorjev. Kar je Sokol tu rekel; to je pravilno. Od vseh velikih svečanosti tu imam že tale vtis: Ta organizacija in to delo — to je ravno lepo in poučno in vzgoj« no za vas mlajše. Človek mora biti orga« niziran, mora biti kak člen kakršnekoli več« je srenje. Mora biti vedno s kom, ne sme biti sam. In to je ravno Sokol, ki vas to uči. Veseli me. da ste_ kot prvi letošnjih svečanosti prišli k meni. Tudi jaz sem So« kol že od svojega 13. leta. Ko zjutraj zgo« daj vstanem, se skopljem v mrzli vodi in potem malo telovadim v sobi Mislim, da se človek le na *a način drži nad vodo.«
Nov sokolski Ust. Sokolska župa Split je pričela izdajati svoje župno glasilo »Sokol na Jadranu«, čigar prva in druga številka je v dvobroju izšla. — število žup. ki izdajajo svoje vestnike, se pričenja v Jugoslaviji množiti. Poleg starega vestni-ka ljubljanske sokoiske župe Izhajajo še sledeči sokolski listi raznih žu,p: «Soko» v Beogradu, Župni vestnik v Kranju ln Mariboru, Novem Sadu; .Branik* na SuSaku, •Zlatiborskij Sotoo. v tTžicah, vestniki v Za. grebu, Tuzli in Vel. Bečkereku ter končno • Sokol na Jadranu«, urednik Tista Je brat S Vrdoljak.
Sokol šiška priredi v nedeljo 13. t. m. društveno javno telovadbo, združeno s vrtno veselico v Zgornji filški pri gosp. I. Kmetu na Celovški cesti,. Telovadne točke so zelo lepe. Vsi oddelki nastopijo a slikovitimi češkimi prostimi vajami za vsesokolski zlet v Pragi. Po telovadbi ples, petje, streljanje Itd. Sodeluje godba Sokola I. Začetek točno ob 3. popoldne,	665
tn etegantrtfrfabcStte si^fzoro.M uv©-ljavija se vrlino* Čim botf so Iasjp osebi prikladno prikrojeni, tem bo|j kritično jih gledajo tem skrbnege se morajo negovati. Elida-Shampoo učinkuje na lase, da postanejo čudovito voljni, svilnato mehki pa svetili, diskretno dišeči. Prihodnjič rabite za umivanje glave le brezsodni
IUOOSLAVBNSKO IX. D. OKO KO
-,K»ICHT,oeiJBii. OdUdek iOUh.
" i' ■
PoUJtto ml bn*s)m£na orltfci«lcd rjivojtek EUDA-SHAMPOO
wv
Tm-r i 11 m i«M»mii m i i
N ulov i.
Prilepita prodm, iapolajeoi odre«*
S H A M P O O
Šport
Naše priprave za bodočo olim-pijado
Da se pravočasno pripravijo denarna sred« stva za primerno udeležbo naie države na prihodnji ollmpijadi v Amsterdamu leta 1928., so se odločili naša državni športni sa-vezi, da osnujejo odbor, ki bo vodil vse delo. Tehnične predpriprave, trening in ostalo je itak v rokah vsakega posameznega saveza, materijalne zbirke in propagando pa naj vodi ta »Medsavezai odbor za 9. olimpijado«. V soboto so se sestali v Zagrebu delegati skoro vseh savezov ter so ustanovili gornji odbor. Za častna predsednika sta hila izvoljena dva odlična športnika, naš zunanji minister g. dT. Momčilo Ninčič in groi Bombelles. Predsednik odbora je dr. Stevo Hadži, podpredsednika gg. dr. M. Pandakovič in Ugrinič tainika Rie-ger M. in Cegur Ivo ter blagajnik Bartole, ostali odbor tvorijo po dva delegata vsakega saveza- Za Ljubljano sta v odboru gg. dr. Hubert Souvan in Joso Goreč. Odbor prične takoj z delom, prevzame imovino Izvršnega odbora za VIII. olimpiiado ter ustanovi v vseh mestih svoje pododbore v svrho organiziranja podrobnega dela. Na sestanku se ie med drugim tudi ugotovilo, da razni napadi v zagrebških listih na stari odbor in na olimpijski odbor niso utemeljeni.
Službene objave LNP
(Seja p. o. dne 2. VL 1926) Verificirajo se za S D. Rapid igr. Kisvar« day Edvard, Podliesnig Kurt in Letnik Iv., vsi s pravom nastopa 16. VI. 1926.
Verificirajo se prv. tekme SK Jadran : SK Slavija 5:2 in SK Ilirija : SK Svoboda 17:1, obe odigrani 11. IV. 1926 v Ljubljani, nadalje se verificira pokalna tekma SK Red Stra : Atletik SK 0:3, odigrana 21. V. 1926 v Celju. Vzame se na znanje sodniško po« ročilo o prij. tekmi SD Rapid : ISSK Ma« ribor 8:4, odigrani 23. V. 1926 v Mariboru.
M. o. Maribor se z ozirom na njegov 7. sejni zapisnik poziva, da zasliši igr. SK Svo« boda Seliča in njegovo izjavo pošlje LNP ▼ obravnavo.
(Seja u. o. dne 2. VI. 1926) Vzame se na znanje poročilo o tekmi Maribor : Ljubljana, odigrana dne 13. V. 1926 v Mariboru. Istočasno se ponovno po« zivlja Mo Maribor, da pošlje obračun nave« dene tekme.
Poživljajo se: SK Red Star, SK Celje, At. Ietik SK Celje, SK Svoboda Maribor, TSK Merkur, SK Ptuj in SK Mura, da nakažejo takoi po prejemu obračuna, ki se je odpo« slal, dolžne zneske LNP«u.
Na znanje se vzame dopis SK Svobode, Ljubljana, z dne 2. VI. 1926 in dopis z dne 31 V. 1926.
Ukinja se zabrana nastopa igr. Loesch« j nigg L. in A., ker sta poravnala glasom do« pisa SD Rapid od 15. V. 1926, vidiran po Mo, svoje obveznosti napram svojemu biv« šemu klubu.
Z ozirom na dopis SD Rapid z dne 15. V. 1926 se podeljuje zabrana igranja icr. Ko« ren Fr. (ISSK Maribor) in sicer dotlej, do« ; kler ne poravna svojih fin. obveznosti na« j prani svojemu bivšemu klubu (SD Rapidu j članarino).	j
Odobri se odigranje nogom. turnirja, ki ! ga je priredil ŽSK Hermes dne 5. in 6. VI. j Dopis SK Jadrana št 40.26 z dne 25. V. I 1926, v katerem prijavlja mednarodno tek« j mo z Mor. Slavijo, se vzame na znanje. j
Predasta se k. o. igr. Pleš L in Oman (oba SK Ilirija), ker sta brez dovoljenja nastopila i v tekmi dne 26. V. 1926. Iz istega vzroka se j zaenkrat ne more obravnavati prošnja igr. j Pleša z dne 29. V. 1926 in sicer do končne i odločitve k. o.	!
Na prošnjo SD Rapid za znižanje kazni 1
igr. čerčetu se bo podalo Mo Maribor pis« meno sporočilo.
Vzame se na znanje prijave tekem SD Rapid.
Z ozirom na referat p. o., sodniško in služb, odbornika poročilo se preda g. Smole kaz. o. SZNS. Tajnik L
Službene objave LLAP
(Iz seje z dne 1. t m.)
Verificira se stafetni tek za Schwabov pokal dne 30. V. t L Placement: Prva: sta« feta ASK Primorje II. v postavi Stupica, Zorga, Sikošek, Janowsky in Močan v času 6:30.8 min., druga: štafeta ASK Primorje v postavi Lah, Slapničar, Omladič, Arhar in dr. Perpar. SK Ilirija in SK Jadran se kaznujeta z globo Din 100, ker k omenjeni štafeti nista postavila zahtevanih redite« ljev. SK Celju se potrjuje prejem nakaza« nega zneska Din 50. Vsi klubi, ki so bili po« zvasi, naj poravnajo zaostale denarne ob« veznosti, se ponovno pozivajo, da to store najkasneje do 10. t. m. Klubi, ki še niso javili svojih naslovov, naj to store do iste« ga dne. Ponovno opozarjamo, da je naslav« ljati vse dopise za LLAP na g. Vladimirja Saksido, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7*11.
LLAP (Službeno) Sestanek atletov, ki so določeni v podsavezno reprezentanco, se vrši danes v sredo dne 9. t. m. točno ob 20.15 v damski sobi kavarne Emona. Brez« pogojno morajo priti atleti: dr. Perpar, Ste« pišnik, Močan, Weibl, Arhar, Vidic, Slapi« ničar, De Reggi, Živanovič, Lojk, Štrokelj, Orehek, Zupan, Valtrič, Vukmanovič. Ra« zen teh imajo brezpogojno priti tudi oni atleti, ki bodo določeni na igrišču Ilirije pri ponovnem izbirnem mitingu LLAP, da« nes v sredo točno ob 18. uri. Istotam se vr» šijo ob 1730 vaje v menjavi za štafeto 4X100, katerim morajo prisostvovati atle« ti: dr. Perpar, Stepišnik, Živanovič, Weibl, Vsltrič. Visokošolci naj prinesejo seboj in« dekse, srednješolci legitimacije Ferijalnegu Saveza, sploh kake legitimacije za polovic« no ali četrtinsko vožnio. Tehn. referent.
Službeno iz LNP. Danes 9. VI. 1926 v zadnji sobi Narodne kavarne ob 19.30 seja k. o. in ob 20.30 seja p. o. K seji k. o. se pozivata Pleš Josip in Oman (SK Ilirija). Tajnik II.
SK Ilirije nogometna sekcija. Važen se» stanek I. moštva jutri v četrtek ob 21. v klubovi sobi kavarne Evrope.
ASK Primorje (Damska lahkoatletska sekcija). V petek 11. t. m. se vrši na igri« šču ob 18.30 obvezen sestanek za sledeče atletinje: Ahčin Marija, Dougan Nuša, Gre«
forin Danica, Jerina Marija in Mladena, '.ori Ana, Kump M., Krisch Babv, Kai« ser Amalija, Kramar Vilma, Modic Julija in Mara, Maguša Frida, Oven Franja, Pin« tarič Milica, Preveč Silva, Ravnikar Marija, Sever Pavla, Šantel Duša, Šantel Voja, Tra« tar Vlada, Zore Zora in Ana, Zanner Fri« da. Brajnik, Milena Engelman, Tratnik M.
ASK Primorje (Moška lahkoatletska sek« cija). V četrtek 10. t m. se vrši ob 18. ob« vezen sestanek vseh atletov ter se poziva« jo, da sigurno istemu prisostvujejo: Arhar, Baltič, Breskvar, Cimperman. Corradini, čuček Milko in Janko, Glavačld, Gruntar Danilo, Gregorič Boris, Ham Božo, Hafner Matko, Jančigaj, Janovsky, Kukar, Lah, Praunseis, Medica, Magister, Malnarič, Omladič, Pečnik Herman, Perko, Persche, Podobnik, Premk, Pintarič, Rovan, Savin« šek, Stepančič Alojzij, Slamič Herman in Vinko, Slapničar, Šavnik, Trost Karel, Tav« čar, Vidic, Weibl, Zeleznik, Adamič, Bren, Glaessener, Luschan, Močan, Premk, Pulko, Stupica, Sikošek, Sodja, Sketelj, Ženova, Žorga in Zimermann.
Vsak Slovenec mora biti član „ Vodnikove družbe"
Vremensko poročilo
Meteoro oški lavot. . uaol!»s». 8 iuniia 192o	Vi? r.
Parume-tra ,-lOfi.ft m
Kraj	Cas	Sarom.	Temper.	Rei. ms-gt J »/o	Smei vetra m brzina v m	Oolsc nos' 0—10	Vrsta padavine	
							o: opazovan i.	mm co > ur*
opazovanj								
	7 I	75 5	13-6	84	SW 0.5	8		7.8
Ljubljana . I	8.	75S3	156	75	SW 0.5	8		
(dvorec) ^	14.	757 4	21-3	48	SW 4	7		
	21.	7591	178	60	S\V 4	8		
Zagreb . . .	8.	7585	16-0	87	NW 5	8		2.0
Beograd . . .	8.	7569	15-0	83	SW 3	7		8.0
Sarajevo . . .	8.	757-9	150	75	mirno	7		6.0
Skoplje . , .	8.	7555	240	46	SE 15	0		
Dubrovnik . .	7.			—				
Praga ....	7	7555	140	—	N\V 3	5		0.4
V Ljubljani je povprečni barometer rižji ko včeraj za 0.1 mm.
Solnce vzhaja ob 414, zahaja ob 19-44 luna vzhaja ob 312. zahaja ob 17-37.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Sedanje vreme bo trajalo dalje.
Gospodarstvo
Stanje hmeljskih nasadov v inozemstvu
Nastopanje peronospore in hmeljskih ušL
Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu nam poroča:
Žalec (CSR) 28. maja. Stanje nasadov še vedno neenako. Rastline napada bolhač. Dne 21. mala se je cb Ogri pojavila muha aphis; enaka poročila prihajajo tudi iz drugiiih krajev. Tu in ram se najdejo že nekrilate uši. V boljših nasadih je trta dorasla že do polovice drogov, oziroma žac. Zaradi mrzlih noči omimenevajo listi. Od včeraj imamo lepo, toplo vreme, kS bo hmelj ski rastlini jako prijalo.
Hallertau (Bavarska), 29. maja. Stanje je zadovoljivo. Rastline so dorasle le do polovico drogov (žic) ter se razvijajo bujno. Tu in tam se je pojavila peronospora. Previdni hmeljarji jo že preganjajo s škropljenjem. Z napetostjo pričakujemo, kako bo uspelo to, za naše kraje novo obrambno delo. Upajmo, da dobro. Potem bi omeljarji zopet pomirjeni zfii v bodočnost
Piafienbausen (Bavarska), 1. junija. Mrzlo vreme in huda slana v zadnjih tednih ni prljala rastlini. Vse to jo je zadrževalo v rasti, vse to pa je tudi pospeševalo razvoj škodljivcev. Nekaj dni je vreme 'toplo in tudi deževalo je. Da bi še noči postale toplejše, potem bi se rastlina prav ugodno razvijala. Peronospora se letos prikazuje v večji meri nego v minulem letu. Nekateri hmeljarji so že pričeli s škropljenjem in razveseljivo bi bilo, ako bi se tega obrambnega dela poprijeii vsii hmeljarji, kar bi bilo le v korist našemu hmeljarstvu.
Mainburg (Bavarska), 28. maja. Sanje je različno. Pozno obrezani nasadi so prav zelo trpeli na bolhaču. Tem rastlinam je pa tudi slana v začetku maja škodovala. Prav mogoče je, da bo peronospora še napadala neškropljetie nasade, kar bo z/manjšalo naš pridelek. Sedanje vreme ugaja rastlini, pa tudi škodljivcem.
WoInzach (Bavarska) 29. maja. Zgodaj obrezami nasadi so lepi in so bili že i>rvič obsuti, medtem ko pozno obrezani zaostajajo, dasi se kljub bolhačem in ogrcem še precej popravljajo. Proti peronospori škropijo neka':eri hmeljarji prav pridno.
Špalt, 29. maja. Megla in mrzle noči so zlasti ta teden -astlino zadrževale v razvoju, kar je povzročalo tudi orumenevanie listov. Nadejamo se ugodnejšega vremena.
Eschenau (okolišče Hersbruck), 30. maja. Od zadnjega poročila se rastlina ni kaj ugodno razvijala. Pokazale so se tudi muhe aphis, katerim bodo kmalu sledile uši.
Herrenberg (Wur;ter,berg), 29. maja. Zadnje dni se ie h mel j sk a rastlina vidno i>opravlla. Trte sr že do 2 m visoke. Peronospora se vedno bolj šini. Eno- in dvoletni nasadi so bolj okuženi nego starejši. Mnogo je hmeljarjev, ki že drugič škropijo svoje nasade. Brezdvommo se pozna dober učinek škropljenja. Hmeljarji pričakujemo letos tudd uši, keT se iste že najdejo zlasti na češpljah in olivah. Okrajna skupina !e naročila svojim članom 100 škropilnic.
Schaihausen (Wurtl.enberg), 29. maja. Peronospora se prikazuje v vseh nasadih. Prve simptome bolezni smo opazovali že pred tremi tedni. Hmeljarji so mislili, da bodo zgolj z izruvanjem obolelih poganjkov zabranjevali nadaljno razširjenje bolezni. pa so se motili. Danes so listi potai rjavih peg, kar dokazuje, da se bolezen šini. Varani hmeljarji so takoi začeli škropiti, pa po toči zvon rti Je prepozno. Pričakujemo tudi uši.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (8. t. m.). Pšenica: baSka, 4 vagoni 322.50—325, baška. Zenta, 4 vagoni 322.50; banatska, Sombor ,2 vagona 312.50. Oves: baški, 2 vagona 292.50. Turščlca: baška, 5 vagonov 140—142.50; baška. Indjija 5 vagonov 145; baška, promptna, 10 vagonov 146: baška bela. za september, 1 vagon 145; ba-natska, Pančevo, 30 vagonov 144.
Dunajska borza za kmetijske produkte (7. t. m.) Koncem minulega tedna je bila na ameriških borzah čvrstejša tendenca v pšenici, a mlačnejša v turščioi. Na dunajskem tržišču je bdla kupčija zelo omejena Pšenica je tendirala čvrsto Turščlca mirnejša. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pgenlca.: domaČa CTOenes- Boden) 45.50
do 46, potiska 48.50—50; turščlca: 22 do 23; oves: domači 29.25—30.25.
Dunajski goveji sejem (7. t. m.). Dogoo 3039 komadov; od tega Iz Jugoslavije 64 glav. Cene popustile do 10 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: voli I. 1.40—1.65 (izjemno 170—1.80), II. 1.15—1.85, III. 1 do 1.15, biki 1—1.85, krave 0.95—1.35, slaba živina 0.60—0.80 šilinga.
= Letošnja dlvldenda Trboveljske pre. mogokopne družbe. Včeraj se je vršila bl-bančna seja upravnega sveta TPD, na kateri Je bila odobrena bilanca za leto 1925. in je bilo sklenjeno Izplačat! letos 30 Din (lami 50 Din) na delnico.
= Trboveljska premogokopna družba nam poštlja sledeči komundikč: »Prilikom danes v LJubljani se vršeče seje upravnega sveta Trboveljske premogokopne družbe je odložil gosp Markus Rotter iz zdravstvenih razlogov svoj mandat kot podpredsednik im upravni svetnik Odložila sta svoj mandat kot upravna svetnika tudi gospoda Claude de Seze in dr. Viktor Wutte.»
= ponovno znižanje Izvoznih carin v Ru. muniji. Iz Bukarešte poročajo, da so bile 7. t. m. v Rumuniji znižane izvozne carinske pristojbine za vole. krave, bike ln bi-volSke samice na 4000 lejev za komad, za svinje na 600 lejev za komad, za goveje in svinjsko meso na 5 lejev za kg. Komisijska pristojbina odpade.
= Ponoven občuten padec francoskega franka. Predvčerajšnjim je francoski trank zopet mednarodno močno oslabel. V Curihu je padla deviza na Pariz na 16.05. Padanje se je včeraj nadaljevalo, tako da je notiral Pariz včeraj dopoldne v Curihu 15.25 in torej padel pod Prago, ki je notiral a 15.31.
Borze
LJUBLJANA (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij, ski' zaključki.) Vrednote: Investicijsko 73—74.50. Vojna škoda 302—305, zastavni, in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—0. Ljubljanska kreditna 175 do 200, Merkantilna 100—102 (102), Prašte-diona 865—868. Slavenska 50—0, Kreditni 165—175, Strojne 65—74, Trbovlje 300—305, Vevče 100—0 Nihag 0—25, Stavbna 55 do 65, šešir 103—0. — Blago: Zaključki: trami, sortirani, fco nald. postaja, 1 vagon po 262.50; deske po naročilu, fco naklad. j>ostaja, 1 vagon po 452.50; smrekovi, jelo-vi hlodi od 25 cm naprej, fco naklad, post. 2 vagona po 180; turščica. fco vagon srern-ska postaja, 1 vagon j>o 143; ajda domača, foo vagon slov. postaja, jjol vagona po 255.
ZAGREB. Efektno tržišče z minimalnim prometom Volna škoda slaba. — Na deviznem tržišču tendenca čvrstejša. Nazadovala sta samo Pariz in Italija žara-di tega. ker sta mednarodno oslabela, zla. sti Pariz je močno padel. Promet zmeren. Skupen j>romet v devizah je dosegel 6.4 mi. lijona dinarjev. Notirale so devize-Amsterdam izplačilo 22S0—2290, Dunaj ček 800.3—804.3. Berlin izplačilo 1350—1354. Bru seflj (zaključek 175). Budimpešta 0.07 93 do 0 0797, Italija izplačilo 209 16—210 36, Lan. don izplačilo 275.42 in pol do 276.62 in pol ček 275.41—276.61, New York izplačilo 56.42 ln pol do 56.72 in pol. Pariz izplačilo 174.49—166 49. Praga izplačilo 167.75 do 168.75 ček 167 71—168.71, Švica ček 1096.04R do 1100 048; valute: dolar 55.9—56.2, Kč 167.5—168.5, frfr 16S—170, angleški funt 270—275, švicarski franki 1085—1095. lire 209—212; efekti: bančni: Narodna 0—4000, Eskomptna 101—102 Kreditna Zagreb 104—105, Ilipo 57—58. Jugo 92—93, Ljubljanska kreditna 175—0, Praštediona 885—867.5. Slavenska 0—50; industrijski: Niha« 22—27, Eksploatacija 17—20. šeče. rana Osijek 280—285. Isis 51—51.5, Našička 900—950, Gutmann 220—225. Slaveks 117.5 do 125, Slavonija 36—38, Trbovlje 300—310, Vevče 100—0: državni: investicijsko 72 do 73, agrarne 40—42.5, Vojna škoda, protnpt-na 301.5—302. za junij 302—303.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 801—801.5. Berlin 1349—1349.5. Budimpešta 0.0794 do 0.0795, Bukarešta 23—23.5, Italija 208 5 do 209, London 275.7—275.85, New York 56 61 do 56.62, Pariz 166—168, Praga 168—168 5 Švica 1349—1349.5.
CURIH. Beograd 911, Berlin 123. New York 516.625, London 25.14, Pariz 15.25, Milan 19.16, Praga 15.31, Budimpešta 0.007220 Bukarešta 2.10, Sofija 3 7425 Dunaj 73.
DUNAJ. Devize: Beograd 12 47—12 51 BerMm 168.23—168.73, Budimpešta 98.885 de 99.185, Bukarešta 2.90—2 92 London 34.405—34.505, Milan 26 08—26 18, New Tork 706.65—709.15. Pariz'20.83—20.93, Pra. ga 20.9376—21.0125. Sofija 5.1125—5 1525. Varšava 69.05—69.55, Curih 136.81—137.81; valute: doHarji 707.25—711-25, dinarji 12.45—1251.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pra. gi 59.45, v Berlinu 7.407, T Londonu (popol. dne) 27«,
Iz življenja m
Tragedija v Raabsu
Krvava drama med aristokrati na lovišču v Raabsu, o kateri smo včeraj poročali, je danes nekoliko pojasnjena. Na podlagi gradiva, ki je sedaj dostopno javnosti, je mogoče ugotoviti, da sta krvavo dramo povzročila žena barona Kiingerja in ruski aristokrat Orlov.
Ko se je baronica Klingerjeva letos pozimi in spomladi mudila v Meranu, ni bil njen mož vedno pri njej. Poslovne zadeve so zahtevale njegovo navzočnost na Dunaju in baron je za dalje časa izostal, čas njegove odsotnosti ie spretno izkoristil ruski aristokrat, ki je jel prepričevati baronico Klingerjevo o svoji goreči ljubezni. Dasi je bilo med njim in med damo deset let razlike v starosti — njej je bilo 34. Rusu pa 24 let — vendar se je plamen njune ljubezni združil v en sam mogočen akord. Orlov je s svojim neprestanim moledovanjem in nadlegovanjem baronice dosegel to, da se je dama slednjič odločila zahtevati ločitev od svoiega moža. čim se je baron Klinger pojavil zopet v Meranu, mu je sporočila svoj sklep. Radi te izjave je prišlo med soprogoma ponovno do burnih scen. ki so končale na ta način, da se je Klinger naposled zopet odpeljal, baronica pa je ostala v Meranu v družbi svoje matere in mladega Orlova.
Ko se je zdel baronici termin ugoden, je dala slovo južnemu podnebju in se s svojo materjo vrnila « gradič Raabs. Bila je zelo izpremenjena. Baron Klinger je sicer skušal storiti vse. da bi njene misli odvrnil od mladega Rusa, dosegel pa ni nobenega uspeha. Dama je dosledno vztrajala pri svoji odločitvi in je zahtevala ločitev, da bi lahko poročila Rusa.
Sredi maja se je v Raabsu pojavil Orlov, ki je prišel k Klingerjevim na obisk. Baronica in Orlov sta se namreč bila sporazumela, da bo skušal ruski aristokrat izposlovati pri baronu Klingerju dovoljenje za ločitev, kar naj bi dosegel na lep ali pa na grd način. Orlov je skušal svoj načrt udejstviti, sreča pa mu ni bila vedno mila. Iskal je barona Kiingerja na njegovih potih, toda Klinger se mu je spretno izmikal. Ko je Rus videl, da bo težko prišel do njega, je sklenil ubrati druge strune. Jel ie Klingeria zalezovati, da obračuna z niim z brutalno silo. Prvi poizkus se mu ni posrečil. Prestregel je Orlova Klingerjev gozdar, ki mu ni dal priti do svojega gospodarja.
Ko je Orlov uvidel, da na ta način ne bo dosegel želietiega uspeha, se je odločil, da stori zadnji korak ter spravi Kiingerja na ta ali oni način s sveta Z baronico sta se telefonično sporazumela. Orlov se je pripeljal -v Raabs ter krenil naravnost proti lovišču. Do lovskega revirja v gozdu ga je spremljala baronica, ki se ie malo pred ciljem poslovila, nakar .ie Orlov nastopil svojo usodno pot.
Kako sta trčila drug ob drugega, popisuje baron Klinger tako-le: «Sedel sem na svojem opazovališču za divjačino. Mračilo se je že. Naenkrat opazim pred sabo moža. ki mi je bil zelo neprijeten. Bil je Orlov. Približal se mi je in je začel razgovor, ki ni bil meni prav nič ljub. Zato sem ga kmalu odslovil. Mož pa se ni dal odstraniti. Vedno globlje je posegal v moje zasebne družinske zadeve, kar mi je postalo še bolj zoperno. Svetoval sem mu, naj že odneha, ko mora vendar uvideti, da je vse njegovo prizadevanje zaman. Vendar me ni poslušal. Ko sem sam vstal, da odidem, mi ie sledil. Jaz sem šel naprej, on je korakal za mano. Prišla sva do gozdne steze, kjer sem začel Orlovu razlagati njegovo nepo-
to sem ležal tudi sam na tleh. Orlov pa je z vso naglico bežal s pozorišča.*
Baronica Klingerjeva je bila ta čas že doma in ko so Ji sporočili, kaj se Je zgodilo, je bila zelo obupana Bila je namreč z Orlovim dogovorjena, da se v skrajnem slučaju poslužita skupnega bega kot zadnjega rešilnega sredstva. Toda Orlova ni bilo k njej, njen mož pa je bil le neznatno ranjen. Kaj torej storiti? Bile so mučne ure-
Orožniška postaja, ki je koj po dogodku v Klingerjevem lovišču zaslišala i Orlova i Kiingerja, je pozvala baronico, naj se nemudoma javi pri poveljniku. da bo tudi ona zaslišana. Dama ni prišla in se tudi telefoničnim potom ni javila. Mesto nje se je oglasil njen oče. ki je povedal, da je hči tako potrta, da bi bilo opasno zahtevati od nje, da pride k zaslišanju. Orožniška postaia je čez pol ure še enkrat klicala. Tudi to pot je dobila enak odgovor. Videvši. da se baronica upira zaslišanju, se je napotil poveljnik postaje v graščino, da zasliši damo na licu mesta in da jo v slučaju potrebe da odpeljati s silo. Baronica je videla, kako je stopil orož-niški poveljnik v graščino. Odšla je v svoje sobane z izgovorom, da se hoče preobleči, toda že čez par minut je bilo slišati močno detonacijo. Baronica se je ustrelila v sence in je izdihnila v dvajsetih minutah.
Najbolj tragična je smrt mlade žene za njeno deco. Najstarejša hčerka ima osem let, deček šest in mlajša deklica je v petem letu. Baroničin oče je velel otroke spraviti v stranske prostore graščine, da jim ostane strašna tragedija prikrita. Toda dekletci sta videli s svojega okna plapolati črno zastavo na poslopju in sta vprašali, kaj se je zgodilo. Grof Spiegelfeld jim je moral z bridkostjo v srcu lagati, da je umrl cesar ... In otroci so obžalovali cesarjevo smrt.
Baronico Sibilo Klingerjevo so Dokopali v navzočnosti samo njenih sorodnikov v samotnem kotičku raabškega pokopališča za samomorilce.
Nevarne Rusinje
Ruska emigracija služi v potu obraza svoj kruh po širnem svetu. Seveda ni nič veselega v postavi starega generala ali nekdanjega gimnazijskega ravnatelja, ki ponuja novine v beograjskem tramvaju, ker mu ni bila usojena sreča postati dnevničar na pošti in ker je prestar za delo v bosanskih gozdovih ali premogokopih. Včasih pa skrbi življenje tudi za zabavne prizore.
Zdaj so razsvetlile rusko emigracijo s popolnoma novo lučjo angleške gospodične v daljnem Kitaju Vzrok njih ogorčenega nastopa je ljubosumnost. Rusinje so tako mamljive, da radi njih zapuščajo angleški ženini svoje neveste in zakonci svoje žene. Vse to stoji v pismih, ki jih priobčuje angleški list v Shangaju. Rusinje so zapeljive, se pritožujejo Angležinje, razen lepote ima marsikatera izmed njih še plemstvo, se piše celo za kneginjo ali grofico. Vse to slepi Angleže, a njih rojakinje ostanejo na cedilu. Tudi angleški sodnik iz shangajskega eksteritorijalnega sodišča je ugotovil, da je tekom zadnjih dveh let izredno naraslo število ločitev. Ruske zapeljivke so pravi vampirji, kakor jih slikajo v filmih, piše sodnik- Angleške žene so brezmočne napram njim. Zapuščene Angležinje pihajo jeze: ena sporoča naravnost, da je njeno odprto pismo zadnji opomin možu in lepi Rusinji, češ: nai ne mislita, da bosta nemoteno uživala ukradeno srečo . . .
«Ne odrekam sočutja Rusinjam, ki jih je usoda vrgla na Kitajsko*, piše druga Angležinja, «a svečano protestiram, če mi odvzame ena izmed njih
Porote
Najlepša 'filmska igralka, elegantna
Fern Andra
originalni apai
Emilio Ghione
ln simpatični
Robert Scholz
v senzacijonalnem velefilmu
Jalamort — Zalavie"
(Skrivnostna črna maska)
Do skrajnosti napeto. — Elegantno. — Raza bošno. — Bogata oprema. — Apaši v sa< Ionu in v podzemlju. —
Oba dela neskrajšana v enem sporedu.
Vsled velike dolžine filma se vrše pred« stave ob:
4S pol S in četrt 10
ELITNI KINO MATICA
vodilni kmo v Ljubi jan Telefon 124.
štenost in zahrbtnost. z namenom, da bi ga odvrnil od nadaljevanja započete pustolovščine Ko je prišlo do ostrih besedi, je Orlov nenadoma stopil meni nasproti in je zahteval, da vzamem besede nazaj. Naenkrat sem ugledal, da drži v roki pištolo in istočasno sem začutil močan udarec po rami. Orlov je drugič dvignil orožje, da bi streljal. Naglo sem vzel svojo lovsko puško z rame in sprožil petelina. Par minut na
Richard Leander:
Kako je hudič padel v blagoslovljeno vodo
Vsakdo ve, da tudi hudiča često do-lete nezgode. Zato se pogosto dogodi, da človeku, kadar ga zobje bole ali kadar mora pozimi z raztrganimi škornji na cesarski cesti kamenje tolči ali pa, če mu ljubica na rojstni dan pošlje pismo, v katerem ni sladkih voščilnih besed, ampak odpoved na vse večne čase, — da tacega človeka pomilovalno tolažimo. češ da je nesrečen kot sam hudič.
Nekega dne je iztikal hudič po kolin-ski stolni cerkvi. Upal jc, da uhvati kakega debelušnega kutarja ali pa kako starikavo nuno, pa se je hipoma spod-taknil in padel — pljusk! — naravnost v sredo kadi z blagoslovljeno vodo. Zdaj bi ga morali videti kako se je pačil. brozgal po vodi kihal in se napihoval in kako se je napenjal, da je urno zlezel iz kadi! In kako se je potem otre-sal in jo odikuril kot polita miš! Zgodilo pa se je to v božičnem času, zato je od mraza trepetal, ko Je stal pred stolnico, iz katere se ie bil žurno umaknil, ker se je bal. da ga opazijo pobožneži m se
mu prično krohota«.	„
>Kaj naj vendar zdai pi)£nem?« je
for5 karavana
je našla na svojem potovanju po Jugoslaviji najboljšega dobavitelja .Pa aco" preoblek, namreč tvrdko Drago Schvvab, Ljubljana. Za vse šoferje, pomožno in tehnično osobje je naročila in že prejela .Pajaco obleke*. — Športniki, naročite si to preobleko, ki Vas ščiti pred dežjem, prahom, blatom itd.
soproga, kateremu sem sledila v Shan-gaj iz daleke domovine.*
Kaj pa odgovarjajo obtoženke? Ruska emigracija svečano protestira zoper priimke »vampir* in »Kirka* in zatrjuje, da se Rusinje ne poslužujejo nobenih čarovnij. Nihče ne more prepovedati ženi, da si ustvari dom, posebno, če se je naveličala samote v tujini Rusinje pa niso krive, da so bolj duhovite od Angležinj, ki govore le o tenisu in o lovu na lisice.
Navedemo končno še odlomke iz pisem »zapeljanih* Angležev:
»Stvar je preprosta,* piše prvi »Ruska žena je prijatelj soprogu, Angležinja pa nima z njim skupnega jezika.*
«Rusko dekle ni pohlepno in ne hrepeni po denarju. Angležinja hoče vladati le v blagajni svojega moža. Rusinja pa stoji bolj visoko v duševnem pogledu: deli skrbi in opravke soproga. Mož mora vdano skrbeti za svojo kulturo: literaturo, gledališče in politično prepričanje, če noče. da izgubi skupni jezik s svojo ženo. Kot družica kot ljubimka in kot žena Rusinja nedosegljivo nadkriljuje Angležinjo.*
»Bodi blagoslovljena usoda, ki je poslala rusko ženo na Kitajsko,* piše tretji.
Življenje meša tragiko in komedijo-Shangajska polemika dokazuje, da ne manjka komične strani niti v tragediji ruske emigracije.
X Rabeljslci kongres. V ameriški državi Nevadi so usmrtili nekega Džupiča s plini. Krajevni zdravnik je zelo prosil, naj bi mu
Ljubljana, 8. junija 1926. Očesna poškodba
Pred porotniki je sedel danes prikupljiv 18letnl mladenič Ivan Rozina, delavec na Mali Kostrevnici. Na Novo leto je pil v Lovšetovti gostilni v Mali Kostrevnici v družbi starejših tovarišev. Dražba je mirno izpila 2 1 vina in hoitela oditi Tedaj je pa pristopil pijani delavec France Toman In začel Rozino zmerjati s smrkavcem ter mu grozit; z odprtim nožem. Mladenič, ki je hil trezen, se ni hotel tepsti s svojim starejšim tovarišem, zato ga je zgrabil za zapestje, mu prisoM zaušnico, vzel nož, ga zaprl tn spravil v svoj žep. A Toman, ki je zelo nadležen, če je pijan, je silil še dalje v fanta, pograbil stol in ž njim hoitel udariti Rozino. Tedaj je njih tovariš Zaman Janez stopil na stol, da ga Toman ni mogel takoj vzdigniti, a Rozina je Toma-nu spet dal zaušnico. Ker se je pa Toman baš tedaj obrnil, ga je zadel na oko, ki se je zlilo.
Porotnika so na edino glavno vprašanje odgovorili soglasno, da Ivan Rozina nI
kriv in zato je bil oproščen.
*
Druga razpirava proti Alojzra Befcšu radi hudodelstvo ropa, ki bi se morala danes vršiti, je bfla preložena, ker se ni zglasila glavna priča.
Predsednik porote je bil predsednik dež. sodišča g. Rekar, državno pravdništvo pa je zastopal prvi "drž. pravdnik g. Ogoreutz.
Celje, 8. Junija. Tatvina
Valentin Sajko, rojen 1:1. feb. 1901 v črešnjevcu, železniški zavdrač, stanujoč v čuvajnici štev. 544 v Gračntci pri Laškem, je bil obtožen da je v noči od 15. na 16. februarja vlomil v trgovino Rudolfa Der_ gana v Gračnici in odnesel različnega blaga v znesku 18.868 Din. Ta trgovina je podružnica tvrdke R. Dergan v Laškem in jo opravlja poslovodja Jožef Zorko, ki se
je omenjeno noč odpeljal v Ptuj. Sajk Je b3 dotlSno nog prost in se Je mudil zvečer v gostilni Majcen v bližini Derga-nove trgovine ter je dobro vedel da se Je Zorko odpeljal. On sicer taji odločno vsako krivdo, vendar so našli poleg ukradenega blaga v bližini trgovine plačilni listek postaje Zidanimost, kjer Je Sajko uslužben kot zavfrač. Ta Hstek Je bil popolnoma suh in b! moral biti mokeT, ako bi ležal na dotičnem kraju dalje časa. V kupu železniških pragov, kjer se je Izvršila
izročili kaznjenca pol ure po usmrtitvi v pregled in je stavil, da ga bo obudil k živ< Ijenju. Njegova prošnja pa ni našla milo« sti. Pod vtisom tega dogodka se je pojavila misel kongresa ameriških rabljev. Kongres se sestane prihodnji mesec in bo predvsem pretresal strokovno vprašanje o najboljšem pošiljanju obsojencev na oni svet. Kongre« sa se bodo udeležili tudi delegati nekaterih univerz, ker se čujejo glasovi, da hočejo zagovarjati pravico znanosti, ki zahteva do« voljenje, da se skuša vsakemu usmrčens« mu vrniti življenje, čeprav mu je bilo po postavah odvzeto.
tatvina, so našli motiko, s katero je bil
očividno izvršen vlom. To motiko sta spoznali obdolženčeva ma1;! in sestra kot svojo last. Pri Sajkotu doma je našlo orožništvo čevlje, ki popolnoma odgovarjajo odtiskam, ki so jah zasledili. Sajko je trdil, da ni izgubil plačilnega lističa, ker ga je imel doma in da najdena motika ni njihova last.
Današnji potek razprave je dokazal, da obtoženi Valentin Sajko nikakor ni pravi krivec in so tudi portftniki na edino glavno vprašanje glede krivde hudodelstva tatvine odgovorili z ne, vsle česar je bil Sajko oprščen. Ta razprava je zopet pokazala, kako previden je treba velikokrat biti pri navideznih obremenilnih' okoliščinah. Saiko jt sedel dolge mesece v preiskovalnem zaporu po nedolžnem in nihče mu ne more tega povrniti.
Uboj v Brežicah
Pri včerajšnji razpravi proti Danijelu Afstrihu so porotniki soglasno potrdili vprašanje glede hudodelstva uboja in prepovedanega nošenja orožja, nakar je bil Ajsrtrih obsojen na tri leta težke ječe.
Maribor, 8. junija. Epilog k procesu Cič-Žlahtič
Danes se je ponovno bavilo porotno sodišče pod predsedstvom viš. sod. svet. Stergarja z znanim roparskim umorom Rili airda Rosenfelda, trgovca z deželnimi pridelki iz Brega pri Ptuju, o katerem je naš liist v zvezi z znanima morilcema Žlahtičem in Čičern že obširno poročal. Na obtožni klopi je sedel 27 letni steklar Franc Kajič, doma iz BoStanja.
Dne 4. februarja leta 1922. so našli trgovca Rosenfelda v njegovem skladišču v Podvincih pri Ptuju umorjenega in oropa-nega. Umorjeni je dobil z nabrušeno pilo 6 vbodljajev v desno in enega v levo stran prs, vsled česar je na Izkrvavljenju takoj umrl. Oropana Pa mu je bila listnica z gotovino okrog 10.000 K in dva zlata prstana. Umor je bil izvršen dopoldne pni belem dnevu.
Tega zločina je bil najprej obtožen Alojz Poiak. Od mariborskega porotnega sodišča je bil 21. septembra 1922 obsojen v smrt na vešallh in tik pred justifikacijo pomflo-ščen v dosmrtno ječo. Po dobrih štirih letih pa se je ves umor pojasnil ob priliki justifikacije Cdča in Zlahtiča. 13 dni pred obešenjem je priznal Čič, da je on skupno s steklarjem Francem Kajfičesn umoril ln oropal trgovca Rosenfelda, k čemur ju je najel bestijalni večkratni morilec mizar Zlahtič. Na podlagi tega priznanja so orožniki aretirali v Straži pni Rogatcu Ka-Jiča, ki je dejanje tudi takoj priznat. Obsojeni Polak je bil nato oproščen obsodbe itega umora in se sedaj še nahaja zadnje leto v kaznilnici radi drugih deliktov.
Kajič se je pred 5 leti seznanil v mariborski kaznilnici, kjer je sedel radi uboja v Trbovljah, z Žlahtičem. Na njegovo pismeno povabilo Je prišel obtoženec k njemu v Ptuj, kjer Je spoznal tudi Čiča. Zlahtič ie napravil načrt po katerem sta Čič in Kajič umorila in oropala Rosenfelda. Oba sta se napotila, vsak z ostro tn dolgo pilo v žepu, in našla Rosenfelda v njegovi pisarni. Med pogovorom je zgrabil Kajič trgovca za vrat in ga podrl na tla, nakar sta mu zadala smrtne zabodljaje. Oropani denar sta si v gozdu nato razdelila.
Na današnji razpravi je Kajič v glavnem priznaval svojo krivdo o ropu, zanikal pa je svoj namen umora. Izpovedal je tudi danes prvič o epizodi, ki se Je pripetila v Zlahtičevi hiši dva dni pred ztoSinom. Ker se je spočeto obtoženec branil izvršitve ropa, ga le hotel Čič takoj ubiti. kaT pa nru je Zlahtič zabranil. Nato sta ga peljala v podstrešno sobo. Za belo pogrnjeno mizo. na kateri ie bilo razpelo z dvema svečama, ie stopil Žlabtič in mu narekoval prisego, da bo molčal o vsem tem ta da ne b«« šel nikdar več k spovedi Gfč -je stal
poleg njena z naperjenim revolverjem. Ta Kajičeva izpoved je vzbudila v številnem avditoriju precejšnjo veselost Značilno je, tla ni šel Kajič radi tega, kakor je sam iz. javil, k spovedi pri svoji poznejši poroki
Porotniki so stavljeno vprašanje, ali je Kajič kriv hudodelstva roparskega umora, soglasno potTdili, nakar je bil Franc Kajič
obsojen na dosmrtno ječo.
*
Kot druga je prišla na vrsto razprava proti Ernestu Listu, poročenemu slikarju u Maribora, radi tatvine. V družbi z Josipom Šerksom je v noči od 5. na 6. septembra 1J25 vlotmil v zaklenjeno trgovino Cirila Senčarja v Ljutomeru. V zakljenjen pisalni miza je hilo nad 25.000 Din denarja. Ravno pri odpiranju mize ju je zasačil redar, nakar sta oba zbežala. Listu, ki je odnesel le srehrno uro, se je posrečilo uiti, Šerksa pa so orožniki ujeli Serks je bil kljub tajenju cbjojen od porotnega sodišča v Mariboru dne 11. decembra 1925 radi tatvine na šest let težke ječe. Meseca februarja letošnjega leta je dohilo dri. pravdništvo anonimno ovadbo, da je bil Šerksov tovariš današnji obtoženec. Sedaj je tudi Šerks priznal, da je z Listom vlomil v Senčarjevo trgovino.
Porotniki so prvo vprašanje glede tatvine potrdili z 8 proti 4 glasovom izključujoč ta tvino žepne ure. drugo vprašanj e pa, da je ravnal pod nepremagljivo silo, potrdili s 7 glasovi, radi česar Je bil obtoženec oproščen.
Novo mesto, 8. junija.
Vlom v Arkovo gostilno v Ribnici
Dne 23. novembra 1925 je prišel v Arkovo gostilno v Ribnici potnik Jože Stangelj in prosil za prenočišče. Gospodinja mu je nakazala sobo št. 3, v kateri je imela spravljeno tudi svojo zialtnino in srebrnino. Stangelj je ostal v sobi do 11. dopoldne drugega dne, popoldne pa je odšel iz Ribnice. Štiri dni kasneje Je prišel v .Arkovo gostilno mlad moški, ki je hotel imeti isto sobo. Po daljšem obotavljanju mu jo je gospodinja tudi dala. V knjigo tujcev se je vpisal za s troj ar j j Simončiča. Naslednje jutro je tujec odšel 'tako zgodaj, da domači še niso bili pokonci Ko je prišla sobarica pospravljat sobo, Je opazila, da sta bili poležani obe postelj! in da so zmanjkale razne dragocenosti v skupni vrednosti preko 15.000 Din
Tatvino je mogel izvršiti Ie tujec, ki je prenočeval v sobi št. 3. Sum je padel tudi na Jožeta Stanglja, ki je par dni prej prenočeval v tej sobi, češ da ie on opozori! tujca na dragocenosti, ki so bile v sobi in je bil mogoče kritično noč s tujcem skupno v sobi. Šele čez dva meseca je bil neznani tujec aretiran. Izkazalo se je takoj, da se ne piše Simončič, kakor se ie vpisal v knjigo za tujce, ampak da je Ivan Mrvar, lesni manipulant iz Gotne vasi, ki je bi! že trikrat kaznovan radi tatvine in prav poseben pridateJj Stanglja. Številne priče so izpovedale, da so videle meseca oktobra in novembra 1925 Stanglja in Mrvarja hoditi skupaj po Dolenjskem in Ljubljani. Da sta bila oba ob dolžena pri tatvini, se je izkazalo posebr.0 Jasno tekom preiskave. Dne 13. februarja letos Je naše! namreč jetniški paznik Pavlin pri zaprtem Stang-lju kontrolni listek, iz katerega Je bSo razvidno, da ima Stangelj pri urarju Skopku v Ljubljani v popravilu neke uhane in sicer že od 28. novembra 1925. Stangelj je trdil, da je kupi te uhane od nekega neznanca v Kolodvorski restavraciji v Ljubljani in jffi nesel v popravilo, ker so b;!: nekaj pokvarjeni. Toda gostilničarka Uršula Arko je ukradene predmete takoj spoznala in Izjavila, da izvirajo iz sobe St. 3, v kateri ie prenočeval Mrvar.
Senat Je bil pri porotna razpravi sestavljen sledeče: predsednik sod. svet Kuder, votanta viš. sod svet dr. F6TSter in sod. svet. Romih". Obtežbo je zastopal državni pravdnik Kovač. Stangelja Je zagovarja! dr. Režek, Mrvarja g. dr. Vašič. Porotnikom 9te bili stavljeni dve vprašanji in sicer za obtoženca samo glede tatvine. Porotniki so vprašanje tatvine pri Stangelju potrdili z 11 glasovi, pri Mrvarlu pa soglasno. Prvomestntk porotnikov je bil g. Josip Beljan, gostilničar v Kočevju. Na podlagi KrtvdoreSca porotnikov Je obsodil senat Stangelja na šest let težke ječe. enim postom in enim trdim ležiščem na četrt leta ter tesnrioo na dan dejanja, Mrvarja pa na osem let težke ječe z Istimi poostritvami. Oba obsojenca sta prijavila le vzklsc protj previsoki kazni — Da se Je dejanski stan hudodelstva v navedenem slučaju tako jasno ugotovil, gre v prvi vrsti velika zashiga neumornemu poslovanju ta trudu ljubljanske poMJe, ki zasluži zato vso pohvala
dejal in se ogledoval od pete do vrha. Domov, v pekel, se v tej obleki ne upam. Stara mati bi me naučila kozjih molitvic! Za par ur pojdem v deželo črncev, tam je toplo, posušil si bom obleko. Razen tega bodo danes tam ujetnike pobijali. Ali imam operno kukalo s seboj?«
Šel je torej v zamorsko deželo, ogledal si je klanje in Dridno ploskal, kadar mu je ugajalo Ko pa si je posušil suk-njico. io je živahno odkuril domov, v peklo.
Komaj ie stopil v podzemno izbo, ga ie ugledala babica, postala izmenoma modra kot vijolica in rumena kot žveplo in vzkliknila:
»Kako pa spet smrdiš in kakšen pa si poteouh?! Ali si se že sipet vlačil po cerkvah?« — Zdaj ii je hudič jecljaje razodel, kai da se mu je pripetilo.
»Takoj se sleci.« ga je nahruMa stara mati »in v posteljo se spravi!« In hudič je neutegoma izpolnil njeno poveže in si je modro in rdeče pisano posteljno 'odejo potegnil tako daleč čez uhlje, da so mu spodaj črna stopala gledala izpod nje: zakaj strahovito ga je bilo sram. Babica pa ie zagrabila suknjič z dvema prstoma za najkončnejši čopek kakor kuharica mirtvo miš za konec repa. »Brrr!« je dejala in tresla od
studa. »O. joj. kako je ponečedil suknjo!« Potem jo je nesla v lijak, kamor se steka gosta peklenska plodra in pomije iz celega podzemlja- jo nekajkrat povlekla skozi blato, jo pošteno namočila vanj in izmila v lijaku. Nato pa jo je obesila čez s-toJ ob ognju in io sušila.
Ko je bila že popolnoma suha in je hudič ravno že celo nogo pomolil izpod odeje, da bi vstal in se spet Oblekel je še enkrat vzela suknjo in io poduhala: »Fej!« je rekla in kihnila, »kako težko je odpraviti ta-le cerkveni duh!« Prinesla je žerejavico, nasula vanjo par pesti drobno nasekljane pasje dlake in nastrganih konjskih kopit, in ko se je j vse vkup začelo priskutno smoditi, je i držala suknjo v tem dimu. »Tako,« je dejala naposled hudiču, »zdaj je obleka spet čista, zdaj se spet lahko pokažeš v dostojni družb*:! Ampak, prepovedujem ti da bi se kai takega še kdaj pripetilo! Ali si razumel?«	P. K—o.
100.080 Din,, 10 Sin
iahko zadene, kdoi kupi srečko loterije društva .Trtrovska altadem^a* v I. ubljani lOOa | 885 dobitkov od 50 dc 100.000 Din.
Kake koristi imajo občine od socijalnega
zavarovanja
Zakon o zavarovanju delavcev od 14. maja 1922 (Uradni list št. 62/1922) je po enotah načelih uredil zavarovanje mezdnega osobja za slučaj bolezni, nezgod pri delu, invalidnosti, starosti in smrti. Sedaj se izvaja le zavarovanje za slučaj bolezni in obratnih nezgod, dočim je ostalo zavarovanje odloženo na nedoločen čas. Po predpisih zakona bi sicer zavarovanje za slučaj invalidnosti in starosti ter smrti moralo siopiti v veljavo že 1. julija 1925. Finančni zakon pa je to zakonito določilo razveljavil, ne da bi istočasno določil nov termin. Zato je upanje za skorajšnjo uvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja zelo slabo in bodo onemogli in stari delavci ter jjih vdove še nadalje brez pomoči, od-r.osno bo bremena starostne in invalidne preskrbe v znatni meri moralo še nadalje nositi bolniško zavarovanje.
Socialno zavarovanje je velike socialne in gospodarske važnosti. O tem n,e more biti nobenega dvoma in je to prepričanje prodrlo v vseh državah. Z mirovnimi pogodbami, ki vsebujejo tudi nekatera socialno politična določila, je uvedba socialnega za* varovanja postala mednarodna obveznost vsake države, ki ie članica Zveze narodov, torei tudi naše države. Zato je država dolžna, da socialno zavarovanje varuje ter ?čiti in ne stori ničesar, kar bi bilo v škodo uspešnemu razvoju. Podpirati mora vsa stremljenja modernega socialnega zavarovanja.
Poleg države imajo na uspešnem razvoju zavarovanja zelo velik interes občine in tudi v ustavi določene srezke m oblastne skupščine. Socialno zavarovanje v zelo visoki meri razbremenjuje občine. Ko bo uvedeno še starostno in invalidno zavarovanje. problema ubožnega skrbstva skoraj ne bo več. Pa tudi bolniškemu zavarovanju morajo občine, zlasti njih zdravstveni zastopj posvečati največjo skrb. Brezbrižnost napram bolniškemu zavarovanju pomeni zanemarjanje zdravstvenih dolžnosti v občini, ki so gotovo zelo velike. Žal organizacija našega zavarovanja sama občine zanemarja, ker jih izločuje od soudeležbe na upravi m jim s tem seveda odvzema neposredno odgovornost in lokalni interes. V tem pogledu je potrebna izpopolnitev organizacije zavarovanja. Inozemski zakoni, zlasti nemški in angleški, so občine pritegnili k bolj aktivnemu sodelovanju in to z velikim uspehom. Naš zakon nalaga samo v § 146. občinam dolžnost, da sodelujejo pri posredovanju zavarovanja za bolezen in ne* zgode. Postopek pri tem posredovanju ima urediti posebna naredba ministrstva. Te Je ni.
Občine imajo dvojen interes na razvoju in delovanju zavarovanja. Prvi je interes aiihovega lastnega zdravstvenega delokro-23, drugi interes njihovega materijalnega sespodarstva.. Pravilno pojmovanje naloge občine v zdravstvenem pogledu morejo občine prisiliti, da se zaminajo za usodo svojih obolelih občanov ta da pazijo, kako zavarovanje skrbi za njih zdravljenje, da pazijo na delo zdravnikov, za zadržanje bolnikov rtd. Na drugi strani pa imajo občine biez dvoma velik interes na zatiranju si« imulacije in raznih drugih zlorab, zjasti da zavarovanja ne izkoriščajo osebe, ki po za« konu niso upravičene do dajatev in podpor na račun zavarovanja- Tu pridejo predvsem v poštev svojci zavarovalnih članov, ki imajo pravico do zdravljenja »a račun zavarovanja le, ako nimajo lastnega zasluž. ka in so torej v polni meri odvisni od zaslužka zavarovanega člana. V tem pogledu občine zelo veliko greše. Izstavljajo potrdila, ki ne odgovarjajo dejanskim razmeram. Tako so podpor deležni bogati posestniki, samo ako je n. pr. sin slučajno zaposlen v tovarni. Občine morajo pri izdajanju raznih potrdil, na podlagi katerih naj se Priznajo podpore, postopaj zelo previdno in kritično ter potrdila izdati le dejansko potrebnim, to je le osebam, ki nimajo ni-kakega zaposlenja, tudi v domačem gospodarstvu ne in nikakih lastnih sredstev.
Občine potrjujejo primernost prevoznih stroškov v bolnice ali na ženske postaje. Razni brezvestni lastniki prevoznih sredstev zaračunajo naravnost neverjetne zneske v mnenju, »da blagajna lahko plača«. Občine pa »primernost« računa kratkoma-lo potrdijo.
Simulacije in najrazličnejše druge zlorabe v denarnem efektu pomenijo, da zavarovanje vrže proč visoke zneske in to na škodo resnih in težkih bolnikov. Z zloraba« m; je onemogočeno, da b| zavarovanje imelo na razpolago primerna sredstva za graditev raznih sarcatorijev ta bolnic. Zlasti na slednjih so občine zelo Interesirane, ker tudi cme trpe pod splošnim pomanjkanjem bolnic. Sanatorijev sploh še nimamo. Njihova potreba je Pa velika. Pomislimo samo na izredno visok odstotek tuberkuloznih bolnikov. Tem problemom mora moderna občina posvečati vso svojo pažnjo, ako ne drugače, pa vsaj z vsestranskim podpiranjem omogočiti, da zavarovalne ustanove ne trpe škode vsled raznih zlorab. V letu 1925. ie - ljubljanski Okrožni urad za zavarovanje delavoev izplačal na bolno-podpor-nih dajatvah okroglo 25 milijonov dinar-:ev. Z mirno vestjo .se po dobljenih izkušnjah more trditi, da je bilo 25% teh izdatkov izdanih na račun raznih zlorab. V de« narju, je to 6 milijonov dinarjev v enem leta! Če bi se ta denar uporabil v svrho graditve bolnic, sanatorijev, bi imele občine in vsa naša zdravstvena politika veMko korist, tako pa je bilo s to vsoto zadoščeno le nenormalnim strastem zlorabljanja. Občine, kr pojmujejo svoie naloge, bi potom svojih zdravstvenih zastopov morale z vso intenzivnostjo zasledovati usodo našega zavarovanja ta organizirati tudi v svoiem lastnem. področju boj proti simulacijam ta zlorabam. Že samo stalni stiki z zdravniki bi pokazali lepe uspehe, nadalje sodelovanje z delavskima strokovnimi organteacija-®1 ta podjetnici. Neposredno materijelDO korist imate ob-
čine od zavarovanja zlasti v tem, da zavarovalna industrija plačuje oskrbne stroške v bolnicah, dočim so prej padli navadno v breme občin. Ako občine primerjajo tozadevne predvojne in sedanje izdatke, morajo videti veliko razliko. Po predvojnih zakonih svojci (žena, otroci itd.) do oskrbe v bolnici na račun zavarovanja sploh niso imeli pravico. Stroške je nosila občina. Sedaj nosi stroške oskrbe v bonicah tudi za svojce zavarovanje ta sicer za dobo štirih tednov. Dalje časa ie skoro malokdo v bolnici. Za zavarovane člane pa nosi stroške urad zavarovanja do 26. odn. do 52 ted« nov. Občine nimajo zanje nobenih izdatkov.
Zavarovanje igra zelo važno vlogo tudi pri zatiranju in zdravljenju nalezljivih bolezni. Po celem svetu nosito tozadevne stroške države. Naš zakon o zavarovanju sicer predpisuje, da država zavarovanju tozadevne stroške povrača, toda finančni zakon je to ukinil ln vse breme nalezljivh bolezni med delavstvom nosi potom zavaro« vania delavstvo samo. Kdor pa ni zavarovan in .ie drugače premožen, zdravi njegovo nalezljivo bolezen ne cm sam, ampak država. V tem dejstvu je gotovo skrito omalovaževanje zavarovanja ta velika krivica zavarovancem.
Zavarovanje nosi izredno velika bremena. Odstotek premij !e ostal isti, odnosno še nižji, kakor je bil pred vojno, dolžnosti zavarovanja pa so se znatno pomnožile. To breme bo moglo zavarovanje vzdržati le tedai, ako bo deležno vsestranskih podpor, zlastj tudi od občin in od delavstva samega. V nasprotnem slučaju bo seveda zavarovanje omagalo. Zakon bo moral biti spremenjen v smeri zvišanja premij ta znižanja dajatev, zlasti v pogledu oskrbe v bolnicah. To pa se bo zgodilo samo na škodo občin. To vprašanje ni malenkostno in je vredno, da se občine zavedajo, da imajo od zavarovanja korist.
Požar v Prigorici
Kot vedno v takih slučajih, tako se tudi na pogorišču v Pri gorici odjkrivajo po. slediee grozne katastrofe šele polagoma. Mož se hoče preobleči, pa je ob vso obleko. žena bi rada zakurila, na tujem stanovanju seveda, pa nima posode in ne moke; istotako ne kose, ne srpa; skratka: ljudje so ostali goli; edino obleko si je vsak rešil. ono, ki jo Ima na sebi. Zgorelo je 91 objektov, škoda se ceni nad 3 milijone Din. Zato se je sestavil Odbor za pomoč pogo. relcem v Prigorici, ki zbira milodare za nesrečne vaščane.
Živimo v ča«u splošne krize, v času vednih prošenj za podporo; a vendar, kdo je potrebnejši kot pogorelec. ki mu je po. žar uničil trud njegovega dela in njegovih prednikov v eni uri, tako da se ne pozna več, kje je staj kozolec, hiša. ka-šča itd.
Prosimo dobra srca milodarov za ne. srečie pogorelce. Odbor sprejema vsak daT, ki se naj naslovi na
Odbor za pomoč pogorelcem v Prigorici, P, Dolenjavas prj Ribnici.
'Cujemo, da nekaj grdih elementov izkorišča nesrečo bližnjega v svojo korist in da kot pogorele i pobirajo darove v svoje sleparske namene. Opozarjamo javnost, da se ne da izkoriščati takim grdunom.
Vsa pomoč je organizirana le potom Odbora ln posamni pogorelci sami ne bodo prosili!
Zato pa lepo prosi odbor.
Za odbor:
K, SkulJ, iupnik. K. Kromar, župan.
opisi
ŠIŠKA. V nedeljo, dne 13 L m. se bo vršila v Šiški prva letošnja vrtna prireditev in sicer otvori sezon« Sokolsko društvo v Šiški. Tega dne nastopi šišenski Sokol z veliko javno telovadbo, pri kateri bodo sodelovali vsi oddelki Sokola. Izvajale se bodo krasne proste vaje, kakor tudi izbrane vaje na orodju, skupine ta drugo. Po telovadbi bo velika ljudska veselica z izbranim sporedom. Nastopi priznani pevski zbor, šaljiva pošl:a, metanje plošč za prvovrstne dobitke, streljanje s puško tudi na dob'tke itd. Za plesaželjrae pa bo tudi poskrbljeno, da pridejo na svoj račun. Prireditev se bo vršila na vrtu gostilne g. Fr. Kmeta, Zg. Šiška, Celovška cesta, poleg šišenske mitnice. Začeiek ob 15. uri, vstopnima Din 5, sedež k telovadbi posebej Din 5.—. Zdravo!	—r.
LITIJA. Pretekli praznik se je vršil redni občni zbor podružnice SPD Za litijska sire z v šmartnem pri Litiji. Po obširnem poročilu o delu preteklega leta, posebno markacije so v razmahu, je prejel odbor absolutorij. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči člani-planinci: predsednik: Ferdo Tomazta, trgovec iz Šmartna, tajnik: Joiže Zupančič, uSitelj; odbornika: Kunstler Tinko ta Bizjak Lojize. sodn. oficijal, vsi iz Litfje. Zaupnike določi odbor sain.
ČRNOMELJ. Koncert Novomeške Glasbene matice dne 3. iunija v hotelu «Lack_ cer» je izborno uspel. Vse glasbene točke so bie izvajane precizno, glasovi so čisto zveneči in lepo ubrani. Imeli smo večer, kakršnega že dolgo ne, kajti umetniški užitek, ki ga nam je podal novomeški glasbeni abor, je bil res lep. Izven programa so nastopile še klavirske in vtoltaske točke; prav prisrčen je bil kvartet, kateri Je zabaval tudi stekleni salon s svojimi točkami. Zahvaljujemo se pevcem za obisk, kakor tudi g. načelniku postaje, M Jih je povabil v Črnomelj Zdravo?
Podpisana izjavljam, da nimam s Poldo Laznik v Hrastniku, katera se nahaja v kon« kurzu, nobenega stika ter prosim p. n. tr« govce, naj mi ne delajo nepotrebnih stro* škov, kot se mi je pripetilo od nekaterih tvrdk.	667
ANGELA LAZNK.BAT1Č, Trbovlje
Staroslav:
Gostilne u stari LJubljani
(Dalje)
Onostranska tovarišica »Krajcbirto-ve« krčme gostilna »pri Figovem, to-čeča že v 18. stoletju — »Figabirta« navaja neka listina leta 1786. — je vztrajala in se ohranila v svoji zunanji preproščini kot nekak vzorec, ka-žoči, kakšne so bile nekdanje ljubljanske predmestne pivnice. Sedanja Fi-govčeva hiša je bila sezidana krog leta 1770. (LMS 1891, 191). Izmed njenih nekdanjih gostilničarjev in posestnikov omenjam Mihaela Smoleta, očeta Prešernovega prijatela Andreja Smoleta (Dr. Prijatelj, »Izza kongresa« 509). Krog 1. 1799. sta začela tu krčmovati Miha Smole in njegova žena Helena r. Sever iz Kleč. Miha Smole je vsaj že 1. 1805. pridobil obe sosednji hiši na vsako stran. Zena je dokupila še št. 65 (stara). Po smrti Mihe Smoleta je vzela
krajcarjev, a je bil potem izza 2- januarja do 16. maja 1846. zopet zatvorjen zaradi dela profesijonalistov (LZg 1845). Leta 1846. se je otvorila v Ko-lizeju okusno opremljena kavarna. Po noči 18. dec. 1847. je Kolizej večinoma pogorel, a se zopet kmalu prenovljen dvignil iz pepela (Costa, 35, 36). V Ko-lizeju se je prodajalo izvrstno pecivo.
Na sedanji Gosposvetski cesti (ost.) sta bili leta 1787. krčmi Franceta Mu-Iija in Toma Petriča.
Frančiškanska ulica. — Gostilna »pri Deteli« je zaslovela proti koncu 18. stoletja (ost.) Leta 1771. ji je gospodaril meščan Mihael Detela. Stala je približno tam, kjer se širi dandanašnji levo krilo hotela »Union« (dr. J. Prijatelj, 1. c. 503). Za časa ljubljanskega kongresa ji. je bil lastnik Ivan Nep. De-
«Numero «Ajns» na Valvasorjevem trgu.
Franceta Valentina, ki je imel vožnjo pošto (Kd). Figovčeva gostilna je znamenita, ker se je tu rodil leta 1800. Andrej Smole, kar oznanja spominska plošča vzidana vanjo in odkrita o polnoči 15. maja 1926. (ost.)
Jako ugledna je bila pred pol stoletjem gostilna »pri Mediatu«. Ljudje so ji navadno repali »pri Meljatu«. Njegova vdova Marija Svetina (u. 8. 5. 1868) je zapustila hišo za dobrotne namene — med njimi za sirotišnico — in izročila oskrbovanje hiše ljubljanskim kanonikom. K Medjatu so zahajali ljubljanski učitelji: Praprotnik, Raktelj in dr. Medjatova gostilna je bila tudi Fr. Levstiku priljubljena (z. P. G.) Krog leta 1S81. je nehala gostilna pn smrti Medjatove Rezike (Terezije Brišniko-ve t 22. 12. 1880), dobrotnice ubodm in prijateljice slovenske knjige.
Sosednji gostilni v sedanji Polakovi hiš; št. 2.3 se je reklo po posestniku »pri Pavlinu«; nad vrati je bil napis »Zur Ehrenpforte«.
Bavarski dvor« (št. 29), hotel z restavracijo, tako imenovan najbrž v proslavo avstrijske cesarice Elizabete, ki je prišla z bavarskega "dvora, je zbiral nad pol stoletja domačine m tujce v svojih prostorih. Zgrajen je bil leta 1851. Dolgoletni lastnik tej dvonadstropni hiši je bil pokojni rodoljub Ivan Vilhar. »Bavarski dvor« je prestal med svetovno vojno. Nekdanje zlate črke »Baierischer Hof« nadomestuje sedaj na pročelju napis »Gospodarska zveza«.
Prednica nekdanji Tscliinkelnovi tovarni (sedaj »Balkan« ob železniškem tiru) je bila gostilna, kateri je zgradil udobne prostore trakter Andrej Nenig. Gostilna se je ponašala s prostorno dvorano, kjer so pred šestdesetimi leti prirejali veselice mehikanski prostovoljci. Od Neniga so kupili hišo Tscinkli (g. P. G.).
Stara je Petercova gostilna nasproti Sv. Krištofu.
Gosposvetska cesta. — Desna stran nekdanje Celovške ceste, v začetku prejšnjega stoletja še ne zdržema zazidana, je obstajala iz samih gostilen. »Krajcbirtu« (stara št. 72) je bila soseda krčma Primoža Jereba (št. 70) že leta 1787. Borštnarji so domovali tu še leta 1840. Sedaj je tam gostilna »pri Krajcarju« št. 8 (last Ivana Kmeta). Ime je podedovala po nekdanjem posestniku Ivanu Kreuzerju.
Ob mestni meji proti Šiški na desni strani ceste so vabila vase Gorenjce in meščane tri pivnice: Gostilna »pri Novem svetu« (»Neuwelt« — Ljudje so je zvali »Najbelt«), nekdanja pristava Meščanskega špitala, ki jo je kupil na dražbi pl. Fodransperg leta 1771 in to svoje posestvo imenoval »Neue Welt« (Vrhovec. LMS 1898. 20). — se ponaša prav tako s častitljivo starostjo (ost), kakor njena soseda, sedanja gostilna »pri Levu«, v prejšnji dobi imenovana »na Pergeršci« ali »Pergaš«, kar utegne biti potvorjeno iz »Herberge« (ost). Na »Naj-beltu« je krčmaril 1. 1780 Tomo Borštnik, 1. 1781 Jurij Šantel, čigar hči Elizabeta je vzela v zakon leta 1792. Mihaela Ambroža s »Forštata« in postala mati poznejšega ljubljanskega župana Mihaela Ambroža- »Novi svete se odlikuje s Prešernovo sobo, ki jo je otvo-ril pokojni gostilničar Mrak leta 1904. Prejšnjo spalnico je prelevil v gostilniško sobo in ji obesil na steno pesnikovo podobo. Tretja krčma »Zur Stadt Agram«. ki ni bila na dobrem glasu, je zdavna izginila. Stala je blizu železniškega tira.
Med »Hudičeve hiše«, med petere kasarne, kjer »fi hudič svoje cipce lovi«, je štel Prešeren »Koliseum«. ki ga je nasproti »Novemu svetu« sezidal leta 1845. inžener Josip Benedfkt Wi-thahn (roj- v Gradcu leta 1791., t 27. II. 1865). Ogromna stavba je bila namenjena preko Ljubljane v Italijo potujočim vojakom kot nočišče (nad 3000 jih je lahko sprejela), pa tudi zabavi V velikanski dvorani so se vršile igre in ples. Na Silvestrovo 1845. popoldne ob treh se je slovesno s turško godbo od-
prl Kolizej občinstvu za vsfopnino 10 tela. Tedaj je imela »pri Deteli« za frančiškansko cerkvijo svoj stan »boljša« družba (dr. I. Tavčar. »Izza kongresa«, 30). Ivanu Deteli je sledil v posesti Ignacij Detela. Krog srede minulega stoletja ie prišla hiša z gostilno vred v last Florijanu Fischerju. Zadnja posestnice te razsežne zgradbe je bila Josipina Piklova. Nad vrati je bila vzidana ogromna krogla, ne francoska, kakor so nekateri domnevali. Zato se je reklo gostilni »pri Fischerju« tudi »j>ri Krogli«.
Njena soseda v nekdanji, sedaj podrti Ahačičevi hiši (preko njenega stavbišča gre -Miklošičeva cesta) je nosila ime »Zum Zitronenbaum«. Gospodarji so bili tu: Jurij Osterman (1787), sedlar Fr. Weinhart, njegovi dediči, naposled v drugi polovici preteklega stoletja Ahačičeva rodbina. To znamenito hišo, ki jo je neki ugleden rodoljub krstil »rojstrin hišo slovenske ideje«, so porušili meseca novembra leta 1897. Slovenska narodna ideja, spočeta v Zoisovem krogu, se je rodila leta 1848. v gostilni »pri Citroni«. ki so io imenovanega leta prekrstili v gostilno »pri Ustavi« (»Zur Constitution«). V njenih prostorih so se shajali na posvet tedanji lejrfjonarji, Hoffern, oče dr. Blei-weis, Svetec, Strupi, Martinjak, Pogačnik, Juvanec, Ložar, Mahkot, Zabu-kovec, Malovašič. »Pri Citroni« sn se zglašali tudi izvenljubljanski veljaki; Miklošič. Stanko Vraz, Vuk Karadžlč. Mnogo krasnih idej, posvečenih svobodi in blaginji slov. naroda, je vzkrsni-lo v tej gostilni. Pozneje so se slovenski narodnjaki preselili k »Virantu« (SN 1897, 251), odonod k »Avstrijskemu cesarju« in naposled k »Slonu«, kjer se je izcimila iz dotedanjega narodnega kluba Čitalnica.
Miklošičeva cesta — je zahtevala poleg Ahačičeve hiše kot žrtev še gostilno »pri Štefanu«, kjer je nad pol stoletja izvrševal svoj obrt podkovski mojster Fortunat Kerschbaum (1787). Naslednica v hišni posesti mu je bila Marija Lindnerjeva, nato Ferdinand Sluga in njegovi dediči, o potresu, ki je staro hišo z letnico 1611 nad vrati smrtno ranil Alojzij Pogačnik. Gorenje nadstropje so ji vzeli leta 1895.; naslednjega leta so jo popolnoma porušili. Gostilna »pri Štefanu« se je vmak-nila v novo hišo, stoječo v črti Miklošičeve ceste. — V stari Kerschbaumovi hiši je umrl za kapjo dne 8. jan. 1819. ob 10. zvečer Valentin Vodnik. Stanoval ie v dveh pritličnih sobah, katerih okna so gledala proti Marijinemu trgu ali proti Frančiškanskemu mostu.
Selenburgova ulica. — Na voglu Šelenburgove ulice in Aleksandrove ceste je sprejemal goste še pred desetimi leti hotel »pri Maliču« (»Stadt Wien«). Leta 1757. ie stala na tem prostoru pritlična hiša, za njenim gospodarskim poslopjem pa se je razprostiral vrt ob sedanji Aleksandrovi cesti
tja do Muzejskega trga. Leta 1783. je gospodaril tu Andrej Malič. Krog leta 1883. se je dvignil hotel v dve nadstropji (Radics. Post in Krain. 90, 91). Pri Maliču je jel pesnik Stanko Vraz občudovali slavno ljubljansko »špraho«. Ko sta z Rusom Sreznjevskim stopila dne 8. aprila 1841 v to gostilno, je Vraz izpresovoril hrvatski; a sobarica, pristna Kranjica ga je vprašala: Šafajo en al dva cimra? Seveda se je Vraz srčnn smejal taki »žlabardiji« (Dela St. Vraza V, 217). Nekdanja Maličeva hiša je sedaj last »Jadransko podunavske
banke«.	,
(Nadaljevanje sledi)
Izletniki, prizanašajte naši planinski flori!
Jermena 624
za cepe, gože, biče, bičevnike, modne pasove, mo'voz (špago), šmis, vrvi za perilo, konjske uzde, vrvice za tesarje in zidarje, štrange, cungeljce, pasove (gurtne), dreto nudi po najnižjih cenah tvrd<a Osvald Dobeic, Ljubljana _Sw. Jakoba trg 9
Otvoritev trgovine.
Cenj. občmstvu vljudno naznanjam,
da sem odprl v Breznu ob Dravi
tik kolodvora trgovino z mešanim blagom. — imel bom v zalogi vedno sveže špecerijsko blago, kakor tudi lepo izbiro v manufakturi ln ostalih predme tih. Potrudil se bom nuditi Vam vsestransko ugodne brezkonkurenčne cene.
Za obilen nakup se najtopleje priporoča
DRAGO Č0KL, trgovec, Brezno ob Dravi

Solidna in točna postrežba. Nova trgovina, novo blago.
4603J
Čevljarp, pozor!
,Prvo čevljarsko učilišče v Ljubljani, otvori prikrojevalni teoretični in prak« tični tečaj za g. mojstre in g. pomočnike. Spiejemajo se tudi udeleženci iz dežele. — Pojasnila in prijave sprejema oblastveno priznani strokovni učitelj in vodja tečaja K. Majce, Celovška cesta 57, Ljubljana VIL	4057-a
Hotel naprodaj
v zelo prometnem kraju tik kolodvora na Gorenjskem. Hotel je ves podkleten Lepi gostilniški in trgovski lokali, 16 sob za tujce, zelenjadni in gostilniški vrt. Hotel se zamenja tudi za vino-gradsko posestvo na Štajerskem. Pismene ponudbe pod .HOTEL' na Aloma Company, Ljubljana.	4525 a
popolnoma vešč in verziran, hrvatskega in nemškega jezika zmožen, marljiv, pošten uradnik dobi stalno nameščenje v večjem podjetju. Ponudbe na INTER-REKLAM d. d. pod šifro .ŽELJEZO P-245*.	4480 a
Mojstru MU
sprejme Centrala oficirske zadruge v
Beogradu. Mesto stalno. Ponudbe na filijalo oficirske zadruge v Ljubljani (na Taboru, kasarna vojvode Mišiča).	4600 a
ZAHVALA.
. Za vse izraze odkritega sočutja ob smrti našega nenadomestljivega nam soproga, očeta, brata itd., gospoda
Matevža Zupana
p. t. činovnika 11/2
I Izrekamo najlskrenejšo zahvalo, j Posebno se še zahvaljujemo g. pri-i mariju dr. Jenku, č. sestram v bolnici, | poštni direkciji in poštnemu osobju, 1 č. duhovščini v Trnovem v LJubljani ln I v Mošnjah, prijaznim prebivalcem vasi Črnivec in okolice ter vsem onim, ki , so darovali vence ln cvetje ter spremili I v tako obilnem številu nepozabnega | rajnkega na njegovi zadnji poti. 6405
Ljubljana, 8. junija 1926.
Globoko žalujoči ostali.
Zahvala.
Ob prerani izgubi naše iskreno ljubljene nepozabne mamice, stare mamice, oziroma tašče, gospe
Ivane Kornii
izrekamo vsem, ki so spremili pokojnico na njeni zadnji poti kakor tudi onim darovalcem prekrasnih vencev najprisrčnejšo zahvalo. Tudi se predvsem zahvaljujemo preč. g. stolnemu kanoniku Stroju za tolažilne besede.
Obred sv. rekvijema bo dne 16. junija 1926 ob 7. zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
Ljubljana, dne 8. junija 1926.	4609 a
Rodbine: Kornl&-Nlagdi£-Weber.
Gaston Leroux:	69
Prikazen v Operi
»Hvala za pojasnilo, gospoda!« ie porogljivo odvrnil Mifroid.
Oskrbnik, čigar brada je počivala v vzboklini desne dlani, kar je zunanje znamenje globokega premišljevanja, pa je dejal:
»Nocoj ni prvič, ua jc Manclair zaspal v gledališču. Spominjam se, da sem ga našel nekega večera, ko je smrčal v kabini zraven svoje tobačnice.-i
»ALi je že dolgo tega?« je vprašal g. Mifroid in si skrbno brisal stekli svojega ščipalnika, zakaj g. komisar je bil kratkoviden, kar se lahko pripeti tudi najlepšim očem.
»Moj bog!...« jc odgovoril oskrbnik...
»Moj bo"!...« ie odgovoril oskrbnik... »Ne, ni posebno dolgo.. Čakajte!... Bilo je tisti večer... da, tako je!... tisti večer, ko je Charlotta, saj veste, gospod komisar, tako imenitno zakvakala!...«
»Zares? Tisti večer, ko je Charlotta zakvakala?«
In Mifroid si je nataknil na nos ščipalnik z osnaženimi stekli in pozorno motril oskrbnika, kakor da bi hotel predreti v njegove misli.
»Ali Manclair rjuha?... je vprašal malomarno.
»Seveda, gospe d komisar... Glejte, uprav na tej deščici leži njegova tobačuica... O, Manclair je hud njuhavec.«
»Jaz tudi!« je reekl g. Mifroid in vtaknil tobačnico v žep.
Raoul in Perzijec sta prisostvovala, ne da bi kdo slutil njuno navzočnost, prenosu treh teles, ki so prišli strojniki ponje. Komisar jim je sledil in celo spremstvo je odšlo za njim kvišku po stopnicah. Še nekaj trenutkov se je čul odmev korakov.
Ko sta bila sama, ie Perzijec dal Raoulu znamenje, naj vstane. Ta je ubogal. Ker pa ni nastavil po Perzijčevem vzgledu roke v strelsko lego, mu ie ta zabičil, naj zopet dvigne roko v višino oči in je v nobenem slučaju ne pobesi.
»Točia to brez potrebe utruja roko,« je zamrmral Raoul, »in če bom hotel streljati, utegnem izgrešiti cilj!«
»Pa prestavile orožje v levo roko!« je dovolil Perzijec.
»Z levico ne znam streljati!«
Na to je odgovoril Perzijec s tole čudno izjavo, ki očividno ni bila primerna, da bi razjasnila meglo v mladeničevih možganih:
»Saj ne gre za to, da bi streljali z desnico ali z levico. Gre samo za to, da držite eno ali drugo roko napol upognjeno v komolcu, kakor da bi hoteli sprožiti petelina; pištolo samo pa navsezadnje lahko sploh spravite v žep.«
In pristavil je:
»To si zapomnite ali pa ne prevzamem nobene odgovornosti več! To je vprašanje življenja ali smrti. Zdaj pa tiho in sledite za menoj!«
Tedaj sta se nahajala v drugem podzemlju. Raoul je pri medlem soju, nepremičnih, maloštevilnih svetilk videl v nejasnih obrisih le neznaten del tega nenavadnega, veličastnega in otroškega brezdna pod Opernim odrom, ki je zabavno kot marijonetno gledališče in strašno kot žrelo.
Stopal je za Perzijcem, izvajajoč do pičice njegove ukaze. Niti razumevati ni poskušal kretenj, ki sta jih delala... saj je vedel, da je Perzijec njegov poslednji up.
... Kaj pa naj bi počel brez svojega tovariša v tem strašanskem labirintu?
Mar ga ne bi pri vsakem koraku ustavila čudovita zmešnjava brun in vrvi? Ali ne bi obtičal v tej orjaški pajčevini in se je ne bi več mogel oprostiti?
In če bi se mu že kako posrečilo prekoračiti to omrežje vrvja in utež, ali ne bi bil neprestano v nevarnosti, da pade v kako luknjo, ki so se vsak hip odpirale pred njegovimi nogami in kf jim oko ni moglo zaznati mračnega dna!
Stopala sta navzdol... Prihajala sta zmerom globlje....
Zdaj sta bila v tretjem podzemlju.
Njuni hoji je še vedno svetilo nekaj oddaljenih lučic...
Cim globlje sta se spuščala, tem opreznejši je postajal Perzijec... Neprenehoma se je obračal k Raoulu in mu priporočal naj drži pest vedno pred seboj v strelski legi, čeprav sta že oba spravila orožje v žep.
Nenadno ju je krepko se razlegajoč glas pribil k tlom. Nad njima je nekdo rjovel.
»Vsi »zapiralci vrat« na pozornico! Policijski komisar jih zahteva!«
... Začuli so se koraki in sence so zdrknile mimo nju v temo. Perzijec je potegnil Raoula za steber... Videla sta, kako hodijo mimo in nad njima starci, ki so jih sključila leta in dolgoletno prestavljanje opernih kulis. Nekateri so se komaj premikali... - rugi so iz navade, z upognjeno hrbtenico in z iztegnjenimi rokami iskali, kje bi bila kaka vrata zapreti.
Zakaj bili so zapiralci vrat... nekdanji strojniki, zdaj že izčrpani, ki se jih je usmilil kak milosrčen ravnatelj... Napravil jih je za zapiralce vrat v podzemlju in v gornjih nadstropjih. Neprestano so prihajali in odhajali z odra navzdol in nazaj, da zapirajo vrata. V tistem času — danes so po mojih mislih že vsi pomrli — so jih imenovali »preganjalce prepiha«.
Vsak prepih, odkoderkoli izvira, je zelo nevaren za glas.*
Raoul in Perzijec sta si sama pri sebi čestitala na tem dogodku, ki ju je rešil nadležnih prič, zakaj nekateri vratarji, ki niso im:li nobenega opravila in nobenega stanovanja, so iz lenobe ali pa iz potrebe ostajali v Operi, kjer so prebili noč. Lahko bi zadela nanie, jih prebudila in si nakopala nevšečno .izpraševanje. Preiskava gosp. Mifroida je za trenutek osvobodila naša popotnika pred neljubimi srečanji.
Toda nič kaj dolgo se nista veselila svoje osamljenosti... Druge sence so se vračale po istih stopnicah, po katerih so bili odšli »zapiralci vrat«. Vsaka senca je nosila pred sabo malo lanterno... in jo na vso moč vihtela, zdaj navzgor, zdaj navzdol, preiskovaje vse naokoli. Zdelo se je. da očividno nekaj ali nekoga iščejo.
»Hudiča,« je zamrmral Perzijec... »ne vem kaj iščejo, toda mozli bi naju zasačiti... Beživa! Brž!... Roko kvišku, gospod, vedno pripravljeno na strel!... Upognite št bolj komolec, tako... Roko k očem, kakor da se dvobojujete in da čakate na ukaz »ogenj! ... Pustite vendar pištolo v žepu!... Hitro navzdol! (Potegnil je Raoula za seboj v četrto podzemlje.)... D rži t- roko v višini oči, to je vprašanje življenja ali smrti!... Tako, tod, po teh stopnicah! (Dospela sta v peto podzemlje)... Hu, kakšen dvoboj, gospod, kakšen dvoboj! ...«
* G. Pedro Gailhard mi je sam pripovedoval, da je nastavil za zapiralce vrat nekaj starih strojnikov, ki jih ni maral vreči na cesto.
Mali oglasi, kl slulijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 56 par. Najmanjši znesek Din 5*—,
Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1'—. Najmanj!! snesek Din 19'-%
Sokol, Ljubljana II.
priredi v n«i<sljo, 13. junija ob % 17- uri na 1 e t a c m telovadišču n » P r a 1 a h
javno telovadbo
Nastopijo vsi -Melisi. Po telovadbi ljudska eselica.
_ K obilni udeležbi vabi
odbor.	lolll
Članstvo «Or-ju-ne» za Št Jakcb Krakovo-Trnovo
se vabi na sestanek due 10. t. m. ob £0. uri zvečer Dri »Lozarju« La zelo va-■ . _ ----------- - 7,travo!
■/.en razgovor. Odbor.
— Zdravo
1G50G
Letni občni zbor podružnice CMD Sv. Jurij oh Ščavnici
se preloži na 13. junija 1926. — NaSeliivo. 16495
Koncipijenta
kateri bi mogel prevzeti pozneje odvetništvo (na-sledništvo), išče odvetnik. Dopise na upravo »Jutra* pod značko .Štajersko 99».
16504
Okrajne zastopnike
sprejme v vseh večjih krajih Slovenije zavarovalnica Ponudbe na upravo »Jutra* Spreten in agilen*.
16501
pod
Občni zbor Društva orožnlških vpoko-jencev za Slovenijo v Ljubljani
se vrli v nedeljo, 13. junija t. L ob S. uri pop. pr'i »Novem svetu* v Ljubljani, Gosposvetska cesta, z običajnim dnevnim redom, na katerega vljudno vabi svoje člane.	1«44S
Mlinarski pomočnik
samec, z dobrimi spričevali. se sprejme v službo v valič-ni mlin Vinko Tom-35, Vrhnika SS3. 16456
Hotelskega slugo
z dobrimi spričevali. zmožnega nemščine, išče hotel »Štrukelj*.	16488
Čevljar, pomočnik
dobro Izvežban za šivano delo. se sprejme takoj. — Naslov pove uprava »Jutra* 16493
Žensko moč
iščem k enoletni deklici. Prednost Ima ona, ki zna šivati in ročna dela. Naslov pove uprava »Jutra*. 16468
Garderoberka
ki bi obenem tud) pospravljala, dobd stalno in dobro namestitev. — Ponudbe na ■jpravo .Jutra, pod značko '.Garderoba*.	16479
i dobe) Šofer - mehanik
mlad, trezen in zanesljiv, kateri bi v prostem $a6u opravljal razna dela v trgovini" v skladišču ;n drugod, se sprejme :;-koj v trajno službo. Ponuiibe poslati na upravo «Jutra» pod »Zanesljiv 99» do 10. T m.	16399
Jugo-Agencija Beograd. Skopljanska 8
Išče žensko In moško o«ob]e za vse vrste dela in službe Imeti morajo Izpričevala.
16260
2 učenki (šteparici)
se sprejmeta takoj. Naslov v upravi «Jutra>. 16391
Fotograf, pomočnik
mlajša moč, se sprejme. Naslov pove uprava .Jutra* 16404
Izložbeni aranžer
spreten in prodajaleo ma-nufakturne stroke, ie akceptira. OferU z referencami, zahttvo plače ln sliko naslovit): Veletrgovina
Er3vski pomočnik
mlad ln dober delavec, se sprejme takoj. — S r d a r, Kamnik.	16302
Knjigovodja
stavbne stroke, se išče za Inštaliranje knjigovodstva pri novoustanovlj. stavbn. podjetju in nadzorstvo. — Ponudb na upravo »Jutra* no: šilro »Zanesljiv strokovnjak*.	16484
Izvežbana šivilja
z lastnim strojem, gre šivat po hišah. Naslov pove uprava »Jutra*.	16510
Blagajničarka
(začetnica) iš&e mesta v trgovini ali gostilni. Zmožna je vseh pisarniških del. Pismeno na upravo »Jutra* pod značko »Marljiva 327».
16450
Dekle
ki zna dobro kuhati in je
vajeno vsega gospodinjstva, staro 30 let, želi mesta samostojne gospodinje. Gre tudi v gostilno. Naslov v upravi «Jutra».	16515
Kot sluga
v banki ia kaki trgovini sf e mesta pošten in vojaščine prost mož. Nastopi lahko 15. julija. Naslov v upravi «Jutra».	16461
Inštruktor (-ica)
se takoj »prejme za pouk v matematiki za IV razr meščanske šole Naslov v upravi »Jutra*	16444
Tkanine za pohištvo
gobeline, peresa za pohištvo, vrvice, pasove, žeblje in orodje za tapetnike itd — Zahtevajte cene ia vzorce! Trgovinsko k. d., Zagreb, Rica br. 45.	147/11
Et. J. Turad, Maribor.
1651Z
Dostojno dekle
staro do 30 let, ki razume kuho in drago dele ter postrežbo, zanesljivo to pošteno, »e »preime takoj v
boljšo hišo. Naslov pove uprava «Jatra».
1649«
Brivski pomočnik
mlad, dober delavec, ki reflektira na dobro stalno mesto, dobi nameščanje. — Janko Meznarič, Jesenice. Gorenjsko.	16497
(iščejo* Službo hišnika
išče zakonski par. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* ped šifro »Hišnik* . 10406
Ekonom in vrtnar
izvežban v vseh kmetiškib panogah, kakor vrtnarstva, sadjereje. rojenja zelenjave in rož, zmožen nemškega in slovenskega jezika. išče primerno službo za takoj. — Ponudbe pod »Trezen 401» na npravo »Jutra».	16401
Mlad, agilen potnik
trgovski sotrudnik. ki je z uspehom potoval, išče mesta v kakem večjem trgovskem podjetju Gre tudi za skladiščnika Ponadbe pod »Pridobitna moč» na upr »Jutra«.	14114
Mesta vzgojiteljice
išče dobro vzgojena gospodična. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Zvesta 15».	16475
Mlad fant
poštenih staršev,	moj-
stra, ki bi ra izučil mesarske obrti. Učenje po dogovora. Najraje kje v mestu, event. tudi na deželi. — Naslov pove uprava »Jutra* 16503
Otroški voziček
nerabljen, prve vrste, se po nizki ceni proaa Naslov v upravi »Jutra* 16419
Frizerji!
PiXAVOL za pranje dam-
skih glav v nedosegljivi kvaliteti in peneči BAY RUM 1 kg po 50 dinarjev izdeluje lekarna
Hočevar na Vrhniki
Da se prepričat« o izborni kvaliteti, zahtevajte brezplačne vzorce! V Ljubljano dostavljam franko! 16411
Čevljar, šiv. stroj
»Siager» proda Viktoi Kranjc, Borštnikov trg 1.
16340
Panama slamnik
lep, moški, št 54, se ceno proda. Naslov pove uprava »Jutra*.
16517
Elegantno spalnico
kompletno, umetno rezane, hrastovo, prodam radi selitve za 5000 Din. Tržaška cesta 4. GUnce. 16469
Pohištvo
9palnica in jedilnica, >e proda Pred Škofijo 21/111.
Omara za obleko
skoraj nova, se po zelo nizki oeni proda. Naslov v upravi »Jutra*.	16474
Reglstr. blagajno
'99, skoraj novo, prodam po nizki ceni. Naslov pove uprava »Jutra*.	16465
Sokolski kroj
S r o d a za 400 Din. — ov pove uprava »Jutra* 16480
Kuhinja in spalnica
poceni proda. Naslov v upravi «Jutra».	16472
Celulozni les
(mehka drva) plača najbolje «Fructus». Ljubljana, Krekov trg 10.	13847
Avto
prvovrstne znamk«, modernega tipa, z balonskimi ob-roči, malo rabljen, 3 ali 4-sedežen, primeren za potovanje, se kupi. Samo pismene ponudbe s točnimi podatki in zadnjo ceno ua Gospodarsko pisarno Tribuč Ljubljana-Glince. 16518
Pozor!
Plačam najvišje cene ia stare moške obleke in drugo. Dopisnica zadostuj«, da pridem na dom. — Dram«, Ljubljana — Galli—-ovo nabrežje 29.	16500
Mrtvaški voz
že rabljen, najnovejšega tipa in kompletno konjsko, zraven spadajočo opremo kupim. — Ponudbe s sliko voza poslati na pogrebni zavod M. Gogala, Bled.
16453
Kupim daljnogled
Ponudbe z navedbo eene na upravo .Jutra* pod značko »Daljnogled..	16478
Kupim 2 žimnici
Oferte prosim na trgovino pri »Solncn*, Pogačarjev trg.	16471
Gostilne
mline, tudi izven Maribora, išče v najem več resnih reflektantov. — Ponuiibe: »Marstan*, Maribor, Rotov-ški trg 4.	16514
Enonadstropna hiša
krasna, v trgu ob južni železnici, naprodaj za 100.000 Din. 7 sob, kleti, hlev, drvarnica, vrt, voda doma. Naslov pove nprava »Jutra* v Ljubljani.	16451
Prostovoljna sodna dražba
P I 23/2.1—53	16470
bo v nedeljo dne 20. jnnija 1928 aa spodaj navedenih umrlemu Francu Vrhevee iz Sp Šiške lastnih parcelah in sicer: 1.) travnika 1075 d. o Zg. Šiška pri Kosezah ob 9. uri; 2.) travnika 10$4/6 d. O. Trnovsko predmestje onstran Curnov-a ob 11. uri; 8.) treh gozdov 318, 351 in 219/1 d. e. Rudniku ob 15. uri. Pogoji pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba štev. 83.
2 veliki kleti
uporabni tudi za skladišče, se takoj oddasta Naslov v upravi »Jutra*.	16386
Vinotoč
dobro Ido6. v največjem indnstrijskrm kraju Slovenije, se odda. Podjetnim ljudem se nudi lep zaslužek. Prostor je pripraven za vrtno koncesijo. Točilcl dalmatinskega vina imajo prednost Ponudbe na upr. »Jutra* pod značko »Alkohol H. M. 14».	16454
Stanovanje
v bližini Bleiweisove ceste išče gospod. Naslov v npr. »Jutra*.	1648»
Šivilja
čez dan odsotna, išče v bližini mesta prazno sobo. Najemodajalcu bi tudi brei-plačno šivala. Dopise na upravo »Jutra* pod značko .Šivilja 59*.	16509
Soba
s posebnim vhodom, ee takoj ali s 1. julijem odda. Naslov pove nprava »Jutra* 16477
Stanovanje oddani
stranki, ki plača pol leta naprej. 2 prazni ali opremljeni sobi. Dopise na upr. »Jutra* pod iilro »P. 44».
16463
Letoviščarjem
se v Kranjski gerl o d d a stanovanje s 5 sobami in 9 posteljami, z vrtom ln električno razsvetljavo. — Naslov pove uprava »Jutra* 16452
Sobica
se odda mirni geepodični. Vprašati na Tržaški cesti »Stan in dom* štev. 26/n 16467
Kupim p o p o 1 a s, staro
opravo za trgovino
s špecerijo. — Ponudb« na upravo »Jutra* pod značko »Stare stelaže».	16464
Prodajalka
dobra, starejša moč, izurjena v vseh strokah, vaje-a tndi blagajne, Išče mesto • 1. aH 15. julijem v Ljubljani. Mariboru ali na deželi. Dopise pod značko »Zanesljiva So» na upravo I pohištvo, obleka, perile in .Jutra*	164851 pekovsko orodj«. 16805
Stiskalnica za vino
z velikim hrastovim priti-skalom, štedilniški deU (3 štedil. peči. kotloviaarskl kotel to Ited. klop) to več ograd za okna, radi prezidave cene naprodaj. — Pojasnila daje Oskar Bil-lerbeck v Kamilici pri Mariboru.	16513
A I 65/26.
Dražbenl oklic
Dne 12. junija 1926 ob pol 10. nrl dopoldne ee bodo prodajale sodnim potom v zapuščino Petra Pire spadajoče premičnine kakor:
Rabljene vreče
dobro ohraajeae, različnih velikosti, kupimo. Ponudbe t navedbo cene ia množine na uor. «Jutra» pod šifro »Vreče 6».	1646«
Krasna parcela
(1603 m2) naprodaj Pojasnila daje Josip Modlc. Vi lita čolnarska 8. 16342
Umetni mlin in žaga
na dobri stalni vodi, turbinski pogon. 40 HP. »e po ugodni oeni takoj proda. Pojasnila daje gosp Štefan Kumparič. umetni mila ia žaga, Razkrižje, p. Strigo-va. Medimurje	1629«
Stavb&ča naprodaj
Prodam 8 stavbnih pareel v izmeri po 1000—1200 a« po zelo a g o d n I ceni to ugodnimi plačilnimi pogoji. Stavbišča ležijo ob Dunajski cesti pri km 2, nasproti Stadiona in polejr kluba «Primorje». Pojasnila daje Anton Kodre, Miklošičeva cesta 18/1.	164T6
Lokal
možnosti s stanovanjem se išče. najraje v Šiški. — Naslov pove uprava «Jutra» 15491
Skladišče
lepo in varno, tudi uporabno za nepresvitlo delavnice. se takoj odda v sredini mesta. Poizv« se na Starem trgu U/a, U. aad. med t—t uro. 1648S
JikZJ&kmmtekju« Stanovanje
2 sob s kuhinjo, event. s kopalnico, iščem za čimprej e Plačam dobro — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Brez otrok* 16405
Stanovanje
2 sob to kuhinje s pritikll nami. i i č e mala ohiteij brez otrok na Mirju ah njega okolici Ponudbe pod »Stanovanje 100* na upr »Jutra*	16345
Opremljena Soba
z elektr. razsvetljavo in vhodom s stopnišča, se išče v sredini mesta. Ponudbe na npr. »Jutra* pod šifro »Trgovec*.	16490
Opremljena soba
lepa, s posebnim vhodom • stopnišča in elektr. razsvetljavo. se takoj odda na Starem trgu 11/a, n. nadstr. — Ogleda se lahko med 2.-4. uro. 16482
Opremljena soba
s posebnim vhodom in uporabo kopalnice, se s 1. julijem odda v sredini mesta Naslov pove uprava »Jutra* 16481
Stanovanje
2 sob in kuhinje, se takoj odda. Naslov pove uprava »Jutra*	16486
Sostanovalka
se »prejme. Naslov v upr. »Jutra*.	16487
Stanovanje
sobe in kuhinje, v novi hiši, išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo »Jutra* ped šifro »Mirna» 16462
Foto
aparati n potrebščine po nizkih cenah v zalogi
drogerl a ANTON KANC sinova,
Ljubljana. Židovska ulica itev. 1.
Aparati v trgovini na ogled - Zahtevajte eenii-zs ostale potrebščine	33-a
išče SG za takoj
strojnik
na parno žago.
Ponudbe z zahtevki in prepisi spiičeval poslati je oskrbniščvu graščine v Ribnici na Dolen skem. 45S6 a
PROTI POMANJKANJU TEKA
Vam služi edino rasti.nski zdravilni liker
E. JEBAS ln DHUO, Lfubliana-Moste.
Državni uradnik
nad 30 let .tar, na dežeU, s krasnim dodeljenim stanovanjem. želi primernega znanja v svTho takojšnje ženitve. Ponudbe le s sliko in polnim naslovom na upr «Jutra» pod šifro »Hrepenenj« po ljubezni«. 16395
Planino
kateri je v popolnoma dobrem stanju, dobro uglašen, z lepim in čistim glasom. se takoj kupi — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Pianino št 16».
16418
Lep orkestrijon
velik, z električnim pogonom in papirnatimi notami se radi pomanjkanja prostora skoraj zastonj onda. Naslov pove uprava »Jutra* 16455
Moška listnica
črna, se Je izgubila dne 7. junija med 7.-8. uro zvečer i« restavracije «Slon» do Poljanske ceste Pošten najditelj se naproša da jo odda v upravi »Jutra* — denar naj si obdrži za nagrado Najdeni dokumenti nimajo za najditelja nikake vrednosti.	16460
Priprosto sobo
s posebnim vhodom — po možnosti brez postelje, išče gospod s 15. junijem. — Ponndbe na npravo »Jutra* pod »Soba S*.	16511
Gospod
se sprejme aa hrano In stanovanje v lepo solnčno sobo t električno razsvetljavo v sredini mesta. Naslov T upravi »Jutra*. 16516
Stanovanje
•ob« to kuhinje, • pritikll-nami. 116 e boljša mirna stranka bre« otrok, najraje v bližini Sv. Petra, Duaaj-*ke cest« aH gl. kolodvora Naslov pove nprava »Jutra
Zadrega
Dobro situirana potrebuje trenotno 2000 Din proti oe-aici, plačljivi 15. oktobra 1926 Dobrotnik naj javi svoj naslov na apr. »Jntra* pod šifro »Zadrega 2000*.
16499
Več sto delnic
dobrih bančnih In drugih vrednostnih papirjev prodam Dopise pod značko »Vrednosti* na upr Jutra 16438
Iščemo 2 potnika
za skupno potovanje z av tomohilom Papirnata oranža izvzeta Pojasnil« daje Mexida, dr • o. z. Ljubljana. Selenburgova ul. 7/n 1641:
Pogubo vsaki družin:
prinašajo nalezljive bolezni Kako se jih ubranite izveste 'Z knjige Op. Josip Tičari
Cena s poštnino vred Din 19-50 t«aro6tla na knjigarno Tiskovne zadruge v I/uhlieni.
RADO RESMAN
i
šolski upravitelj
IDA OGRIS poročena ROZEK, 7. JUNIJA 1926 M1ETHSDORF
ki so zmožni kavcije cd 2000 — Din, lahko dobe stalno in rentabilno na-meščenje kot zastopniki v svojem bivališču Obsežne ponudbe je poslati na najve&jo fugoslovensko czportno tvrdko za okove, orodja In vse obrtno potrebščine.
VINKO ŽAKMAN. ?agreb,
VlaSka ul. 95. 4589 a Vlaika ul. 95.
P. N.
Naznanja se cenj občinstvu, da se preseli svetovnoznani iadotvorni
sanatorij
te dni v Ljubljano.
iDr. Satan.

Kadar nujno rabite poslovno knjigo, načrtano in vezano po Vaši osebni želji
,.MU..l.......J.................
bodete najbolje postreženi V KNJIGOVEZNICI K. T. D. V LJUBLJANI,
44-5
Kopitarjeva ulica 6 H
Vse je urejeno Prosimo, oglasi se. Milica. Zinka.
16415
Orehi
iz Bačke prispeli, najraje bi pa osebno prinesel.
16502
Tri gospodične
veselega značaja, želijo do-pisovati z enakimi, mirnimi gospodi Pod šifro »Blon-dinlsa, črnolaaka in brtoet-ka» na npravo «J«lra».
16449
Zenitba
je najvažnejši korak v Ev-ljenju Zato ca »• »'o"*« nikoli brez nasveta, temveč pišite eanpso »» lenitbeal zavod »Sreča, glavno zastopstvo za Slovenijo v
____ Ljubljani, poštni predal «8
18507 1 Prospekti brezplačno 161»8
Zastopstva
slovenskih tovarn in veletrgovin za Hrvatsko. Dalmacijo, Bosno in Vojvodino prevzame trgovec (Slovenec) v Zagrebu z obširno pisarno in z lastnimi potniki Ponudbe pod značko »Telefon 2680» na upravo »Jutra*.	16498
Trobente
s s • blehinstru-rnente, t e l o rofrove hitro in precitno popravlja 1b preglaSuj«
Alfonz Ir-mt
Ljubljana, Mest-I trg štev. 3 1poleg magistr.) stan instrumenti se vzame, jo v zameno ali pa kupijo.
154/1
trapistovsk!
Sir kg Din 20 —
čajno maslo
kg Din 45-—
rzapošilja po poštnem
povzetju mlekarna Karlo L a z n < c k y, Dežanovac w
Poslovne lokale
obstoječe iz 5 sob odda Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani v svojem uradnem poslopju ob Miklošičevi cesti štev. 20. Lokali se oddajo skupno odnosno tudi deljeno v skupinah 2, oziroma 3 sob. — Pismene ponudbe ie vložiti najpozneje do 20. junija 1926 v pisarni urada. 4559 a
v LJUBLJANI
prodaja premog
iz slovenskih premogovnikov
vseb kakovosti, t celih ragon-b po originalnih ceaab premogovnikov u domač« npo:abo kaker tndi za industrijska podjetja in raipečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in v;:ke;a izvora lei priporoča posebna prvovrstal češko«kvaški is angleški koks za livarne ia domsto npo-rabu, kovaški premog, črni premog in brikste
Naslov: Pioiasi zanos ia premog, i i v LlESrljsni
Miklošičeva cesta itev. 13/1.	70«
Ureiuje in izdaja za Konzorcij Jutra. Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiakarnaria Fran Jezerfek. Z. inaeratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi » Ljubljani.