v ZdnriEcaih drimh
V4b Za pol k
ZiNt«
_ Zm. inaxemstvo celo leto $7.00
York celo leto
=1
: £SS !
GLAS NARODA
lisi slovenskih delavcev y Ameriki.
TELEFON: CHelsea 5—1242
Entered as Second Oton Matter September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, N. Y, under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: GHebea 3—1242
No. 304. — Stev. 304.
NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 30, 1936—SREDA, 30. DECEMBRA ! 936
Volume XLIV. — Letnik XLIV
NEMŠKA VLADA ODLAŠA Z ODGOVOROM FRANCIJI
_^_____ _
'Vlada bo storila svojo dolžnost'-predsednik
AMERIŠKA VLADA DOVOLILA POŠILJATI LETALA ŠPANSKI
REPUBLIKANSKI VLADI
Nemškega vnanjega ministra ni v Berlinu. — Blizu Monako vega se vežba 2000 prostovoljcev. — Republikanci napredujejo na severu in na jugu. — V Franco vi armadije okoli 20,000 Nemcev
BERLIN, Nemčja, 29. decembra. — V nemškem vnanjem uradu so se po božič, praznikih uradniki zopet vrnili na delo, toda med njimi ni nikogar, ki bi mogel odločevati o angleškem in francoskem predlogu glede pošljanja prostovoljcev na Špansko. Kancler Hitler in vnanji minister Konstantin von Neurath sta še vedno odsotna iz Berlina.
Do sedaj Hitler in von Neurath nista še ničesar sklenila glede prostovoljcev in se vrneta v Berlin šele v sredo, da bosta navzoča pri pogrebu generala von Seeckta.
Nemški uradni krogi niso prav nič zadovoljni, da je bil predlog poslan med božičnimi prazniki in ne morejo razumeti, zakaj Francija in Anglija zahtevate tako hitro rešitev.
Odgovor je odvisen samo od Hitlerja, ki bo naj-brže v načelu sprejel predlog, toda bo tudi potrdil svoje stališče, da ne more trpeti, da bi bila na Španskem postavljena komunistična vlada.
Ze 12. decembra je Nemčija odgovorila Angliji in Franciji, da je pripravljena ž njima sodelovati, da pride na Španskem do premirja in da bo prenehala podpirati generala Franca, ako tudi druge dr zave odpovedo svojo pomoč republikancem. Nemčija se zaveda, da je bila Francija prva, ki je nudila izdatno pomoč španskim republikancem, sedaj pa želi od Nemčije, da ne bi pomagala fašistom. Po nemškem mnenju pomeni pomoč generalu Francu samo defenzivo proti francosko-ruski agresivnosti.
BERLIN, Nemčija, 29. decembra. — Kakšne načrte ima Nemčija glede španskih prostovoljcev, je razvidno iz tega, da se blizu Monakovega vežba dva tisoč nemških prostovoljcev, ki so namenjeni, da gredo na Špansko. Po Novem letu bodo odpotovali v
VATIKAN ČAKA PIJEVE SMRTI
Smrt je mogoče pričakovati vsak čas. — Papež je sam prepričan o svojem obupnem položa ju.
VATIKAN, 29. decembra.— Vatikanski krogi priznavajo, da >o vsak čas pripravljeni na smrt pa]»eža Pija XI.
I Za<lnje dni so zdravniki naznanilu da pretakanje krvi zastaja in da je papeževo srce ze-io oj>ešalo. In papež sam se zaveda svojega kritičnega i>olo-:>aja-
Ko je preteklo noč j»a|H»ž povedal, da je obupal, da bi še kdaj ozdravel, so njegovi ptv-lati vedeli, da je s tem izginilo zadnje sredstvo ki bi mu dajalo moč v boju proti smrti.
Zaradi velikih bolečin papež ne more spati. Le, kadar je želj izmučen, nekoliko zadremlje.
Osebe, ki so priile v Vatikan pravijo, da je papež zelo slab. Navzlic temu, da priznavajo, da more priti smrt vsak čas, trdijo, da bo mogoče živel še nekaj dni, ali celo še .nekaj tednov.
Do včeraj je mislil papež, da ie njegova bolezen samo začasna in to mišljenje je bilo po mnenju njegovih zdravnikov najboljše sredstvo proti ohromelosti.
Razne svečanosti, ki so v zvezi z Novim letom, so bile za letos odpuščene zastopnike, mesto da bi prišli
DETEKTIVI SO NA SLEDU 0DVAJALCU
Desetleten deček je bil odveden. — Odvajalec zahteva $28,000 odkupnine. — Na sumu je odpuščeni uslužben e c dečkovega očeta.
tega dne v Vatikan, bo sprejel Italijo vci vilnih oblekah, od tam pa na Špansko, kardinal Pacelli pri sv. Jane-
Nemške oblasti ne prikrivajo, da odhajajo nemški prostovoljci na Špansko, toda odločno zavračajo trditev, da bi prostovoljce pošiljala vlada.
MADRID, Španska, 29. decembra. — Republikanci so zavzeli dve važni strategični postojanki na dveh nasprotnih straneh Madrida,
Vladno poročilo pravi, da so republikanci prepodili fašiste pri E1 Basurero, južno vzhodno od Madrida blizu ceste, ki pelje v Estramaduro, in ravno tako na severovzhodu pri Taraceni, dve milji od Guadalajare. Na obeh krajih so republikanci najprej obstreljevali fašistične postojanke z artilerijo, zatem pa je infanterija izvršila napad.
Republikanci so pričeli splošno ofenzivo okoli Madrida, da bi preprečili fašistom, da ne bi mogli poslati ojačenj k E1 Basurero, kar je bil njihov cilj.
Poveljnik v Madridu general Jose Miaja pravi, da se bori na strani generala Franca okoli 20,000 Nemcev.
WASHINGTON, D. C., 29. decemba. — Ker
zadnji kongres v postavo glede nevtralnosti ni vklju • čil "državljanske vojne*', je državni department izdal dovoljenje za pošiljatev aeroplanov v vrednost $2,777,000 za špansko republikansko vlado. — Pošiljatev je namenjena v Bilbao in je iz tega razvidno, da je pošiljatev namenjena za španske republikance; ki so v posesti Bilbao.
To dovoljenje je prejel Robert Cuse, ki je predsednik Vimalert Company v Jersey City, N. J. Pošiljatev obstoji iz 18 aeroplanov, 41 1 motorjev in Jdelov, iz katerih je mogoče sestaviti 150 motorjev.
zu Lateranskemr.
Ravno tako bo tudi mesto papeža meščeval državni tajnik kardinal Pacelli.
Na papeževo željo so poročila o njegovi bolezni še vedno prepovedana. To odredbo je ISC'al takoj v početku svoje bolezni, ko ni mislil, da je resuo bolan.
TA COMA, Wash.. 29. dec.— Policija in zvezni detektivi so pričeli obsežno zasledovanj-oboroženega moža, ki je v nedeljo zvečer od vedel 10-letnega Charlesa Mattsona iz hi^e nje-povega očeta in <pustil pismo, v katerem zahteva $28.000 odkupnine.
Policija v Seattle je prejel« naročilo, da vstavi sedan iz leta 1935 in zasli>i 50 let starega voznika, ki je duševno nekoliko omejen in katerega je dečkov oče dr. W.. W. Mattson nekoč zdravil. Odvajalec tudi pravi v svojem fpismu, da oiaj dr. Mattson stopi ž njim v zvezo po nekem listu v Seattle.
Policija je liišo dr. Mattsona zastražila in pusti v njo samo sorodnike družine in detektive.
Zvezni detektivi tudi zasledujejo odvajalca. toda tako tajno, kot svojčas, ko je bil odveden mladi George Weyerhaeuser, za katerega je njegov .oče plačal $200.000 odškodnine. iMladi Mattson, ki je sin bo-
SU Ulic	1
Diplomatske SateSa zdravnika, je bil odveden v nedeljo zvečer ob 845. Odvajalec, ki je bil maskiran z brado in oborožen, je vlomil v hišo, pograbil dečka in zbežal. Priča odvedbe je bila dečkova 14 let stara sestra Muriel.
Sovjeti za povečanje armade.
STAVKA PRI FISHER BODY
Zastavkalo je 7000 delavcev. — Stavka še bo razširila na vse tovarne General Motors.
CLEVELAND, O., '29. dec. — Pri Fisher Body Co. je zastavkalo 7000 delavcev. Z a vzrok za stavke je bil naveden. da je družba odgodila konferenco z zastopniki unije avtomobilskih delavcev. Ko so prišli delavci za nočno delo k tovarni, so skozi okna ilali delavcem, ki delajo podnevi in -o zastavkali. živež.
Predsednik unije št. 45, L. F. Spisak, je rekel: "V teku 48 ur bomo vstavili delo v v-eli tovarnah General Motors. Xaša državna organizacija podpira našo stavko."
Ravnatelj tovarne Lincoln 1 li. Seafe je izjavi^ da je pri-' pravljen pogajati se z unijo. Rekel je, da ni mislil na to, da bi odgoditev konference imela za posledico stavko.
Fisher Body Co. je podružnica General Motors Corporation. V dveh tovarnah General Motors so delavci že dolgo časa na stavki, v Atlanti tri mesece, v Kansas City pa dva tedna.
Boj proti sifilisu dolžnost naroda.
WASHINGTON, D. C., 29. decembra. — Namestnica zveznega zakladničarja Miss Josephine Roche je na kongresu za pobijanje spolnih bolezni prebrala pozdravno poslanico predsednika Roosevelta, ki pravi, da zvezna vlada smatra za potrebno, da pomaga zdravniški znanosti v boju proti sifilisu in drugim spolnim boleznim.
Miss Ročke je v svojem govoru retla, da je najprej pri. ljudeh, treba odpraviti predsodke, liinavščino in strah, predno bo anogoče vstaviti spolne bolezni.
Poleg zdravnikov so nastopili kot govorniki tudi razni vzgojitelji ijn odlične osebnosti iz trgovskega sveta.
MOSKVA. Rusija, 28. dec. Več topov, več vojakov, več l bojnih ladij bo novoletni pozdrav komiiviistične Rusije svetu, v katerem se vedno bolj razvija vojna nevarnost.
Ruska vojska je že sedaj največja in najmočnejša vojaška sila na svetu. V januarju pa se sestane osrednji izvrševalni odbor 141 bo razpravljal o novih izdatkih za armado.
Nadomestni vojni komisar maršal Mihael Tuhačevski bo 15 januarja naznanil velikansko povečanje rdeče armade.
Pred enim letom je naznanil, da je bila leta 1935 rdeča armada povečana od 960,000 vojakov na 1.300,000 in izjavil, <3 a bo leta 1936 še bolj povečana-
Advertise in 'Glaai4 Naroda'
Celo življenje kradla.
KRIŽKCI, Jugoslavija, 29. decembra. — Ko je kradla skozi 70 let vsak dan, je bila 82 let stara Terezija Vučič prvikrat aretirana. Policiji je priznala, da je kmeticam kradla dcpiar vsak dan na trgu in da 3i je prihranila $1500.
KUBANSKI RADIKALEC USTRELJEN
Francisco Castell je izdelal bombo za atentat na Časopis. — 1 Sladkorna postava zopet sprejeta.
HAVANA. Kuba, 29. dec. — Policija je ustrelila kubanskega radikalca Francisco Castel-ia, ki je bil obdolžen, da je 20. septembra vrgel bombo v poslopje lista "El Pais".
Policija je izvedela, da se Castell nahaja v poslopju radio postaje in jo je obkolila. Ko je Castell z balkona pričel streljati na policijo, ga je zadel strel in je bil na mestu mrtev.
Castell, ki je bil voditelj radikalne tajne organizacije Jo-ven Cuba, je bil kmalu po atentatu, ki je zahteval 4 človeška življenja, obkoljen, toda se mu je posrečilo med streljanjem pobegniti.
Kubanska poslanska zbornica je sledila zgledu senata in je sprejela s 115 glasovi proti 13 sladkorno ipostavo, katero je vetiral pozneje odstavljeni predsednik Miguel M. Gomez.
Po tej postavi je na vsako vrečo na Kubi izdelanega sladkorja postavljen davek 9 centov in bodo z dohodki tega davka, ki jih cenijo letno na $1,500,000, -zgrajene po deželi šole, v katerih bodo poučevali vojaški podčastniki.
OTROCI NE BODO VEČ ZAPOSLENI DELOVNI ČAS BO SKRAJŠAN
WASHINGTON, D. C., 29. decembra. — Danes so bili pri predsedniku Rooseveltu časniški poročevalci in so ga vprašali o njegovih bodočih načrtih. Dejal jim je, da bo vlada storila svojo dolžnost ter si bo na vso moč prizadevala izpolniti vse obljube, ki jih je zadala v tekočem letu.
Njegov prvi cilj je odprava zaposlitve mladoletnih. Ko se in) to zgodbo, bo dobilo na st^-tisoče odraslih delavcev delo.
Delavske mezde bodo znatno povišane, in delovni čas bo skrajšan. Glede NRA. ki jo je najvišje zvezno sodišč«1 ovrglo, je izjavil, da ji bo treba dobiti r>adomestik> Ni pa omenil kakšno nadomestilo in če bo treba v to svrho izpremeniti ustavo.
Poročevalcem je opisal zelo značilen dogodek, ki se je pripetil tekom zadnje kampanje.
— Bil sem v New Bedford, Mass., — je dejal. — in okrog mojega avtomobila se je zbrala velika ljudska množica. K meni se je skušalo pririniti mlado dekletce. V rokah je držalo pismo. Nekdo je skočil k nji in jo odripil v ozadje. Jaz pokličem svojega telesne g a stražnika in mu naročim, naj privede dekleta k meni. Izročila mi je pismo, in v pismu je bila mila prošnja, naj kaj storim za tekstilne delavke. Za časa NRA. so zaslužile po štirinajst dolarjev na teden, odkar je bila NRA. odpravljena, pa zaslužijo od $4 do $6 na teden.
ČANKAJŠEK __JE ZBOLEL
Svojih poslov ne more iz-vrševati. — Ko je skušal pobegniti, si je poškodoval hrbtenico. — Njegov brat umrl.
NANKING, Kitajska. 29. de. eembra. — Zdravstveno stanje generala Cankajseka povzroča skrbi. Odkar se je vrnil iz n-jetništva iz Siana, je stalno pod zdravniško oskrbo. Napor. ;iega dela ne more opravljati in je potreben počitka.
Cankajšek si je poškodoval dolenji del hrbtenice, ko je skočil skozi okno iz prvega nadstropja in hotel pobegniti pred čanghsueliangom. Prve dni u-jetništva ni hotel ne piti ne jesti. Pozneje je zavžival le malo hrane, dokler ni prišla njegova žena. Vsled poškodbe, posta in skrbi je njegovo telo oslabelo.
Tuji diplomati pričakujejo, da bo kitajska vlada zavzela bolj odločno politiko proti Japonski.
Maršala Čanglisuelinga je v prvi vrsti, da je izpustil Cankajseka, napotil Cankajšekov dnevnik, v katerem' je hvalil 4'mladega maršala'' kot dobrega patriota in je izrazil upanje, da bo "hrabra" mandžurska armada mogoče še nekoč zmagovalno korakala v izgubljeno Mandžurijo.
ŠANGHAJ, Kitajska, 29. decembra. — General Cankajšek je prejel sporočilo, da je umrl njegov edini brat Canghsisou, ki je bil v vladi province Čeki ang. Cankajšek bo odpotoval na pogreb v Fengliau in se bo nato zopet vrinil v Nanking.
GEN. VON SEECKT UMRL
BERLIN, Nemčija, 29. dec. —, General Hans von Seeckt, ki je »po svetovni vojni ipostavll reichswebr, ki je sedaj podlaga nazijskega vojaškega stroja, je umrl v starosti 70 let.
Vbu Seeokt je bil dolgo časa velik nasprotnik nazijev in je zadušil Hitler - Luddendorfovo vstajo v pivovarni v Monako-em leta 1923. Toda letos 22. a-prila, ko je obhajal svoj 70. rojstni dan, se mu ge Hitler z laskavim pismom -zahvalil za njegovo uspešno delo v nemški armadi in od tedaj je bil nazijem bolj naklonjen.
Dasi se je von Seeckt odlikoval v svetovni vojni, vendar je bila njegova "sijajna do-ba" od leta 1920 do 1926, ko je bil vrhovni poveljnik reiehs-wehra. Leta 1926 je bil general von Seeckt prisiljen odstopiti, ker je dovolil sinu bivšega nemškega prestolonaslednika, princu Viljemu, udeležiti se vojaških manevrov.
Pred nekaj leti je šel na Kitajsko, kjer je bil svetovalec generala Cankajšeka. Pred dvema letoma se je iz Kitajske zopet vrnil domov.
V vojni je bil šef generalnega štaba maršala von Mae-Naročite se na "Glas Nar*Ja" kensena in je bila njegova za-največji slovenshi dnevnik i- sluga, da je nemško-avstrijska Združenih državam	1 vojska zasedla Srbijo.
MUSSOUNIJEVO DRŽAVNO SODIŠČE
RIM, Italija, 26. dec. — Ko je bil leta 1926 vprizorjen na Mussolinija atentat (ki se je izjalovil), je bilo v Italiji ustanovljeno (posebno državno sodišče, ki ima nalogo soditi ljudi, ki so se pregrešili proti državi ali njenemu glavarju.
Mussolini je danes odredil, naj bo sodišče še pet let v veljavi, to je do leta 1941.
s m

mWLl19 92X002»
* %
New York, Wednesday, December 30, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJB2*
Glas Naroda"
CA Oorporatftoa) Owned and Publtahed I7 SiOVBNM publishing company ffrank Bmkmr. Pr—ldent__L. Benedlk
l-
Treu
w	-	"	M- m r
Smarčan ustreljen v Bilbau.
of above officers: Mw Oty, N. X.
O L A 8. N A K O D A (▼•tee of the People).
®»«7 DtJ Except Bandaja end Holidays
Ba celo leto velja Kanado jh)1 leta Ba četrt leta .....
Ameriko ln ..•*•..... $6.00 $3,00 ItSO
>.......1
Za New York n celo leto Zji pol 18tfii
Za inozemstvo sa celo leto Za pol leta ..
»7.00 $3.50 $7.00 *3J50
Subscription Yearly $6.00
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobCnjejo. Denar naj se blagovoli poAUjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae ■•m tudi prejfinje bivališče nastani, da hitreje najdemo naslovnika.
_______Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" lsbaja vsaki dan lzvaaašl nedelj ln prastikop
"GLAS NARODA". 216 W. 18th Street. New Yack. N. Y.
Telephone: CHelaea 3—1242
HITLERJEVE OBLJUBE
Se predno se je Hitler povzpel li krmilu nemške vlade, je ponovno poudarjal, da -mora dobiti Nemčija nazaj kolonije, ki j ili je izgubila za časa svetovale vojne.
Francija je bila odločno proti temu, slednjič se je pa le toliko omehčala, da je pripravljena dati Nemčiji nekaj njenega bivšega ozemlja--pod gotovimi pogoji, seveda.
Dala bi ji deželo Togo in Kamerun — 188.320 kvadratnih milj zemlje, bogate na železu, gumiju, lesu in kožah.
V zameno naj bi pa Hitler obljubil Franciji: da bo pomagal rešiti evropske politične in gospodarske probleme;
da bo nehal pošiljati prostovoljce na Špansko;
da se bo udeležil gibanja za razorožitev;
da se ne <bo skušal polastiti nobenega ozemlja v Evropi;
da bo sodeloval z ostalim svetom pri izvedbi programa za splošno obnovo.
Če bi bil tak pameten predlog stavljen Nemčiji pred desetimi ali osmimi leti, bi ne bilo danes o Hitlerju ne duha, ne sluha. Danes je pa stvar povsem drugačna. „
Vzemimo, da bi bil Hitler zadovoljen s francoskim pred logoan, da bi podpisal pogodbo in naznanil civiliziranemu svetu:
— Niti v mislih ne bom več hrepenel po kakšnem evropskem ozemlju; na Špansko ne bom poslal nobenega prostovoljca več; strnjal se bom z vsakim razsodnim predlogom glede splošne razorožitve.
Koliko so vredne Hitlerjeve obljube ?
Dogodki zadnjih let so dokazali, da niso vredne niti p;-škavega oreha.
Nemčiji manjka surovin, in vsakdo bi ji privoščil vire. iz katerih bi črpala pripomočke za industrijalni in gospodarski razvoj.
Svetovna javnost pa mora vpoštevati, da je dal sedanjim neznosnim razmeram v Nemčiji povod n azijski režim; ki temelji na krivicah in barbarstvu.
Ali se more kdo zanesti na ofoljube, ki bi jih dal Hitler v zameno za zopet pridobljene kolonije?
Hitler je »prelomil versaillsko mirovno j>ogo<lbo, prelomil je locarpisko pogodbo, prelomil je obljube, ki jo je dal Avstriji; prelomil je vsako pogodbo, ki mu je bila na poti.
Francija naj mu danes vrne kolonije, jutri bo pa pogoltnil besedo, ki ji jo je dal.
Denarna nakazila iz vriu jemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
iff 20«
V JUGOSLAVIJO ~
Ža $ 255_____Din.
$ 5.00________Din.
$ 7J5t_____Din. 300
- $1L70______Din. 500
$23.00 __ Din. 1000
___Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 6.50 ______________ Lir 100
$ 12.25 ------------------- Ur 200
$ 30.00 _____________ Lir 500
$ 57.00 _____________lir 1000
$112.50 __________________ lir 2000
$167.58 _____________ Lir 3000
III BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVSŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za izplačila večjih sneskov kot zgoraj navedena, bodisi v dinarjih ali Urah dovoljujem* is boljše pogaja.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
■h WaHle t 5.— morate postati_____J 5.75
$10*- - -____.$10.85
$15*-~ " "__$1«.—
.$2L—
J5L50
dot* v starem kAjn IsplaBOo v dolarjih.
nujna NAkAnu izvbSujbmo po cablb letter za pm-
slovenic publishing company
"GIm Naroda"
nrw yohi n. x.
"fll 1
ŠMARTNO pri Litiji, 9. dec. Litijska okolica je polna go-yoric o nedavnem sporočilu iz j Španije, kjer je poleg mnogih domačinov padlo tudi lepo število tujcev. Nedavno je poročalo časopisje o smrti sloven, letalca Jožefa Križaja. Šmar-čane pa posebno zanima novo sporočilo iz Španije, da je padel tudi nas rojak Viljem Va-konig.
Med uradnimi poročili španskih vladnih čet je bilo navedeno, da so v Bil'bau aretirali bivšega avstrijskega konzula Vakončika. Ime je skrivljeno, mož je v resnici Vakonig iz Slovenije. Rdeči so ga obsodili na smrt zaradi vohunstva. Vakonig je hotel pobegniti z nekim svojim tovarišem z ogroženega ozemlja. Ko je hotel stopiti vna ladjo, se je zazdel organom sumljiv. Preiiskali so njegovo prtljago in našli zavitek listin s poročili o stanju in kretanju vladnih čet. Tako se je Vakonigu in njegovemu prijatelju iz Paragvaja bridko izjalovil namen, ko sta se hotela skrivaj vkrcati na neko tujo ladjo, ki je prispela k španski obali. Najdeni zavitek listin je rdečim zadostoval za dokaz, da so vlovili spet dva vohuna vsta-šev. Po prekem sodu so ju takoj nato postavili pred puške. Tako je torej padel kot žrtev krvavih španskih zapletkov &marč?m, ki je že pred desetletji zapustil domačo dolino in se preselil daleč na Pirenejski polotok, kjer je kmalu Obogatel in si pridobil vidno vlogo v javnem življenju, saj mu je avstro-ogrska monarhija celo ooverila vodstvo konzulata Življenje tega moža je bilo od mladih nog zanimivo. Starejši Smarčani se Vakoniga dobro spominjajo.
Vakonigovi so bili pred vojno najbogatejša družina v šmarski dolini. Že stari Vakonig je bil sila petiČen mož. Sedanja Leskovčeva trgovina pred cerkvijo sv. Martina je bila njegova, prav tako sedanje Izgorškovo posestvo in mnoge parcele, njive in travniki okrog vasi. Vakonigovi so imeli trgovino tudi v LAti j i n scer v Roblekovi hiši, naložili pa so premoženje tudi drugod. Tako so bile v nemškem Gradcu kar tri hiše v njegovi lasti. Oče zdaj na Španskem ustreljenega Vilija je ob prevratu doživel grenko razočaranje. Raz-! prodal je hiše in posestva v Šmartnem, ostalo pa je razdelil med svoje otroke. Prodajati je začel v najbolj kritičnem času, ko ni bilo nikakih trdnih cen, še manj pa se je bilo zanašati na veljavnost denarja. Za vso šmarsko poseist je dobil okrog 150,000 avstrijskih kron. Nekaj dni nato so se valutne razmere -spremenile. Prišla je zamenjava krorf v dinarje in Va-konigovo premoženje je kopnelo kakor sneg. Potrt se je preselil k hčerki v Opatijo in tam so mu Italijani zamenjali že i-tak okrnjene dinarske vsote za lire. Tako miu od vsega, čednega premoženja ni ostalo skoro ničesar. Ostalo je skoro v pregovoru med Šmarčani. da je nekoč najbogatejši Smarčan prišel te prodajo in menjavanjem denarja na kant. Kakih deset let je tega, kar je stari Vakonig umrl v Opatiji, ko je dose-
gel osem križev. Leskovčevo trgovino pa Šmarčani še danes imenujejo pri Vakoniku. Poleg trgovine je tudi gostilna z dvorano, kjer gostujeta šmarski Sokol in pa pevsko društvo "Zvon."
Sin Viljem je bil neirrškutar. Nemškega duha se je na vzel zlasti v Gradcu, kjer je študiral kemijo. Kadarkoli je prišel domov na počitnice, se je šopiril z idejami Sudmarke in Schul-vereina. Leta 1910 je dobil službo pri nekem velepodjetju v Španiji. Postavljen je bil za ravnatelja pri topilnici in kot vnet Avstrijec, je sprejel mesto avstrijskega častnega konzula., V teku let si je prihranil premoženje in je kupil tovarno v Bilbau. Za Španijo pa venadr ni bil pregoreč, kar ee da sklepati že po tem, da je po prevratu optiral za Jugoslavijo in je vse do zadnjega bil naš državljan. Dosegel je starost 60 let. Njegovi vrstniki se ga vsi živahno spominjajo.
worn
m
mrnmt
Josip Lavrenčič umrl.
LJUBLJANA, 19. dec. — Snoči okoli 21. ture je v Leoni-šču umrl Josip Lavrenčič. V 78. letu od mladosti do zadnjega delavnega življenja je podlegel kratki bolezni, katero si je nakopal, ko je pred mesecem spremljal svojo mrtvo ženo Marijo iz Gradca v Ljubljano. Prehladil se je močno, toda nihče ni slutil, da ne bo več o-zc.ravel, ker je bil še krepak in je s svojo nezlomljivo voljo do zadnjega premagoval bolezen in krute udarce življenja.
Vztrajal je do konca in prijateljem je še nekaj dni pred odhodom v sanatorij pripovedoval o delu, ki ga se ca ka in ga mora še dovršiti. V sana-toriju se je njegovo staiije nenadoma poslabšalo in zdravniki mu niso mogli več rešiti življenja.
Josip Lavrenčič je bil rojen 21. marca 1859 v Postojni kot sin posestnika in trgovca ter gostilničarja. Trgovsko šolo je dovršil v Ljubljani in v Gradcu. Vstopil je ? službo pri Kranjski eskomptni banki v Ljubljani, kjer pa ni c^tal dolgo, ker je moral prevzeti domačijo. Za življenjsko Imžico si je izbral Marijo, hčerko državnega poslanca za Notranjsko Adolfa Obreze, ki je delila z njim dobro in hud,» do njene nenadne smrti pre i mesecem po operaciji v Gradcu.
I.eta 1887 se je pokojnik preselil iz Postojne v Ljubljano. Služboval je pri deželnem užit-ninskem zakupu in nato pri mestnem u'zitninskem zakupu polnih 18 let. V teh letih je nadaljeval svoje kulturno delo, ki ga je začel že v Postojni v fronti slovenskih naprednikov, ki* so baš tedaj začeli odločilno iborbo z gospodujočimi Nemci in renegati. Stopil je v vrsto zavedenih Slovencev, ki so spoznali, da bo mogoče rešiti slovenski živelj izpod tujega jarma samo na ta način, da se osamosvojimo predvsem gospodarsko. Bil je tako med ustanovitelji Narodne tiskarne in vodil je od leta 1893 do leta 1910 gospodarstvo podjetja.
Leta 1911, se je pokojnik
Siromašna učiteljica is tremi otroki živi v gozdu.
Učiteljica Jelka Jantarič, poročena Cafuk živi s svojimi tremi otročički v leseni kolibi sredi gozda blizu Zagreba. Tam je nesrečno družbo zalotila zima in še hujša beda. Uboga mati se je morala odločiti za ta korak, ker v Zagrebu ni mogla plačevati stanovanja in hrane, niti šolati svojih otrok.
f • j
Afera trgovine z dekleti se razpleta.
Na dan prihajajo nove podrobnosti nedavno odkrite trgovine z dekleti v iZagrebu od-nosno v Splitu. Glavni junak afere je neki Alojz Mejavšek iz Celja, po drugi verziji iz Maribora. On je dobavljal dekleta splitskemu nočnemu lokalu Šangaj. Policija ga je opazovala in ko se je prepričala, da je na pravi sledi, ga je aretirala. Mejavšek priznava, da je pošiljal v Split mlada dekleta, izgovarja se pa, da ga je nagovarjal k temu lastnik split
skega nočnega lokala, ki mu je dajal tudi vsa potrebna navodila.
KabeH med Jugoslavijo in Francijo.
V kratkem bo otvorjena kabelska zveza med Francijo in Jugoslavijo in sicer med Igalo v Boki Kotorski in Marseju. V Igalu so zgradili veliko telefonsko centralo.
Gradnja železarne v Zenici.
Železarno v Zenici razširjajo z vso naglico, da bodo vsa dela končana do določenega časa. Zdaj hitro grade nova poslopja. Železna konstrukcija glavnega poslopja je skoraj že dograjena in oflb koncu decembra bodo že začeli montirati stroje. V Kru-
Peter Zgaga
M RS AH POREBER
Predaio so klali pri Franku na Hribu, je bilo treba iztak-niti klavca.
Odkar je Luteršek v starem kraju, so klavci v New York a silno redki. V Brooklynu je sicer Meserka, ki pa tako dobro ue pozna newjersievskih prašičev.
Po dolgem iskanju in prizadevanju sva slednjič z Lojzetom iztaknila v Downtow»nu novomeškega rojaka Franceta .Porebra, ki se ne ustraši ne prašiča, ne krave in ne bika, i*i še pet junakov naj pride na -denj, pa bo vse zmagal brez noža in sekire, z devetimi golimi prsti, šantalucija!
Plečat možak je — pri petdesetih letih in močan, da pol vola nese, če mu ga na pieča nnlože.
Njegov oče je bil policijski komisar v Novem mestu, Fran
spet preselil iz Ljubljane v Postojno. S svojimi izrednimi sposobnostmi in kremenitim značajem si je takoj pridobil simpatije vsega prebivalstva daleč naokrog po Krasu. Izvolili so ga za župana v Postojni in 1. 1913 za poslanca v deželnem zboru, kjer je zastopal Notranjsko. Za časa svojega političnega ude jbstvo vanja je bil vedno odločen naprednjak in se je boril vedno za interese Ijud-stva. V borbi je bil zna čaj en in pošten ter so ga zaradi tega spoštovali tudi politični nasprotniki.
V svetovni vojni j«? moral pokojni Josip Lavrenčič prestati hude čase. Leta 1915 so ga
konfinirali v Gmundenu in v Gradcu. Tegobe in trpljenje ter m sodo konfinirancev je delil
s svojim pokojnim zetom dr. Gregorjem Žerjavom. Utrjen
v trpljenju in borbah je vztrajal tudi po premirju v zasedenem delu domovine. Leta 1921 je bil še izvoljen za državnega poslanca Julijske Krajine. Do leta 1927 se je boril v Postojni za narodne pravice Slovencev onkraj meje, tega leta je pa prevzel domačijo prvorojeni sin Stanko in pokojnik se je preselil v Ljubljano.
I	1
VESELO IN SREČNO NOVO LETO
ŽELIMO VSEM- DELNIČARJEM ■-
COMBACK MINING COMPANY
V PIONIEERVILLE, IDAHO
Želimo, da bi se izpolnile želje ustanovitelja, našega pokojnega brata Louisa Pajniea, da ostane rudnik v slovenskih rokah.
Pokojnikove sestre:	'
Ali s. M : J. BAYUIf, Walsenburg, Culo.;
Mrs. M. M. PANIAN, Roundup, Mont.;
PAVLA ILC, Gorite vas, pošta Ribnica, Jugoslavija.
20. decembra so minila »tiri leta izza njegove smrti. Vzeli so mu 2ivlje-nje, toda vsa okolica govori n. ijjem kot o prvem Slovencu-zlatoiskalcu. Upamo, da prihodnost odkrije krivca njegove smrti.
pove tvornice v Magdenburgu ku pa smrdi policija in se ji iz
ogne, če se ji le more.
On se je raje buča rje lotil i 11 vsega, kar je v zvezi s to krvavo (obrtjo.
Prašič je bil posebne sorte. Nič ni krulil ali cvilil, pač je pa lajal ko pes.
Z združenimi močmi so ga gospodar, Rado, Lojze in Po-reber zvezali in položili na kloa>. Prašič je pihal in se branil, da mu je skoro mehur počil ter ni dosti manjkalo, da se mu 111 želč r a zlil.
Poreber pa nož iz ust in prašiču naravjnost v srce.
Nato je pa šlo vse naglo izpod rok. Do večera je bil prašič omavžan, očiščen, razkosan, meso nasoljeno in klobase narejene.
—	Oh koliko sem jih že, — je pravil Poreber. <— Ko sem bil osem let star, sem začel šolo zanemarjati in sem hodil v klavnico gledat, kako jih koljejo. S petnajstimi leti sem bil mesarski pomočnik.
—	VČasi je bilo lepo — se je zamislil, — zdaj pa gospodarji preveč pazijo. Zdaj se ne izplača več. Ej, nekoč je bik* lepo. Še pred petnajstimi leti. Ko sem divjal s truckom z Washington Marketa brez luči in brez lajzensa, je zapiskal policist in za menoj. Jaz pa pograbim šunko in jo vržem s trucka. Pa ni več piskal hudič.
—	In gospodarji so bili vča-si vse drugačni kakor so zdaj. Nekega večera sem bil sunil ce. lo plahto špeha. S špago prive-žem špeh okrog vratu, da mi je ipo hrtbu mahal. Oblečem re-kelc in grem proti vratom.
—	Čakaj malo,—zakriči go-spodar in prihiti z velikim nožem za menoj. — Tak pa že ne boš šel na cesto. Sramota, če bi te imeli za tatu. — Tako, — pravi in odreže dve inči šfpeha, ki mi je molel izpod rekelca.— Tako, zdaj je strejt. zdaj pa le pojdi.
—	Ampak ne bojim se pa nobenega hudiča — je iznenada za-škripal z zobmi in udaril po mizi. Ž devetimi prsti proti — desetim šantalucija. ✓
Šele tedaj sem opazil, da mu manjka palec na 'levi roki.
—^ Kje si pa prst -zgubil? — ga vprašam.
—	Hm, 'babe, saj veš, sitne babe! Kadar se zjezim, mado»n-ea, kadar se zjezim, mi ni nič. Samo babe me lahko ujeze. Pa mi pride nekoč nefco babše sitnarit v štor in pravi, da sem ji dal preslabo vago. Da je plačala za funt mesa in da ga ni funt.
—	Nak, [pravim, vse mi ljudje lahko očitajo, slabe vage pa ne. Malo sta me jeza, malo pa prohibišen, pa položim roko na tnalo, odsekam palec in ga dam babi rekoč: — Na, da bos sita. .
Mene so odvlekli v špital, nji se je pa ta vse večne ča*e pri-gnosilo vse meso — goveje in človeško.
odpotuje skupina mlajših delavcev pod vodstvom inženjer-jev Vopnoviča in Kotnika. V Kruppovili tvornicah ostanejo dva do tri meseca in bodo na stroške zeniške železarne proučevali ureditev tega ogromnega industrijskega podjetja.
Zanimanje za narodno blago v Angliji.
Bivanje bivšega kralja Edvarda V111. v Dalmaciji niv 0-stalo brez posledic za modo v bodoči sezoni. Zelo velik interes je za ročno vezene bluze z narodnimi ornamenti.
Divjak ubil materi otroka na prsih.
V	vas: Vrbovcu pri Samobo-ru je bil storjen strašen zločin. Hlapec Marko Koletič je napadel gospodarjevo ženo Magdo in jel udrihati z debelo palico po nji, ko je ležala na postelji. Pri tem je rubil na njenih prsih dojenčka. Orožniki so podivjanega hlapca aretirali.
Grozen zločin.
V	vasi Jakšinec blizu Gornje Stubice je bil storjen grozen zločin. Premožni kmet Aleksa Grden Penšin je v duševni depresiji zaklal soseda Fran j a Pešeca in težko ranil soseda Majo Leskoviča, dočim sta njegova žena in sin v zadnjem hipu skočila sko-zi okno in se rešila. P" zločinu si je Peršin prerezal grlo in izkrvavel.
Važno za potovanje.
Kdor .fe namenjen potovati v stari kraj ali dtibitt koga od je potrebno* da je poučen v vseh stvareh. Vsled našo dolgoletne skušnje Vam xamoremo dati najboljša pojasnila in tndi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. <*«to so zaupno obrnite na nao sa vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ca povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in spfob vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroška.
Nedriavl/hni naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker prefoo se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT,
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotatljaaao Vaa* da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENJE PUBLISHING COMPANY
(Travel Bureau)'
216-West "18th Street New York, n. Y.
"3L3TB NAMOVZ*9
New York, Wednesday, December 30, 1936
THE LABGB8T SLOVENE D JILT IN UJ3M
CHJNAR GUNNAESON:
Mladi Snjolfur se je v tesni lopi usedel poleg svojega mrtvega očeta. Truden je bil in lačen in toliko, da ni zadremal. Tedaj se mu je iznova prikradla misel, odkod naj vzame denar za pogreb in ta misel ga je popolnoma vzdramila. Iznena-da pa se je spomnil rešitve in nato še ene. Takoj ga je minila' utrujenost, kot bi jo kdo odpih.5 nil. Kot bi trenil, je bil že zu-' naj lope in nato na poti za v vas. Kar naravnost proti trgovčevi hiši je krenil in še pogledal ni drugih hiš, ki je šel mimo njih in zato tudi ni opazil, da ljudje niso nič kaj prijazno zrli za njim.
"Tale fante nima prav ni? srca, niti solze ne potoČi za svojim očetom," so dejali.
Ko je prispel do trgovčeve hiše, je šel koj v štacuno in je. pomočnika vljudno vprašal, ali bi mogel goyoriti s trgovcem.' Pomočnik ga je precej ostro po.! meril od glave do nog, a sled-' njič je le stopil k vratom pisar- j ne in potrkal. Takoj se je prikazal trgovec, pozorno je pre- ! motril mladega Sujolfura in ga povabil, naj vstc >i.
Mladi Snjolfur je položil čepico na mizo v štacuni in je vstopil v trgovčevo pisarno.
"No, fant, kaj bi rad!" je vprašal trgovec.
Mladi Snjolfur bi bil skoraj ob ves pogum. A hrabril se je in je zrelo in resno odvrnil:
"Saj veš, da je naše pristanišče boljše ko tvoje za tisto barko."
Trgovec se je moral nehote nasmehniti stvarnemu glasu in preudarni resnobi dvanajstletnega Snjolfura.
"Da, slišal sem praviti," je odgovoril in tudi on je nehote govoril s kupeijskim glasom.
"Če-bi dovolil tvoj« barki, da bi letos poleti uporabljala naše pristanišče," Je mladi Snjolfur nadaljeval, "koliko bi mi ti plačal najemnine?"
"Ali bi ne bilo bolje, da bi ti odkupil tisti kos sveta!" je vprašal trgovec in se trudil, da bi skril smehljaj.
'Ne,' je odvrnil mladi Snjolfur, "potem pa ne bi imel nič več kam iti."
"Pa saj tako-in tako ne boš mogel ostati tam zunaj! Saj ti tega ne bodo dovolili."
"Poleti bi si postavil kočo. In dotlej imam lopo, ki si jo pa lahko pripravim za bivanje. A saj sem izgubil starega Snjolfura, očeta, in še čoln in tako ne bom mogel to poletje loviti rib. Zato bi ti rad oddal v najem tisti kos zemlje za pristajanje tvoje »barke, če želiš in mi kaj plačaš za to. Odondot morejo v vsakem vremenu vtn na
SIN
morje. Le pomisli na lansko poletje, kolikokrat so morali tvoji ostati doma, a mi smo lahko odveslali na lov. Zato je tako, mi je dejal oče, stari Snjolfiur, ker tvoje pristanišče ni tako pripravno ko naše."
"Koliko najemnine bi hotel imeti za to poletje?" je vprašal trgovec.
"O, le toliko, da bi stari Snjolfur dobil krsto in bi bil pokopan, ker bi sicer morala občina utrpeti te stroške."
Trgovec je vstal in fantu segel v roko. "Velja! Jaz bom poskrbel za krsto in za vse drugo. Kar brez skrt>i bodi!"
Trgovec je odšel k vratom, ko da bi fanta spremil ven. A mladi Snjolfur je obstal, čeprav je zapazil trgovčevo namero. Ni še izvršil svoje naloge. "Kdaj pa pri pluje pomladanska ladja z blagom zate?" je resno in preudarno vprašal ko prej.
"Mislim, da po jutrišnjim, ali v teh dneh," je odgovoril trgovec in si mislil: Kaj pa zdaj hoče? Motril je dvanajstletnega fantka kakor bi razvozlaval uganko.^
, "Ali ne potrebuješ tedaj kakega fanta, da teka sem in tja po opravkih ? Kakor lani ?'' je vprašal mladi Snjolfur in ga mirno pogledal.
"Že, a moral bi imeti vsaj štirinajst let," je odvrnil trgovec in moral se je zasmejati.
"Ali greš malo ven?" ga je vprašal mladi Snjolfur — zdelo se je, ko da je pričakoval tak trgovčev odgovor.
Trgovec je zmajal z glavo, a mu je smehljaje se sledil na dvorišče.
Mladi Snjolfur je šel molče naprej do nekega kamna, ondi se je sklonil, vrgel rokavice' stran in je visoko dvignil kamen in ga spet spustil na tla. Nato se je obrnil k trsrovcu in dejal:
"Tegale pa oni, ki si ga imel lani, ni zmogel; sem večkrat videl, kako ga je skušal dvigniti."
Trgovec se je smehlajal:
"Česi tako močan, te bom pa vzel, čeprav še nimaš pravih let."
"Pa bom dobival preskrbo pri tebi in isto plačo ko prejšnji T" je vprašal mladi Snjolfur,
"Seveda; vse dobiš," odvrnil trgovec.
"Dobro. Tedaj ne bom občini v breme," je dejal Snjolfur olajšano.
"Če more človek sam skrbe-l 15. decembra se je odigrala ti za prehrano in obleko, ni tre- v Zagrebu pretresljiva tragedi
ja. V domu iSv. Vida je živela slepa Štefanija Ugrin, stara 30 let. Ponoči ie odšla na podstrešje, kjer se je obesila. Vse kaže, da si je končala življenje v trenutni duševni zmedenosti.
'Stopi za trenutek še noter,' ga je povabil trgovec, ki je šel najprej do kuhinje, spustil Snjolfura vanjo in je dejal dekli, ki je bila pri kuhi:
"Ali nimaš kaj za tegale fanta?" Snjolfur pa je odločno stresel z glavo. "Ali nisi lačen 1 *' ga je vprašal trgovec.
"Sem," je odvrnil Snjolfur. Skoraj bi mu bil glas odpovedal in lepi vonj po jedeh mu je podvojil lakoto. Vendar se je obotavljal.
"To je miloščina, in tega ne maram."
Trgovec se je mahoma zrete-nil — jako zresnil.. Pristopil je k fantu, pobožal ga je po laseh, prikimal dekli, češ, naj kaj prinese, in je vzel fanta s seboj v sobo.
"Ti si brez dvoma že videl, da je tvoj oče, kadar je dobil kak obisk, ponudil gostu skodelico kave; ali ne?"
"Res je" je odvrnil Snjolfur.
"Xo vidiš! Gostom je treba postreči, in če gost to odkloni, nismo več prijatelji. Zatorej boš z menoj jedel, razumeš? Saj si me ti obiskal in midva sva se pogovorila o važnih rečeh, ki jih ne bo moči urediti, če nočeš biti moj gost."
"Potem bom pa že moral," je za vdihnil Snjolfur. Nekaj časa je zamišljeno sedel, notem je resnobno spregovoril:
"Človek mora vedno paziti, da da vsakomur svoje, da ni nikogar ničesar dolžan in vse drugo naj prepusti Bogu."
"V redu — to so resnične besede," je odvrnil trgovec in je moral vzeti robec iz žepa, zakaj, jokal in smejal se je, vse obenem. "To je kri," je za-mrmral. glasno pa je povzel -"Bog te blagoslovi, dragi moj fant!" in je pobožal mladega Snjolfura.
Ta je z začudenjem opazil, da je trgovec ganjen. Za hip ga je molče opazoval. Nato je dejal:
"Stari Snjolfur, moj oče, se ni nikoli jokal, odkar sem bil majhen . . . Rad bi se bil jokal, ko sem videl, da je bil moj oče mrtev. Pa sem se bal, da mu te ne bi bilo všeč. Zato se pa rajši nisem . .
Tznenada pa je mladi Snjolfur zaihtel in se vrgel trgovcu v naročje.
Tragedija slepega dekleta.
ba biti na občinske stroške," je dokazovaje dodal. Potem je vzel čepico in je dal trgovcu roko, kakor je videval svojega očeta. "Zbogom, po jutrišnjim pa pridem."
MATERE V VRSTI PIKETOV
\ i		r- :
		* . i '' —" ' —
# %		. aafcfc 0gU* .. - •
W T		. . jt'%
		\ TT- JM
J ' i!		t "
, -	J - >§ • ■ 1 2 ......	F ' j
	*	
V vrsti piketov pred Berkshire Knitting tovarnami ?e je pojavilo več črnooblečenih mater z behmi križi na prsih. Oblasti so dale zapreti njihove sinove zaradi piiketiranja.
LINIMENT
ME2NAR SE JE UBIL
Pri Sv. Miklavžu so našli 8. decembra 73-letnega mežnarja Franca Križnika v bližini nekega vodnjaka z razbito glavo. Starček je domov grede bržkone zadel ob kamen pri vodnjaku in padel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Obležal je nezavesten v mlaki krvi. Malo prej ga je neki deček spremljal s svojega doma po vasi. Fant mu je svetil po poti. V bližini svojega doma pa je starček fantka odslovil, češ, da bo že sam prišel dalje. Fant se je nato podal proti domu, pa je nenadno čul od daleč bolesten krik, zato se je vrnil. Ko je opazil, kaj se je starčku pripetilo, je sklical ljudi, ki so starega mežnarja odnesli domov. Poklicali so zdravnika, toda vsa prizadevanja so ostala zaman. Starček je uro pozneje podlegel.
L. Ganghofer:
V	'	.	*	-
Grad Hubertus
:: R
o m a n ::
79
DRZNOST JE POL USPEHA.
Te dni je izšla v Milanu knjiga glavnega tajnika italijanske fašistične stranke in generala Ahila Staraceja o italijanskem pohodu na Gondar. Kakor obe knjigi maršala Badoglija in de Bona, vsebuje tudi to pisma in brzojavke avtorja, Mu&solinija in maršala Badoglija.
Knjiga je v toliko zanimiva ker kaže od neke mere načini italijanskega vojevanja. Ta način je n. pr. popolnoma nasproten angleškemu. Dočim Angleži vse natančno premislijo .in se lotijo kakšne vojne akcije "le te. daj, če so. si izračunali stoodstoten uspeh, so Italijani pripravljeni imeti tudi večje izgube in udariti v negotovo v prepričanju, da je drznost že pol uspeha.
Tako piše tudi Starace ob priliki pohodu proti izvirom Nila, ko niso mogli doznati in-česar o tem, kje se nudi abesin-ska vojska pod ratsom Kaso: "Če bi se liotel držati dobrih pravil, bi se moral ustaviti, da počakam, dokler bi se priključili tudi ostali oddelki. Nisem pa mislil niti oddaleč na to, da bi se odpovedal 48 uram prednosti, ki sem jih smatral za odločilne, za uspešno operacijo. Tudi če bi bil izgubil eno samo uro tega časa, bi lahko postalo usodno. Treba je bilo tudi tvegati, bas ker je je bilo pred nami vse negotovo in jaz sem to tveganje brez obotavljanja vzel nase."
Seveda pa se je treba spomniti, da je imel Staraee pod seboj tehnično, do popolnosti o-^remljeno vojsko, da so se priprave za ta pohod vršile že leta prej in da bi se mu mogel postaviti po robu le nasprotnik s slabo oboroženo in slabo organizirano močjo.
S težavo so spravili omedlelo po stopnicah in jo položili ,na posteljo. Dočim sta ostala Kiti in hišna pri Gundi Kleesberg, je odšel Forbeck s strežajem doli (v vežo. Tu je Fric oščetkai prah in puh s Forbeckove obleke in mu z bucikami spet raztrgan telovnik in rokav. Forbeck menda pri tem ni nič videl in nič čul; ko ga je strežaj izpustil iz rok, je stopil ven na verando.
V drevoredu je počil strel. Fric je stekel mimo Forbecka. prišel čez čas nazaj in povedal: "Moser je orla moral ustreliti, lqva perot je bila zlomljena. Tudi meni lovec, da <e rane, ki jih je zadal orel gospodični, ine bi zacelile, ako bi ostala žival pri življenju. Takšna prazna vera je razširjena ined ljudmi."
Prišel je zdravnik in Forbeck je ostal za četrt ure sam. Tedaj je zacul v veži hitre korake- Kri mu je zalila oibraz.
Na prag je stopila Kiti.
"Smuknila sem malo doli, da vas pomirim. Zdravnik meni, da se bodo rane hitro zacelile Na dveh mestih je orel grdo zasekal v meso, todo na srečo ga ni raztrgal."
Šla je po sapo- "Meni se je odvalil kamen od srca. Tudi uboga Gundi se je že nekoliko o-pomoglaf. Kako se je moglo to zgoditi? Pred pol ure tista srečna tišina, in zdaj—"
Forbeck je gledal v tla. Tudi Kiti je molčala. Kakor v dušeči sopariei je zmigjnila z rameni in si popravila lesketajoče se kodrce z vročega ^ela. "In čisto nič ne razumem tega s teto Gundi! Drugače utelešena boječno^t! In nenadoma ta pogum."
"Gos.podična Kleesberg vas ima rada in je bila v skrbeh."
"Zame? Toda bila sem vendar —" Kiti je u-mclknila. Pred stolpnicami na verando je zaglo dala starega Moserja ls klobukom v roki. podobo največje skrušeiiosti. "Moserček! Moser-ček!" Stari lovec je menda zapopadel ves očitek tega otroškega naziva. Njegova postava se je čisto zgnbila vase in konci muŠtac so se mu povesili čez nstne kote kakor dvoje črnih zastavic.
Kiti se je zasmilil. "Kaj naj storimo sedaj? Papa ne sme zvedeti resnice. Zaradi va^ "
Plašno je pogledal starec kvišku, upanje in dvom sta se mu užgala v mežikajočih očeh. — "Imate pač dobro srce! Toda težko se bo dalo
prikriti. Orel je pri vragu in stara gospodična ne dosti manj — Marija in Jožef! In za nalašč orel z Medvedje stene, ki ga je imel gospod grof najrajši, ker se je moral zanj najbolj truditi. Če gospod grof zve, da je orel proč — pri-moj duši, tega <ne preživim."
"Pomirite se, Moser! Kar se je zgodilo, ne moremo več spremeniti, toda vam moramo pomagati." Kiti je prijela starca za roko in mu šeipetnila v uho: "Zvalite vse name!"
"Za božjo voljo, kontesa!fNe za ves svet!"
"Kaj drugega vam ne vem svetovati. Mene. papa ne more spoditi stran. Pisala mu bom. da sem ustrelila vrano in jo skušala vreči v kletko, in tedaj se je .nesreča zgodila. Vse drugo pa povemo po pravici. Tiho. Moser! Stvar ostane med nama, foodite mirni! Orla bo papa težko prebolel. Vesel bo pa tudi. če bo čul, da sem zadela vrano. In 'ker se že morava lagati, bova rekla kar tudi, da sem jo ustrelila, ko je letela. Potem bi bo odpustil vse!"
To dokazovanje je starca menda preverilo; hotel je sicer še nekaj ugovarjati, a tedaj se jo prikazal na verando Fric: "Prosim, kontesa, gospodična Kleesberg va? kliče!"
Kiti se je namerila v hišo, a je 'prestrašeno obstala. "Gospod Forbeck!" Stegnila mu je obe roki nasproti in burno je zgrabil zanje.
Njegove oči so gorele in njegove ustnice drhtele. kakor bi ga vse, kar mu je polnilo srce prignalo šiloma k besedi. Toda na verandnih stopnicah je stal lovec, in Forbeok je s prisiljenim mirom dejal: "Hvala vam za sporočilo, da je zdravnik z gospodično Kleesberg zadovoljen."
4'Spodobilo se je vendar"
V veži se je oglasila hišna, ki je že s stopnic klicala strežaju: "Kje je kontesa? Uboga gospodična je vsa iz sebe od nemira."
Truden smehljaj, in Kiti si je počasi oprosti-ia roke. "Teta Gundi — oprostite —." Ko je šla skozi vrata, se je oprijemala z roko, kakor bi jih prihajalo slabo.
Forbeck jo je videl izginjati, kakor se razblinjajo v mrzli sivini nastajajočega One človeku podob: blaženih sanj — za vedno.
"Prosim, gospod Forbek," je vprašal Moser, "ali naj vam odnesem slikarijo domov? Zdaj ie s tem pač v kraju?"
DALJE PRIDE
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro do-movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori« — Naročnina za stari kraj stane |7. — V Italijo lista ne pošiljamo. .
19 3 7
SLOV ENSKO-AMERIKANSKJ

160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA -
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenic Publishing Company
New York, N. Y. 216 West 18th Street
■ .*> •■ i v".


«Z9| N710I1
New York, Wednesday, December 30, 1936
flB L1M&W8T "BWV9NE DTtlLT IN V M UN.
oslovilno pismo
ROMAN IZ ŽIVLJENJA	•
ZA "QLAS NARODA".PRIREDIL: I. H
5
Ljubezni angleških kra»j
Sto let bo kmalu minilo, odkar je živela 18-letna Viktorija skromno v palači Kensingtonu na zapadu londonskega Hvde Parka. Kentska rodbina ni bi-
NAJBOLJ ZAPOSLEN URAD V WASHINGTONU
"Na vas se morem v resnici vedno zanesti, gospodična Strassman. To ste zopet izborno napravili. Prav lepa hvala.17
"Ni nikakle-ga povoda, gospod doktor, ničesar drugega nisem napravila, kot svojo dolžnost."
S premišljenim pogledom jo motri dalje kot navadno.	,	. .	1>v ,
4'Nič, kot svojo dolžnost? In pri tem niti ne izgledate' « bogata m tako so enoličnof kot suhoparen, v dolžnostih okoreli človek. Pravzaprav ste tekI*	P" vojvod,nji vdo-
mnogo premlada in prelepa, kot da bi vas kdo smel pustiti, da se zaprašite med listinami. Toda preveč sem sebičen, da se ne bi veselil, da sem v vais našel tako izborno tajnico. Kar ne morem si misliti, da bi brez vas sploh še mogel izhajati. Upam, da me ne zapustite še tako kmalu.
"Ne, dokler ste z menoj zadovoljni, gospod doktor,'* odgovori Lona mirno.
Dr. Friesen - e nekoliko zasmeje
"Nikar ne obljubite preveč! Tako lepo dekl^, kot ste vi, ne bo dolgo ostala neopažena. Ako ne bi bil zločin nad vašo mladostjo, bi vas obvezal s pogodibo za dolgo vrsto let. Toda nekega dne bo prišel mož in vals bo odpeljal — potem ne bom mogel vstrajati pri svoji pogodbi, tak zlobnež nisem "
Lona ga pogleda posebno žalostno.
"Z ozirom na to morete prav lahko z menoj skleniti tako pogodbo, gospod doktor; ne bom se poročila."
To je zvenelo težko in odločno.
Dr. Friesen zmaje z glavo.
Tako pravijo vsa mlada dekleta, dokler ne pride pravi. Kot rečeno, delal bi vam krivico, ako bi vas na kak način obvezal. S tem imam samo dobiček, ako se ne poročite in boste vedno ostali pri meni. Toda — škoda bi bilo za vas, kajti kar vstvarjeni ste za to, da poštenega moža osrečite."
Ko to reče, je njegov glas gorkejši, kot bi se naenkrat v njegovem srcu zbudilo zanimanje do nje, kar ni imelo nobenega opravka z njegovimi posli.
Lona je vedela, da je bil to slučaj, ko bi se morala ravnati po opominih svoje mačehe. To je bila najlepša priložnost, da bi med seboj in dr. Friesenom vstvarila zaupljivejše občevanje. Kako dobro, da tega njena mačeha ni vedela.
Naenkrat pa se Lona kljubovalno vzravna. donosno in mirno dvigne glavo.
"Imate še katera druga naročila, gospod doktor?" vpraša kratko in stvarno.
Dr. Friesen čuti njen odpor — in ni bil tako prenapet, da ne bi razumel, da to dekle kaj drži na sebe in ne mara imeti ž njim nikakih zaupljivosti. Njegovo spoštovanje do nje je bilo tako veliko, da se takoj vkloni njenemu odporu.
Mirno in službeno ji da nekaj naročil in zaduši mali nagib, ki ga je napotil da je govoril ž njo malo bolj zaupno, kot je* bila njegova navada. Ko se o vnem potrefbnem raegovorita, odslovi Lono. Toda predno gre iz sobe, ji še naglo reče:
"Ravno som se spomnil, da sem v avtomobilu pozabil časopis. Prosim pošljite Zornerja in mu naj šofer izroči časopis. V njem je o/bširno poročilo o Naumanovem procesu. Prosim, denite to poročilo k aktom."
"Zgodilo se bo, golspod doktor."
S temi besedami gre Lona iz sobe, vesela, da se je dr. Friesen zopet povrnil k svojemu stvarnemu, službenemu govorjenju. Zunaj pokliče uradniškega s hi go Zornerja in mu izroči naročilo. Ko pride v svojo majhno pisarno, nehote stopi k oknu, da malo pogleda — šoferja. Toda prestrašena se zopet obrne, kajti Ludvik Henneršberg je stal pred avtomobilom in je ravno gledal navzgor — v njene oči — in se prikloni.
Že dolgo časa je gledal v okno, kjer je vedel, da se nahaja Lonina pisarna. Toda opazi, da se je Lona prestrašena umaknila nazaj, ee nekoliko zgane in prefoledi vsled razburjenja. Zakaj se je tako prestrašena zamaknila, ko ga je zagledala T
Ves zatopljen je v svoje nemirne misli. Pa naglo ga nekdo nagovori.
"Dajte mi časopis, šofer, katerega je gospod doktor pustil v avtomobilu," pravi uradniški sluga in ga pogleda s svojimi majhnimi, veselimi očmi.
Hennersberg odpre avtomobl, zgane časopis, ki je ležal na sedežu in ga izroči Zornerju.
"Nobene cigarete, šofer? Tako bi rad kadil, na nimam cigaret!"	,
Henrer^berg izvleče svojo dozo in jo ponudi Zornerju.
"Vzemite, Zorner."
Zorner pa Istrmi v elegantno dozo.
"Za božjo voljo, kje pa ste to našli? To'je vendar krona".
Šofer je nekoliko v zadregi, zapre dozo in pravi naglo:
"Nekdo mi jo je podaril."
"O, ti sveta nebesa! Tako darilo bi tudi jaz rad enkrat dobil!"
"Al ima gospod doktor *e kako drugo naročilo za mene?" vpraša Hennersberg.
"Ne, da bi jaz vedel. Ž njim nisem niti govoril, temveč gospodična tajnica me je poslala doli z najviSjim poveljem. , "Tako, tako, gospodična Strassman?" vpraša Ludvik navidezno brezbrižno.
"Da, tako je."
Zorner je ee hotel nadaljevati razgovor in bi jako rad vprašal šoferja, ki se je vedno tako lepo obnašal, od kod ima tako lepo dozo s krono. Toda Heunefsberg resno zategne ob-laz in pravi mirno:
"Gospod doktor že gotovo čaka na časopis."
Tedaj se Zorner premakne. Toda. kc gre po stopnicah, si misli: "Ce jo je le kupil?"
In ko Loni prinese časopis, ji z veliko zaupnostjo, katero je kazal proti vsakemu človeku in tudi proti svojemu gospodarja, reče:
'"Gospodična tajnica, šofer gospoda doktorja pa je ve-
ga navidezno mirno pogleda, t"
-edno ga opazujem in sem prišel do tega prepriča-se obnaša kot kak grof. In ima dozo z urezano je ni kje Ukradel."
vi, ki se je spominjala svoje nemške domovine, občevala zelo malo s plemtetvom in se izogibala kraljevemu dvora Hanno-vercev, svojih stricev. 20. junija 1837 zgodaj zjutraj, ko so v palači še vsi spali, se je ustavila pred vrati kočija. Štirje možje v svečanih oblačilih bi bili radi govorili s princeso Viktorijo. "Državna zadeva, prebudite svojo gospodarico.'' Le-ta je prišla zavita v bel plašč, bujne zlate kodre raz-puščene, s šolnČki na nogah. Besedo je povzel nadškof can-terburški, najvišji poglavar anglikanske cerkve za vladarjem:
— Naš vladar. Njegovo Veličanstvo Viljem IV. je umrl, vi madame, ste kraljica Anglije."
Mladenka je stopila k oknu, obrnjena z obrazom proti vzhajajočemu solncu, ozrla se je na sloveče kostanje Kensingtona z njihovimi belimi in rdečimi pomladnimi svečami in tiho zaili-tela. Tez eno uro se je z velikim ceremonijelom napovedal ministrski predsednik, kateremu je sledilo 15 visokih dostojanstvenikov. Tako je jel prvič zasedeti zaselbni kraljičin svet. To je bilo pravo kronanje kraljice Viktorije, ki se je vršilo za ljudstvo leto dni pozneje v Westminstra, kjer so posadili mlademu dekletu na glavo krono z 2.800 demanti.
To je bil konec romantične ljubezni mlade kraljice. V mislili je bila pri svojem lepem bratrancu Albertu Saškem Ko-burg-Gotha, ki ni bil bogatejši od nje. Angleška aristokracija bi bila gotovo proglasila, da je j ta zakon mezal janca. Vsi so i imeli za kraljico že izbranega moža. Poslaniki tujih držav so kovali intrige, da bi si izbrala kraljica kandidate njihovih dvorov. Toda kazalo je, da kraljica sploh ne sliši teh predlogov, svojega srca ni hotela žrtvovati politiki. Drzen korak je bilo treba napraviti z vsem sijajem in za to se je tudi odločila. V tajnih državnih arhivih angleške tajne službe beremo o tem:
pooooooeooooooooooooooooe;
Pišite nam za cene t osnih listov. reservadjo kabin ln pojasnila za potovanja.
SLO VENI C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York
/-voooooooooeoooftoocioeooootf
Slika je bila posneta v pisarni, kjer je urad za socijalno zaščito. Vsak dan prihaja na stotine ljudi po informacije glede nove postave, ki stopi s 1. januarjem v veljavo.
"Veliki ples, prirejen na dvoru iSaint James, je zbral člane plemiških rodbin, ministre in ves diplomatski zbor. Kraljica je držala v roki šopek belih rož, ki ga je po končanem valčiku pogumno podala svojemu bratrancu Albertu. V plesni dvorani je zavladalo splošno presenečenje. Mladenič je prebledel, z drhtečo roko
dilo je 21 let tihe zakonske sreče. Devet otrok se je rodilo kraljevskima zakoncema. Prva je bila Viktorija, drugi pa Edvard, bodoči kralj Edvard
VII.
Ali je podedoval Edvard
VIII.	železno voljo, odločati o svoji življenjski sreči po svoji veliki babici f Njen zakon pa z
formi in ga w mogel pritrditi na vojaški suknjič, mu je šinila v glavo srečna misel. Iz žepa je potegnil nožič, prerezal z njim suknjo svoje uniforme v visini srca in si zataknil šopek v to improvizirano gunibnico. Drugo jutro so nesli kurirji vseh poslaništev in v Londonu mudečih se tujih knezov to presenetljivo vest na vse evropske dvore, kjer je vzbudila pravo zaprepaščenje. Od ust do ust je šla vest: "Angleška kraljica si je izbrala za moža najsiro-mašnejšega nemškega princa."
Ta izbera je mogla biti velikega pomena za mir v Evropi. V rodbinskih arhivih je shranjeno pismo, v katerem piše Albert. svoji materi, kako ga je kraljica drugi dan i>o plesu poklicala k sebi. Bila sva sama, piše princ, in kraljica mi je vsa srečna izjavila, da sem si pridobil njeno srce in da bi bila presrečna, če bi ji hotel doprinesti žrtev ter deliti z njo njeno življenje, kajti po njenem mnenju pomeni to žrtev. Šle-
je vzel šopek, a ker je bil v uni- rodovinškega stališča ui bil no-
1 bena mezaljansa, kakor je zakon z gospo Simpsonovo. Angleška ustava daje kralju svobodne roke pri izberi kraljice, toda pod pogoj oni, da mora biti protestantovske vere. (Je bi kralj kršil ta pogoj, preneha biti kralj. Gospa Siinpsonova je sicer protestantka, je pa tudi Američanka. Tiu naletimo na predsodke visoke angleške aristokracije proti Američanom, ki jih skoraj nikoli ne sprejemajo v vitsoko angleško družbo. Niso pa samo plemiški krogi, temveč tudi ljudstvo samo nima rado Američanov, ker tradicij sploh ne priznajo. Angleži so pa zvesti čuvarji starih tradicij. Američani so v očeh Angležev Še vedno potomci tistih, ki so se uprli proti materi domovini, in ki so edini na svetu premagali Anglijo. Tega jim pa Velika Britanija z vsemi prebivalci starih kraljestev in dominijonov nikoli ne bo pozabila. Poleg tega je pa gospa Siinpsonova že dvakrat ločena, drugič šele nedavno. V deželi tradicij pa velja staro načelo.
SHIPPING NEWS
Na paznikih, Id se debelo ti ukani, m vrte v domovino izleti pod voistvem izkušenega spremljevalca.
da je kralj prvi plemič svoje1 države in kraljevemu prestižu' je treba doprinašati žrtve.
Po smrti kralja Jurija V. se je govorilo, tla takratni Wales-ki princ ne bo zasedel prestola, temveč, da bo odstopil svoje pravice svojemu drugemu bratu vojvodi Yorskemu. Če je takrat mislil princ Waleški na ženitev, je bila to njegova dolžnost napram kraljevemu prestižu in svoji veliki odgovornosti, izraženi v demantni kroni angleškega imperija, o kateri je dejal nekoč sir Basil Thomson: "Kakor druge krone, tudi ta ne predstavlja samo svojega kraljevskega ponosa, temveč ponos krvi vseh Britancev od kralja do zadnjega brezposelnega. In velika noč bi se raz-"». februarja: prostrla nad svetom, če bi tudi to krono pogoltnil prepad padlih držav."
Edvard VIII. je odstopil. Aristokracija je s tem izvoje-vala še eno veliko zmago nad demokracijo. Ali -bo ta zmaga zadnja ?
5. januarja:
Champlain v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen
Manhattan v Havre
9. januarj*:
Saturnia v Trieste Lafayette v Havr® 53. januarja:
Washington v Havre Aquitania v Cherbourg
15.	januarja: Bremen v Bremen
16.	januarja : Rex v Genoa Paris v Havre
20. januarja:
Berengaria v Cherbourg
22.	januarja * Europa v Bremen
23.	januarja:
Conte di Savoia v Genoa Champlain v Havre 27. januarja:
Aquitania v Cberbourg Manhattan v Havre 2. februarja: Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg
___
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti* Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja . Ob Vardarju"; kdo bi ne Kotel citati o plemenitem konju Kihju m njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRA JNOSTI NAPETI ROMANI! ! l
Advertise in "Glas Narode*'
Paris v Havre Rex v Genoa .). februarja:
Europa v Bremen 10. februarja:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja:
Conte di Savoia v Genoa
19.	februarja: Bremen v Bremen
20.	februarja:
Ue de France v Havre Saturnia v Trst 24. februarja:
Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
26.	februarja: Europa v Bremen
27.	februarja: Paris v Ha\re Rex v Genoa
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do tdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN PRATIKE; ČE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE _ZASTOPNIKA. ČE KAJ POTREBUJETE
IZ BAGDADA V 8TAMBUL
4 knjige, ■ slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Ena m a ; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Dražba En Narr
Cena -------------------LM
KRIŽEM PO JUTROVKM
4 knjige, 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Samarlh; Med Jerfdl
Cena__________________Uf$
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikam]
Vsebina:
Amadija; Beg Is Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena ________________~.1JM
PO DEŽELI SRIPETARJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata Aladiija; Koča v soteski; Mlrldlt;
Ob Vardarjn	Cena ______________________jj§
Izdajalec; Na lovu; Spet n* divjem zapadu: Reflenl milijoni; Dediči
Cena ----------------------S.Sf
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina:
Kovač Šimen ; Zaroka % zaprekami: V golob-njaku; Mohamedanski svetni*
Cena..................
1.56
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
S
216 West 18th Street
New York, N. Y.

■ ■- r.fi^wiui,.- . a* , .. ik.

CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laosbln
COLORADO:
Pueblo, Peter Cullg, A. SaftiC Walsenburg, M. J. Bavnk
INDIANA: Indianapolis, Fr. Zun&nčič.
"LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero.
In Illinois) Jollet, Mary Bambicb La Salle, J. Spellcb Mascoutab, Frank Augustln North Chicago, Joe Zelene
KANSAS:
Girard In okolica, Joseph Mo&tfc
MARYLAND: Kitzmiiler, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN: Detroit. Frank Stular
MINNESOTA: Chlsliolm. Frank GouSe Ely. Job. J. Peshel Eveleth, Louis Gonie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Brvatlcb
MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, Broderick
VEW YORK: Gowanda, Karl Stndsha Little Falls, Frani
'OHIO:
Barberton, Frank Trofaa Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Karl-linger. Jacob Resnlk. John Slapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Knmfe Yoxmgstown, Anton Klkelj
OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Brougbton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezavee Coverdale ln okolica, M. Rnpnfk
Export, Louis Sopanttt
Farrel, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamln
Greensbnrg, Frank Novak
Johnstown, John Polants
Krayn, Ant. TauSelJ
Luzerne, Frank BaUoch
Midway, John 2ust
Pittsburgh in okolica, J. Pogačar In
Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Joran
WISCONSIN: Milwaukee, West AH!s, Fr. »Ik Sheboygan, Joseph Kake«
WYOMING: Rock Springs, Lenis Dlamondville, Joe Rollch