Naročnina mesečno 25 Dia, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za Inozeanivo 120 Din
Uredništvo je y Kopitarjevi nI. 6/111
VENEC
Telefoni uredništva: dnevu slaiba 2M* — aočaa 29M, 2994 In 295«
Ček. račun: Ljubljana št. 10.6*50 in 10.349 za inserale; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79''
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2019»
Uhaja vwk da« zjutraj, rasen ponedeljka ia dneva po prazniku
Tajna okrog pogajanj v Florenci
Avstrija naj posreduje —
gospodarsko in politično zbližanje med Italijo in državami Male zveze
Dunaj. 23. avgusta.
Konferenca med avstrijskim kanclerjem Schusc.hniggom in Mussolinijem v Florenci, ki je proti pričakovanju trajala le en dan in se je končala z bliskovitim odhodom avstrijskega kanclerja v Francijo — in ne v Benetke, kot ie vsakdo mislil —, je na Dunaju predmet velikega dnevnega zanimanja.
O vsebini konference same se širijo vesti, ki so deloma plod najbujnejše fantazije. To pa zaradi tega, ker odgovorna evropska diplomaciji preveč trdovratno molči o političnem po-kretu, o katerem ima vsaj oni del Evrope, /a katerega gre in ki je zadet v živo, pravico, da je informiran.
V	naslednjem pošiljam par misli, ki sem jili nabral med ljudmi, o katerih govore, da so poučeni. Tudi po mojem mnenju tc misli še niso čista resnica, vendar sc ini zdi, da so ji
£recej blizu in da dajejo še precej točno sli-o o pogajanjih, ki se vrše danes nc samo med Avstrijo, Italijo in Madjarsko, marveč segajo tudi dalje in objemajo tudi predvsem Francijo in nekatere države Male zveze.
V	glavnem gre za to, da se Mussolinijev podonavski načrt, ki ga je lani predložil v ženevi in ki ga je s podpisom takoimenovanih rimskih protokolov dne 17. marca letos med Italijo, Avstrijo in Madjarsko že delno uresničil, izvede do konca. Bil sem vedno mnenja, dn ima Italija za izvajanje tega svojega načrta vsaj tihi pristanek Francije in mogoče tudi Anglije. Kdaj je Francija privolila v to, da sme Italija uveljaviti svoj načrt v Podonavju, je težko reči. Najbrže spada v dobo ministrovanja Paul-Boncourja. Sicer pa je moral tudi njegov naslednik Barthou prevzeti iste smernice, ker za francosko zunanjo politiko je važnejše, da prepreči predor nemškega imperi jnli/.ma v Podonavju, kot pa da prepreči italijansko prodiranje v srednjo Evropo. Zdi se pa, da je sedanji francoski zunanji minister Barthou v
toliko spremenil smer Paul-Boncourjeve politike, da je od Italije zahteval, da njeno »urejevanje« nikakor ne sme prekoračiti interesov Male zveze, ampak, da se mora Italija nasprotno le truditi, da pridobi za svoj načrt tifdi pristanek držav Male zveze.
V Florenci so se razgovori sukali predvsem okrog tega vprašanja. Mussolini se je seveda potrudil, da bi zunanjepolitično obdržal nadzorno oblast nad Avstrijo s tem, da jo pofašisti po svojem vzoru, za kar je našel navdušene pristaše tudi med sedanjimi avstrijskimi državniki. toda, ko jc bilo to vprašanje izčrpano, sta morala Schuschnigg iu Mussolini načeti tudi vprašanje mednarodnega položaja Avstrije in sta pri tem zadela na francoske pogoje, ki zahtevajo popolno zaščito interesov držav Male zveze. Saj ste brali Schuschiiiggove izjave, ki so polne namigavanj, da so razgovori sledili temu omenjenemu praven.
/di se torej, da je najvažnejši sklep flo-renške konference ta, da bodo podpisnice rimskih protokolov z dne 7. marca 1934, to so Italija, Avstrija in Madjarska — slednja najbrž z zelo kislim obrazom — skušale pridobiti države Male zveze posamezno ali ločeno za pristop k dosedanji podonavski trozve/.i. Iz dobrih virov vem, dn so načelne težave za takšen korak pri čehoslovakih mnogo manjše, kot pa pri njenih dveh zaveznicah. Toda ker je Mala zveza po besedilu političnega pakta Male zveze od februarja (933 trdno sklenjen blok z eno samo politično mislijo, so seveda upi, da hi se Mus-soliniju posrečilo cepiti sile Male zveze, gola fantazija in nezrela domišljavost. Pač pa je verjetno, da bomo doživeli v bodočih mesecih velike napore, ki jih ho podpirala tndi Francija, da se vse države Male /■>■<•■'•> m-il--— italijanskemu načrtu podonavskeag sporazuma. Pri tem računajo, da nodo \pic. darskega značaja mnogo pripomogla k temu, da se odpor nekaterih držav omili. Tudi Pariš
računu s temi možnostmi, češ, dn bodo gospodarski vidiki močnejši od političnih o/.irov. Zbližan je med Italijo in Malo zvezo, ki ga želi Francija, bi se torej izvršilo tokrat s posredovanjem Avstrije.
To se mi zdi, po vseli informucijah. ki jih dobi človek le s težavo in ki jih je treba izbirati in presojati z veliko previdnostjo, vsebina pogujanj, ki so se začela v Italiji in ki so se tako nepričakovano raztegnila tudi na Francijo. Pri tem. pu je treba pribiti dejstvo, du je osnovna os politike držav Male zveze zahteva, da se ne sme uveljaviti v Podonavju, če rabimo to besedo mesto Avstrije, nobena premoč kakšne velesile, niti nemška, niti italijanska. Mala zveza ne bo pristopila k nobeni politični ali gospodarski meddržavni skupnosti, če ne bodo trdno zajamčeni njeni življenjski interesi, ki zahtevajo, da nuj bo meja Avstrije tudi meja vpliva in vmešavanja velesil v podonavske prilike. B azvoj dogodkov obeta biti skrajno zanimiv.	Ing. Sch.
Predlog Mali zvezi!
Rim, 23. avg. p. Iz poluradnih krogov se do-znava, da bo imel zadnji sestanek med Mussolinijem in Schuschniggom velike posledice za srednjeevropsko politiko. Kot je bilo že letos ob sklenitvi rimskih protokolov naglašeno, je dana možnost da se ti protokoli razširijo tudi na druge države. To se je svojčas smatralo samo za vljudnostno gesto, ki je ni bilo vzeti resno. Sedaj pa se izve, da namerava italijanska vlada obenem z avstrijsko in madjarsko predložiti državam Male zveze, da se naj pridružijo v kakršnikoli obliki rimskim sporazumom. Event. bi se sklenili novi sporazumi s članicami Male zveze. Kot se naglaša v tukajšnjih informiranih političnih krogih, bo predlog državam Male zveze čimprej poslan obenem s konkretnimi predlogi, za katere gospodarske panoge naj bi prišlo to sodelovanje v poštev, in se bo s tem predlogom pečala že prva seja sveta Male zveze.
Po 19. avgustu
Kako bo pruski general Goring spreobračal Nemce?
Po njih bo padla naša železna pest"
Stromboti bruha
I Rim, 23. avg. b. Na otokih Lipari je pričel vulkan Stromboli ponovno bruhati. Iz žrela teče vroča lava in čuje se močno bobnenje. Tudi iz Etne so se pričeli dvigati ponovno oblaki dima. Ognjeni zublji se vidijo
Vprašanje
baskišhe avtonomije
Strankarske razmere pa notranjepolitični položaj sploh, ki vlada že celo leto v španski republiki, se čedalje bolj razvija tako, da bo moralo priti do usodne odločitve. Sedanja vlada Sani perja, ki se naslanja na takozvane radikale (katere bi z najbolj primernim izrazom imenovali zmerne liberalce), nima za seboj prave večine. Prav za prav bi se španski radikali najrajše naslonili na levico, ki pa je med seboj zelo razcepljena in se v svojih najbolj levih izrastkih tako zelo nagiblje k socialistom, pa celo h komunistom, da se stari liberalci v svojem gospodarskem konservatissmn absolutno ne morejo odločiti za tako kombinacijo. Zato so prisiljeni, da sodelujejo s takozvano Ljudsko akcijo, ki jo vodi katolik Gil Ro-bles in ki ima v kmetskih množicah svojo najtrdnejšo oporo in brezdvomno možnost še nadaljnje rasti. Toda liberalci nikakor ne morejo zadovoljiti zahtev Gil Roblesa, ker so v svojem srcu končno vendarle več ali manj protikatoliško ali, kakor oni pravijo, »protiklerikalno« nastrojeni, pa tudi nove volitve jim na noben način ne diše. Te bi namreč prinesle skoro gotovo zmago katoliški Ljudski akciji, toda vlada pravi, da se boji v tem slučaju nasilne reakcije radikalnih levičarskih elementov, ki itak že dolgo delajo za revolucijo, da strmoglavijo sedanjo. po njihovem mnenju »desničarsko« vlado, ustanovijo svohodomiselno-sociailistični blok in začno politiko, ki bi se ne razlikovala. veliko od one, katero vodijo svobodo-misleci v Mehiki.
Zadnje čase so se začele svobodomiselne stranke zbirati in pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika Azane, ki je bil sklenil znano kulturnobojno postavo proti Cerkvi, snujejo levičarski blok, ki bi se naslanjal na socialiste, kateri so, odkar niso več na vladi, postali skrajno radikalni in se bratijo s III. lnternacionalo. Na drugi strani imamo Gil Roblesa, ki se po pravici sklicuje na močno oporo, ki jo ima njegova mlada in v parlamentu absolutno najštevilnejša stranka med katoliškim ljudstvom, in zahteva, da naj se vlada i»opolnoma nasloni na Ljudsko akcijo ali pa naj pobere šila in kopita ter prepusti odločitev ljudstvu. Gil Rojile« očita vladi tudi, da se ne postavljp zadosti odločno po robu onim levičarskim Ka-taloncem in Baskom, ki hočejo idejo avtonomije oziroma federacije izrabiti v to, da Izpodnesejo sedanjo vlado ter dovedejo levico do zmage s pomočjo katalonskih in baskiških glasov. Na ta način vidimo, da je danes spor, ki so ga izzvali Katalonci z vlado Snmperja, bolj strankarskega nego princi-pielnega značaja in ga moramo zato presojati v prvi vrsti s te strani.
Vemo, da so Katalonci dobili od bivše svobodomiselne vlade Azafie pred enim letom avtonopiijo, ki se razteza na štiri province: Barcelono, Gerono, Tarragon in Le-rido z nekaka dva in pol milijona prebivalci. Te štiri province se imenujejo Generalidad, to je »generalne države Katalonije«, ki imajo svoj »Estatuto«. Ta statut jim daje zvezno državo z lastnini parlamentom in državnim predsednikom, lastni uradni in učni jezik ter primerno gospodarsko neodvisnost v provincialne namene. Generallidad je danes v rokah levičarskega predsednika Com-panysa oziroma njegove stranke, ki se imenuje »Esquerra«. Generalidad je sklenila, kakor vemo, lastno agrarno postavo, ki za odškodnino razlaščuje katalonske veleposestnike v prid malemu kmetu. Madridsko nstavno sodišče je ta zakon razveljavilo, ker pomeni prekoračenje ustavnih pravic katalonske vlade, nakar je katalonski parlament to postavo sprejeli vkljub še enkrat junija meseca t. 1. in je tako spor z madridsko vlado ostal do današnjega dne odprt. Sicer obstoja v Kataloniji razen »Esquerre« še konservativna »Liga Catalana« pod vodstvom bivšega ministra Cambo, ki ima v madridskem parlamentu celo več članov nego Compa<nysova stranka, toda konservativci se še niso odločili, kam naj se nagnejo, kar je popolnoma razumljivo — saj se konservativci kot katalonski patrioti, čeprav so Interesi njihovih veleposestniških volilcev po »Esquerri« bili zelo prizadeti, pač ne morejo izlepa postaviti na stallišče. ki je v danem slučaju naperjeno zoper katalonsko avtonomijo.
■ ~ Katalonska levičarska vlada pa je iz-r.vala še drug spor in sicer je potegnila v svoje gibanje Baske. Baski prebivajo na južni strani zapadnih Pirenej ob Biskajskem zalivu in imajo tri province z glavnimi mesti San Scbastian, Bilbao in Vittoria. Štejejo slab milijon duš, imenovana mesta so pa velika in važna pristanišča z bogato industrijo. Baski imajo še iz srednjega veka skromno samoupravo, ki se z njihovim imenom imenuje »Euzkadi«. »Euzkadi« obstoja iz skupnega odbora, ki ga imenujejo vsa županstva baskiške dežele. Diktator Primo de Rivera, ki je bil hnd sovražnik vsakega avtonomskega ln federalističnega gibanja, je tak 6 ta osrednji upravni odbor kakor tudi upravne odbore treh baskiških provinc in pa občinske odbore razpustil ter na njihovo mesto postavil vladne komisarje. Pod republiko so Baski dobili nazaj samo svoje občinske uprave, dočim so vladni komisarji provinc ostali. Vlada svobodomisleea Azafie, ki je Kataloncem dala federativno upravo iz golega oportunizma, da bi Katalonce dobila na svojo stran proti desnici, je mislila, da zato tem lažje more tlačiti avtonomijo Baskov in se za njihove zahteve po popolni avtonomiji ni zmenila. Sedanja vlada Snmperja. pa je celo sklonila alkoholni zakon, ki zelo škoduje baskftkemu vinogradništvu. Vrh tega se vlada nt*tavl.in. da bi v smislu ©lena X. ustave uredil* movincial no avtono-
Včerajšnji »Slovenec« je že poročal v kratkem po AA brzojavu, kakšen bo po Gorin-govem mnenju nadaljnji notranjepolitični razvoj v Nemčiji. Naslednje poročilo podaja dobesedno besedilo slovite Goringove izjave.
Miinchen. 23. avgusta. E. General Goring je dal »Deutsche Allgemeine Zeitung« izjavo, v kateri se je izrazil tako-le:
:>Z veliko strogostjo bomo preiskati vzroke, ki so povzročili, da je 10 odstotkov našega ljudstva reklo »ne« pri zadnjem plebiscitu. To se samo po sebi razume. Izid glasovanja nas nikakor ni presenetili. Naj si tujci vendar ne delajo kakšnih iluzij, da so nas ti izidi prestrašili. Opozicija, ki se je pojavila 19. avgusta, se deli v tri tabore:
1.	V prvem taboru se nahajajo ljudje iz vseh socialnih plasti, ki so nekoliko razočarani, ki se čutijo zapostavljene in zagrenjene, ker da jih nikdo ne razume. Vso svojo zagrenjenost pa potem na-perjajo proti režimu, ki se je moral poslužita nekaj trdih prehodnih sredstev, ki pa so bila pravična, čeravno trda. Vsi ti ljudje bodo nekega dne »poznali svojo zmoto in se bodo prepričali, da je narodni sooializem vendar le dosegel popoln uspeh.
2.	V drugem taboru najdemo ogromno število ljudi, ki so prav dobro razumeli in spoznali cilje narodnega socializma, a so preeebični, da bi jih sprejeli in hočejo iz sebičnosti zasledovati svoje lastne oilje. Ti-le se bodo morali pokorno skesati, aili pa bodo izginili!
3.	V tretjem taboru pa se nahajajo volilci, ki se nočejo ukloniti, ki nočejo odpuščati in niso za nobeno spravo. Teh ni mnogo. Narodni socializem jih ne bo kaznoval, ker so rekli »ne«. Toda naj si dobro zapomnijo, da jim narodni socializem ne bo pod nobenim pogojem dovolil, da bi delali kakršnokoli propagando med ljudstvom. Ce se bodo spozabili na kakšna takšna dejanja, ki bi motila mir in red v državi, bo padla po njih naša železna roka.
Meni ni nič na tem, če kdo kritizira razne težavne probleme državne organizacije, toda samo takrat, če je dokazal, da zna napraviti bolje. Toda kritika ima svoje meje, ki jih določajo življenjski interesi naroda. In te meje urejuje fiihrer sam. Kadar on govori, se morajo ukloniti vtsj in brezpogojno ubogati l<
mljo Baskov, in kaže nasprotno tendenco, da bi celo skromno samoupravo še bolj v centralističnem smislu pristrigla.
Sedaj pa so Baski, ki so nacionalno vsak dan bolj zavedni, dobili pomoč od katalonske »Esquerre« pa od španskega svobodomiselnega blokn sploh in so to kajpada izrabili. Saj so Baski po ogromni večini po sebi odločni katoličani in simpatizira.io z Gil Roblesom, se pn seveda ne branijo po-moči, ki jim sedaj slučajno prihaja od fra-masonov. Nihče ne dvomi, da bodo Baski zmagali, saj se oglaša sedaj celo velika provinca Nava.rra, ki tudi zahteva avtonomijo,
Nemčija želi miru s Cerkvijo?
Rim. 23. avgusta. Po informaoijah iz verodostojnih krogov je Hitler pripravljen, da naglo reši spor s Sveto stolico glede tolmačenja konkordata. Na seji ministrskega 6veta, pretekli ponedeljek, se je sklenilo, da vlada ne bo opustila ničesar, da se e Sveto stolico v tem pogledu sporazume. Ministrski svet je sprejel že polovico zahtev, ki jih je postavila Sveta stolica z ozirom na konkordat.
Volivni pritisk
Berlin, 23. avgusta. AA. Veliko udeležbo pri nedeljskem plebiscitu v Nemčiji si poučeni krogi tolmačijo s strogim nadzorstvom nad volilci. Zakasneli volilci so prejeli na dom okrožnice, s katerimi jih pozivljejo, naj opravijo svojo volilno dolžnost, češ: Kdor ne glasuje, je proti Hitlerju.
Dinamit na Daljnem vzhodu
Washington, 23. avg. b. Kakor znano, je ameriška vlada pretežni del svojega atlantskega brodovja dirigirala v Tiho morje. Po velikih vojnih manevrih letošnjo spomlad je bilo sklenjeno, da s? to brodovje zopet vrne nazaj v Atlantski ocean. Družine mornarjev in pomorskih častnikov so sc pričele seliti z zapada na vzhod. Včeraj pa jc nenadno ministrstvo mornarice izjavilo, da bo ameriško atlantsko brodovje ostalo še naprej v vodah Tihega morja vse dotlej, dokler se ne sopmenijo sedanje razmere. Splošno prevladuje prffpričanje, da je do tega prišlo zaradi vedno večje napetosti med sovjetsko Rusijo in japonsko na Daljnem vzhodu.
Pariz, 3. avg. b. Nove aretacije sovjetskega železniškega osebja so dale povod za nove komentarje v francoskih političnih krogih, zlasti med socialisti jn komunisti, ki ostro protestirajo proti
■ in .se je osnoval pokrcl zu popolno federali-] zacijo Španije, v kateri bi vse severne pro-! vince od Atlantskega oceana do Sredozem-| skega morja tvorile mogočen blok. Madridski vladi pač ne bo ostalo drugega, kakor da se s Katalonci in Bnski poravna, da se
I izvleče iz zagate. Katalonci bodo svojo federacijo utrdili, Baski dobe svoj avtonomni statut,, toda španski problem v celoti bo ostal odprt — kajti, naj se Saraper odloči za ali proti severnim provincam, krizi svoje vlado se ne bo izognil in Španijo čaka šc to jesen hud boj med desnim in levim blokom. Tak j8 položaj.
lahko iz precejšnje oddaljenosti in spominjajo na erupcijo pred 4 leti. Ljudstvo se pripravlja, da zapusti otok.
Fašisti na Irskem
London, 23. 8. b. Med generalom o'Duffyjem in bivšim irskim predsednikom modrih srajc Cosgra-veom je prišlo do ostrega spora, zaradi katerega grozi v stranki razkol. Po vesteh, ki jih prinaša »Nevv Chronicle«, je general 0'Duffy mnenja, da je treba svobodno irsko državo voditi po principih fašizma. Cosgrave se je temu odločno uprl. Sedaj čaka predsednik irske republike De Valera na ugoden trenutek, da izkoristi spor med obema voditeljema modrih srajc, katerim hoče zadati smrtni udarec.
provokacijam Japonske. Ti krogi pravijo, da jc popolnoma jasno, da izziva vojno Japonska, ker je vsakomur znano, da Rusija želi mir.
Panika v Mandžuriji
Harbin, 23. avg. b. Ker so mandžurske oblasti v teku včerajšnjega dne aretirale in zaprl« daljnjih 18 sovjetskih uradnikov na vzhodBO-btajski Železnici, je v vsej Mandžuriji zavkuMa prava panika, ki prihaja najbolj do izraza v kitajskih in sovjetskih krogih. Vsi so namreč prepričani, da ho sedaj gotovo prišlo do izbruha rusko-japonske vojne, in Evropci, ki živijo sedaj v Harbinu, so že pripravljeni na vse. Zadnjih 18 oseb. ki jili je aretirala mandžurska vlada, so vsi višji sovjetski uradniki iz centralnega urada vzhodno-kitajske železnice. Mandžurska oblast jih dolži sabotaže., istolako pa tudi onih 60, ki jih ima že v zaporih. Nadalje jih obtožujejo, da so sodelovali v zaroli. katere cilj je bil, da umorijo člane mandžurske vlade ler japonske svetovalce.
London, 23. avg. b. »Daily Mail« prinaša danes jx>novno vest, da je sklenjen angleško-japonski tajni sporazum. Ostali časopisi so prešli tiho čez ta dogodek, ki pa je v diplomatskih krogih kljub temu vzbudil velikansko pozornost. Pri tem pa prihajajo zanikanja iz Tokia in zunanjega ministrstva, ki vidijo v teh vesteh zlobne klevete, ki nimajo nobenega pomena.
Dunajska vremenska napoved. Lepo in topk> vreinc nc bo dolgo trajalo. V |5ctek ali soboto je računati z vdorom zapadnega mttlejšega zraka.
Amerika stopa v vrsto
Nove aretacije Rusov - Ameriško brodovje pripravljeno
Odprava italijanščine na Malti
Tako Bog tepe Itatijanč
z njihovim lastnim orožjem
London, 23. avgusta. Guverner Malte sir David Campbell jc z narod bo odpravil italijanski j«'*ik na sodiščih in dovoljuje samo rabo malteSfcine.
Tej narediti bo sledila ni? manj stroga naredim, ki bo italijanščino popolnoma izključila tudi iz osnovne šole.
Kolonialni minister sir Cunlifte Eistcr je te naredbe odobril iu parlamentu sporočil, da komaj 15 odstotkov malteškega prebivalstva razume italijanščino. Maltežani se vsi poshižbjejo malteSčine iii razumejo angleščino v veliko večji meri nego italijanščino.
Odprava italijanščine najprej na sodiščih je posebno važna, ker jemlje italijanskim advokatom, ki so vsi včlanjeni v fašistično stranko, priložnost, ila z javnega mesta delajo italijansko propagando.
Naredbe guvernerja so odgovor na veheinent-110 italijansko agitacijo, ki jo je v zadnjem času zopet začel advokat dr. Mizzi, ki bi rad izpodmak-
ii)I tla sedanjemu diktatorskemu režimu guvernerja Campbella, da bi so vrnila Malti avtonomija.
Italijanski listi so zagnali velik krik, očitajoč Angliji to, kar na primer očitajo z ozirom ua preganjanje slovenskega jezika v 1'rimorju Italiji Jugoslovani. Tako Bog tepe Italijane z njihovim lastnim orožjem.
Po zanesljivih informacijah angleška vlada ne bo odnehala, ker je prisiljena, cla stojo najvažnejšo posest v Sredozemskem morju z vso energijo hrani proti fašistični iredenti, katero podpihuje in plačuje Rim, in bo italijanski jozik v šolah in v javnem življenju sploh odpravila. Sporočila pa je listom svojo željo, da se vzdržujejo vseli komentarjev in da na Mussolnijov tisk spričo delikalnosti vprašanja ne odgovarjajo.
Ako bi Mizzi svojo italifilsko iredentistieno kampanjo nadaljeval z dosedanjo vehemenco. se bo zanj našel kakšen otok v Oceanu — tako	I
vijo v kolonijalnein ministrstvu.
Pravi obraz Albanije
Umor 5 katoliških poglavarjev
Pogled na Evropo
V Journal de Geneve : je znani publicist Via- I dimir dOirmesson objavil zanimivo razmišljanje o tem, ali in kje grozi Evropi vojna nevarnost, ki ua radii njegove preglednosti podajamo dobesedno našim čitateljem.
Slabo živimo. Gospodarska stiska ivotiska vse narode /. dneva v dan v hujše težave. Politična napetost, ki prehaja iz ene dežele na drugo, gospodarsko stanje še bolj slabša. Kamor pogledamo, (»ovtsod nezaupanje, sovražnost, strah, sumničenja in grožnje. Evropa je zapadla kolektivni psihozi. Le Tako je mogoče, da 16 let po vojni, ki .je prav ?.a prav prava povzročiteljica večine naših težav, zopet naslajajo misli in govoiii o vojni, ne da bi se kdo temu resno p rol i vil.
Toda nič ni slabšega, kakor pustiti se obvladali od besed, Nevraslija je deloma posledica ne-poenanja lastnega zdravstvenega stanja in pa domišljije, ki jih vzbujajo razni vznemirljivi dogodki izvei; nas. Nevrastenik pretrpi tisočero smrt, zato, ker te poln strahu in ta strah ga včajsfh dovede celo do samouniora. Naša stara Evropa se približno nahaja v takem stanju. Ce pa čisto mirno in t,resno premislimo, bomo pa videli, da ni tolikšne nevarno--I i za vojno, kakor se bojimo. Toda kljub temu phwa po zraku misel za vojno. Najboljše zdravilo za to bolezen je torej, da razkrojimo elemente, ki jo sestavljajo.
Niti Anglija, niti Francija, ne Španija, ne Belgija, ne Nizozemska, ne Švica, nitii skandinav-skeT niti baltske države, niti Portugalska, niti Grčija niso nevarne evropskemu miru. To je tako očividuo, ila ni treba niti dokazovati. Kaj pa Italija? Tudi Italija ni nevarna za mir. Res, da je fašizem silno nacionalističen in da g. Mussolini rad poveličuje smodnik in strojnice in cla se tudi ni ustrašil jioslati oborožene armadne zbore na severno mejo, da podpre svojo politiko. Toda ne smemo prezreti, da gre pač le za politiko. Drugače Italija nima prav nobenega interesa, Ha bi izzvala vojno, ki bi jo drago stala in bi bila za njo jako nevarna. Še bolj nevarna bi seveda bila vojna za fašizem. Sicer pa, kdo ne pozna izredne prož/nosli italijanske diplomacije. Tudi Mala zveza ni prav nič bojevita. Ze iz enostavnega razloga, ker predstavlja' konservativno silo v srednji Evropi in so vse iri države, ki jo sestavljajo, zadovoljne, da so se uresničile njihove nacionalne težnje. Zagrabile bi za meč le, če bi morale branili svoje meje. V popolnoma enakem položaju je Poljska, ki zahteva le eno: da jo sosedi puste v miru živeti v mejah, ki jih je dobila v mirovnih pogodbah. Tudi Sovjeii ne kažejo nobenega interesa, da bi z vonjo spreminjali svoj položaj v Evropi. Imajo prepolne roke težav na drugih krajih.
Poglejmo zdaj še skupine, ki jo predstavljajo premagane države: Nemčija, Avstrija, Madjanska, Bolgarija. Predvsem je treba tudi v tej skupini dobro razlikovati. Niti Avstrija, niti Bolgarija, si ne želita vojne. Vendar pa Avstrija, kar bomo takoj videli, predstavlja edino resno nevarnost za evropski mir. Ni pa ona sama za to odgovorna. Ni njena volja, da se bojuje. Vzrok je njen zemljepisni položaj. Kar tiče Madjarske, je njen slučaj bolj kompliciran. Vendar tudi ona no more misliti na vojno, ke.r bi bila takoj pomandrana. Res pa je. da Madjarska vzdržuje miselnost in se poslužujejo metod, ki so za mir nevarne. Da bi zaodetila svoji jezi in svojim ambicijam, je vedno priprav-
ljena podpirati vsako politiko, ki bi utegnila, zanesti v srednjo Evropo nemir in razkroj. Z eno besedo: Madjarska je vsak čas prapravljena, da se da ofcužiti od Nemčije, čeprav tudi ona popolnoma ne zaupa nemški ekspanziji. Ako vse prav premislimo, je edin element nemira v Evropi Nemčija. Okrepilo se je gibanje zlasti, odkar jo trese mrzli«« narodnega socializma. Pa tudi glede Nemčije je treba dobro razlikovati.
Nevarnost za vojno ne obstoji na franoosko-be^ijski meji. Prav malo se je bati, tla bi Nemčija nenadoma napadla 6voje sosede na zapadu. Predobro se zaveda, da bi v tem slučaju stala tudi Anglija ob Renu. Na poljskih mejah je položaj že bolj negotov. Znani koridor ostane sporno jabolko, pa naj kdo reče karkoli. Vendar pa je zadnji čas Nemčija proti Poljski spremenila;svoje ravnanje in sklenila za 10 let mirovno pogodbo, »eset iet pomenja že mnogo, cla se Evropa privadi na mir. Sicer pa se vedno bolj kaže, da so med Poljsko in Nemčijo v bodočnosti mogoče najrazličnejše kombinacije.
Ostane Avstrija in tu je nevarnost. Zakaj? Zato, ker 6e v tetii delu Evrope križajo važni interesi enih in drugih. Nemčiji gre za bistveno prestižno vprašanje. Potem Nemci prav dobro vedo, da Avstrija pomenja slabo točko evropske politike in da onstran tirolskih meja ne bodo našli, kakor na vzhodu in zapadu, armadnih zborov in neosvojljivih trdnjav. Za Italijo je neodvisna Avstrija okop, ki v primerni razdalji drži Nemčijo in njen politični ter gospodarski vpliv. V »vezi z Madjarsko ji je Avstrija ugodna platforma, ki omogoča delati veliko politiko. V očeh Francije je neodvisna Avstrija element ravnovesja, brez katerega bi poprusena Nemčija zavladala Evropi od j Severnega do Jadranskega morja in v smeri Do-! nave prav do Črnega morja. Ko bi Avstrija zdrsela I pod italijanski protektorat, bi Jugoslavija bila najgloblje užaljena, istočasno pa bi bili ogroženi njeni' bitni politični interesi. Za celotno Malo zvrarv bi končno Avstrija, če bi se znova združila z Madjar-sko pod dinastijo Habsburgovcev ali pa pori ita-j li jamskim protektoratom, poimenjala najresnejšo j nevarnost in trajno agitacijo proti obstoječemu stanju.
Ako torej z mirnim očesom pregledamo položaj v Evropi, vidimo, da se v resnici najšibkejša točka nahaja v osrednji Evrojii in sicer na teritoriju Avstrije in Madjarske. kjer se srečujejo najbolj nasprotni interesi. Edino tu bi se utegnila vneti vojna iskra, ki bi zajela v hipu vso Evropo.
Iz tega je treba napraviti jasen sklep. Ker je skupna nevarnost v Podonavju. potem je nujna zahteva, cla vse države, ki so si sveste svoje odgovornosti pred narodi in zgodovino, s skupnim naporom ozdravijo to bolečo rano Evrope. Toda kako? S sporazumno in skupno akcijo Italije. Male zveze, Avstrije in Madjarske, kateri naj se pridružita tudi Francija in Anglija. No gre, da bi hoteli realizirati nekaj, kar se uresničiti ne da, kakor na primer, da bi se ustreglo madjarskim revezionističniim težnjam. Toda treba je s primernim taktom ozdraviti napeto atmosfero v tem delu Evrope1 in zbližati narode ter jim predvsem pomagati na političnem in gospodarskem polju. Le tako bo mogoče učvrstiti mir v Podonavju. Brez miru v Podovanju pa tudi ni miru v Evropi.«
Poljska in vzhodni pakt
Varšava, 2». avg. b. V tukajšnjih diplomatskih krogih se zelo mnogo govori o včerajšnji večurni konferenci med namestnikom francoskega xiin. ministra in mornariškim ministrom j Pietrijem ter poljskim poslanikom v Pariz.u . Chlapowskim, da se pripravi materijal /a pogajanja, ki se bodo ob priliki zasedanja Zve/.e narodov v ženevi vodila med francoskim zuna-n j i m ministrom Bartlioujem, sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovlm in poljskim xun. ministrom Beckom. Medtem, ko je Francija pripravljena priti Poljski avtomatično na pomoč zn primer oboroženega spopada s kako tretjo oblastjo, /.astopn Poljska stališče, da ji lahko Francija pride na pomoč samo tedaj, če jo pozove, ker Poljska nikakor noče izgubili svoje vojne neodvisnosti. Razen tega želi Poljska, du se reši vprašanje Vilne še prejo, predno se sklene vzhodni pakt. V vprašanju Vilne odklanja Poljska vsako intervencijo, ker smatra, da mora to vprašanje rešiti brez tujega posredovanja.
\/ Rige poročajo, (la je vzbudila veliko zanimanje vest i/ Kavnnsa, da ho poljski zunanji njinister Beck v kratkem obiskal litnvskega zunanjega ministra. Na tem sestanku bosta poljski zunanji minister Bork in l.osaritis proučila vsn vprašanja, ki zanimajo obe državi, in bosta skušala doseči čim prisrčnejše sodelovanje med obema državama.
Zemljepisni kongres
Varšava. 23. avgusta. AA. Danes jo Američan Bowma,n olvor.il mednarodni kongres zn geografijo. Svečani otvoritvi so prisostvovali predsednik poljske republike Moscioki, finančni minister Za-\vadski, ki je zastopal zunanjega ministra Borka, člani diplomatskega zbora In druge ugledne osebnosti. Prosvetni minister JcrirzejcNvicz jc pozdravil kongresisle v Imenu poljske vlade.
Cosyns v Bruslja
Bruselj, 23. avgusta. AA. Inž. Cosyns in njegov pomočnik van der Elst sta prispela v Bruselj ob 16.47 z letalom.
Zopet nemiri v Alžeriji
Pariz, 23. avg. b. *Matin« poroča, da je v Boni prišlo zopet do krvavih spopadov, kakršni so bili pred nedavnim časom v Constantinu. Med Arabci in Židi je nastalo pravo vojno stanje. List poudarja, da je krivda na žalost na strani Židov, ki neprestano izzivajo Arabce. Židovski trgovec s pohištvom, kateremu so Arabci razbili izložbo, je v razburjenosti parkrat ustrelil z revolverjem proti skupini Arabcev, ki so šli mimo njegove trgovine. K sreči ni nikogar zadel. V neki židovski gostilni so napadli židje nekega Arabca, ki so ga pobili s stolom na tla. Zaradi tega dogodka so Arabci hoteli izvršili naskok na hotel in ga zažgati. Policija je z največjo težavo preprečila razjarjenim Arabcem njihovo namero. V meslu je veliko vznemirjenje in težko oboroženi orožniški oddelki neprestano nadzirajo mesto,
Bolgarija-Jugoslavija
Sofija. 23. avg. m. Tajnik boigarsko-jugoslo-vanskih društev Ascni Bužinov jc preko bolgarskega časopisja prijavil vest. da se bodo tokom meseca septembra sestali v Sofiji predstavniki bolgar-sko-jugoslovanskih društev v Bolgariji. Koncem meseca septembra se v Sofiji pričakuje tudi obisk članov Jugoslovansko-bolgarske lige iz Belgrada na čelu ž vseučiliškim jirotesorjeui Vladiniirjem Mi-trovicem, kakor tudi veliko število ostalih jugoslovanskih gostov. Pri tej priliki sc bo v Sofiji vršila slovesna akademija bolgarsko-jugoslovanskih društev in Jugoslovansko-bolgarske lige iz Belgrada. V začetku meseca oktobra bosta obe organizaciji za zbližanje obeh bratskih narodov priredili dve razstavi in to razstavo bolgarskih knjig v Belgradu in jugoslovanskih knjig v Sofiji.
Čisto slučajno sem naletel nai nekega višjega Italijanskega častnika. Dolgo sva posedala skupaj po vročili večerih ob čašici kyve. Dolga leta se nahaja že v Albaniji. Obširna jc njegova služba, zanese ga v vse kotičke dežele. Dobro pozna Albance in Albanijo, moj polkovnik iz Italije. Pripoveduje mi o samotnih ježah v gorovje Miridi-tov, v deželo Adburmana Matija, opisuje mi krvave spopade z albanskimi roparji, ki po predpisih-svojih tradicij čakajo na sovražnika v zasedi. Kako sc rode Albanci, kak0 se poročajo, kako umirajo. Ko .sem mu zastavil vprašanje o tajni vojni, je obmolknil. Šele po dolgem, dolgem času, ko sva postala dobra znanca, se mu je. neki večer odvezul jezik, i>otem, ko se je ua vseli straneh prepričal, z očmi, z ušesi in s prsti svojih rok, da iii nikjer kakšnega vohuna. Tukaj vam hočem napisati to čudno povest, ki je včasih takšna, da so so mi ježi 1 i lasje.,.
Umorjeni katoliški oficir
Pred par meseci komaj se je kot blisk raznesla vest po vseli severnih — katoliških — krajih Albanije: »Sin najbolj znanega in najbolj močnega šefa Miriditov, ki je obenem tudi danes najbolj zvesti pobornik za pravice katoličanov v Albaniji, je bij.umorjen iz zasede ...«
Kot blisk, pravim, si je vosi o. umoru tega. častnika raznesla po vsej hriboviti pokrajini. Časopisje jo je »odpravilo« s pal1 vrsticami kot. čisto navadno in vsakdanjo prikazen krvne osvete. OMfnsti so jo. z istim izgovorom potisiiile v stran; in — obmolknile! Toda .javno mnenje, I a čUdtii in neizprosni nadzornik morale, ta. nepodkupljivi kliear vesti, ki ga ni mogoč? z .nobenim sredstvom odpraviti, javnp nlnenje pa je šušljalo naprej. Saj so našli truplo umorjenca kar sredi Tirane, bi nekaj ur komaj Pi'ed umorom so ga še videli hoditi ponosno po največjih ulicah albanske prestoljče. Kar javno so začeli govoriti o'leni, da je bil gin katoliškega bajuktaru (poglavnv.ia) usfreljdn v hiši .tajnega, šefa <jl>banskegyr iisjania ' 111 nato vržen na cesto.
Kaj šašlja javno mnenje ?
Toda navidezno so se vse '(jemne slutnje podrle. Saj so prišli v Tirano co.lo oče umorjenega in štirje njegovi prijatelji, vsi visoko ugledni vodje močnih plemen, iu so .sprejemali sožalje od najvišjih osebnosti Albanije. Samo javnemu mnenju se je zdeto vendarle čudno, da prihajajo žalovale! sami, po sožalje. In tako se je šušljalo naprej'..-.-.
Za javnost se je stvar nato končala tako, da se .ie imenovanim petim katoliškim - Šefom Izkazala vojaška čast s posebnimi častnimi kompanijami — saj So vsi majorji albanske armade — nakar so hoteli zojiet oditi v svoje gore. Vabili so jih na vse strani. Veliki islamski šefi so jih klicali v svoje palače. Oni pa so fso odklonili, ker se jim je mudilo domov. Na ministrskem trgn v Tirani so hoteli najeti avtotaksi in so se s šoferjem še prepirali po orijentalski navadi. Naenkrat pa se pojavi neznanec in sc ponudi tem ponosnim katoliškim knezom, da jih bo spravil v Skader. Tudi- on sam, neznanec, mora v Skader, in bo srečen, če-sme kneze vzeti s seboj. Tako jim je pravil. Knezi so vstopili, a nobeden med »nji m i niti slutil ni, da jih vodi pot, ne v Skader, ampak v —. smrt.
Tajinstveni šofer
Ze na potu postanejo knezi nezaupni. Ni čuda! Kaj pa pomeni ta koničasta zastavica na hladilniku avtomobila1? Tujec jim razlaga, da je to znamenje firme, ki je avt,o zgradila. Toda možje ne pridejo do miru in ne--znanec mora odstraniti zastavico, s trepetajočo roko — so opazili potniki. Ko so ga takoj spraševali, zakaj se trese,- še, mu je zmedlo, naposled pa je postal takoj oduren v odgovorili. Vožnja gre dalje, a knezi so žc potegnili revolverje in jih držali pripravljene. Kajti danes imajo albanski šefi revolverje mesto nožev.
Pripeljali so do tistega temnega hrastovega lesa, o katerem sem Vam pisal v svojem prvem pismu, kjer so pred dvema le-loma iz zasede ubili dva Amerikanca. Vijuga sledi vijugi, tako da ne vidiš sto me-Irov pred seboj. Ob straneh pu gosta hosta. Naenkrat sc avto ustavi. Nekaj ni v redu, pravi tuji šofer, zleze iz voza, v zame orodje S in začne tolči s kladivom.in piliti. To paše i majorje zelo vznemiri. Saj so stari lovci, ki takoj zaslutijo bližajočo se nesrečo. Kot da bi jo kar brali iz zraka. Vsi njihovi čnl,j >s<? napeti, z vsemi hočejo prodreti v jjoščo, ki jih obdaja. Eden pa opazuje šoferja, ki je zlezel pod voz in tam nekaj pojiravl.fa. Vpz: j uik vzame kanglico. Šc po riialo vode skoči k bližnjemu potoku, pa bo vse V redil in I bodo lahko nadaljevali Pa zakaj ne gre^io | najbližji poti, se sprašujejo poglavarji? Za-. kaj dela ovinek, tja proti moštičku? Ko bi vodo lahko zajel ki.r tukaj. Možje žavpijejo za njim. Ko šofer zasliši klic, spusti, kanglo in jo ubere proti mostu, kakor da bi se : hotel tam skriti. Komaj je storil par. korakov, ko s strašnim krikom pade vznak. Podrla ga jc krogla, ki je prišla sem nekje iz zelene goščave...
... iz zasede
Takoj za prvim strelom jih pade še več, cele salve, 20, 25 strelov... Saj mora biti skrita cela četa v grmovju. Štirje majorji so obdani. Zaman je vsaka obramba, zaman poskus enega od poglavavjev, da bi ustrelil z vrb dreVesa .tolovo a, ko se je pokazal izza vejevja...
Skriti v grmičevju ali lepo kriti za košatim drevjem so čakali na pet katoliških bajaktarov. Mirno, hladnokrvno so postre-ljali drugega za drugim. Prvi je moral pasti šofer, judež, ker je odstranil tisto dogovorjeno zastavico, za njim pa vseh jiet poglavarjev. Smrtno ranjeni oče umorjenega častnika se je še enkrat dvignil, pognal kroglo v drevje in pobral z vejo enega teh zahrbtnih lopovov. Potem je padel in izdihnil... Kot zadnji petih katoliških šefov, ki so bili po albanskem zakonu »ustreljeni iz zasede«..	. ..,,.. -,	,
Kdo jili je, sprasujem italijanskega polkovnika? Molk...! Nekoliko se je oddahnil, potem pa povedal. »Jaz sem bil par minut pozneje na licu mesta. Ko sem zvedel, da so imenovani štirje šefi odšli proti Skadru, sem slutil takoj nesrečo in se odpeljal za njimi. Vsako reševanje je bilo zaman. Vseh ljot je bilo že mrtvih. Od tolovajev so obležali trije.«
... po naročilu
Pa kdo so bili zločinci, sprašujem ml« prej? Italijanski polkovnik molči. Sele naslednji dan, ko sem ga rotil, naj mi vendar razloži to zagouetko, mi je rekel: »Saj itak niso prikrivali. Sami so vse priznali. Nosili so orožniške uniforme in so se ravnali po naročilu...« ,	.'-,'..
Zakaj pa niste sporočili svojim lastnim oblastem, vprašujem? Moj polkovnik, m crknil niti besedice več o tej tragediji v hrastovem gozdu na poti iz Tirane v Skader.
Lahko dokažem, da je to sploh prva vest, ki gre v inozemske časopise o tem dogodku. Italijanski polkovnik je morda poročal. Toda vsled lakratnegh političnega prijateljstva -med Albanijo in Italija ni bilo »v interesu zvezne polilike«, du se .ta stvar odkojjlje in spravi pred javnost. Molk čez njo! Pozabljen.je čez njo! Islam je zopet odnesel zmago, saj je odstranil po svetem načelu: »Nasprotnika ubij iz zasede!« kar naenkrat pet glavnih poglavarjev katolicizma v Albaniji.
Nikdo v Albaniji ni smel .0 tem govorili. Uradno je bilo oznanjeno, da .ie bilo pot častnikov vojske žrtev ogabnega napada iz zasede. Pokopani so bili z velikimi častmi. Preiskava je završala, pojemala, zaspala. Le javno mnenje je tiho šušljalo naprej...
Schuschnigg v Niči
Ni/./.u, 23. avg. b. Avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg je izjavil prcdstuvnikonr.tiska, da niso. resnične veste, da je njegova pot v Nix-zo političnega značaja. Prišel je samo na odmor, toda jutri se že vrača nazaj nn Dunaj. Zvezni kancler je ponovno poudaril pri tej pri-liki, da se v Florenci ni govorilo o vprašanju restavracije Habsburžanov, temveč le o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Avstrijo. Na vprašanje časnikarjev, kako misli o notranjih raxmerah v Nemčiji, je dr. Schuschnigg dejal, da je lo notranja zadeva Nemčije, v katero se sploh noče vmešavati.
Dijaki, pozor!
Belgrad, 23. avgusta. AA. Po poročilu, ki ga je izdalo prosvetno ministrstvo, morajo vsi učenci pri vpisu v srednje šole predložiti potrdilo, iz katerega je razvidno, koliko davka plačajo njihovi roditelji (oče in mati), oni sami ali vsi skupaj.
Osebne vesti
Belgrad, 23. avg. 111. Z odlokom pomočnika prometnega ministra so upokojeni: prometnik Anton Hlebec, jx>tein vlakovodja Urankar, Ludvik Magušar ter strojni nadzorniki: Alojz Pregeb Matija Vičič in Franc Pregelj, vsi na jx>dročju ! ljubljanskega železniškega ravnateljstva.
Drobne vesti
Mukden, 23. avg. p. Okoli 100 km južno od Harbina pri postaji Injenfu se je pripetila velika železniška nesreča. Nek ja|xmski vojaški vlak je iztiril. Prebruila se je lokomotiva in z njo štirje vagoni. Po dosedanjih vesteh še niso znane podrobnosti, jsa tudi še ne šlevilo žrlev, ki je pa gotovo zelo veliko.
Mukden, 23. avg. [3. Na mandžursko-ruski meji so roparji na|Mdli veliko korejsko vas. Ro-parji so pobili vse prebivalstvo in se je le trem prebivalcem posrečilo ubežati, ker so bili za časa najmla zunaj na polju. Nato so roparji vas zažgali.
Berlin, 23. avg. p. V nedeljo bo v Kobleijzu veliko zborovanje za posaarski plebiscit. Zborovanja se udeleže vodja države in kancler Adolf Hitler, jDosebni poslanik na Dunaju Papen in sedanji delegat za Posaarje Biirgel
Belgrad, 23. avg. m. Na seji občinskega odbora Velike Kikinde je bilo sklenjeno, da se zaostale občinske dajatve lahko plačajo ludi v naravi, s pšenico, ki jo bo mestna občina sprejemala po ceni 150 Din za meterski slot.
Konec šahovskega turnirja v Belgradu
Belgrad, 23. avg. m. Snoči se je odigralo zadnje kolo šahovskega nacionalnega turnirja. Schreiber je še dopoldne igral nekončano partijo s Pavlicem ter je dosegel remis. V zadnjem kohi je Vukovič premagal Grenčarskega, Matvejev SikoJka, Nikolič po ostri in napeli igri Bajerja, Pavlič N»gy-merkultija, Schreiber je dobil točko brez igre od Šorlija. Broder je remiziral s Carevirn. Petrovič pa z Dyzdynskim.
Prvo nagrado v iznosu 1200 Din in naslov nacionalnega šahovskega mojstra je dobil Mirko Schreiber iz Subotice s 13 točkami. Drugo nagrado v iznosu 800 Din je dobil Mirko Broder iz Novega Sada z 12 točkami. Tretja nagrada v znesku 600 Din se je podelila Savi VukovičU, ki je dosegel 11 in pol točke. Četrto in peto nagrado sta dobila Petrovič in Nikolič iz Rplgradn. ki sta imela oba po 10 in pol točke. Šesto in sedmo nagrado
I sla prejela Martrčjev iz Zemuna in Peuer iz Bel-1 grada z 10 točkami. Osmo nagrado je dobil Pavlič j iz Banjaluke z 9 in pol točkami. Pavlič je dobil 1 tudi posebno nagrado 150 Din za najlepšo igro na | turnirju. Zadnjo nagrado sta delila Jurišič iz Bel-1 grada in Dyzdynski iz Zagreba, ki sta na turnirju dosegla 8 in pol točke.
Ostali udeleženci turnirja so se plasirali sle-! deče: Grenčarski iz Zagreba 7 in pol točke, Sikošek I iz Ljubljane 7 točk, Beyer iz Osjeka in Carev iz Sombora po 5 in pol točke. Nagymerkutti iz Sente i 1 in pol točke. Maksimovič iz Broda je pa bil za vse udeležence turnirja globok studenec, iz katerega so posamezni šahisti črpali točke. Maksimovič je ostal brez poena. Po zaključku turnirja je vod-1 stvo, ki je ta turnir organiziralo, priredilo vsem uHnlpžpnrem banket
Rudarski otroci bodo do biti delo
Ljubljana, 23. avgusta.
Snoči je bila v Delavski zbornici anketa, na kateri so obravnavali vprašanje ustanovitve borze dela za rudarsko mladino in bre/.poselnc rudarje v naših revirjih. Anketo je sklical z Delavsko zbornico akcijski odbor za potnoč rudarjev ter jo je vodil njegov predsednik Dominik Čebin. tajnik Delavske zbornice Urat-nik, zastopnik /'borniče za TOI dr. Kocc, socialni referent trboveljske občine Korinšek, povabljene pa so bile tudi vse delodajalske in delojemalske organizacije. Tako je zastopal Zvezo gostilničarskih obrti g. Ciril Majcen, med strokovnimi zvezami pa je Jugoslovansko strokovno zvezo zastopal Lombardo.
Nova borza dela, ki jo nameravajo ustanoviti v Ljubljani, naj bi preskrbovala delo mladini iz revirjev, ki nima tam več obstanka in ne dobi dela pri rudnikih. Vsi udeleženci so ee izjavili v imenu svojih korporacij in organizacij pripravljene za ustanovitev taike borze. Denarno podporo so nekatere korporacije že obljubile. Ta nova borza bi bila v stalnem stiku * delodajatskimi in delojemalskimi organizaci-
Posredovalnica za delo rudarski mladini se ustanavlja
jami. V zvezi s tem je imel predsednik gostilničarjev zanimivo poročilo, v katerem jo poudarjal. da so dosedaj imeli hoteli, restavracije in gostilne najboljše skušnje z vajenci iz revirjev in da bi mogla inteligentna mladina revirjev dobiti mnogo dobrih mest tudi v drugih krajih kakor na Hrvatskem in Dalmaciji, kamor še vedno zahajajo na to delo številni tujci. Potrebno bi bilo osnovati v revirjih stalne strokovne tečaje, ki bi dajali temeljno izobrazbo rudarski mladini za hotelsko in gostilničar« k o stroko.
Nadaljnji rdzgovor se je sukal okrog tega-ali naj bo ta borza priključena dosedanji državni borzi dela, ali naj bo osnnovana kot posebna ustanova, ki bo samo v delovnem stiku z drž. borzo dela. Načelnik borze dela Vončina jc obljubil v vsakem primeru vso pomoč. Skle-■ njeno je bilo, da se prihodnje dni sestanejo 1 gg. Čebin, Uratniik in Vončina ter pripravijo I vse podrobnosti za ustanovitev take borze za i rudarsko mladino. Ker je finančna stran nove borze zagotovljena, je pričakovati, da bo v kratkem pričela tudi obratovati, kar bo v ve-i liko korist delavske mladine i/ naših revirjev.
Dr. Krekova meščansko-gospodmfska šota v Šiški
		M	
; f, T i *			
	.. "tm	BfBit'	
	v		>.•'••;.'.« v ...
/m ' s;			
* , si! r	lil^i^l	^ k' 1	,?r is ' 1 . !. ..;. -s?«®*
■B			i ■ ^
|g|		^•sv;,< ■•"■ ,, ' .j ... f - ' - ^ •	p\ : : * ■
Bolj kot kedaj poprej se morajo danes deklice z vso resnobo pripravljati na težko nalogo, ki jih čaka v življenju.
Boj za obstanek, ki je zajel ves svet, .ie z vso silo pritegnil nase tudi ženo. A ne samo ženo, ki se udejstvuje v kakem zunanjem poklicu, temveč tudi skromno gospodinjo, ki skrito in neopaženo vrši svoje vsakdanje dolžnosti.
Današnji čas zahteva trdnih znacajev močne volje, temiljitega znanja svoje stroke. Kljub temu, da je sodobni ženi odprt ves svet, in so ji dostopni malodane vsi poklici, ostane vendfcr gospodinjski in materinski poklic v najširšem pomenu besede pravi poklic, najbolj splošni poklic tudi sodobne žene. Malokatera se popolnoma odtegne temu pristnemu ženskemu poklicu, ki ga je Bog sam položil ženi v srce: misliti, živeti, skrbeti. da, celo trpeti za druge.
Čeprav more žena to svoje poslanstvo izvrševati popolnoma le v materinskem in gospodinjskem poklicu v ožjem pomenu besede, se vendar udejstvuje v tem smislu navadno, tudi tedaj, če se je posvetila kakemu drugemu zunanjemu poklicu, da je n. pr uradnica, učiteljica, obrtnica. umetnica itd. Včasih vrši oba poklica vspo.-adno, včasih nosi gospodinjski poklic kot breme, včasih ji je udejstvovanje na tem polju kar za spremembo in cel® za zabavo.
Naj si ho torej gospodinjstvo glavni poklic žene ali pa samo nekak nameček k drugim dolžnostim, vedno zahteva harmoničnega sodelovanja duševnih in telesnih moči in zmožnosti, je več nego zgolj mehanično vihtenje metle in kuhalnice.
Če ga prav razumemo, nas vodi gospodinjski poklic do poglobitve in podusevlje-n ja' vsakdanjega življenja, do zmage duha nad enolično vsakdanjostjo. Ne bo nam samo v breme, temveč vkljub tegobi dneva mogočno sredstvo, da osrečimo druge in s tem
tudi sebe.	.	,. . .
Za pravo razumevanje gospodinjskega poklica, za usposobljenje ženske mladine za poznejši materinski in gospodinjski poklic so ustanovljene predvsem gospodinjske sole, ki naj tvorijo ženski mladini most iz sole v
življenje.	, , .
Nas narod je dobro razumel potrebo in korist gospodinjskih šol, saj so v naših krajih razne gospodinjske šole prav dobro obiskane. Kakor druge, tako si je tudi Dr. Krekova gospodinjska šola stavila jasen cilj: temeljito gospodinjsko izobrazbo učenk v zvezi s čim večjo samostojnostjo v udejstvo-vanju. Ta cilj želi doseči šola s teoretičnim poukom in praktičnimi vajami. Teoretični pouk obsega razne strokovne predmete, kakor tudi predmete splošne izobrazbe. Praktično se poučuje predvsem kuhanje in ser-viranje, šivanje, razna gospodinjska opravila, perutninarstvo, vrtnarstvo in cvetličarstvo.	...	, - , ,
Gospodinjska šola traja eno celo solsko leto. Tiste učenke pa- ki žele višje gospo: dinjske izobrazbe, ali pa se ze le izobraziti r» upraviteljice večjih gospodinjskih podjetij ali za učiteljice gospodinjskih tečajev, lahko nadaljujejo svoje učenje na Dr. Krekovi gospodinjski soli. .	.
Ker se zahteva za sprejem v gospodinjsko šolo dovršeno 16. leto, se sprejemalo mlajše učenke v pripravljalni tečaj, kjer se lHiučuiejo razni predmeti splošne izobrazbe s posebnim ozirom na poznejši strokovni pouk na gospodinjski šoli. Obenem se tudi vožbajo v šivanju in drugih ženskih ročnih

NIVEA
PASTA ZA ZOBE
čudovita po neprekosljiva v
okusu učinku!
]
Slovansko potovanje po Argentini
Slovenskim udeležencem evharističnega kongresa v Buenos Airesu
Slovenski pripravljalni odbor 32. mednarodnega evharističnega kongresa v Buenos Airesu je sklenil, da priredi po končanem kongresu 17-drievno potovanje slovanskih udeležencev Sirom cele Argentine. Izlet se bo vršil, ako se priglasi najmanj 25 udeležencev. Ker spada doba izleta v argentinsko spomllad, je mnogo upanja, da bomo imeli najkrasnejše vreme. Izlet bo ves čas spremljal fakultetno izobražen Slovenec, ki govori razne slovanske jezika, biva že nad 20 let v Argentini ter bo spotoma tolmačil udeležencem vse zanimivosti prepotovanih krajev. Ker stoji danes argentinska valuta silno nizko (1000 Din = 90 peso v), bo prišel izlet razmeroma silno poceni. Cena celemu izletu je proračunana na 34(1 arg. peso v, kar bi bilo po današnjem kurzu okrog 3770 Din. V tej vsoti so všteti vsi stroški potovanja, izvzem-ši pijačo, ker je tozadevno težko pogoditi okus udeležencev. Všteti so v tej ceni: vožnja po argentinskih železnicah v posebnih vagonih I. razreda. Prenočevanje v vlaku v spalnih vozovih in hrana v vlaku v jedilnih vozovih. Istotako so všteti vsi stroški za hrano in stanovanje v hotelih ter stroški za vožnje v avtomobilih.
Izlet se prične v Buenos Airesu v ponedeljek, dne 15. oktobra 1934 ter sc konča v Bueuos Airesu v sredo, dne 31. oktobra. — Spored mu je sledeči:
15. oktobra: popoldne odhod v La Plato (200.000 duš), glavno mesto pokrajine Buenos Aires. Ogled nove katedrale ter ogled naravoslovnega muzeja, najglasovitejšega te vrste na svetu. Prenočuje se v La Plato.
16. oktobra: zjutraj z avtomobili v Gonza-lez Catan, kjer si ogledamo zgodovinsko estancijo (veleposestvo) diktatorja Rozas-a. Na estauciji nam predvedejo pristni »gau-chos« v narodnih nošah svoje plese. Obed na estanciji. Popoldne odhod v avtomobilih v Lujan, največje romarsko mesto cele Južne Amerike. Pobožnost v baziliki ter ogled sta-roslavnega zgodovinskega muzeja. Prenoči se v Lujanu.
17. oktobra: odhod z vlakom v Mendoza.
18., 19. in 2(1. oktobra: bivanje v Mondozi (100.00(1 prebivalcev), glavno središče argentinske vinske industrije. Ogled jezuitskih ruševin, spomenika slave, vinske industrijo
21.	oktobra: v San .luan, glavno mesto istoimenske provineije.
22.	oklobra: v eordobske volegore. Obiščejo v avtomobiilih letovišča: Capilla del Monte, La Euiubre, La Kalila y Cosquiu.
23.	oktobra: prihod v Cordobo (250.000 prebivalcev), glavno mesto istoimenske provineije. Obiščejo sc starosluvna univerza, zoološki vrt, katedrala (tekom 23. in 24 okt.).
25.	oktobra: odhod v avtomobilih v vele-gorsko kopališče Mina Clavero.
26.	oktobra: Villa Dolores.
27 .oktobra: Rio Cuarto.
28.	oktobra: prihod v Kosa.no. kjer si v okolici ogledamo posestva dalmatinskih poljedelcev.
29.	in 30. oktobra: ogled mesta llosario in stal-oslavnega samostana San Lorenzo.
31. oktobra: povratek v Buenos Aires.
Po povratku je odbor pripravljen r a »kazati udeležencem razne bitenosaireške zanimivosti: cerkve, muzeje, javne zgradbe ter industrije.
Rok za priglasitev traja do 30. sept. 1934. Do tegii dne je potrebno, da je sprejela »Baneo Holandes — Buenos Aires. kot pri-glas protivrednost najmanj 1000 Din. Ostanek *se potem izplača po prihodu v Buenos Aires v slovanskem oddelku istoimenovane banko. Kdor se priglasi pozneje, se mu ne more garantirati udeležba, ker mora biti število udeležencev 14 dni pred odhodom natančno določeno. Zato je priporočljivo, da se priglasi s prednakazilom pošiljajo dotični banki brzojavno s pripombo »pro excursion eslava«.
Slovenski odbor za 32. mednarodni evkaristični kongres
Calle Availos 250, Buenos Aires (Argentina)
Pismo iz
delih, v kuhanju in v raznih gospodinjskih opravilih.
Nemščina se poučuje ua gospodinjski šoli in v pripravljalnem tečaju kot obvezen predmet; drugi jeziki in glasba se poučujejo kot neobvezni predmeti.
V	zvezi z Dr. Krekovo gospodinjsko šolo je Otroški vrtec. Učenke gospodinjske šole hospitirajo v otroškem vrtcu, kjer imajo priliko videti, kako se vzgaja otrok v predšolski dobi.
V	otroškem vrteu Dr. Krekove gospodinjske šole ostanejo otroci lahko od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Nekateri gredo opoldne domov, drugi dobe dobro' kosilo po nizki ceni. Materam, ki se iz kakršnegakoli vzroka ne morejo posvetiti vzgoji svojih otrok predšolske dobe bo ustreženo, če lahko izroče svoje malčke zanesljivemu varstvu. V otroškem vrteu so otroci ves dan zaposleni z raznimi zabavami in opravili, ki blagodejno upllvajo na njihov telesni in duševni razvoj. Na razpolago imajo prostorno igrišče in vrt /,a obdelovanje, kjer dobi vsak otrok lm' zemlje s potrebnim vrtnim orodjem. kjer koplje, sadi, zaliva in oko pava rastline, da si pridobi že v detinski dobi ljubezen do narave in veselje do resnega dela — Po kosilu imajo otroci, ki so navajeni počivati — počitek.
Vpisovanje otrok v otroški vrtec na Dr. Krekovi gospodinjski šoli v Šiški bo dne 2. in 3. septembra; redni pouk v otroškem vrtcu se prične dne 4. septembra.
Vpisovanje v gospodinjsko šolo in tečaje je dne 1. oktobra. Reden pouk se prične naslednji dan.
Brezplačne prospekte in vsa pojasnila se dobe na Dr. Krekovi meščanski gospodinjski šoli v Šiški. Ljubljana VIL Tel. 30-94
— DoraiSafoči mladini oudimo zjutrai čašico naravne »Frani Joselove« grenčice, ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva. pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe
Tragika brezposelnega nameščenca
Kantničan, 47 letni Franc Flerin, pristojen v Domžale, družinski oče, je bil kot zasebni nameščenec že dalj časa brez službe. Pred dnevi je dobil službo v pisarni posestnika in lesnega trgovca Janeza Rozmana v Zavirčah, občina Kovor pri Kranju. Gospodar mu je nudil stanovanje in posteljo v posebni sobi. Flerin pa je. želel, da bi v tej vročini raje spal na senu. Poiskal in napravil si je primerno ležišče visoko na seniku nad hlevom.
Pred praznikom je po končanem delu šel, kakor po navadi, spat na seno. Domača hčerka Lojzi-ka in sosed pa sta okoli 22 zaslišala na podu močan ropot. Stekla sta na pod in zapazila, da leži na podu Flerin nezavesten. Na pomoč poklican, sosedje so ga spravili k zavesti in prenesli v hišo. Ko se je kmalu nato vrnil gospodar, je začel Flerin močno krvaveti iz ust. Vprašal ga je, ali naj pošlje po zdravnika ali po duhovnika. Flerin je želei duhovnika, kar mu je gospodar takoj ustregel. Naslednji dan je Flerin umrl radi notranjih poškodb. Tragična smrt je bila zgolj nesrečen slučaj.
Flerin se je najbrž vlegel blizu odprtine, ki gre z odra na pod, pa se ie najbrž v spanju preobrnil in tako padel na pod. — Domači so mu napravili lep pogreb. Pokopali so ga na pokopališču v Podbrcsju.
18. avgusta.
Kjerkoli na celem svetu se človek znajde ~ to jc že stara in znana reč - povsod nule-ti na Kranjce. Bitolj jc sicer dokaj daleč od »Kranjske dežele«, vendar pa tako rekoč doma, saj je še v naši državi. Slovencev nas je tu, ce izvzamem vojake in par uradnikov, razmeroma malo. Sicer jc pa to čisto razumljivo, ker tu ne bi imeli kaj početi. Polja je dovolj — velikanska ravnina med Prilepom, Bitoljem in tja na drugo stran do Kajmakčalana. a vse to polje je žc v varnih rokah in razmeroma dosti dobro obdelano od domačinov - Makedoncev. Tovarn ali rudnikov tudi ni, Slovenec bi torej moral morda celo stradati.	.
Bitolj je za Skopi jem največje in tudi najlepše mesto v Macedoniji. Kakor pristan.sce ob morju, tako čepi Bitolj ob velikanskem polju, namaknjen prav pod gričevje, tik pod mogoem IVrister, ki čuje nad njim. obenem pa mu skrbi za sijajno hladno vodo in v večerih /a hladen, spočit, svež veter, ki diši kar po nasi Gorenjski. Okolica je dokaj prijetna hribovita nudi dosti lepih sprehodov za nedeljske popoldneve.
Mesto samo je pač najbolj tipično maee-doiisko - stara poslopja, ni/kn. ozike ulice, številni ininareii mole iznad streli ljudje pa -čudovita mešanica najrazličnejših ras. ki se pa razmeroma ohranjajo »čiste« in ima vsaka svoj odmerjen del mesta. Najprej moramo omeniti srbski - oziroma macedonski »firkelc«, to je najmodernejši del mesta, ki bi ga lahko postavili kamorkoli v Evropo. Drugi del mesta zavzemajo cigani. Tu je pa vse prav cigansko, tu najdeš vsega, kar si moreš misliti poleg besede cigan. Pa jih ni malo. bilo bi jih za kaiko nase podeželsko mesto ali pa še več. Tretji del je turški. Odlikuje sc po številnih minaretih. po značilnem vonju, ki spočetka človeku sili dokaj globoko v nos in tam ostane tako dolgo, d se ga človek navadi in g« sploh več ne -čuti. Spominjam sc, da mi jc spočetka — to sem ze opazil v Belgradu in v Skoplju - strasno smrdelo, zdaj mi pa ne več. In še četrti »firkelc« — judovski. Teh pa človek tudi dobi po vsem svetu — šc prej in šc več kot Slovencev...
Bitolj — tudi tega ne smemo pozabiti, je bi. med vojsko domala ves porušen. O tem pričajo še danes številne ruševine hiš in starih kasarn, o tem pričajo številna pokopališča, zlasti vojaška — nemško in francosko, o ceiner pa morda prihodnjič kaj več. Tudi vojni plim so /njeli mesto, tako dn v celem mestu nekaj Časn ni bilo niti ene žive duše. danes pn šteje nekaj čez 30.000 prebivalcev.
Kakor so ljudje v Bitolj n najrazličnejše rasne pripadnosti, tako bi tudi našteli skoraj ducat ver. Nas bi zanimalo, kako je s katoličani. Ce upoštevamo vse te macedonske razmere, vojno, pomanjkanje duhovščine, bi število 300 katoličanov v Bitolju ne bilo tako majhno, dasi bi v nekoliko boljših razmerah moglo takoj poskočiti precej visoko. Imamo lično cerkvico _ v gotskem slogu — prav na sredi mesta v Kralja Petra ulici. Župnikujc nam m je obenem vojni kurat Dalnintinec don Antun Kraljie. Izredno sem bil pa vesel, ko je m mesec dni prišel k nam slovenski novomnsnik !x> jze Turk. ki začasno nadomestil je g. župnika. ki je na dopustu. Gotovo že veste, da je Macedonija. pravzaprav skopljaiiskn škofija dobila tri mlade agilne slovenske duhovnike, g. Zakrajška, bivšega tr/iskega kaplana m dva no vomn šn ik a Turka in Hrvata. Ce prištejemo še Žit k a janežiča. imamo že štiri — vse to v teku enega meseca. Pa bi jih bilo še treba, tu so ogromna misijonska polja, hvaležnega dela za misijonarje dovolj.
Še nečesa nc smem pozabiti. V naši cerkvi
se prepeva največ — slovensko. Tu je namreč šola in kongregacija Francoskih sester in med njimi je tudi Slovenka č. s. Magdalena Primožič iz i.jul>ljano. ki vodi dekliško petje. Ko človek živi med tujimi ljudmi iu pride v nedeljo v cerkev, pa sliši lepo slovensko pesem, pozabi na vse in misli, da je nekje v mali podeželski cerkvici gori ua Gorenjskem, in kur težko tmi postane, ko stopi iz cerkve in se naenkrat zna jde v Macedoni ji... Častita s. Magdalena nauči male deklice vse pesmi, tudi najnovejše iu težje, ki jih še po slovenskih cerkvah redko slišimo. Nu veliki šmaren popoldne smo imeli pete litanijc in kar debelo sem gledal, vsi od-pevi so bili tako pristno domači, slovenski.
Dovolj je zanimivosti v Bitolju za vsakega, tudi /,a Slovencu« in Slovence. Prihodnjič morebiti ka j več, za danes pa samo še mnogo |x>-zd ra vov!
★
Delo v trboveljskem rudniku
Trbovlje, 23. avgusta. V drugi polovici meseca avgusta se dela 11 dni, to je: 18., 20., 21., 22.. 24., 25., 27., 28., 29., 30. i n 31. avgusta.
Stare cunje dražje ko novo perilo
Ljubljana, 23. avgusta.
Izvršilni oddelek ljubljanskega okrajnega sodišča razpolaga s 7 izvršilnimi organi, ki so dopoldne zaposleni pri sodišču v pisarni, popoldne (>a. morajo i/.vrševati svoje funkcije pri rubežnih in dražbah. Dnevno Zambijo do 7 strank, pri nekaterih hitro opravijo, kajti pri veliki revščini ni kaj rubiti. pri drugih pa so zamude dalj časa, ker morajo popisati vse za rabljene stvari. Opravijo pa tudi razne dražbe, na katerih pridejo naprodaj vse mogoče dragocenosti, pohištvo in tudi stara ropotija. Okolica kaže organom socialno in gospodarsko prav pestro sliko. V vaseh, kjer prebivajo kočarji in delavci, ki hodijo v mesto na delo, vlada velika revščina. drugod pa je še blagostanje. Naj rev nejši ljudje prebivajo okoli Vevč, Kašlja, Stopanje vasi, v Mostah ter na periferiji mesta.
Premožnejši okoličani so tudi včasih za-rubljeni. To ne toliko zaradi kakih dolgov, marveč, ker pozabijo plačati kake denarne kazni in globe. Trmoglavi so, če so v procesih zaradi žaljenja časti obsojeni na večjo globo. Plačali bi jo lahko, (oda raje čakajo, da jih pride izvršilni organ opozorit na plačilo. In njim radevolje plačajo!
Pri dražbah, ki jih je bilo razpisanih za za rublje ne premičnine do 200, a so bille večinoma ustavljene, se odigravajo žalostni, pa tudi komični prizori. Nedavno je bila za-rubljena neka starka, stanujoča lam na vzhodnem delu mesta. Ni mogla plačati neke terjatve, pa so jo rabili. Toda še pred draž-beno prodajo zarubljenih predmetov jo umrla. Dražba se je kljub temu vršila. K dražbi je bil večji naval interesentov. Ljudje so se kar trgali za razno ropotijo ter gnali vzklicne cene do pretirano visokih cen. Tako so zdražbali 2 rjuhi, cenjeni nn 15 Din za 100 Din. Stare srajce vredne 5 Din za 50 Din. Mnogi so iKitom šaJljivo pripominjali: »Pa pravijo, da ljudje nimajo denarja. Imajo ga, saj ga. mečejo za cunje!«
Stev. 191.
— i ii mmmmm
Ljubljanske vesli:
Morska riba za majhen denar
Ljubljana, 23. avgusta.
široki sloji Ljubljane so bili pred vojuo redkokdaj tako srečni .da bi si bili privoščili dolikatne morske ribe, med te štejemo tudi tunja a I i »tunina«, kakor pravijo tej ribi Tr-žučuni. Zgodilo se je sedaj prvič, da jc prišla t<i riba na ljubljanski trg v veliki množini in da so jo prodajali po cenah, ki so jih zmogli manjpremožui ljudje. Slovenec« je že' večkrat poudarjal, da naj tržno nadzorstvo ukrene lako. <ia se bodo morske in tudi sladkovodne ribe na trgu cenejše prodajale. Danes pa je bil pravi dumping proti cenam tunja, ki ga drugače na trgu prodajajo po 36 Din kg.
Primorski ribiči so imeli prcdvčerajšjim v Kvarneru najbogatejši lov tunja. Nalovili so ga take množine, da niso vedeli, kje in kako naj bi ga razpečali. Pojavila se je šc druga ovira, da jo bil uvoz tunja na reški tr,g zabra-njen od italijanskih oblasti. Ribiška zadruga na Siišakn se je zato odločila, da odpravi v večjih množinah na ljubljansko klavnico nad 1000 kg tunja, ki so ga pregledali mestni veterinarji in nato izdali dovoljenje za prodajo. Kami j on sc je vrnil na Sušak, ribo pa so davi pripeljali na trg nu navadnem lojtrskem vozu, čez katerega je bila pogrnjena iz bičja spletena pre-proga.
Voz sc jc ustavil ob stolnici v bližini Ada-mič-Lundrovega spomenika. Okoli voza so po-
stavili ribiške mize in trije pomočniki so neprestano sekali tunja in ga prodajali. Od 8.30 do ti dopoldne jc bil velikanski naval gospodinj, bilo jih je gotovo do 200. Večino so tvorile primorske gospodinje, ki sc razumejo na kuhinjsko pripravljanje te ribe. Tudi Ljubljančanke so segale po tunju, toda na tihem ■so primorske prijateljice spraševale, kako naj sc tirnj okusno pripravi. Tudi nekateri dalmatinski gostilničarji so se preskrbeli s tunjem, ki so kupili kar cclo ribo po 10 Din kg. Na drobno so ribo prodajali po 12—16 Din kg. Boljši deli so bili dražji.
Ob It so bili tunji razprodani. Ostale so samo šc glave. Pa mnogo gospodinj je še zahtevalo vsaj kos tunja. Prodajalci so odgovarjali: »Samo še glave so na prodaj! Glava po 5 Din.« Ljudje so ugovarjali, češ: »Dovolj je 3 Din za glavo.« Ta cena jc obveljala. Vse glave so bile prodane. Meso pri glavah uporabljajo vešče gospodinje za talk oz va ni »brodetto« ali tudi guljaš.
Mnoge gospodinje so bile vesele, da je prišel tuuj na ljubljanski trg tako poceni, kajti siromak si ne more privoščiti te delikatese pri cenah 36 Dim za kg.
Zatrjujejo, da bo Ribiška zadruga na Su-šaku tudi za prihodnji teden postavila na trg večjo množino tunju. Mnogi zamudniki pa so morali pač s triga oditi prasnili rok.
Mariborske vesli:
Kako ŠO? Proslava i5 letnice osvobojenja Prekmurja
Tramvaj podrl dečka
Mučen prizor se je pripetil včeraj okoli pol 3 popoldne v Prešernovi ulici. Tramvaj, ki je vozil proti pošti, je oplazil in podrl na tla majhnega bosonogega otroka. Deček je dobil pri padcu več manjših ran ter je hudo. krvavel. Sreča je bila, da je voznik takoj z-vso naglico zavrl tramvaj, tako da ni bila nezgoda še hujša. Dečka so prenesli v Sušmi-kovo lekarno, kjer so ga za silo obvezali. Ranjen če k, ki je po cesti hudo krvavel in seveda na vso moč ilitel, je povedal,.da je (j.letni Renat Kos, doma z Grada. Njegova mati ie uboga postrežnica, ki težko skrbi za vso družino. V lekarni je dečka prevzel reševalni avlo in ga prepeljal v bolnišnico. Dečkovo stanje ni nevarno.
0 Ljubiteljem cerkvenega petja! Šentjakobsko Cecilij i no društvo v Ljubljani sprejema cerkvene pevce in pevke. Za one osebe pa, ki imajo sicer veselje do cerkvenega petja, a nimajo potrebne izobrazbe, začenja s septembrom »Pevsko teoretični tečaj«, ki nudi slehernemu brezplačni pouk in tozadevne učne potrebščine. Vsi naj se priglasijo do i. septembra. Tozadevne prijave se dobijo in oddajajo pri cerkveniku cerkve sv. Jakoba v Ljubljani'. Sestanek vseh novopriglašenih bo 2. septembra (nedelja) ob 11 dopoldne v župnišču sv. Jakoba (pevska soba), pritličje.
O Tobačnim upokojencem v vednost! — Prosimo vse one upokojence tobačne tovarne, vdove po drž. uslužbencih, ki imajo pre: jeti odvzeto pokojnino, da so oglasijo v tej stvari v Jugoslovanski strokovni zvezi lia Miklošičevi cesti 22-1, in to čim prej.
O Začetek šolskega leta 1934-35 na osnovnih šolah. Naknadno vpisovanje učencev-enk na vseh ljubljanskih osnovnih šolah se vrši v soboto, 1. sept. t. 1. od 8 do 12, na manjšinski osnovni šoli od 11 do 12. V ponedeljek, dne 3. sept. se vrši šolska maša, v torek 4. sept. se prične redili pouk.
0 šenlpeterski park je vseskozi pomanjkljivo razsvetljen. Ena sama žarnica razsvetljuje ves prostorni park na sredi, a treba bi bilo na vsakem od štirih potov tudi po eno žarnico postaviti, da bi ljudje ne sedeli na stranskih klopeh v — temi!
0 Za revne šolarje sta sinčka g. dr. Gaja Aleš in Marko darovala iz svojih prihrankov 50 Din. Bog naj jima poplača lo dobro delo in lepi vzgledi Denar izročimo v varne roke.
© Promenadni koncert priredi Tujsko-prometni svet mesta Ljubljane v soboto, 25. avgusta ob 20 v Zvezdi, na kar opozarjamo občinstvo.
O Nesreča na cesti. Včeraj zjutraj je na cesti podrl neki avto 25-letnega železostru-garja Evgen a Matej ka, zaposlenega v tovarni »Triglav« v Kočevju. Matejko je dobu
resne poškodbe na rokah in nogah. Prepeljan je bili v Ljubljano, kjer ga je na glavnem kolodvoru prevzel reševalni avto in ga odpeljal v bolnišnico.
0 Lov za tatico. K stražniku Zorcu na Marijinem trgu je včeraj dopoldne vsa zasopla pritekla neka ženska ter mu sporočila, da je na Cankarjevem nabrežju videla neko žensko, ki ji je ukradla obleko in da ima tatica to obleko na sebi. Ko je ženska pripovedovala to stražniku, pa se je osumljenka naenkrat pojavila v bližini frančiškanskega mostu. Takoj je opazila pogovor s stražnikom ter se urno obrnila in odšla proti čevljarskemu mostu. Stražnik si je v bližini sposodil staro in obrabljeno kolo ter se odpeljal po Wolfova ulici, da bi tatico prehitel. Toda tatica je bila že čez Gerberjevo stop-njišče in na Kongresnem trgu ter jo je stražnik opazil v bližini Kazine. Odhitel je za njo v Šelen-burgovo ulico ter tam pričel preiskovati veže, kamor je sumil, da se je tatica skrila. Preiskal je vse veže ter tatico končno res našel v veži tik Meinlo-ve trgovine. Proti aretiranlki je policija uvedla preiskavo.
0 Pojasnjena cerkvena tatvina. Policija je aretirala nekega človeka, pri katerem je našla kakšnih šest kosov cerkvene posode, eiborijev in kelihov. Ta posoda je srebrna in pozlačena. Policija je ugotovila, da je bila pred časom ukradena v cerkvi sv. Gregorija pri Velikih Laščah. Posoda je vredna okoli 4000 Din. Cerkveni rop v tej cerkvi je s tem pojasnjen. Tat bo izročen sodišču. 0 najdbi cerkvene posode je bil župni urad že obveščen.
Odbor za proslavo 15 letnice osvobojenja
Prekmurja jo izdal proglas, v katerem naznanja, da se vrši proslava tega velikega, za vse Slovence in Jugoslovane važnega dogodka dne 8. in 9. septembra v Lendavi. Pravilno bi bilo, da se udeleži te proslavo čim več prebivalstva Prekmurja, pa tudi ostale Slovenije in i«"cele Jugoslavije.
Čudno pa se nam zdi, kako je mogel določiti odbor za proslavo tako velikega dogodka ravno zgoraj označena dneva. Že pred dolgim časom je b iti o sporočeno po vseh časopisih in j ki vseh cerkvah lavantinske škofije, da se vrši 7. in 8. septembra v Mariboru velik evharistični kongres za vso lavantinske škofijo. Na ta kongres se je že sedaj priglasilo nad 1000 udeležencev iz Prekmurja. Vsi ti se seveda ne bodo mogli udeležiti proslave v Lendavi.
□	Otrok utonil v Meži. V Dob j i vasi je utonil v Meži 4 letni Adolf, sin posestnika Jeramlja. Otroci posestnika so šli z domačo služknjo k sosedu. Morali so čez Mežo, ki je sicer plitva, vendar silno deroča. Služkinja je prenesla 3 letnega otroka čez vodo, za njo pa sta šla 6 letni Miloš in 4 letni Adolf sama. Ko je služkinja prispela na breg, se .ie ozrla ter z grozo opazila, da brede v strugi samo še Miloš ter kriči za bratcem, ki ga je voda odnašala. Planila je za vtapljajočlm se dečkom, dosegla .ga jc šele kakih 500 korukov nižje. Bilo je že prepozno, ker se je otrok v deroči vodi zadušil.	i
□	Umrl je v splošni bolnišnici v starosti 53 let železniški uradnik Ivan Pavlin iz Fale. Naj počiva v miru!
□	V novo sezono. Mariborsko gledališče bo otvorilo svoja vrata v začetku oktobra. Za otvoritveno predstavo se bo uprizoril »Hamlet«. Kot ena prvih predstav bo na repertoarju tudi Golouhova komedija »Od zore do mraka«, ki so jo radi obolelosti nekaterih članov preteklo sezono morali preložiti. Drama študira tudi Wildejevega »Idealnega soproga«. Roper.toarni načrt za eelo sezono še ni gotov.
□	Novo lice daje sedaj kolodvoru urejena rampa. Vsa navlaka, ki se je nakopičila med Aleksandrovo cesto in kolodvorsko rarapo, je sedaj odstranjena ter je strmina ob cesti lepo urejena. Vsekakor pa se tudi sedanje stanje more smatrati kot zgolj pro-vizorično, ker bo treba enkrat pristopiti k temeljitejši ureditvi tega prostora.
□	Perutninarska zadruga je stavila svo: ječasno Mestnim podjetjem predlog,' da bi se uredila v mestni klavnici posebna na-' prava za predelavo krvi v živalska krmila. Zadrugi še je zagotovilo, da se bo ta naprava v resnici nabavila, ker stroški ne bi bili visoki ter bi se naprava kmalu izplačala. Dosedaj pa še kljub urgencam zadruga
*	je še do otvoritve
jesenskega velesejma v £jubljani
Ne zamudite pravočasno opozoriti na svojo velesejmsko razstavo potom
reklame v »Slovencu"
ki se Vam bo bogato izplačala
Aamo
Kličite telef. štev. 29-92
Opozarjamo posebno na prvo velesejmsko izdajo, dne 1. septembra
S tozadevnimi nasveti in proračuni Vam je vedno na razpolago
Jnseratni oddelek „Slovenca"
Pa tudi iz ostalih dolov lavantinske škofije bo mogla biti udeležba na proslavi v Lendavi lc mala, ker so prijavljene že do sedaj velike množice za evharistični kongres v Mariboru. Zato nam je popolnoma nerazumljivo, kako je mogel odbor za proslavo osvobojenja izbrati tako neugoden termin. Saj je s tem naravnost onemogočena manifestacija velikega dela prebivalstva za združeno Jugoslavijo. Pa menda nima namena odbor za proslavo rezervirati praznik osvobojenja in s lom združeno manifestacijo samo za. nekatera društva v Lendavi.
Zalo pozivamo odbor, da to res potrebno proslavo preloži na poznejši datum, da bo tako omogočena udeležba vsemu prebivalstvu in da bo proslava res čim bolj veličastna.
ni uspeli a, da bi se in jen načrt uresničil. Krmila iz krvi so posebne vrednosti za perutnino ter bi se z lahkoto spravila v denar. Klavnica sedaj krvi ne izrablja ter se odteka v kanale, dasi bi se dala z majhnimi stroški dobro vnovčiti.
□	Domač proizvod. Notranjost delavskega azila je že toliko urejena, da se bo vselitev v kratkem lahko izvršila. Sedaj preizkušajo razne napeljave. Ko so v sredo hoteli preizkusiti centralno kurjavo, je parni kotel eksplodiral, čim se je nekoliko ugrel. K sreči je bila eksplozija neznatnejša ter ni napravila druge škode, kakor na kotlu samem, ki je sedaj zanič. Kotel je dobavila tovarna v Subotici. Morala bo sedaj seveda oskrbeti nadomestilo, ki bo preizkušnjo nekoliko bolje prestalo.
□	Žabja kolonija. Z okolico Treh ribnikov se moramo še nekoliko baviti. Prvi ribnik je dalo mestrfo olepševalno društvo lia našo pobudo očistiti. Drugi večji ribnik je zasebna last ter je cello poletje v takem stanju, da se širi v celi okolici smrad iz žabje kolonije. Ta ribnik kvari izgled cele okolice, dal bi se pa brez vsega vzdrževati v najlepšem stanju. Še primerneje bi bilo, če bi se dala oba ribnika združiti v enega, ker bi nastalo iz obeh malo jezerce, ki bi tvorilo kras cele okolice. Če ne, pa naj bi se izvedel drugi načrt: Zgornji ribnik zasuti in napraviti tu mariborski stadion za športne prireditve. Kraj in položaj bi bil tako primeren, kot nikjer drugje.
□	Tlakovanje Gosposke ulice. Prihodnji teden se prične tlakovanje Gosposke ulice pred palačo banovinske hranilnice. Tlakoval se bo del med Slovensko in Gregorčičevo ulioo. Materija! — droben granitni tlak — so že navozili v Gregorčičevo ulico. Čim bo ta del ulice tlakovan, se bo otvorila tudi avtobusna krožna proga, ki bo zvezala za-padni del mesta s središčem in kolodvorom.
□	Novi vozni red ne zadovoljuje. Iz vrst občinstva smo prejeli pritožbe proti novemu avtobusnem redu na nekaterih progah. Tako niso zadovoljili z voznini redom na 'progi Maribor—Pobrežje. Opoldanski avtobus, ki je odhajal, prej ob 12.10 z Glavnega trga, vozi po novem ob 12.23. Po prejšnjem voznem redu je bil avtobus kot nalašč za one, ki so prihajali ob 12 iz trgovin in uradov; sedaj pa mesto, da bi čakali skoraj pol ure, gredo raje peš ter pridejo v istem času ali še prej, kot z avtobusom. Prav tako neprimerno vozijo avtobusi v popoldanskih urah. Pogrebi so vedno ob 3, 4, 5, prej so avtobusi pripeljali do pokopališča 10 minut pred temi urami, sedaj pa 5 minut kasneje, tako da ljudje pogreb vedno zamujajo, ali pa morajo cele pol ure čakati nanj. —"Tudi na progi Maribor—Tezno ni prinesla • nova izpremem-ba nobenih ugodnosti. Na tej progi odhaja opoldanski avtobus po novem prav tako prepozno. Vozni red bo treba spraviti v primernejši sklad z željami občinstva. — Ljudje se tudi pritožujejo, da so stalne mesečne vozovnice predrage. Cena 100 Din je za večino nedosežna. Če bi se znižale na 50 Din, bi se frekvenca avtobusov nedvomno zelo dvignila. Na progi Maribor—Pobrežje bi kazalo uvesti nemara tudi povratne vozovnice po znižani ceni. Sedaj se večina obiskovalcev pokopališč doli sicer pelje, nazaj pa gre peš.
□	Zobozdravnica dr. med. dent. Bosiljka Krajinovič do nadaljnjega ne ordinira.
Utrinki z Adrije
Dubrovnik, 19. avgusta.
TV.
Nisem veroval, zdelo se mi je pretiravanje, kar dO poročali časopisi, danes sem se pa sam prepričal na lastne oči. Že v Trstu eo mi v hotelu tožili, da jim letos Dalmacija odvzema najboljše goste. Isto sem zvedel pri agenciji v Benetkah. Vsi jugoslovanski parnik,i so polni popotnikov za Dalmacijo. Včeraj smo srečali blizu Korčule našega »Prestolonaslednika Petra«, ki je bil naravnost nabito poln z izletniki, lil tudi italijanske redne proge so polne popotnikov za Dalmacijo. Letos je doživela Dalmacija glede gostov naravnost rekord. Takega števila obiskovalcev še ni bilo po prevratu. Da je naravnost umetnost najti v Dubrovniku sedaj sobo, je ra-zumljivo. Pač pa so polna gostov vsa, tudi najmanjša, dalmatinska letovišča. Je to čisto nova vrsta gostov, med njiinii je veliko Francozov in pa zelo simpatičnih Angležev iz idealizirane Galle-worthyjeve družbe. Nič ooiili dolgočasnih angleških »tipičnih« misses, mistress in ladys. Pri tem pa ni letos dosedaj najboljših obiskovalcev Dalmacije, Nemcev in Avstrijcev. Izredno veliko je Poljakov in pa zelo številno so zastopani — strmite — gostje iz sosednje Italije.	v
Ko sem tukajšnjim domačinom omenil, da bodo letos z gmotnim uspehom lahko zadovoljni, so se mi koj zabarikadirali za izgovor, češ, da so se razne dajatve toliko in toliko povečale....
SIcer pa nudi sedaj naša rivijera veliko vec tujcem ko prejšnja leta. V tem oziru prednačijo parobrodne družbe. Snoči je priredila Dubrovačka paroplovba s krasno razsvetljenim luksuznim par-nikom »Sipanj« »weekend«-izlet v_ okolico Dubrovnika z organiziranim zabavnim večerom in krizare-njem do polnoči.
Ko se voziS proti Splitu in Dubrovniku in gledaš in vliva« ob krasu in čaru morja to našo divno obalo, razumeš hrepeneče klice Ksemofomtovih junakov, ki so vzklikali ob pogledu na morje s sol-
zami i v očeh in v domotožju. »Thalassa« in »Tha-letta« — »Morje — Morje!« Sedaj razumeš, zakaj ni bilo Odiseja tako dolgo domov, ko ga je vihar vrgel gotovo tja na Korčulo ali Hvar ali kam drugam med »Navzikee«, »Kalypse«, »Kirke« itd. in se je zastonj oziral, da bi zagledal, kako 6e vali dim iz dimnika njegove zveste Penelope na domači Itaki in se naslajal na lotosu. Sedaj vem ceniti Ov.idove »Trdstia ex Pontor, ki je živel tako dolgo v mrkem prognanstvu daleč od svojih »Pe-natov in solnca domovine«. Sedaj razumem bolestni vzklik domotožja in hrepenenja po eolnčni domovini, ki izzveni iz Goethejeve »Iphigenije na Tavridi«: »Das Land der Grieclien mit der Seele suehend.«
V.
Kaj bi podrobneje našteval vse čudovite slike, historične in druge momente vožnje ob obali, ko je bilo to že tolikokrat objavljeno in premlelo! Sicer bo bolj nazorno izvršil to nalogo filmski operater, ki ob najugodnejših svetlobnih in drugih pogojih in ob splošnem zanimanju občinstva ves čas enim-lje po nalogu ministrstva trgovine in industrije najlepše prizore za kulturni in propagandni film, katerega, upam, bomo kmalu videli. Trogir — nekdanji konkurent Splita — je odprl svoja vrata v čudovito lepo kaštelansko rivijero sedmih kaStelov, ki v mladem jutru snivajo za Marjanom in se opa-jujo v rožmarinovem vonju. Pod Mosorom se je zablestel Split v vsej svoji prešerni in bohotni belini in že pristaneš v njem, da niti ne veš, kdaj, mimo čudovito lepega starega splitskega pokopališča, ki tako spominja na B9cklinov sOtok mrtvih", če bi ga ne motil prozaično-umazani dim visokih dimnikov cementne tovarne. Za Splitom nad staro •>Salono«, kjer siliva svoj večni sen v sarkofagu z znanim arhaističnim napisom naš nepozabni dobri-čina in umski velikan I>on Frane Bulič, straži ie starodavni Klis na strmi skali Dioklecijanov »Tu-sculum« in »castellum« pred vpadi divjih barbarov, | ki so drli proti morju. O Klisu pravi hudomušna '■ splitska prislovica, da je »lesko Klimi na kamenu,
a kamenu, jer je Klis na njemu«. In dalje, dalje na celini ob levi strani znani, v francoskih rokah se nahajajoči »Dugirat« s svojimi tovarnami za karbid in umetna gnojila in s svojo orjaško elektrarno »Gubavico« ob umetnem slapu Cetine s 70.000 Hp kapacitete. A ob izlivu Cetine prijazen Oiniš, ki ima danes več sposobnosti za razvoj letoviškega mesta, kot pa industrijskega centra. Hudomušni Spličani, ki traktirajo vee po' svoje, vedo radi o Omisu — starodavni prestolici morskih razbojnikov »Almiesi« — povedaHi tudi žgočo prislo-vičo, ki vsaj danes ne drži: »Ab invidia et perfi-dia Almiseoruni — libera nos Domine!« (Zlobnosti in perfidnosti Omišanov — reši nas, o Gospod!) In pa dalje čudovito lepa Makarska, kamor so zahajali nekoč samo Čehi, a se je prelevila v pravo, moderno kopališče svetovnega slovesa.
Na desni pa se vleče ogromni otok Brač, ki ne slovi samo po svojih kamnolomih, mavzoleju, kopališčih in sloviti okolici, ampak tudi po splitski zbadljivki, da noben Bračan ne pride v Split »brez dežnika«, kot da bi bil Bračan tudi Kranjec. Hvar — zeleni Hvar — rimski »Pharos« — svetilnik — se vleče kot dolgo »šilo« in ni znan sanro po svojih starodavnih umetninah, kamnolomu marmorja, ki eliči silovitemu kararskemu marmorju, kraju, ki je imel eno izmed prvih karantenskih obmorskih postaj zoper kužne bolezni, ampak tudi po dejstvu, da je naš dobri prijatelj France, ko je bival na letovišču v Starem gradu, vzel tja s seboj 'bicikeljt, da se bo vozil po livarn, kljub temu, da ni bilo takrat še vozne poti, ampak komaj dostopna eteza za »magarčiče ali »tovarfiče;:. Uradna agencija seveda te vesti še ni potrdila niti dennantirala. Bla-gopokojni minister Tone Sušnik pa mi je še nedavno pritrdil kot verodostojna priča, da je to podtikanje prejkoprej resnično in na zdravi podlagi.
'S Hvaroni se pričenja teritorij starodavne du-brovačke republike, ki ee je razprostirala od Korčule in Lastova čez Šipanjo, Mljet, Lopud, Koločep itd. do Kotorn. A na drugi strani ob celini na polotoku Pelješcu od Stona, znanega po solinah, kjer stoji še starodavno beneško obmejno zidovje. A polotok »Pclješac: slovi šc po svojih pustih skalah,
po množini modrasov in šakalov, ki pa 60 tudi na Sipanju in Korčuli, poleg tega pa po znameniti ži-vordeči in okusni črnini, znanem »dingaču«. Kor-čula je vsa zelema in še danes sedež Fejakov in brezskrbnega fejaškega življenja, in gre glas o njej, da je tam »dobar život, a slab testament«. A na drugi strani, na Pelješcu, pa je staro štedljivo mesto Orebič, ki so ga ustvarili penzionirani stari avstrijski kapitani, ki so si tam zgradili svoje domove, in o katerem gre ljudska prislovica, da ja tam »slab život, a dobar testament«. Poleg tega pa ima dobro pitno vodo in danes velik tujski promet. Otok Mljet je neznosno dolg, znan po zelenju, »bu-kaču«, školjkah in dobrih jastogih in nad »Porte Pallazzo« ob jezeru s slikovitim samostanom, kjer jc baje pokopana hrvatska kraljica Jelena, počiva blagopoJvojna mama našega dobrega prijatelja Nar-te Velikonje — doma iz Otlice nad Vipavsko dolino. In Narte je preživel tu v »Tatinici« del svoje mladosti, katerega je ovekovečil v 6vojib dijaških spisili v »Zori« in drugod. Ej, spomini, spomini in bridkost življenja!
In dalje slikoviti Lopud, letoviško mesto s svojo španjolsko in angleško trdnjavo, nekdaj velik kulturen, letoviški in trgovski center dubrovačke republike in kraj, kamor 60 hodili na oddih starodavni dubrovniški »gaspari« — plemenitaši. V bitki pri Leipantu, kjer je sodelovalo tudi brodovje du-brovniške republike, je padlo samo Lopudžanov dvesto. V začetku sedemnajstega stoletja ga je porušil velikanski potres, o katerem pričajo še danes razvaline zapuščenih dvorcev, ki jasno govore o okusu, razkošju in visoki kulturi gospodarjev nekdanje dubrovačke republike. Lopud je tudi rodno mesto svetovnoznanega »navigatorja« in dubrovni-škega veletrgovca in mecena, slovitega Pracata. Danes je po zaslugi mecena-domačina Amerikanca Kuljevana restavriran.
In dalje, dalje! Še bi kaj pripomnil, če bi se ne bal, da bi te moje inarginalne opazke, za katere vse brezpogojno ne garantiram, ne prišle v našega jugoslovanskega »Baedekerja« ali »Vodiča«.
In jia, glej, že se je zasvetil Gruž ored nami in brzoparnik pristajat

Mariborski Siavishi -sin romunskega milijonarja
Maribor, 23. avg.
Te dni je prispela iz Kaposvara na Madjarskem vest, da so tamkajšnje oblasti odredile aretacijo Marcela Ellenbogna, sina enega največjih romunskih bogatašev v Bukarešti, Vest bo v Mariboru vzbudila nedvomno senzacijo. Mnogim bo podrla upapolne načrte ter jim odprla oči, da so
ter pognali v svet z lepo odmerjeno apanažo, ki mu pa za njegovo luksuriozno življenje nikakor ni zadostovala. Mož je namreč porabil samo v Mariboru mesečno po 20 do 30 tisoč Din za življenje. Zapravljal jp na veliko ter s tem vzbujal še večji videz bogastva. Le to je padlo marsikomu v oči — denarja ni imel ter je živel povsod na upanje celo vzgojiteljice svojih otrok ni plačeval. Iz-
nasedali prevejanemu sleparju ter mu slepo verjeli, j posojal si je na vseh koncih in'krajih, Za take neko je zidal v Mariboru svoje gradove v oblakih ter1 i verne Tomaže pa je imel Marcel Ellenbogen opra-obetal, da nas bo obogatil z nevem kakimi tovar- i ..ixi:i.. ------ ---- ->—--	-.i*.«.. ..
nami in velepodjetji. Kajti Marcel Ellbenbogen je dobrega pol leta vlekel ves Maribor za nos, uspelo mu je potegniti celo oblasti, ki so ga že imele za varnim omrežjem, potem pa so mu kavalirsko odprle vrata preiskovalnega zapora...
Slepar velikega stila
Marcel Ellenbbgen se je pojavil meseca decembra v Mariboru v družbi lepe gospe, o kateri je dejal, da je žena, ter z dvema malima otrokoma. Mož je ie mlad, niti trideset let mu ni bilo. Nastanil se je v najlepšem hotelu s celo družino ter se predstavil kot komercijelni svetnik — to pa na podlagi svojega potnega lista, pisanega v romunščini, kjer se naziva »Comerziante« (trgovec). Takoj se je pojavil v mariborski »družbi« in navezal stike s poslovnimi ljudmi. Pristno židovsko-drzen nastop mu je odpiral vsa vrata, vse pa so zanimala najbolj njegova tajnstvena namigavanja o bajnih vsotah, ki jih namerava investirati v Mariboru. Predstavljal se je kot pooblaščenec svoje rodovine, ki bi rada naložila v Jugoslaviji znatne vsote denarja v nova podjetja. Ker je prav takrat Maribor doživljal naselitev ene tekstilne tovarne za drugo, je tudi njemu vsakdo na prvi pogled verjel. Previdnejši so se sicer informirali v Bukarešti, kako je s farni lijo Ellenbogen, pa so doznali, da so to v resnici, bogataši, ki premorejo visoke milijone. Te informacije so vse pomirile, še bolj pa dejstvo, da mu je izplačevalo eno od največjih jugoslovanskih podjetij neke vrste apanažo — mesečno 7000 Din. Ni-kdo pa seveda ni vedel, da je Marcel svojem« očetu in ostalim članom rodbine v svoji pustolovski karijeri že take zaigral, da so ga razdedinili
vičljiv izgovor: ves denar ima naložen v Berlinu in na Dunaju, od koder ga pri sedanjih razmerah ne more dobiti. Pač pa je bil pripravljen te svoje konte prodati za naše dinarje ter je res našel kupcev, ki so mu nasedli,..
Prvič je zatemnela njegova slava, ko je skušal obesiti pri Deutsche-Bank v Berlinu naložene marke nekemu mariborskemu velikemu trgovskemu podjetju. Poslovodja se je pred nakupom pravočasno informiral v Berlinu ter v največje začudenje doznal — da g. Ellenbogna tam ne poznajo. Vendar pa je znal tudi po tem neuspehu razpršiti vse dvome, dokler ni prišel drugi udarec: nekdo je zdvomil v pristnost zapečatenega denarnega pisma s 1000 dolarji, ki ga je Ellenbogen založil pri njem, pa ga je pred pričami odprl: v pismu so bili mesto tisočdolarskega bankovca
odrezki iz časopisov.
Pa so se še kljub tem dokazom našli .vedno novi ljudje, ki so mu nasedali. Marcel Ellenbogen je kupil na Pobrežju obsežno tovarniško poslopje, iz katerega naj bi nastala največja mariborska tovarna, naročil je pri najbolj znanem mariborskem arhitektu načrte za luksuzno vilo, ki bi stala najmanj 2 milijona Din, kupoval je na najlepšem mestu gradbeni svet ter zidal v družbi drugih cele stanovanjske bloke — seveda zaenkrat še vse na papirju. Svoje upnike je miril z vedno novimi telegrami iz Bukarešte, da je denar že na poti ter jih tolažil s fingiranimi telefonskimi pogovori.
Končno v kehi — in zopet izpuščen!
Kmalu so se našli nekateri, ki jim Ellenbognovi argumenti o bližajočih se milijonih niso šli v glavo,
pa so ga ovadili policiji in državnemu pravdništvu. I Pa bi bili skraja skoro oni »plačali gor« — kdo pa I bo prijel milijonarja na navadno ovadbo! Šele ko so prišli z otipljivimi dokazi, so spravili Marcela Ellenbogna v zapor. Bil je to zanj hud udarec. Neprestano je v kehi jokal, celih pet dni ni slekel niti površnika ter je kar v njem spal, na sodniji pa je njegova lepa žena, o kateri se je pa sedaj že vedelo, da ni prava žena, prejokala čudno mile solze. No, pa bolj je delovalo neko notarsko pismo, po katerem je Marcel Ellenbogen naenkrat postal dedič 20 milijonov in znašel se je zopet na svobodi.
Sedaj, ko se je počutil varnega, je začel zopet iznova in še velikopotezncje. Notarsko pismo iz Bukarešte je pričalo, da dobi vse milijone izplačane na roko 1. julija. Do tega termina je razvijal neverjetno delavnost, prodal je še nekaj fingiranih »kontov« šilingov, izposodil si precej denarja ter napravil še več dolgov. Ko pa se je približal prvi julij, je začutil nenadno potrebo po »dopustu«. Odpeljal se je z družino v Zagreb, od tam pa izginil ko kafra. Šele sedaj so se vsi zavedali, da jih je pošteno vodil za nos ter ga začeli zasledovati. Dolgo ni bilo nobene sledi, dokler ga niso slednjič iztaknili na Madjarskem.
Kdo je Marcel Ellenbogen?
Je v resnici sin enega največjih romunskih veletrgovcev, po rodu je žid ter je obiezel že pol sveta. Doma so ga razdedinili, vse premoženje ima njegov brat, Marcelu plačuje le neke vrste apanažo. Napravil je že nekajkrat podobni; stvari, kot sedaj v Mariboru. Takrat ga je rešil pred posledicami oče, ki je plačal vse dolgove In terjatve upnikov. Kar pa je «• Mariboru počer. al, je bilo tudi za njegovo rodovino preveč in |e izjavila, da ne prevzame nobenega jamstva za izgubljenega sina. Ta izjava je seveda mariborska upnike po-parila in njihovo jezo še povečala. — Slučaj Ellenbogen pa bo za Maribor trajno svarilo Baš mariborsko mesto je s svojimi razmerami pravi eldo-rado za razne Ellenbogne, lažne barone in filmske režiserje ,ki so nas s svojimi pustolovščinami spravili ob dobro ime ...
Belo!irajnci pojo
Črnomelj, avgusta.
Bela krajina, ta dežela božjega solnca, zlasti vinskih goric, zelenih gajev m temnih gozdov, je v nedeljo, dne 12. t. m. prvič zapela v mogočnem zboru iz sto src in iz sto grl svojih vrlih fantov in deklet na lepo uspeli pevski prireditvi združenih belokranjskih cerkvenih zborov v Semiču. V Semiču smo se zbralll, ker tam so najbolje ogrle, in v mogočnem društvenem domu .ie velik ii. oder, na katerega je mogoče postaviti velik ,T,n''2bor. Ta skupni nastop, ki so se ga udeleži pevski zbori iz Črnomlja, Dragatuša, Rarlo: vice, Metlike, Podzemlja, Semiča in nekaj deklet iz Vinice, je bil sad organistovskega tečaja, ki se je meseca februarja vršil v Črnomlju, in slovesni zaključek skupnih vaj v Dragatušu, Podzemlju, Metliki in v Črnomlju.
Pri dopoldanski službi božji so peilii združeni zbori slovensko mašo »Stopil bom k oltarju« od g. prof. M. Tomca, ki je tudi sam dirigiral. Na mesto blagoslovile pesmi, ki je precej težka, so zapeli Marija Kraljica. Slovencev. Pelo je 114 pevk in pevcev, predpisano spremljevanje je zelo spretno igrala gdč. Minka Bartelnova. Pred sv. maso je domači gospod župnik R. Erklavec v vznesenih besedah pojasnil pomen cerkvenega petja kot sestavnega dela cerkvene liturgije in tako pripravil poslušalce, da so mogli z večjim zanimanjem in z večjim užitkom slediti izvajanju te lepe skladbe. Zbor je sledil vsakemu gibu in migljaju svojega dirigenta, pel je z zanosom in pobožno, donel je mogočno. Cerkev, polna vernega ljudstva, je prisluškovala s pritajenim dihom vabilu duhovnika pri darovanju, šepetanju pianis-
Čebele napadle konje in ljudi
Ptuj, 23. avgusta.
Neki mariborski čebelar je radi ajdove paše spravil v Cirkovce svoje čebele. Čebelnjak je postavil na njivi v bližini vasi Cir-kovci. Ko je v torek 21. avgusta pri vozila mimo čebelnjaka neka posestnica iz Dragonje vasi, so se nenadoma vsule čebele iz vse n panjev naenkrat na vpreženi dve kobili in dve žrebeti. Napadene živali so se iztrgale iz vprege in valjale po tleh v hudih boleč : nah ter se pri tem tudi poškodovale. Pa tudi 11 jud je, ki so prihiteli na pomoč, »o bili de: ležni »neštevilnih čebelnih pikov. Poklicati so morali živinozdravnika iz Ptuja, ki je nudil konjem prvo pomoč; ugotovil je znake težkega zastrupljen j a, vendar je upati, da jih rešijo. Tudi ljudje so morali iskati zdravniške pomoči. — Ta slučaj naj bo ljudem v svarilo pred čebelami.
Koledar
Petek. 24. avgusta: Jernej, apostol; PtolomeJ. Ščip ob 20.37. Herschcl napoveduje lepo in prijetno vreme.
Novi grobovi
-f- Kamnik. Umrl je pismonoša v Kamniku, Peregrin Jamšek v 39. letu svoje starosti. Bil je vzoren družinski oče. Pogreb bo danes ob pol 4 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani. Naj počiva v miru! Svojcem naše sožalje!
Ponikve-Dobrepolje
Dobrodelna tombola v Ponikvah v korist hiralnice se bo vršila nepreklicno prihodnjo nedeljo 26. avgusta, in sicer ob vsakem vremenu. V slučaju slabega vremena bodo vsi udeležniki pod streho v novi stavbi. Vsakdo bo lahko kupil tom-bolsko karto pred tombolo v zavodu. Karte se prodajajo po 2 Din, vseh dobitkov je 600. Ob 2 popoldne jc režnivenška pobožno*! *n nato hn takoi tombola. Vsi prijatelji in dobrodelci vabljeni!
sima. po povzdigovanju in mogočnemu viharju Slave in trikratnega. Sveti.
Pri popoldanskem koncertu so nastopili vsi navedeni zbori, razen semiškega in vini-ških deklet; pelo je 84 fantov in deklet, in sicer 26 sopranov, 17 altov, 19 tenorjev in 22 basov. Najpoprej je zapel ženski zbor: Ptici. V. Vodopivec. — Zaročenko. Dr. F. Kimovec.
—	Dekle, dekle. Al. Mav. — Vrlo, le vrlo. Bolgar, narodna. — Lahko noč. Fr. Ferjan-čič. — Moški zbor je pel: Kazen, E. Adamič. _ Barčica. Fr. Marolt — Kosa. J. GašperiČ.
—	O večerni uri. V. Vodopivec. — Žabe." V. Vodopivec. — Mešani zbor je pel: Tone sonce, tone. Fr. Ferjančič. — Kadar mlado leto. J. Laharnar. —• Vesele popevke. V. Tajčevič.
—	čiček možiček. M. Tome. — Majeva. M. Tome. — Ženski in moški zbori so skupaj peli: Pevci smo sliovesni mi. Fr. Ferjančič.
—	Slavček daj mi. Fr. Gerbič. — Deklica Mila. Fr. Gerbič. — Ptički. J. Malat. Program je bil raznoličen, poleg lahkih tudi težke stvari. Toda zbori so pokazali, da so zmožni vse to lepo podati. Želi so veliko pohvalo od zbranega občinstvo, nekatere pesmi so morali ponavljati.
Gospod, prof. M. Tome sam kaj takega od belokranjskih zborov ni pričakoval. Da je tu pa tam glasbeno izobraženo uho opa-zi!lo kakšen nedostatek, temu se pri tako ve: likem številu pevcev iz raznih krajev pri skupnem nastopu ni čuditi, prav posebej, če vpoštevamo razlike narečja v Beli krajini. Po končanem koncertu se je razvila prisrčna, zabava navzočnih zborov, pri kateri so posamezni zbori med seboj tekmovali. Ta prvi nastop pomeni velik korak naprej, in mi želimo, da bi združeni belokranjski cerkveni zbori nam pripravili še večkrat tako prijeten užitek in tako prijetno zabavo.
Ostale vesli
—	Kratka ugotovitev. Včerajšnje »Jutro« namiguje v svojem napol duhovitem napol neslanem podlistku, da je uredništvo »Slovenca« potegnilo stratosferna letalca prof. Cosyiisa in van der Elsla. Objavlja namreč nekakšen dvogovor iz kavarne: »Slovencu sta podpisala fotografijo.« — »Seveda, ko sama nista vedela, kaj bodo zgoraj napisali. To je huda obdolžitev na našo poštenost in zato zaenkrat ugotavljamo samo, da sla oba stratosferna letalca prav dobro videla, kaj sta podpisala, namreč pozdrav našemu listu. Ponarejanja in potvar-janja si ne damo očitati 1 Druga stvar pa je z včerajšnjo sliko, objavljeno v »Jutru«, kjer sta naslikana pred letalom oba stratosferna letalca posebej. Na tej sliki drži letalec van der Elst šopek cvetja in v rokah šop časopisov z napisom »Jutro«. Ugotavljamo, da je ta slika ponarejena. Na letališču oba letalca ves čas razen cvetja nista imela drugega časopisja kakor »Slovenca«. Zastopnik uredništva »-Slovenca« je namreč iaročil prof. Cosynsu štiri izvode »Slovenca«, kjer je pisano o njunem poletu, in pa izvod »Slovenca z opisom Križne jame, za katero se je prof. Cosyns izredno zanimal. Profesor Cosyas je izročil cvetje in izvode našega lista van der Elstu s prošnjo, naj ju shrani. Kakšnih pet fotografov je fotografiralo oba letalca v tre-notku, ko je van der Elst diržal »Slovenca« v rokah. Nti naša stvar, ugotavljati, kdo je glavo našega lista na »Jutrovk sliki izbrisal in začrtal namesto nje »Jutrovo« glavo. Ugotavljamo Ie, da slika v včerajšnjem »Jutru ni ne točna ne pristna. Tudi more izvežbano oko iz slike same spoznali, da je naslovna glava časopisov, ki jih van der Elst drži v rokah, popravljena. Ves čas, kar sta se oba letalca mudila na ljubljanskem letališču, nista dobila niti imela v rokah nobenega izvoda »Jutra«.
—	Novo odobrene šolske veroučne knjige. Z ministrskim odlokom je odobrena III. izdaja knjige Liturgika. Nauk o bogočastnih obredih sv. katol. Cerkve. Spisal Alojzij Stroj. Knjiga, ki je opremljena s 40 slikami, je izšla v založbi Jugoslov. knjigarne. Cena 10 Din.
—	Taksiranje zdravniških računov nepotrebno. Zdravniška zbornica za dravsko banovino obvešča svo*c člene, da se je proti tolmačenju tuk. davčne uprave v zadevi obvez-
nega kolekovanja zdravniških računov obrnila na Zvezo zdravniških zbornic za intervencijo. Ministrstvo financ je v tej stvari izdalo vsem davčnim upravam odlok Br. +9.559-1934, da niso svobodni poklici dolžni izdajati taksiranih računov. Pač pa se morajo po predpisih kolkovati računi za zdravila iz priročnih lekareu. — Odbor Zdravniške zbornice.
—	Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zaslezenju v nosu, sapniku in grlu. obolenju ušes in oči skrbite za to, da se želodec in črevo večkrat temeljito izčisti z naravno »Franz-Josef« grenčico. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de »Franz-Josei« voda trpečemu človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih.
—	Krompir gnije. Zaradi dolgotrajnega dežja iu prehude moče je začel po njivah gniti krompir. Krompir je začel gniti v celjskem okraju. Iz novomeškega okraja prav lako javljajo kmetijskemu odseku banske uprave o gnitju krompirja. Najhuje je prizadet konjiški okraj. Na Gorenjskem pričakujejo dokaj dobro letino krompirja, ker je tam peščena zemlja ugodnejša za rasi krampi pja. Notranjska, ki letos ni trpela po suši, računa na dobro krompirjevo letino.
—	Zakaj se zadolžujemo v inozemstvu, ko domača, cenena, prijetna JORDAN grenčica odlično čisti bolezni prebavnih organov.
—	Še 5 dni se sprejemajo redne prijave za romanje k Mariji Lurški v Rajhenburg, ki bo 8, in 9. septembra, združeno s celodnevnim izletom v Zagreb. Prevzv. g. škof dr. Rožman gre z romarji. Podrobna pojasnila v listu »Po božjem svetu« dobi vsakdo zastonj. Izkaznice in vozovnice za posebni vlak se dobe v pisarni dobrodelnega društva »Varstvo«, Ljubljana, Tyrševa c. št. 17.
—	Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečict v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzecnite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice.
—	Cerkvenim zborom priporočamo sledeče skladbe: Eckel s. M. A.: Šopek raznih cerkvenih pesmi za mešani zbor, 20 Din. — Faist dr. D.: 12 raznih cerkvenih pesmi za mešani zbor. Partitura 20 Din, glasovi po 4 Din. — Foerster A.: 12 raznih cerkvenih pesmi za mešani zbor, 12 Din. — Grum Ant.: Priložnostne pesmi za izvencerkvene in društvene slavnosti (13 mešanih in 3 moški zbori), 20 Din. — Leban I.: Zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor. (Obsega razne cerkvene pesmi.) 16 Din. — Leban I.: Domači glasi. Razne cerkvene pesmi za mešani zbor, 20 Din._
—	Gospodinja se večkrat sramuje, ko
vidi, kako črna jc voda, ki je v nji oprala perilo, mesto da bi bila vesela. Saj je temna voda samo dokaz, kako temeljito je očistilo perilo Zlatorog-ovo milo. Obilna, gosta .in nežno bela pena, ki jo daje Zlatorog-ovo milo, prehaja namreč pri pranju skozi tkanino in ji vzame vso nesnago. Zato je pravilen ljudski glas, ki veli: »Le Zlat.orog milo da belo perilo!« To milo jc res dobro in — domače. Priporočamo ga!_
Ptuj
Smrtna kosa. V Gaberju pri Celju je umrla ptujska domačinka ga. Helena Binderjeva, rojena Ferleš, sestra našega rojaka g. Antona Ferleša, u pokoj, duhovnika, ki živi stalno v Ptuju. Binderjeva je bila zadnjih 30 let okrajna babica celjskega okraja in so jo vsi cenili in spoštovali radi njenega mirnega in ljubeznivega značaja. Pogreba se je udeležila ogromna množica ljudstva, kar je dokaz, kako priljubljen je bila ranjku med prebivalstvom. Naj v miru počiva!
Nagle smrti je umrl profesor dr. Aleksander Kolenc iz Gradca, ki jc bil na počitnicah v Ptuju pri sorodnikih. Do preobrata je služboval ua gimnaziji v Ptuju, nato pa se jc preselil v Gradec. Dosegel je starost 50 let. Pokopali so ga na mesinem pokopališču v Ptuju. Blag mu spomini
Duhovnik in proti-versko pisanje listov
»Jutro« z dne 23. avgusta 1934 pod naslovom »Obudba nezakonite agitacije proti našim listom« poroča, da je bil obsojen župnik gosp. Franc Sinko, ki je lani v juliju v cerkvenem govoru izrekel, govoreč o krivih prerokih, da spada med krive preroke tudi »protivensko« časopisje. »Jutrov« uvod v to poročilo se dobesedno glasi:
»Našim čitateljem je znano deloma tudi iz lastnega doživetja, kako so se v raznih pridigah pogosto izrekle o naprednem tisku težke in z ničemer dokazane obdolžitve izrazito političnega značaja. Največkrat se je lo zgodilo v zvezi s priporočanjem »dobrega tiska«, ki so ga stavili v nasprotje s »slabim« tiskom, pri čemer je bil seveda napredni tisk mišlien in včasih kar naravnost imenovan.«
Obsojeni gosp. župnik se je pritožil in 22. t. m. jc o pritožbi obravnavalo apelacijsko sodišče v Ljubljani. Senatu jc predsedoval s. a. s. dr. Gradnik, prisednika sta bila s. a. s. dr. Sajovic in s. a. s. dr. S t o j k o v i č. Nalo poroča »Jutro«: »Po posvetovanju je predsednik senata razglasil sodbo, s katero se obtoženčev priziv zavrne in sodba okrožnega sodišča potrdi, ter sc razlogom nižjega sodišča dodajo še li razlogi apelacijskega sodišča:
Duhovniku ni odreči pravice, da izvršuje svojo versko oblast, niti ne, da opozarja na proti-versko pisanje enega ali drugega lista, in samo zaradi tega bi še ne bil podan dejanski stan § 400 k. z., ali to velja samo v primeru, da duhovnik opozori na konkreten primer, n. pr. na članek, v katerem je določni list pisal protiversko in kako, — da eventualno ta članek prečita ali raztolmači, zakaj in v koliko bi ta članek nasprotoval verskim principom ali naukom. Ako to stori, ni uporabil duhovne oblasti v politične svrhe. Če pa duhovnik na splošno in ne da bi navedel konkreten primer, govori proti kakšnemu 1'istu, prekorači svojo versko dolžnost, ker napada list kot takšen, ki služi ciljem ene ali di-uge stranke. S tem vrši nc več versko marveč politično agitacijo proti temu listu in proti stranki, katero list zastopa ali v čijc korist pjje, — Kar se tiče lista »Domovine«, ne smatra apelacijsko sodišče za dokazano, da bi ta list bil glasilo JNS, pač pa da je notorno, da ta list podpira načela in težnje tc stranke, doslei dosledno. Ce je torej obtoženec napadel ta list in ga vernikom branil citati, celo pod pretnjo duhovnih oz. verskih kazni, je s tem posegel v strankarsko borbo, po.-sredno vršeč agitacijo v politične odn. strankarske svrhe ali proti politični stranki, katere interese napadeni list zastopa. To pa tvori kazniv dejanski stan in se je zalo priziv moral zavrniti.«
Stvar je sedaj jasna in se bo treba po tem Tavnati pri presojanju »naprednega« časopisja.
Pogovor o verskih rečeh
Včerajšnje »Jutro« priobčuje nekak »pogovor v kavarni« o stratosferskih junakih, in seveda o — »Slovencu«. Tisti pogovor v »Jutru« je med drugim tak-le-
»Ampak, ljubi Bog ima vendarle rad ta dva pogumna fanta. — Belgijce ima sploh rajši kakor Ruse. One tri brezbožnike je neusmiljeno treščil na tla. Tema dvema ie dal srečen pristanek med vernim slovenskim- ljudstvom. — Ampak potem se je ljubi Bog vendarle zmotil, če misli, da sta mlada Belgijca kaj udarjena na klerikalno plat. _ Kako da ne! »Slovencu« sta podpisala fotografijo — Seveda, ko sama nista vedela, kaj bodo zgoraj napisali. — Skoda, da (pri »Slovencu«) nc ponatisnejo, kaj sta rekla novinarjem v Petrovcih: »Midva sva znanstvenika, trezna človeka! Mar nama za križe in svetinje! Midva nisva religiozna!« — Glej, vraga! Saj to smo nekje brali. V »Politiki«, ne? — Kako pa! Zato je »Slovenec« spet enkrat udaril po poročevalcih z juga! Lepo je pa vendarle, da tudi brezbožnike počasti, če kaj dobrega napravijo. — Kaj jih ne bi! Še ni nič gotovo, da se ne bosta tudi ona dva dala na zadnjo uro spo-vedati, kakor je to pri nas lepa navada. — lil ce bi ju bila zadela smrtna nesreča? Po onega kaplana bi poslali, ki jc hotel iti rudarje blagoslavljat, ko so glad trpeli v jami.«
Tak je torej tisti »Jutrov« pogovor o verskih rečeh. Ce pa porečeš človeku, ki je to pisal, da se s takim pisanjem norčuje iz verskih reči, te pojde pa tožit. Vendar je tale zgled dovolj jasen dokaz.
Celje
& Na deški in dekliški meščanski šoli v Celju bodo 31. avgustu popravni izpiti, 1. in 3. septembra bo vpisovanje v vse razrede oil 8 do 12. Pri vpisu v 1. razred jc trelm prinesti s seboj zadnje spričevalo,.krstili list in potrdilo davčne uprave o višini plačanih neposrednih davkov, za vpis v ostale razrede se rabi le zadnje spričevalo in potrdilo davčne uprave o letni višini plačanih neposrednih davkov. Dne 7. septembra bo šolska sv. maša in 10. septembra se prične redni šolski pouk. Vse ostalo je napisano na deski nu hodniku v šoli.
0 Svojo gospodinjo je okradel. V lorek je bil v Celju aretiran 25 letni delavec ?.. A. i/. Kočevja, ker jc 15. t. m. odnesel svoji gospodinji Mausner Elzi v Ljubljani moško kolo iu aktovko, vse skupaj vredno 1200 Din. Kolo in aktovko je zaplenila policija in bodo stvari vrnjene lastnici,- nepošteni uslužbenec pu je bil oddan v zapore tukajšnjega sodišča.
& Nesreči pri delu. 39 letni cinkarski delavec Gaberšek Ludvik s Tcharij sc je v sredo poškodoval pri delu v cinkarni; plošča cinka mu je padla na levo nogo in mu presekala palec.— Drnovšek Jože, 32 letni brezposelni rudar s Sv. Krištofa nad Laškim, si je v sredo pri sekanju drv odsekal polovico levega palca.
•O" Kupujte kruh in pecivo v DSflbvski pekarni.
Radio
Programi Radio Ljubljana*
Petek, 21. avgusta: 12.15 II a vaj, produciran konccrt 12.45 Poročila 1.1 ob Savci, ob lopi Poniivi (revija 19.00 Moje srečanje s Hitlerjem (Ur, zori iz narave (Joža Helfort) 20.011
■" _„'.„;"i"......" n
citor in mandolin 12.45 Poročila 18.00 i1"*: nekaj z.a me. nekaj 7,a te, nekaj za nje (pestra revija Eramnf&nskih plošč) 19.00 Koroška lira 10.no Zunanji politični preklel (ilr. Jug) 20.00 Operne iiri.fe poje Tono Petrovič; viiicm poje mladinsko pesmi Ntiša Kristanova 21.00 Radijski orkester 22.00 Ca.«, poročila, harmonike v reproducirnni Itlaobn.
pesmi — re-Ob Druvri, lnili pesmi) Izl-nc) 19.311 Pri-20.15 Prenos
iz. Zagreba 21.45'Cas, poročila 22.00 W»liku Kln/sbn.
Sobota, 2.5. avgusta: 12.15 lioprodnCiran koncert
Drugi programi t
PETEK, 24. avirustn. Hctgrad: 19.211 Koncert rn dijekopra orkestru 22.55 Zabavna nlaslm — '/.agreb: 21.15 Orkestralni koncert 22.15 Zabavna gilasba — Dunaj: 19,80 Otroški koncert 21.35 Komorna glasba 23.15 Ve ferna izlaslui — llrrlin: I8.:ill Vokalni koncert 22.50 Ku baret.nl večer — Urno: 20.15 Koncert tialomtkega tria -Hudimpcila: 19.55 Nc/.iiiine IJsztove kompozicije 21.00 Koncert članov državne opere, 23.00 Ciganska glasba —
Milan-Trst: 13.30 Pisan 31.05 Radijski orkester.

Novo čudo sveta
Belgijska stratosferna junaka na naši zemlji: odprava balona iz Žena vel j na želez, postajo.
Plen elementov: angleški parnik »VViuton«, ki je nasedel ob južnoafriški obali in ga je va-
lovje v par dneh raztrgalo na dvoje
Kakor smo že poročali, so dne 23. julija v navzočnosti angleškega kralja svečano izm'.! prometu predor, ki veže veliki obmorski pristanišči Liverpool in Birkenhead ter je speljan pod reko Mersey-em.
30 metrov pod vodo
Nova zgradba je edinstvena v zgodovini moderne tehnike po velikosti iu tudi zaraoi tržkoč, ki jih je stavila narav?, '""veku. Predor je dolg 3.8 km in od-.ade od tega V) m na podvodni del. Njegov prerez meri 14 m, kar po-mtni, da lahko drvijo skozenj po štirje avtomobili vštric. Delo je trajalo 9 let in požrlo 8 milijonov funtov šterlingov.
2 in pol milijona kubičnih metrov zraka na uro
Zračenje predora je pomenilo posebno trd oreh za stavbenike. Plini kot posledica živahnega motornega obrata bi postali smrtnone-vanni za ljudi v predoru, če ne bi bilo poskrbljeno za izdatno čiščenje zraka. Inženirji so rešili nalogo s tem, da so postavili levo in desno ob reki šest po 80 m visokih stolpov. Notri so nameščene mogočne sesalke, ki odvajajo iz predora pokvarjen in nagnetejo vanj svež zrak. V toku ene ure nadomeščajo dva in pol milijona kub. m zraka. Vse iztočne naprave so dvojne. Če bi se pokvarilo med obratom eno prevetrovanjc, takoj ga avtomatično nadomesti rezervno. Na ta način se nikoli ne ustavi dotok svežega zraka in je izključena vsaka nevarnost za življenje.
poola v Birkenhead in dve v nasprotno smer. Predor je prepovedan za pešce. Ozka stezica ob zidu je namenjena samo za delavce, ki bodo oskrbovali potrebna popravila.
Roboti
Omrežje »robotov«, ki jamči za varen promet, pomeni posebno tehnično zanimivost. Stroji v obliki avtomatov ob vhodu v predor beležijo na obeh straneh število in težo vseh motornih vozil. Poseben robot sešteva te številke. Če se nahaja v predoru preveč avtomobilov ali presega njih skupna teža dopustno mejo, takoj pozvoni robot v pisarno glavnega nadzornika. Slednji ustavlja nove avtomobile, dokler robot zopet ne naznani, da se lahko razvija promet normalno naprej. Če pa pridrvi skozi predorska vrata preveč obložen avtomobil, čigar tovor presega dopustno težo ali višino, takoj zažarijo nevidni infra-rdeči žarki preko predora. Beležijo prekoračeno normo in sprožijo signalni zvonec. Šofer takoj zagleda j na zidu rdeč napis: »Stop! Ne smete uoter. Pre- . visoko ste natovorjeni, o-/., preveč ste natovor- j jeni.«
Japonski pooblaščenec za londonsko konferenco o pomorskih silah veledržav, ki se bo vršila meseca oktobra: podadmiral Jamamoio.
Vse kužne bolezni ozdravljive j
Ameriški zdravnik prof. Coglean je izumil nov način zdravljenja vseh nalezljivih bolezni «, pomočjo organskega oglja, (zoglenelih živalskih kosti). Dr. Sergeant je predaval v francoski medicinski akademiji o tej novi terapiji, ki se je izkazala pri najrazličnejših mikroor-ganskiii povzročiteljih. Oglje se vbrizgne naravnost v kri. Njegovo protimik robno delovanje nima nobenih kvarnih posledic in nc povzroča bolečin. Dr. Sergeant je rabil novo zdravilo s stalnim uspehom v 738 primerih, ki pa so se vsi nanašali na živali. Njegove podatke sta izpopolnila zdravnika Saint Jacques in Gautier, ki sta rabila novo zdravilo v pariških klinikah. St. Jaeques je zelo previdno in s pristankom bolnikov poskušal t do 4 kub. cm množino dvoodstotne raztopine organskega oglja. Zdravil je na ta način najrazličnejše bolezmi od porodne vročice do tvorov. V sto primerih ni imel nobenih kvarnih posledic, v 50 izmed njih je dosegel naglo in v 30 počasno ozdravljenje. 20 primerov je uvrstil med dvomljive, ker ne ve, ali niso pomagala bolniku druga zdravila, ki jih je rabil iz previdnosti istočasno f. ogljem. Dr. Gautier je predložil 25 bolniških listov. Rabil je I—3odsto-tno raztopino oglja v glikozi (CniluO«) dosegel skoro v vseh slučajih popolno ozdravljenje in nikoli zvišane temperature ali drugih nezaželjenih postranskih pojavov. Univerzalna porabnost novega zdravila mu obljubuje veliko bodočnost pri pobijanju kužnih bolezni
Spomenik najslavnejšemu francoskemu letalcu v svetovni vojni: Guynenier-ju, ki so ga te dttl odkrili.Guvnemer, ki je padel dne It. septembra 1917, je dosegel 53 zračnih zmag.
Zobozdravnik postal menih
Zelo znan zobozdravnik v francoskem mestu Montpe.ilier je vstopil v benediktinski samostan En-Galcat (škofija Albi). Samostanu je podaril celokupno svojo zobozdravniško opremo z vsemi dragocenimi aparati in instrumenti. V samostanu ustanove zobozdravniško postajo.
Vsi narodi in jeziki hvalijo Boga
Najvišje bitje se imenuje v petdesetih najbolj zmanih jezikih naslednje: hebrejsko: Elo-him; kaldejsko: Elah; arabsko in turško: Al-lah; v magijskem jeziku — starogorziško: Orsi; bengalsko: Iš-var; staroegiptsko: Tem; fttaro-bretonsko (ameriško): Teuti; egiptsko: Ten; grško: Teos; doriško: Ilos; latinsko: Deus; keltsko: f>iu; francosko: Dieu; italijansko: Dio; špansko: Dios; peruvansko: Biosaja; katalonsko: Deu; portugalsko: Deos; irsko: Die; provensalsko: Diou; bretonsko: Doue; galsko: Diu; nemško: Gott; holandsko: Godt; tevton-sko: Goth: angleško: God; perzijsko: Goda; dansko in švedsko: Gud; islandsko: Guo; groenlandsko: Gudib; slovansko: Bog; lapon-sko: Jubmel; finsko: Jumala; madžarsko: leten; hindostansko: Rain; cemoliansko: Fe-lizo; koromamdelsko: Brama; tatarsko: Maga-tal; tahitsko: Atua; havajsko: Akua; fidžijsko: Kalon; kitajsko: Pusa; japonsko: Kamisama: na Madagaskarju: Annor.
General ODuffy, vodja irskih plavih srajc, se pozdravlja s skupino udeleženk na fašistov-skem kongresu v Dublinu.
Prva napitnica
Francoz, ki je imel priliko obedovati na angleški križanki, poroča v »Excelsioru« o angleški zvestobi starim navadam. Prva zdravica pri uradnem kosilu velja vedno kralju. Ko so nalili šampanjec in je dvignil kapitan križarke čašo, je hotel Francoz vstati. A sosedje so ga potisnili nazaj v stol. V istem trenutku je dejal kapitan: »Gentlemeni, kralju na zdravje!« Vsi častniki so obsedeli. Potem so pojasnili gostu to staro šego. Nekoč v dobi jadrnic so imele kajute tako nizek strop, da so morali piti častniki na kraljevo zdravje nizko sključeni, da ne bi treščili stoje z glavo v strop. Admiraliteta je uvidela, da je slična drža malo primerna svečanemu trenutku in predpisala mornarjem drigati kraljevo čašo sede. Nekdanje fregate so davno izumrle. Sedanje ladijske jedilnice so visoke in prostorne dvorane. A mornarji so ostali zvesti starini ter sedijo, ko dvigajo kraljevo čašo.
Znanstvenik in športnik hkrati: »Presneta reč. na
nisem
ugnati!«
Notranjost predora
Les kot človeška hrana
»Sunday E»press« poroča, da so dospela v London poročila o izumu nemških kemikov Bergiusa in Ormandija, ki sta spremenila celulozo. (leseno stoničnino) v glikozo, f. j. sladkorju slično snov (CuHnOo). Ta se zopet lahko spremeni v živila. Prof. Bergiu« je zaslovel kot izumitelj novega postopanja za pridobivanje bencina iz premoga in različne smole. Novi izum bo imel velik pomen za vojno pripravljenost Nemčije. Bergiusov sotrudnik, dr. B. Or-mandy, je izjavil londonskemu dopisniku ome-
njenega tednika, da »je stradalo nemško prebivalstvo med vojno predvsem zaradi tega, ker se je porabila pretežna množina hranil za izdelovanje netil.« Zdaj, — obljubuje Ormandv, bo našla Nemčija v svojih gozdovih neizčrpno zalogo hrane. Sam Hitler je ocenil pomen izuma, ker je javno priznal, da je rešila nemška kemija domovino vsake odvisnosti od inozemstva.« Zdaj je ustanovljena prva poskusna tovarna v Manheimu-Renau, ki bo izdelovala letno do f> tisoč ton »užitnega lesa«. VValhallski junaki bi sc k takim nadomestkom pač bridko | namrdnili!
Predor nudi nepozabno pravljično sliko. Kralju Georgu V. je ušlo navdušeno: »Sijajno!«, ko ga je prvič zagledal. Velikanski hodnik je popolnoma premočrten in opažen s črnimi steklenimi ploščami, ki so vztrajnejše in bolj higijenske kakor navadne pečnice. Gumijeve črte delijo tla v štiri enosmerne proge: dve stranski sta namenjeni počasnejšim tovornim in dve srednji brzim osebnim avtomobilom. Vse proge so seveda enosmerne, kar prepreči prometne nesreče: dve vodita iz Liver-
Italijanske čete — 75.00« mož — zapuščajo mejo na Brennerju.
Gospodarstvo
Italija nas bije na češkoslovaškem trgu
Za reorganizacijo naše vinske trgovine
V letih od 192b do 1933 je Češkoslovaška uvozila povprečno 150.01)0 lil vina na leto. Vino izvažajo na Češkoslovaško v pivi vrsti Grčija, Španija, Italijo, Francija in Jugoslavija. Leta 1926 je Jugoslavija bila deležna tega uvoza vina samo z 0.9%, leto nato je ta odstotek poskočil nu 11.8. V letih 1928—1930 smo izvozili na Češkoslovaško povprečno okoli 360 vagonov letno. L. 1931 je Jugoslavija bila celo prva glede izvoza vinu na Češkoslovaško, ki je znašal 439 vagonov, to je 30% vsega češkoslovaškega vinskega uvoza. Leto nato je Italija potisnila jugoslovansko vino na drugo mesto. V temi letu se je po vrednosti znižal uvoz za 30.80 nasproti prejšnjemu letu, ko je bila Jugoslavija na prvefri mestu. V 1. 1932.se jc uvoz iz Jugoslavije zmanjšal jk> količini za 39.3%, po vrednosti za 37.0%. Medtem se je uvoz iz Italije povečal po količini zu 16%. v istem času je uvoy, iz Grčije nazadoval zu 60%, iz Španije zu 25%. V naslednjem letu je uvoz iz Jugoslavije nazadoval celo za 72% v primeri s prejšnjim letom, medtem ko sc je celotni uvoz vina na Češkoslovaško zmanjšat samo za 23%. Jugoslavija je tako prišla na četrto mesto in izvaža 9.4% češkoslovaškega uvoza po količini in 7% po vrednosti. Lansko leto so izvažale vino na Češkoslovaško predvem Italija, Madjarska, Španija, Jugoslavija. Francija in Grčija.
»Glasnik zavoda za pospeševanje trgovine z inozemstvom« meni, da bi Jugoslavija proda-
la lahko več vina v Češkoslovaško, ako lii imela blago, ki bi lahko konkuriralo italijanskemu in španskemu, po gradaciji alkohola namreč. Danes ponuja Italija vino 15—16 stopenj za 60 stptink liter franko oddajna postaja, medtem ko stanejo boljše vrste jugoslovanskih vin 3 do i Din za liter. Vina drugih držav so tipizirana, medtem ko nismo mi v tem pogledu dosegli še pdvoljnih rezultatov. Potrebno bi bilo, du bi sc jugoslovanski izvozniki sami bolj zanimali za izvoz vina ua Češkoslovaško. Druge države imajo že vpeljana trgovska podjetja, ki imajo na drugi strani že dobre zveze s češkoslovaškimi kupci. Na češkoslovaškem trgu poznajo le nekatera naša vina, predvsem dalmatinsko. Treba bi bilo vpeljati tudi druge vrste jugoslovanskih vin. Velikega pomena bi bila ivova klet v Pragi, ki bi imela v zalogi jugoslovanska vina.
Iz Splita obstojijo direktne železniške tarife, ki omogočajo neposredno trgovino; toda jugoslovanski izvozniki pošiljajo svoje blago še vedno čez Trst.
Nadalje bi bilo treba v Jugoslaviji sami gojiti in pripravljati dezertna vina, ki se na če-> škoslovaškem trgu prav lahko plasirajo. Radi nedelavnosti naših podjetnikov nas je izpodrinila Italija. Ta kupuje poceni jugoslovanska vina, jih predeluje in nato pošilja na češkoslovaško.
Slovanska vzajemnost v trgovini
Spravljivost na jugoslovanski in češkoslovaški strani
Poročali smo že, da je Prizad s predstavniki Češkoslovaške žitne družbe sklenil pogodbo za izvoz 6000 vagonov jugoslovanske pšenice na Češkoslovaško. V češkoslovaških listih je izšlo o tem oficijelno poročilo, ki sklenitev te pogodbe potrjuje. V poročilu je rečeno, da sla pri pogajanjih obe stranki pokazali veliko spravljivost in uvideli potrebo o gospodarskem sodelovanju, da bi si tako izmenjava blaga med obema državam čimbolj povečala. Crine so bile določene za dobavo franco Bratislava. V razmerju 60% bodo žito prepeljale jugoslovanske ladje, 40% češkoslovaške. Krcanje blaga sc bo začelo že 15. septembra.
■Češkoslovaški industrijci so z zadovoljstvom vzeli na znanje to vest, ker bo ta kupčija olajšala obračunavanje v kliringu. češkoslovaška trgovinska bilanca je nasproti jugoslovanski zelo aktivna in v teku prvega polletja
Se k izvozu sadja
Maribor, 23. avgusta.
Ker se zadnje čase izredno ninogo govori in piše o izvozu sadja, bo naše čitatelje in vse produ-cente sadja gotovo zanimalo, kako so sestavljeni odbori posameznih organizacij, ki so merodajne pri izvozu sadja.
1.	Združenje sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev v Mariboru: predsednik Srečko Kranjc. podpredsednik Anton Kerenčič. Ostali odborniki: Sonnenschein, Šumer, Hlade, Vavpotič, Pevec. Marš, Kostajnšek, Stoinschegg, Mermolja. Združenje ima okroglo 120 članov.
2.	Sindikat ali priložnostno združenje za izvoz jabolk iz dravske banovine v Nemčijo. V tem združenju je 8 čl'anov združenja pod 1. in sicer: Kranjc, Kostanjšek, Vavpotič, Sonnenschein, Gottlich, Šumer, Kerenčič, Suppanz.
Razen gornjih organizacij je dobila izvoznice za izvoz sadja v Nemčijo od PRIZADA tudi Kmetijska družba v Ljubljani in Gospodarska zveza, tudi v Ljubljani. Kmetijska družba, kakor tudi Gospodarska zveza sta zadrugi.
Izvoznice za izvoz sadja v Nemčijo so dobili tudi nekateri trgovci sadja iz Srbije. Vendar pa ti za naše kraje ne pridejo vpoštev, ker bodo ti nakupovali sadje v južnih delih države.
★
Šolska mladina ima za obisk letošnjega jesenskega velesejma od 1. do 10. sept. znižano vstopnino po 3 Din za učenko, oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva. Dan obiska poljuben. Posebno opozarjamo šolska vodstva na velike razstave: glasbeno, umetnostno, »Slovenska pokrajina«, higijensko, izseljensko, ri-barsko, razstavo malih živali ter razstavo koz in ovac domačih pasem od 3. do 10. sept.; mednarodno razstavo psov od 1. do 2. sept.; arhitektonsko in
se, je ta aktivnost še povečala. To ima za posledico, da Jugoslavija težko plačuje naročilo Češkoslovaške. V zadnjem času je neplačani saldo znašal 166 milj. Kč v prid čchoslovakom, Po najnovejši pogodbi, to je po nakupu omenjene količine žita se bo ta saldo znižal za 30 milijonov Kč. če bodo temu nakupu pšenice sledili tudi nakupi koruze, bo Jugoslavija prišla do novih denarnih sredstev, s katerimi bo lahko poravnala svoje dolgove, ki so nastali vsled nabav češkoslovaškega blaga.
Zaenkrat se še niso pogajali o nakupu koruze. Češkoslovaška uvaža koruzo i/. Jugoslavije nu podlagi žc sklenjenih kupčij. Letos jc uvoz koruze prav visok, ker je pomanjkanje krme na Češkoslovaškem veliko. Uvoz koruze je narastel od 1906 vagonov v juniju na 6191 vagonov v juliju. Samo julija je češkoslovaška uvozila iz Jugoslavije 5461 vagonov koruze;
razstavo Weekend, hranilniško razstavo itd., ki bodo nudile nazoren pouk in tekom šolskega leta mladini pri učenju mnogo koristile.
Italija prepovedala, uvoz naših rib. Nenadoma so italijanska oblastva prepovedala uvoz. jugoslovanskih rib. V prvi vrsti je prizadel tunj. .je hud udarec za naše ribiče, ki morajo..zdaj-iskati nadomestila na domačem Irgu. Bržkone prav v tej zvezi prispe v Ljubljano velika količina tunja.
Osnovnje zavoda za preiskovanje konjunkture. Ministrstvo trgovine in industrijo proučuje načrt o ustanovitvi zavoda za. priobfevanje trgovinske konjunkture. Ta zavod naj bi sledil naglim spremembam v gospodarskem življenju in na podlagi svojih ugotovitev postavljal zaključke, ki naj bi jih vpoštevali trgovci. Podobni zavodi obstojajo že v drugih državah.
Pred rudarsko stavko na Angleškem. V premogovnih revirjih Južnega Walesa naAngleškem se pripravlja nevarno mezdno gibanje, ki bo izbruhnilo oktobra meseca. Predstavniki delavstva in rudnikov se že delj časa pogajajo. Delavci zahtevajo zvišanje plač. Te so danes samo 12,5% višje, kakor leta 1914, medtem ko so življenjske potrebščine za 43% dražje.
Dobave. Strojni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 30. avgusta ponudbe glede dobave 200 komadov prozornih stekel za brzino-mere, 600 komadov vodostanskih stekel, 100 komadov prozornih šip, 500 komadov gledalnih stekel za lubrikatorje, 100 komadov rdečih signalnih šip in 80 komadov steklenih obločnic. —. Dne 31. avgusta se vrši v štabu poveljstva 45. pešpolka (Mel-ska vojašnica) v Mariboru prva ustna licitacija za dobavo ljudske hrane: olje, kis, krompir, kava, ci-korija, ječmen, kavine konzerve, paprika. — Dne i 31. avgusta se vrši pri 2. bataljonu 2. pontonirske-I ga polka v Ptuju prva ustna licitacija za dobavo ; ljudske hrane: čebula, kis, kava, čaj, mast, olje, ' paprika.
Nad 5 milijard vlog dvignjenih
Pred nastopom bančne krize v Jugoslaviji 1. 1981 sb imeli naši denarni zavodi vlog nad 15 milijard dinarjev, češkoslovaški pa nad 90 milijard Kč. Denarni obtok je znašal tedaj pri nas pribl. 6 milijard Din, na Češkoslovaškem pribl. 6 milijard Kč. Torej sta prišla pri nas na 1 dinar v ]>rometu 2H dinarja vlog, na Češkoslovaškem pa je bilo to razmerje 1:15. Naši denarni zavodi so od nezaslišanega navalu vlagateljev v I. 1931 sem izplačali nad 5^ milijard dinarjev vlog, torej dobro tretjino vlog in pribl. toliko, kolikor je znašal naš denarni obtok. Ako bi bili tudi češkoslovaški vlagatelji zahtevali v takem obsegu svoje vloge po nepotrebnem nazaj, bi bili morali denarni zavodi izplačati nad 30 milijard Kč pri denarnem obtoku 6 milijard. Da to ni mogoče, je jasno, a tndi ni. bilo potrebno. Zakaj? Ker so češkoslovaški vlagatelji zaupali svojim denarnim zavodom, čeprav so isti imeli neprimerno večje izgube kakor naši, ker so vedeli, da Se jim kljub temu ni treba bati za svoje vloge in so obranili mirno kri. Bili so vzgojeni in poučeni o povezanosti med dobrim uspeva-n.iem denarnih zavodov in vsega gospodarstva. Isto hoče dokazati razstava Zveze jugoslovanskih hranilnic na. letošnjem jesenskem ljubljanske velesejmu .Vsak mora vedeti, da tudi najmanjša vloga koristi vsemu
gospodarstvu in državi.
★
Prodaja lesa (tramov, hlodov in drv). Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani prodaja v skrajšanem roku: Kočevje okoli 45.000 komadov tesanih tramov, 4500 komadov jelovih hlodov. Straža pri Novem mestu 8500 komadov tesanih tramov. Rogatec 700 kub. m mehkega. 480 kub. m bukovega lesa.
Borza
Dne 23. avgusta 1934.
Denar
Dolar je zopet hudo nazadoval, medtem ko se funt drži na prejšnji stopnji. Nekoliko šibkejša je tudi marka. Funt je uotiral v zasebnem kliringu v Zagrebu 227.70—229.30, avstrijski šiling v Ljubljani 8-8.10.
Ljubljana. Amsterdam 2301.51—2312.87. Berlin 1333.47—1344.27, Bruselj 797.18 - 801.12, Curih 1108.35—1113.85, London 170.08—171.68, Newyork 3316.01—3344.87, Pariz 223.96-225.08, Praga 140.84
—	141.70, Trst 290.90—293.30.
Promet na zagrebški borzi 31.631 Din.
Curih. Pariz 20.2075, London 15.3725. Nevvvork 301.87, Bruselj 71.90, Milan 26.285, Madrid 41.90, Amsterdam 207.625, Berlin 120.30, Dunaj 72.73 (56.35), Stockholm 79.25, Oslo 77.22, Kopenhagen 63.62* Praga 12.72, Varšava 57.90, Atene 2.92, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% invest. pos. 71.50 den., agrarji 40 -41.50, vojna škoda 343—344, 6% begi. obv. 62 -63, 8% Bler. pos. 68 bl„ 7% Bler. pos. 58.25 bl„ 7%*poš. DHB 68 den.
Zagreb.. 7% inv. pos. 71.50 den., vojna škoda 338- 344, dee. 338—.350, agrarji 39-41, 1% Bler. poj}/ 56.50—58.25, 8% Bler. pos. 65—67, 6% begi. obv,- 61.50—63.50. — Delnice: Narodna banka 4000 deri*, Priv. agr. banka 217—219, Osj. sladk. tov. 120 bi., Bečkerek sladk. tov. 750 bi., Osj. livarna 145 .bi, Impex 50 den., Trboveljska 71—76.
R;lgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 72—73, agrarji 39.50—40.50 (40), vojna škoda 339—340 (338—340), 9. 340-341 (339.50-340), 12. 340-341 (341), 6% begi. obv. 60.50-61 (61.50, 12. 68.50 bi.), 8%. Bler. pos. 66 -67.50, 7% Bler. pos. 58-59. — Delnice: Narodna banka 4080 bi. (4080), Priv.'agr. banka 217.50-218.50 (217-218.50).
Žitni trg
Ljubljana. Koruza 147.50—150, pšenica bač., 79/80 155—157.50, bač., 80 kg, \% 157.50—160, moka bač., nularica 250—255, ban., nularica 255—260.
Novi Sad. Pšenica slav. 104—106, srem. 102— 104, ostalo nespremenjeno, ječmen bač. in srem. novi 65-66 kg 95—97.50, bač. in srem. poletni 67-68 kg 105—107.50, otrobi bač. in srem. v juta vrečah 75—77.50, ban. v juta vrečah 72.50—75, bač. v juta vrečah, ladja 81—83. Tendenca prijazna. Promet srednji.
Budimpešta. Tendenca neodrejena. Promet živahen. Pšenica okt. 16.04—16.11, zaklj. 16.06—16.07, marec 16.93—17.03, zaklj. 16.98-17, rž okt. 12.62
—	12.74, zaklj. 12.62—12.63, marec 13.50—13.65, zaključek 13.52—13.54, koruza sept. 10.65—10.80, zaključek 10.80-10.82, maj 10.46-10.75, zaklj. 10.70 —10.71.
i Chicago. Pšenica maj 107, sept. 103.50, dec. i 105, koruza sept. 76.375, dec. 78.125, oves maj i 52.125, dec. 51, rž maj 90.50, dec. 87.
TVa^nanila
Tli Skala, podružnica Jesenice, obvešča cenjeno občinstvo, <la se bo vrSil prenos železnega križa i/. Alja žovoga doma na Skrlatico v nedeljo, '26. avgusta. Odhod i/, Aljaževega doma bo ob 3.30. rtilbor vabi, da s« članstvo uoSnJc polnoštevtlno udeleži.
Ljubljana
1 Voihio službo imata lelcurni: mr. Sušnik, Marijin trs 0, iu mr. Kurait, Gosposvetska cesta 4.
Maribor
m l sred ni občni bor Glasbene Malice r Mariboru bu v petek, dne 31. avgusla 1931 ob 20 v društvenih prostorih. — Odbor.
Šolske vesti
Glasbena šola ■ Sluge--. Vpisovanje gojencev « glasbeno šolo Sloge v Ljubljani bo od 1. do sep toiubra dnevno od H do 12 in od lj do 18 v pisarni Glasbene šole v Ljubljanskem dvoru (1'ražakova ulica). Dne 7. septembra bu razdelitev učnih ur, lil. septembra jia pričetek rednega šolskega pouk a. Več je razvidno i/, razglasa, ki je i/.obešen v veži Glasbene šole.
Državna II. deška meščanska šola v Ljubljani. Vpisovanje bo 1. in II. »optombra vsakokrat od s do 12 in od 15 do IS. Zu vpisuje potrebno zadnje šolsko spričevalo, rojstni list In potrdilo o davčni obveznosti. Popravni izpiti l>odo 3«. in 31. avgusta. Podrobnejša navodila so na oghusni deski v šolski veži.
A'a državni meščanski šoli na Viču bodo popravili izpiti 3(1. Iu zuvršni 31. avgusta. Natančnejši razpored I o ti .le nabit v oglasni skrinjici. Vpisovanje l>o 1., 2. in 3. septembra od B do 12, t. iu 3, septembra tudi od 15 do 18. Natančnejši pogoji zn vpis so razvidni iz oglasa v oglasni skrinjici v šolski veži. Otvoritvena služba božja bo 7. septembra ob 8. Po sv. maši so učenci /bero v svojih razredih, kjer so jim bo objavil urnik. Uedni pouk nu bo pričel 10. septembra.
Au dr ia vil l mešani meščanski šoli v Slcofji Loki bodo popravni izpiti 31. avgusta, vpisovanje v 1. razred 1., 2. in 3. septembra, v II. iu lit. razred pa samo 1. septembra. Navodila glede vpisovanja, šolnine in pri-eetka šolskega leta so na oglasni deski v šolski veži.
A'a državni meščanski šoli v Trbovljah bo vpisovanje 1. in 3. septembru od 8 do 12 iu od 11 do 18. Vsak učenec mora predložili zadnje izpričevalo lii davčno potrdilo, kolkovano -/. Din '.'u, ter plačati zdravstveno takso Din 20 iu odmerjeno šolnino. Novinci naj se javijo v spremstvu staršev iu predto/.e naj tudi krstni list. Popravni izpiti bodo 28. avgusta ob 8. Otvoritvena služba božja bo 7., pričetek rednega ponija pu lil. septembra.
Vpisovanje v vse razrede meščanske šol-e v tirežl-cali bo 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12 v ravnuteljcvt pisarni. V prvi razred sc sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili štiri razrede osnovne šolo z vsaj dobrim uspehom in šc niso dopolnili It let. Učenci naj pridejo k vpisu v spremstvu staršev ali njih namestnikov let. naj prineso s seboj krstni list, domovinski list in zadnje šolsko izprlčevuto. Vsak učenec plača pri vpisu 20 Din za zdravstveni fond, lil Din za i/.vestjo iu .t Din vpisnine. Kadi odmere šolnino naj prineso kolkovano potrdilo pristojne duvčne uprave o predpisanih davkih. Ponavljalni izpiti bodo 31. avgusta ob 8 po redu. ki je objavljen rta šolski deski. Otvoritvena služba božja bo 7. septembra ob 8, dne 10. septembra pa se začne reden pouk.
Državna meščanska šola v Slovcnjijradcit. Popravili izpiti bodo 31. avgusta. Pričetek ob H, Vpisovanje bo 1. in 3. septembra od 8 do 12. Učenci, ki vstopijo na novo, morajo priti v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter prinesti s seboj zadnji izkaz, oziroma izpričevalo, rojstni list, domovnieo, izkaz o cepljenih kozah ter potrdilo pristojne davčaie uprave, oziroma urada o višini predpisanega neposrednega davka.
Meščanska šola v Ptuju. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2., 3. in I. septembra od 8 do 12 in od 12 dalje. S seboj je prinesti potrdilo o davkih. Pri vpisu je plačati tudi takso za fond za zdravstveno zaščito učencev, ki znaša 20 Diu. Kdo je oproščen plačila te takse, je razvidno z oglasa na razglasili daski v šoli. Prijave za vpis se dobe pri upravilcljstvu šole. Prijava mora biti kolekova.ua s kolekom za 5 Din. Otvoritvena bpžja služba bo 10., rodni pouk pa U. septembra. Podrobnosti so razvidne z razglasite deske.
Na državni meščanski šol i v Ljutomeru bodo popravni izpiti 31. avgusta. Vpisovanje za T. razredi ho i. septembra od 8 dalje, za ostale razrede 3. sep(teimu'a. Več na šolskih vratih.
Na 2. državni dekliški meščanski šoli v Mariboru (Cankarjeva ulica) bo vpisovanje v vse razrede 1., 2. in 3. septembra vsak dan od 8—12. Pri vpisovanju predloži vsaka učenka zadnje izpričevalo, krstni list, izpolnjeno iu s kolkom za j Diu kolko.vntto prijavo ter potrdilo o višini davkov. Potrdilo mora biti kolkovano s kolkom za 20 Din, prepis s kolkom za 10 Din. Na podlagi davčnega potrdila se plačuje šolnina. Učenke, katerih starši plačujejo manj nego 300 Din letnih davkov, ne plačujejo šolnine. Koditclji, Ui imajo več otrok, plačajo za prvega otroka polno šolnino, 7.a druge otroke polovico šolnine. Za plačan,ie polovične šolnine jo treba predložiti potrdilo o plačani polni šolinitii. Pri vpisovanju plačajo učenke 20 Din za zdravstveni fond in 5 Din za letno šolsko izvestj^.
I. državna dekliška meščanska šoln v Mariboru, Miklošičavu ulica. VpisovnnJe za šolsko leto li)34-35 bo v dneh 1., 2. in 3. septembra od 8—12 iu od 15—17. 2. septembra samo dopoldne. Popravni izpiti se bodo vršili 30. iu 31. avgusta od 8 dalje. Podroben razpored bo objavljen na razglasiti deski.
Na manjšinski osnovni šoli (t nemškim učnim jezikom ler poukom v slovenščini in srbohrvaščini) v Ljubljani bo naknadno vpisovanje učencev in učenk ilne 1. septembra od 11—12. — Cojzova cesla 5, t. nadstropje, desno.
Winnipeg. Pšenica avg. 84.50, okl. 85.75. dec 89.375.
Živina
Svinjski sejem v Celju 22. avgusta. V sredo je bilo pripeljano na svinjski sejem 89 -prašičev, od katerih je bilo prodanih 37. Cene so bile sledeče: prašiči do 2 mesecev 60—100 Din, 2 do 3 mesece 100—200 Din, 3 do 4 mesece 200 -300 Din, 4 do 5 J mesecev 300—460 Din, 6 do 7 mesecev 50(1 600 Din, 8 do 10 mesecev 660-800 Din, 1 leto slari 830 do 1000 Din.
Moja tnali. Njena slika, Spoznanje, Brodolom, Srečanje v tunelu itd. Kol sotrudnik se je oglašal tudi v Mladiki, Domovini, Jugoslovenčetu, največ svojih del pa je objavil v Ameriki, kjer sta izšla tudi njegova romana. V chicaški Prosveti je bilo nagrajeno tudi njegovo delo: Podedovano znamenje, kol najboljša socialna povest. Lansko leto je izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani njegovo mlad. povest Pravljico iz gozda, letos pa smo dobili Medvedka Markca, ki je eno izmed najboljših mlad. del, ki smo jih prejeli izpod njegovega peresa. Ljubka zgodba je to o malem medvedku z imenom Markec, ki si je zaželel svobode in ulekel ciganom. Ucvrl jo je v gozd, v zlato prostost. Tu je zadovoljen zopet laval po zapuščenih gozdovih in se razgovarjal s svojimi četveronožniini prijatelji. Pripovedoval jim je o ljudeh, ki žive lam po mestih in vaseh, o vročili železnih ploščah jim je pripovedoval, po katerih so ga učili plesali, pa o dolgih prašnih cestah, po katerih so ga vodili, jim je govoril. Zraven je povpraševal po svoji maleri Rjavki, ki je že tako dolgo ni videl. Nekoč zaide tudi med pritlikave može. Njih doni je globoko pod zemljo, tu so njihove delavnice, tudi kovače imajo. Markec jim naslavi smrček, v katerem mu binglja železni obroč, ki so mu ga bili hudobni ljudje ndelali v nosnice, in mali bradati možje ga rešijo še lega zadnjega, trpkega spomina na ljudi, ki žive tam zunaj. V temni noči odide Markec zopel iskat svojo ljubo mamico. Ko jo končno najde, žalosten s|xizna. da jc tudi ona postala jetnica hudobnih ljudi. Zaprta je v kletki ampak pretkani Markec jo reši sredi lomne noči. Tekla sla Iti dni in fri noči, pravi pisatelj, nikoli več ju niso vjeli predobro ju je lii lo izučilo življenje, saj imata še danes oba osmojene podplate...
Veselimo se vsake dobre knjige, veseli smo tudi Milkovičevcga Markca, s Katerim je našim malčkom prinesel toliko lepega. Knjižica je bogato ilustriral Janez Trpin in slane trdo vezana, na li-nem papirju 15 Din. Dobi se v vseh knjigarnah in jo toplo priporočamo.	l. C.
Kulturni obzornik
Belgrajsko gledališče v novi sezoni
Čakanja ni bilo ne konca ne kraja. Časnikarji so se že več ko mesec dni kar naprej zaletavali v gledališče in upravnitkovo osebnost. Napadi so bili ostri in vsestranski. Kon-ccm koncev se je včeraj vendar razvedclo za novi repertoar. Domačo dramo bodo zastopali Branislav Nušič (»Ožaloščena družina«), kj to jesen proslavlja sedemdesetletnico življenja, Dušan Nikolajevi« (»Ivan Gradojevic«), Mita Dimitrijev«' (»Nabukodonozor«), Milan Bego-vič (»Pustolovec«), Miroslav Krleža ( V taboru«), Niikačevič (»Srbija se ne more umiriti«) in Todor Manojlovič (»Katinkini sili«). Ta dela bodo, kakor obljublja upravnik, letos prvič vprizorjena v Belgradu; prav za prav pu niti med tciui sedmimi domačimi doli niso vsa nova (n. pr. »Pustolovec« in pa »Katinkini sni«). Obnovljeni domači repertoar bo izgledal približno tako-le: Ivo Vojnovič (Ekvinokcij«), Dušan Nikolajevdč (»Preko mrtvili«). Ko.stič (»Maksim C.rnojevič«). Nuišič (vPot okoli svetu«), Počijo Petrovič (»Ploha«) in Predič (»Trije Stanko-vičif). Med p remije ram i i/.ozeinskih del bi omenil Bolgara Kostova (»G.oleniuaiov«), Vi I -draca, Bourdcta (»Težki časi«), Sltauii ("Naslikani«), Hauptihannu »Zimska pravljica in »Pred sončnim zahodom«), kleista (»Razbiti vrč«), Langerja (»Angeli meti nami«), švarkina (»Tuji otrok«) in Shcrvvooda (tNa vaterlojskeni mostu«).
V operi obljubljajo sledeča novn dela: -Done a pleše« (K. Odak) in jlBInžcnkiua prisega« (I'. Štojanovič) od domačih in Wagncr|evega »Tannh.userja, Massenetovcga »Don Quijo-
ta«. Gounod-ovega »Romeja in Julijo«, Zando-najjevo »Franceseo da Riinini« in prvo sovjetsko opero na belgrajskem odru (šoštakovič »Machbeth« med tujimi.
Z novo sezono so prišle tudi osebne .spremembe. Nedavno umrlega Nikolo Gošiča je zameni! Dimitrije Veličkovič ,ki je bil doslej član sarajevskega gledališča. Iz osješkega gledališča pa je. prišel G. Drnjič, ki bo igral vloge dramatičnih ljubavnikov. Angažirana je tudi gdč. Kos (za dramski salonski program),, ki je doslej istotako delovala v Osijek u.
V operi so angažirane tri mlade pevke, ki so se preteklo sezono skoraj istočasno z uspehom predstavile belgra jskeniu občinstvu. To so gdč Atnita Mezetova, Olga Oljdekop in Ljuhiči-čeva. Med M. Šimencem iu belgrajsko opero pa obstoji pogodba, po kateri lin g. Šimenc imel celo vrsto rednih gostovanj v Belgradu. Za voditelja baleta jc angažiran Boris knjazev i/ skupine pokojne Ane Pavlove, ki je pa pozneje deloval v Parizu.
Belgrajsko gledališče je v čudni krizi. Vse kaže, da v vodstvu nekaj ne gre, kot bi moralo iti. Drama in opera »ta pravzaprav brez ravnateljev. Posle opernega ravnatelja vrši g. Brezovšck. Prav lii ko je tudi križ /. dramskimi režiserji. Pravzaprav teža celotnega modernega repertoarja sloni na nadarjenem K tilundžiru. i ki pH kljub velikim zmožnostim ne bo vsega j zmogel. Pričakovati jc bilo. da bodo posa-j inezna prazna mesta prav sedaj pred začetkom i sezone zasedli ustrezajoči ljudje. Pa zaenkrat še ni ničesar.	T. P.
,,Narodni plesi"
Profesorici sestri Danica in Ljubit,t Jankovi«' iz Belgrada sla pravkar izdali zbirko slo | narodnih plesov. Doslej Srbi takšnega dela sploh niso imeli in je poskus obeli sester toliko i pomembnejši. \ narodnem plesu, zlasti na na-
! šeni jugu. je mnogo narodne duše iu umetnosti ; obenem. Kako rad bi bil pred leti Pino Mlakar odšel v Južno Srbijo študirat te narodne plese, I ki bi mu pozneje služili kot podlaga južnoslo-I vanske koreografije. Ker pa ni dobil podpore i od merodajne strani, jc moral to vprašanje za : nedoločen čas odložiti.
Nhrodili plesi so danes pravzaprav že kolikor toliko relikvije, ostanki. Iz leta v leto se i izgubljajo in zadnji čas je, da rešimo, kar se rešiti tla. Gdč. Jankovie sla v svoji knjigi zbrali sto narodnih plesov iz najrazličnejših krajev. Najbogatejše je zastopana Južna Srbija, kjer je kult narodnega plesa pravzaprav še najlepše ohranjen, /lasti mnogo prostora zavzemajo različna kola«. Najlepši in obenem tehnično najtežji plesi so iz Južne Srbije, zlasti Lahu nista in Struge blizu Ohrida. Mavrov«, Laza ro^po) ju, Totovn, Gornjega Nerodinilja nn Kosovu iu Crmnica. Zastopani so seveda tudi Srem. šutiiudijn, kraji ob Drini, Les kovač. Vranje itd. Ta prva knjiga jc samo poskus, ki pa mora podžgali poklicane, da nadaljujejo tovrstna raziskovanja. Hcs jr. mnogo časa zahtevajo podrobne študije na licu mesta, ali trud i jr bo- a to poplačan. Obširni uvod v knjigo pove ninogo v tem pogledu.	I. P.
A. Milhovič: Medvedek Markec
Povest, ki jo je izdala tiskarna Slatnar v Kamniku, je namenjena mladini; ljubka je in prisrčna, tudi odrasli jo bodo čitali z veseljem. Preden je pričujoča |x>vest izšla v knjigi, je skozi vse leto zabavala čitatelje Našega roda, ki jc v Milkoviču našel dobrega sotrudnika. S leni svojim zadnjim delotn je dokazal Milkovič, da ni samo umetnik v pripovedovanju odraslim, ampak tudi mladini. Na leni mestu o Milkoviču in njegovem delovanju še nismo spregovorili, čeprav se je ludi čitateljeni »Slovenca« predstavil z inarsikakitn globoko zasnovanim feljtonom, od katerih naj omenimo vsaj nekatere:
Spoti
V. balkanske igre
Oklic vsemu športnemu prebivalstvu Jugoslavije
Naj se čuje Vaš klic na V. balkanskih igrah!
Ponosno navdušenje in vzklikanje 80.000 ti-sočev je hrabrilo zmagovalce grških borcev skozi štiri leta v Atenak. Brezmejno navdušenje je vodilo grško mladino k zmagam in ohranilo samozavest vsakega poedinca v trdih in težkih borbah v atenskem stadionu.
Naša odlična in borbena mladina stopa ponosno v predstoječo borbo, zavedajoč se svoje velike naloge. Prepričani smo, da se vsak posamezni jugoslovanski tekmovalec zaveda svoje dolžnosti in verujemo, da bodo izšli iz te velike borbe čisti in jasnega obraza, ko bodo dali vs« svoje sposobnosti v dar dombvini svoji,
V	teh težkih borbah je, dragi obiskovalci, potrebna Vaša pomoč. Vaše navdušehje naj pomaga našim do zmage! Naj Vaše športno podžiganje in vzklikanje popelje naše izborne borce k zaželjene-mu cilju: k zmagi nad balkanskimi naTodi!
Vaša številna udeležba, Vaše sodelovanje in Vaše neprestano podžiganje bo pomagalo ««šim vitezom, da bodo vzdignili zmagovalno trobojnico na jamboru slave in ponosa »Balkanskih iger«.
Vaš številen obisk in Vaš* pomoč «aj sodelujočim narodom dokaže, da je stremlj^je našega kulturnega obstanka na športnem polju resno!
Dobrodošli vsi na Balkanskih igrah. Vaš ponos, Vaše navdušenje in Vaše podžiganje »aj pomaga k naši zmagi!
Naj se čuje Vaš skupni klic na V. Balkanskih igrah!
Zagreb, avgust 1934. Veljko Ugrinič, član medbalkanskega tport. kemit
Kdo vse bo tekmoval
Našo reprezentanco, o kateri je naš list deloma poročal, bodo sestavljali naslednji lahkoatleti:
100 m in 200 m Bauer, Kovačič.
400 m Nikhazi, Banščak.
800 m Nikhazi, Zorga.
1500 m Krevs, Goršek.
5000 m Krevs, Bručan.
10.000 m Bručan, I. Starman.
Maraton Šporn, Belas, Starman, Zemljak, Vi-dovič, Koren.
110 m, zapreke, dr. Buratovič, Ivanovič.
400 m, zapreke, Stevanovič, Banščak.
Štafeta 4 krat 100 m Kovačič, dr. Buratovič, Stevanovič, Bauer.
Štafeta 4 krat 400 m Banščak, Madjarevič, Stevanovič, Nikhazi.
Balkanska štafeta Žorga, Madjarevič, Bauer, dr. Buratovič.
Kroglja Kovačevič, Narančič.
Disk Kleut, Ambroži.
Disk, helenski stil, Kleut, dr. Narančič.
Kopje Kovačevič, Nikolič.
Kladivo Goič, Stepišnik.
V	višino" dr. Buratovič, Martini.
V	daljavo dr. Buratovič, Cvijetič.
Troskok Mikič, Miokovič.
S palico Bakov, Feigl.
Grška reprezentanca.
Za Grčijo bodo prvi dan nastopali tile atleti:
100 m Sakelariju, Lambru.
800 m Georgakopulos, Pasi.
10.000 m Arvanitis, Kiriakides.
Štafeta 4 krat 400 m Fotopulos, Pasi, Mantikas, Hadžigregoriju.
Skok v višino Mantelos, Antipas.
Disk Silas, Fikiotis.
Kopje Hadžijanis, Papageorgiju.
Frangudis, balkanski prvak v teku na 100 m je bil v poslednje bolan, pa je v rezervi. Vodja reprezentance je predsednik Karabatis.
Bolgarska reprezentanca.
Bolgari pošljejo prvi dan sledeče atlete v boj:
100 m Hristov, Caparov.
800 m Spasov.
Štafeta 4 krat 400 m Cankov, Hristov, Novakov, Caparov.
Kopje Georgijev.
Disk Gančev, Dojčev.
Skok v višino Panajotov, Markov,
Vodstvo tekmovanja
Vrhovni sodnik: Ugrinič Veljko. Vodja tekmovanja: Kovačič Lucijan. Vrhovni reditelj: arh. Kor-bar. Časopisni poročevalec: Macanovič. Sodniki na cilju: dr. Bela (Romunija), dr. Samimi (Albanija), Yorgacopoulos (Grčija), Gaspar, Grund, Kovačič, Muhvič, Tončič (Jugoslavija). Časomerilci: Boranič, Dujmočič, Grimms, Hellebrandt, Jovanovič, Kufti-nec, Vidtnayer, dr. Vukovič. Starter: Dobrin. Reditelj na startu: Schlessinger. Zapisnikar za teke: Miinz. Sodniki za skoke: Kačev (Bolgarija), Schme-tan (Rumunija), Symeonides (Grčija), dr. Breyer, Frančič, Mayer, Novak, ing. Valentekovič, Wachs. Zapisnikarji za skoke: ing. Lončar, Magič. Sodniki za mete: Carakatis (Grčija), Schmetan (Ronlunija), Bloch, Dremil, Delfin, Fišer, Hladnik, Kohn, Prstec, Schwartz, Zapisnikarji za mete: Marian, Zupan.
Vsi slovenski zapisnikarji, ki bodo prisostvovali Balkanskim igram, se naj javijo pri prihodu J. La. Z,, da jih dodeli k sodniškemu zboru.
častno razsodišče.
V častno razsodišče so dodeljeni sledeči za-
bey (Turčija), Ugrinič Veljko (Jugoslavija).
Program iger
Nedelja, 26. avgusta, ob 15.30: Otvoritev, defi-lacija, prisega.
16.00 100 m predteki, 16,35 disk, poljubni stil, 17.00 800 m, skok v višino, 17.10 kopje, 17.30 10.000 m, 18.10 100 m, finale, 18.20 štafeta 4 krat 400 m.
Sobota, 1. septembra ob 16.00:
16.00 200 m, predteki, 16.10 400 m zapreke, predteki, 16.20 skok v daljavo, 17.00 5.000 m, 17.00 krogla, 17.40 200 m finale, 18.00 400 m, zapreke, finale, 18.10 balkanska tafeta (800 — 400 — 200 — 100). „
Nedelja, 2. septembra, ob 14.30:
14.30 start za maratonski tek, 15.00 400 m predteki, 15.05 skok s palico, 15.05 disk, helenski stil, 15.15 110 m, zapreke, predteki, 16.00 1500 m, 16.00 troskok, 16.40 110 m, zapreke, finale, 16.50 400 m, finale, 17.10 štafeta 4 krat 100 m. Povratek maratoncev ter zaključek.
Tudi program bivanja inozemskih reprezentanc od prve nedelje do prihodnje sobote je točno izdelan. Na programu so razni sprejemi pri naših oblasteh, banketi, ogledi mesta in bližnje okolice Zagreba, gledališke predstave, treningi in druge športne prireditve zagrebških športnikov.
¥
Ljubljanska reprezentanca za V. balkanske
igre. Vsi atleti ASK Primorja in SK Ilirije, ki so določeni za V. balkanske igre v Zagrebu, odpotujejo v soboto, t. j. jutri z dopoldanskim belgrajskim brzovlakom, ki odpelje ob 9 iz Ljubljane. Vsi prizadeti, kakor tudi spremstvo klubov, ki se udeleži iger, morajo biti najkasneje ob tričetrt na 9 pred glavnim kolodvorom. Za vse tekmovalce smo prejeli skupno vozovnico za popust, zato morajo vsi odpotovati z omenjenim brzovlakom. Ivo Kermav-ner, odbornik JLA/J-e.
Spori v Celju
Nogomet. V nedeljo I vos t a v Celju prijateljski nogometni tekmi. Ob ,1 popoldne bo na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Svobodo, Maribor in SK Celjem, takoj nato pa istotam trening tekma med SK Žalcem in rezervo SK Celja. — Ob 5 popoldne bo pa n-n igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med llginim moštvom ASK Primorja iz Ljubljane in SK Atlotiki.
Celjani nn balkoni jadi v Zagrebu. Nn balkanijadi v Zagrebu bosta nastopila tudi dva Celjana in sicer Martini v skoku v višino in Goršek v teku. Oba lnhko-atleta nastopita zn SK Primorje.
Propagandni medmestni turnir Belgrad :Celje. V ponedeljek, 20. t. m. je bil na teniškem igrišču v mest-liom parku v Celju propagandni medmestni turnir med Belgradom iu Celjem. Belgrad stu zastopala prvak Belgrada g. Konjovič in g. Itistič, člana teniškega kluba šumadija. Ostali belgrajski igralci, ki so igrali v Mariboru, v Celju niso nastopili, Zn Celje so nastopili gg. dr. Blcivveis, Skobernc in Toplak. Belgrajčana. zlasti g. Konjovič, sta bila v premoči, vendar so jima Celjani nudili močan odpor. Med domačimi je najbolje igral g. Skoberne. Turnirju je prisostvovalo precej Občinstva. Tehnični rezultati so sledeči: Histič:T0BWc M, :i:li, ti:.1. Konjovič:Skoberne 4:(i, r>:2, 6:3. Ristlltdr. Blcivveis 0:7. 6:3.
Ilirija: Avstri a
r nedeljo, 26. t. m. ob 17, na Stadionu
Ilirija je povabila v goste simpatično moštvo oelovške Avstrije, ki bo nastopilo v nedeljo na Stadionu. Gostje so na vodilnem mevstu v avstrijskem amaterskem prvenstvu ter so dali čutiti Iliriji pred meseci 6vojo moč, ko so jo odpravili s 5:4. Ilirija nastopi v spremenjeni postavi z vsemi novimi pridobitvami in ho gotovo z, lepo igro in z zmago popravila svoje zadnje neuspehe. Vstopnina je propagandna.
I
Vajenci
ii
Učenka
ki govori tudi nemško, se sprejme v delikatesno trgovino. Učna doba dve leti. Hrana, stanovanje v hiši. Fabjan, Gregorčičeva 14, Maribor.	(v)
Prupozirijp za zvezdno vožnjo inotoriklistov 8. septembra r Zagreb na slovansko moto-riklistično prvenstvo
1. Pravico udeležbe imajo vsi solo vozniki in vozniki s prikolico. — 2. Starta se lahko že 5. septembra iz kateregakoli kraja. Vsak voznik mora imeti potrdilo o kraju in času starta od pristojnih oblasti s seboj. 3. Cilj je na dirkališču Miramnr na Miramarski cesti v soboto, 8. septembra 1934 od 10—11. Vozniki se ne bodo sprejemali niti prej niti pozneje. 4. Razpisane so tri častne nagrade za solo voznike in tri častne nagrade za vozače s prikolico. S. Zmagovalec je oni, ki prevozi največjo kilometražo ln pride v določenem času nn oilj. Kilometraža se meri po najkrajši poti po avtomobilski kart.i. 6. Vsak voznik mora dati potrditi startno listo vsaj dvakrat, mod vožnjo in to v večjih krajih. Startno listo si priredi vsatn sam in morn imeti sledeče rubrike: Mosto starta, datum in čas, potrdilo, kontroia, cilj. 7. Nagrade se razdelijo po končanem slovanskem prvenstvu. 8. Vsak tokmovalec, ki pride pravočasno nn •ilj in se udeleži slovanskega prvenstva, dobi spominsko plaketo. — I. Hrvatski moto-klub Zagreb. Zveza moto-klubov Jugoslavije. — Zagreb, 1. avgusta 1934.
Propozicije
za jesenske konjske dirke, ki se bodo vršile dne
3. septembra 1934 ob 7.5 no dirkališču Cven pri
Ljutomeru
I. DIRKA PETER MOZART. Enovprežna dirka za triletne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 2000 m. Popusti: Konjem kmetske reje iz okraja Ljutomer 20 metrov. Maiden 20 m. Doki ode: Zn vsakih 2)10 Din 20. ,, metrov. Prijavnimi 20 Din. Nagrade 1500 Din (700, 850, 2 dijaka ali dijakinjo 200, 150, 100 Din).	'	' '
II. DIRKA DRAVSKE BANOVINE. Handikap. -Enovprcina dirka za štiri- dn dvanajstletne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Najkrajša progn 2100 m. Temelj 1:55. Distance v programu. Prijavnimi 15 Din; za start 15 Din. Nagrade: 1800 Din (800, 400? 300, 200, 100 Din).
III.	DIRKA OKRAJNEGA KMETIJSKEGA ODBORA LJUTOMER. Enovprežna dirka :o tri- do dvanajstletne konje, vzgojene v Jugoslaviji, ki še niso pridirkali 4000 Din. Progn 2200 m. Popusti: Konjem kmetske reje iz okraja Ljutomer 20 ni. Triletnim 40 m. Maiden 20 m. Doklade: Do 600 Din za vsakih 300 Din r>o 2(1 m, nadalje za vsakih ltHHl Dih 20 ni. Zmagovalec štev. 1. in 2. 40 m. Prijavnimi 20 Din. Nagrade: 1500 dinarjev (700 , 350 , 200. 150 iu 100 Din).
IV.	GALOPSKE DIRKE. Galopska dirka za ame. rikanske konje, vzgojene v Jugoslaviji. (Se vrši le, ako bo startalo vsnj 6 konjev.) .Proga 1600 m. Nagrade: 800 Din (850, 200, 150, 100 Din).
V.	SPOMINSKA DIRKA .IOSKA RA.IHA. l)vo-vpreina dirka za tri- do dvanajstletne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 2800 iu. Popusti: Konjem kmeiske reje iz okraja Ljutomer 20 m; triletnim 40 m. Doklade: Za vsakih 2000 Din 20 m. Prijnvninn: Za vsakega konja 10 Din in lin startu za vsako vprego 20 Din. Nagrade: 2000 Din (1000, 500, 300, 200 Din).
SPLOSNE DOLOČBE:
Dirke se vršijo po določilih kasaških dirkalnih pravil. Vodstvo dirke ima pravico dirko tudi po prijavnem zaključku odpovedati, odnosno prekiniti. Višina dobitkov so nanaša saino na pred začetkom tega mitinga pridirkane zneske. Nagrade iu zmage pri eno-vprežnih dirkah milingn se ne vpoštevajo pri dvo-vprežnih dirkah in obratno. Konje je prijaviti najkasneje dne 26. avgustu do 12 pri blagajniku g. Zitek Frnnju 17. Ljutomera in plačati prijavnino Na dan d-irke se bo vršil ob 14 pregled konj. Vsnk voznik, ki se s svojim konjem udeleži dirk, mora imeti vozovnico, izdano od centrale. To izkaznico morajo vozači še pred začetkom dirke zahtevati pri lokalnem vodstvu. Ob priliki prijave se mora v prijavnicah brezpogojno navesti tudi barva dresov. Pri dvovprežni dirki se smejo rabiti samo vozovi s štirimi sedeži. Ako se vo/.i v oddelkih, se razdelijo dobitki po doseženih časih. Za kmeta se smatra oni, ki se peča z domačim poljedelstvom in je njegov glavni poklic. Pri vsaki dirki morajo startati najmanj trije voznčj, drugače odpade dirka. Po vožnji mora prvi voznik voziti mimo tribune ter se pustiti fotografirati. — Kolo jahačev in voznikov v Ljutomeru.
ZSK Hermes. Seja centralnega odbora se vrši drevi točno ob 20 pri Kočarju-. Vabijo se vsi gg. odborniki, da se iste zanesljivo udeleže radi važnosti dnevnega reda
SK Jadran Oahko-atletska sekcija). SK Jadran je obuovi! svojo lahko-nlletsko sekcijo, ki je pred leti prav leiio cvetela. Prvi trening bo v soboto, 25. avgusta ob pol 6 zvečer na kluboveni igrišču v Koleziji. Udeležijo naj sc ga člani in poleg njih vsi, ki bi imeli veselje za to panogo športa.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din !•—; ženi-tovanjski oglasi Din '£ —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklnmnega značaja se računa enokoloiiska. 3 mm visoka petitna vrstica po Oin 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov prodajamo in kupujemo najugodnejše. Pišite takoj na Bančno kom. zavod. Maribor, Aleksandrova cesta 40, - Za odgovor znamko za 3 Din. (d)
Vložne knjižice
Hranilnice kmečkih občin kupi stavbno podjetje Rožman, Beethovnova ul. št. 9. Sprejema tudi pismene ponudbe.	(d)
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice, Ljudske ali Kmetske posojilnice v Ljubljani, kupim proti mesečnemu odplačilu. — Cenjene ponudbe pod »Ugodno izplačilo« št. 9595 upravi »Slovenca«.	(d)
Trgovski sluga
ki je pošten, z dobrimi priporočili, z navedbo dosedanjega službovanja, v starosti do 28 let se takoj sprejme v manufakturno trgovino. Ponudbe pod »Pošten in stalen« na upr. »Slovenca« št. 9550. (b)
ItfTfvLUl
Al i ste ie poravnali naročnino?
sprejmem na vso oskrbo po nizki ceni. Maribor, Mlinska ulica 31, drugo dvorišče.	(D)
Posestva
Posestvo
v bližini železniške postaje Ruše, z gostilno, žago in lesno industrijo, naprodaj. Cena ca. Din 500.000, plačljiva deloma tudi z vložnimi knjižicami mariborskih denarnih zavodov. Informacije daje Posojilnica v Rušah, p
Prodamo posestvo
v Spodnji Šiški: glavno poslopje (bivša šola), skladiščno poslopje, garažo, lope, drvarnice, vsega 760 m2 zazidane ploskve ter ograjeno dvorišče. Primerno za vsak obrat, javni zavod ali stanovanja. Kupnina v prevzemu hipoteke in gotovini. V hranilnih knjižicah 309-H več. Konzumno društvo Ljubljana, poštni predal štev. 72.	(p)
Iščem posojilo
500.000 Din v gotovini. Vknjižba na prvo mesto. Nepremičnine večmilijon-ske vrednosti. Vrnitev, kakor tudi obresti po dogovoru. Cenjene ponudbe pod značko »Rentabilite-ta« št. 9590 upravi »Slovenca« Maribor.	(d)
Citajte in širite »Slovenca«!
Ce avto svo/ stari prodajaš aT motorja bi znebil se radi bri kupcev ti mnogo priiene Slovertčev najmanjP inserat
Gospodinje, gostilne, obrtniki
ne zamudite ugodne prilike! — Radi izpraznitve zaloge, prodaja iz skladišča Stanko Florjančič, železnina, Resljeva cesta št. 3 (pri Zmajskem mostu) po najnižjih cenah. Vhod v skladišče skozi dvorišče.	(1)
Dobro in poceni
se oblečete pri Preskarju, Sv Petra cesta 14.
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi
pri Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Nove orehe
Ia kg Din 5. — Jabolka, hruške delikatesne, debele kg Din 2.75, razpošilja po 40 kg franko vsaka postaja. G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Pisalni stroj
»Ideal«, zelo dobro ohra* njen — poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9596. (1) ...... «
Kopalne kadi
sedežne, jako trpežne — vam nudi po 130 Din klepar A. Čokert, Ljubljana, Vidovdanska cesta št. 1.	(I)
Alja Rahnianova:	10
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik ruske žene
»Potemtakem va6 ne ljubi?«
»Baš nasprotno, ljubi me celo zelo. Pa to ga ne zadržuje, mimogrede ljubiti še druge. Poglejte to-le sliko! Dobila sem jo anonimno.«
Slika je predstavljala debelega, slvoglavegn moža, drobnih pohotnih oči, v vojašfki uniformi, ki je objemal zelo debelo, zelo črno in zelo staro žensko.
»Glejte, tale stara gos ga redi, nosi mu Jedi v taborišče in on se z njo peča. Bil je namreč beli častnik in je sedaj nastanjen v osrednjem taborišču, kjer 6e pa razmerama prosto giblje in večkrat pride v mesto. Zadnjo skorjico kruha si pritrgam od ust, da mu morem kaj poslati, on se je pa tam že čisto po domače uredil. Jaz sem tudi sama tu; pa mi vendar niti na misel ne pride, da bi ga varala. Gnusi se mi, 6e samo pomislim na to! — Zdaj si na vse kriplje prizadevam, da ga osvobodim in obljubili so mi, da bo v enem tednu tu. In že naprej veim, kaj se bo zgodilo. Izprva bo tajil in 6e rotil, da me ni nikoli varal. Končno bo vse priznal in me kleče prosil odpuščanja in jaz ga moram zaničevati. Da, zaničujem ga in kljub temu ga ljubim! To je moja tragedija... Oh, svetujte mi, Alječka, kaj naj storim?«
Pogledala sem jI v prijazne, velike, žalostne oči, ki so me gledale e strahom in pričakovanjem, in ji rekla:
»Kaj naj storite? V ravno vaši nesreči je morda skrit vir vaše 6reče. Vi ste premočna, preener-gična, preveč samonikla osebnost, nego da bi mogli trpeti poleg sebe prav tako krepkega moža. Saj ste sami priznali, da vas ravno njegova šibkost, njegova omahljivost vleče k njemu. Ne samo ljubiti ga naimreč hočete, ampak tudi voditi — in mu tudi odpuščati — dasi se tega ne zavedate. Hočete ga rešiti In to vam gotovo uspe. Ampak ne 7. enim
dejanjem; to je'dolgotrajen proces, združen z neprestanimi žrtvami. Ampak rešujete ga vendar, vedno iznova ga dvigujete iz blata, ki bi v njem brez, rešitve poginil. Ali ni to tudi velika naloga?«
»Kako sem vam hvaležna za te besede!« je rekla in oči so ji razodevale hvaležnost.
Medtem sva dospeli do našega vagona in Elena Ivanovim se je poslovila, jaz sem pa pohitela po slopnjicah gori. — — —
21. novembra 1020.
Poskusila sva v mestu dobiti stanovanje, da ; bi se vsaj začasno malo uredila, ko se poročiva. | Toda bilo je vee zaman. V stanovanjskem uradu j sva morala najprej skoraj ves dan čakati v »kači«, j Potem so nama dali vedeti, da o sobah za sedaj ni | govora, da oddajajo samo >kote«, namreč dele sob. i Morava se torej zaenkrat sprijazinita z mielijo, da ! ostaneva v vagonu. Uradnik je dejal, da ima vsaka ! 6oba eamo štiri kote in Ii so že vsi oddani.
6. decembra 1920,
Ko 6em hotela danes zjutraj vstati, 6em nekaj doživela, čeear sem se izprva ustrašila, pa je bilo ! skoraj smešno, kot se je pozneje pokazalo. Kakor 1 navadno, sem hotela brž planiti iz postelje, ko sem j se zbudila, pa me je v istem hipu silno zabolelo in j ni6em mogla dvigniti glave, kot da je pribita. Od strahu sem ekoraj omedlela, toda kmalu mi je bila I stvar jasna: ponoči so mi lasje primrznili na steno j vagona! Zunaj je zdaj strašno mraz, stene pri vagonu so tenke in se naredi na .njih led kakor na oknu. Ni mi bilo lahko oprostiti ee in morala sem i hiteti, ker je bila ura že pet in eem se dogovorila z ženo inženjerja, ki etanuje zraven nae, da greva ' ob petih premog krast.
Vzameva vedro in greva proti tovornemu ko- i lodvoru pobirat premog, ki je razlreson po tleh. 1 | Rekla sem, da greva premog krast, kajti premog pobirati je izrečno prepovedano in ee kaznuje kot tatvina državne lastnine. Kogar zasačijo pri tem, I ga zapro. Pa kaj naj storimo? Država nam je vse j ' pokradla, nae sili, da vsak dan zastonj delamo, in |
nam ne da niti toliko kuriva, da bi bili tri dni varni pred zmrznjeiijem.
Kavno zadnja predena las sem oproščevala, ko je inženjerjeva žena potrkala. Skočila sem urno iz postelje; oblačiti se mi ni bilo treba, kajti zdaj spimo v vsej obleki, kar je imamo; v vagonu je namreč samo dotlej toplo, dokler kurimo, ponoči pa ee toplota skoraj izenači z vnanjo.
Jevgenija me je pričakovala enako oblečena kot jaz: moške čevlje od klobučev.ine, vojaški pol-kožuh, vojaška kapa iz kožuhovine in velike rokavice, sešite iz žakljevine in podložene s tuljem. Noč je bila precej svetla .zvezde eo blestele z ledenim bleskom in sneg je.glasno škripal pod nogami. Morali sva čez polje, ki sva ga prehodili s težavo, ker eo se snežne kepe prijemale čevljev. Potem sva šli skozi majhen vrt, kjer sva morali dvakrat preplezati plot. Še po strmini navzdol in bili sva na tovornem kolodvoru. Vagoni, vagoni, vagoni; že dolgo si ne morem misliti drugačnega življenja kot med vagoni.
Nekje v daljavi je zapiskala lokomotiva in so zaškripala kolesa po zasneženih tirnicah. V vzduhu je tenko zavijalo; mraz je tulil«, kakor pravijo tu kmetje. Urno sva se splazili pod vlaki, da bi dospeli do tirov, koder navadno vozijo vlaki premog. Devetkrat sva že prelezJi, ko sva končno dospeli do cilja. Tu je ležal premog in se svetil v belem snegu. Lotili sva se dragocenih kosov, kot da so diamanti, in neverjetno naglo sva napolnili vedra. Že eva se odpravljali, kar zaslišiva korake in nizek glas zakliče: »Sloj!«
Trenotek svn postali, trdi od strahu. Nato pa se je spustila Jevgenija Petrovna v tek in jaz sem hotela za njo. Toda stražnik me je že zgrabil za rokav. Z vsemi silami sem ee mu iztrgala in izginila pod vagonom, hiteč za inženjerko. Vojak je kričal: »Stoj, Če ne ustrelim!«
Nisva ee zmenili za grožnjo in se plazili dalje pod vlaki. Vojak, ki nama zaradi debelega kožuha ni mogel slediti, je parkrat ustrelil m nama. Tekli sva na veo moč in kmalu sva bili na varnem. Kljub
strahu in nadčloveškemu naporu sva ves čas mislili na najine zaklade in eva dospeli domov s polnimi dežanii premoga.
7. decembra 1920.
Mati ima mrzlico in v vagonu je tako mrzlo, da l se ob vsakem dihu naredi gosta bela megla pred usti. Sklenila sem, dn še enkrat poskusim na skladišču za les dobiti vsaj majhen del lesa, do katerega imamo po pajoku pravico.
To skladišče je daleč zunaj mesta. Vse pokriva sneg, kakor ogromna, iz lahkih kosmičev stkana odeja, bleščeča se v belini. Neskončna solnčna luč je bila razlita nad pokrajino in vrabci so kljub mrazu veselo skakljati po ulrtem sanencu. Kako lepo je bilo tu po mračnem vagonu z zamreženimi okni! Čudno, ni še minilo četrt ure, odkar sem imela mesto za seboj in že se mi je zdelo, da nikjer na svetu ne more biti drugega kot lepota, radost in sreča! Veselja mi je bila polna duša, kot ža dolgo ne, bila sem vsa blažena od sreče.
Pred menoj je bilo skladišče za drva: velikanska stena iz umazanosjvih desk, pred vhodom majhne kmečke sami, stisnjene na kup v neraznioten klobčič.
Ko sem ravno hotela skozi vhod, sla mi prišla naproti dva vojaka z nasajenimi bajoneti, ki sta peljala mlado dekle. Oči 60 ji bile zalite s solzami, ustne 60 j,i drgetale in telo ji je trepetalo kot v vročici. Za to skupino je korakal širokopleč, plavo-las mož jeznega obraza; kakor sem pravilno domnevala, komisar. Komisar je že postal tipičen: zelene vojaške hlače, zlikani črni škornji e tesno se prilegajočimi golenicami, povsem nov rjav suknjič, kodrček na čelu, kakor so ga prej nosili ko-zaki, samo še bolj skodrein. Sicer sem pa po besedah, ki jih je dekletu govoril, spoznala, da sem prav domnevala:
»Vas že naučim delati! Zdaj ni več carskega režima in ne Kolčakovega režima! Va6 že naučim, : kako se dostojno lipka na strojuU Sledila je ploha psovk, ki se ne dado ponoviti,
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc.
Izdajatelji Ivan Rake vse.
Urednik: Lojze GolobiČ.