°ENA LIR 25
PoStnlna plafiana — Speci, abbon. post. II if.

0.
)!
i
at>:
-s«
K
rf
'Jt; a ■ 2'
ii 0' ri® m' o 1 r» iv'
a ’ lil le sf ii 21
S
o*
IB'
>#>
LK
t
'i
ice
;lE

sl
zf
ih,
in
HI
O'


D
96
1
1
/v/
fonj
!fiS
di' I«! ii št
GOSPODARSTVO
^RGOVINA ♦ FIN ANCA ♦ INDUSTRIJA ♦ OBR T * KMETIJSTVO
Leto x. št. 199	petek, g. maja 1955	trst, m., geppa 9 - tel. 38-933
Napredek industrijske proizvodnje in gradbene dejavnosti
Lansko leto, je nazadovanje prolz-Vidnj.e v Ameriki pričelo resno vzne-T^fjati ameriške finančnike in gospo-arstvenike. Čeprav ni bilo nazadovar nie nasproti letu 1953, ki je bilo po gozdarskem prospektu rekordno, po-Sebno hudo, so mnogi videli v njerrt nevarno znamenje glede bodočnosti. V jadrnih krogih ,so kljub temu ostali op-‘‘»»isti.
Ob nastopu spomladi je nastopilo /dljšanje in z njim se jei razširil ve-Jk optimizem, ki je vsekakor ugodno 'Plival tudi na isam: gospodarski raz. v°j. 2e na banketu poročevalske agen-p)e »Associated Press« je predsednik lsenhower izjavil, da je ameriška Prodevodnja v preteklem letu dosegla Rednost 357 milijard dolarjev. Ko bi 46 razvoj nadaljeval v takšni meri, bi Vrednost letne proizvodnje v deisietih ,etih poskočila na 500 milijard dlolar-Jev; zboljšala bj se tudi življenjska ra-Ven. Indeks industrijske proizvodnje Je februarja letošnjega leta znašal 135 'osnova 1947/49 — 100) in je tako do-SeScl skoraj najvišjo raven, do katere ?e J a povzpel junija 1953 ko se je za-Ce!o nazadovanje. Hačunaio, da je Zenska proizvodnja v marcu še pre-eSla proizvodnjo v februarju.
Ozadje tega razmaha je v napre-°vanju gradbene dejavnosti in proizvodnje železne industrije. V teh gospo-arskih panogah je ključ konjunkture, ■adnja stanovanj je že za četrtino eoja kakor lansko leto; investicijski acrti v industriji za to leto Bo že do-egli 27,1 milijarde dolarjev, to je v,so-°. ki je samo za 1 milijardo nižja, ka-19s ’'e v za^'n-'ern rekordnem, letu 53. Železarne in jeklarne delajo dar es že skoraj s polna zmogljivostjo, edtem ko so lansko poletje izkorišča-e samo 60% svoje zmogljivosti. Zato e danes pravi lov za pločevino, ki e Prodaja prav zaradi pomanjkanja a črni borzi.
Prvi znaki zboljšanja so se pojavili y avtomobilski industriji, to je prav tr|, kjer so se pred dvema letoma po-javii; prv;	nazadovanja. Računa-
da bo avtomobillska industrija v
prvem polletju 1955 dosegla vrhune ■ 4 milijonov vozil. Trgovine avtomo-brliov kupujejo zdaj avtomobilska vozila na, zalogo, ker računajo, da bodo to blago z lahkoto prodale. Optimizem se je iz avtomobilske industrije prenesel na druga področja, tako tudi na trgovino na drobno, ki danes razpečar va že 12% več blaga kakor pred enim letom.
Vidijo se prve ugodne posledice vsaj malenkostnega zvišanja plač; kupna moč potrošnikov se je dvignila. Zdi se, da niti napetost zaradi Formoze ni pokvarila nove gospodarske konjunkture. Le cene industrijskih slurovini kakor železa, bakra, cementa, celuloze in umetne svile kažejo težnjo k malenkostnemu povišanju. Vendar se to naraščanje cen ne da niti primerjati s silnim skokom', ki je nastopil po, izbruhu vojne na Koreji. Cene kmetijskih pridelkov kažejo celo nagnjenje k padanju. Američani so mnenja, da ta okoliščina ovira splošni gospodarski razvoj.
Zaradi nevarnosti, da bi cene ameriških kmetijskihi pridelkov padle, noče ameriška trgovinska politika znižati carin na uvoz kmetijskih pridelkov. Ta okalnost spravlja vlado v mučen položaj v trenutku, ko se druge dlržave zavzemajo za odstranitev ovir v mednarodni trgovini.
Nezaposlenost je v Ameriki še vedno velika, čeprav je za 10% manjša kakor lansko leto. Število zaposlenih se je zopet dvignilo na 60 milijonov, toda pri vsem tem znaša število nezaposlenih še vedno 3,4 milijona. Med vzroki tako velikega števila nezaposlenih je treba navesti tudi povečanje storilnosti, ki raste z vedno večjo uporabo strojev.
Finančniki so mnenja, da je v obtoku preveč denarja. V tem je nevarnosi za naraščanje špekulacije; prav izrabljanje kreditov v špekulativne namene je leta 1929 povzročilo znano gospodarsko krizo. Da bi omilili to nevarnost in zadržali na bankah več denarja, so nedavno dvignili diskontno mero na 1 3/4%.
Dniioi zahtevo pristaniško Konferenco
Kritično gledišče avstrijskih gospodarskih krogov glede Trsta
Dunaj, konec aprila Na Dunaju mnogo razpravljajo o Tr-s d v javnosti pa tudi v zasebnih kro-Sm. Očitno je, da je to mesto zasidra-a° globoko y duši Avstrijcev. Gospo-siski krogi kažejo veliko zanimanje a napovedano mednarodno konferen-jb o upravi tržaškega pristanišča, do alere bi v smislu londonskega memo-fanduma moralo že davno priJi. To od-sšanje vzbuja nevoljo tudi v Avstri-i1, do danes niso zaledpe države pre-kle vabila na konferenco; zdaj govo-ll/°> da bo prišlo do pje v drugi palubi maja. O konferenci ;so bili že izmenjani pogledi med avtstrijskimi in “alijanskimi predstavniki v Rimu. Za Ltedsednika je bil menda določen g. orradini, bivši poslanik v Londonu. ./L se, da so o tem govorili tudi med 'slijansko-avstrijskimi pogajanji za ob-n°vo trgovinske pogodbe y Rimu.
^ L Zvezni trgovinski zbornici na Du-■bju so mnenja, da je tržaško vprašaje zelo kočljivo. Na tiskovni konferen-j 0 zunanji trgovini so nekateri funk-bnarji skušali ovirati razpravo o Tr-^u- Avstrijski izvozniki ,so prepričani, a Trst ne more živeti brez Avstrije, 'b krijejo pa svojega začudenja, da jim Trstu ne gredo na roko v takšnem °fc>segu, kakor bi oni želeli in kakor Zahtevajo tudi same koristi Trsta. Za-iščejo vedno bolj nove poti za svo-j blago, ki ga izvažajo v tujino ali pa, ‘L je jz tujine namenjeno v Avstrijo zj zveze jih peljejo čez Hamburg in bremen, v zadnjem času pa tudi čez Rotterdam in Reko. Kljub temu gre še 'edno največ avstrijskega piometa čez rrst.
Lansko leto je avstrijski tranzit čez Hamburg narastel za 41% in dosegel 'O.OOO ton, medtem ko je tranztt čez ramen nazadoval za 55% in znašal ,62.000 ton; avstrijski tranzit čez Reko lansko leto dosegel 84.000 ton ter je aLo napredoval za 35%.
Med avstrijskimi zahtevam; za po pe. ev avstrijskega tranzita naj navede-m°: znižanje železniške tariie po itali-Janskem ozemlju, soudeležbo pri upra-vi Pristanišča in pomnožitev plovnih t’r°g iz Trsta. Tržaško pristanišče bi moralo biti bolje povezano s čezmorskimi deželami. Računajo, da odpluje iz irsta 70-80 ladij na mesec, medtem ko 2a,Pusti Hamburg okoli 570 ladij na me-See- Ako nima pristanišče dovolj prog. mora blago čakati y skladiščih, kar pomeni naraščanje izdatkov za ležarino. ^Lo bi Italija znižala železniške tarife tranzit, bi se s tem deloma izravna-.' stroški za skladiščenje. Odprava iz-brnnih ukrepov, ki so omejevali promet v tržaški svobodni luki še iz voj-mh časov, je na Dunaju napravila ugo-vtis; Avstrijci računajo, da pome-1 važen korak k popolni svobodi v ®r°sti luki. Zaledne države pa se sa r.o takimi ukrepi ne morejo zadovoljiti, eki avstrijski strokovnjak je zapisal, a »skušajo bolni Trst vzdrževati s ^''oranimi injekcijami«.
Glede konkurence severnih pristanišč aai omenimo, da prihajajo od časa do asa iz Rotterdama odposlanci s pred-b?1. da bi izvabili čim več avstrijske-tranzita čez Rotterdam. V Rotterda-u računajo, da bo dograditev preko-5a Donava - Mena - Rep. pospešila av-rijsk; tranzit prav skozi rotterdamsko uk°. Glede avstrijskega tranzita čez Leko naj omenimo obisk Fr. Leskoška, aba zveznega izvršnega sveta v Beo-du. Leskošek je na Dunaju izjavil, a bo Jugoslavija upoštevala avstrijske ■edloge glede pospešitve avstrijskega torneta skozi reško pristanišče. Go o-je, da bo že letos narastel avstrij-l/1 tranzit čez Reko, Trstu se torej o-e'a_ vedno hujša konkurenca. Njegov °iožaj nasproti raznim tekmecem ka-
kor so Hamburg, Bremen, Rotterdam in nekatera druga pristanišča, je neugoden Tržaško pristanišče je pa severnem koncu Jadrana, v stranskem morju medtem ko so pristanišča Rotterdam. Bremen. Hamburg pa tudi Neapelj in Brindisi bliže glavnim morskim progam.
Ob zaključku naj omenimo še vest k; je tudi na Dunaju zbudila precejšnjo pozornost. Kroži namreč glas, da je predsednik italijanske vlade Scelba med svojim obiskom v Washingtonu zahteval posebej denar za Trst. Z ameriškim denarjem bi Italija rada odpo-mogla sedanji- krizi v Trstu, posebno z graditvijo novih industrijskih podjetij.
Naj še omenim, da Avstrijci pozorno sledijo razvoju na Južnem Tirolskem. Vse kaže, da bodo y zahtevah nasproti Rimu glede ravnanja z Južnimi Tirolci vedno bolj zahtevni, ker se je položaj Avstrije ojačil. Celo sam kancler Raab je menda v ožjem krogu izjavil, da bodo Avstrijci v razgovorih z Italijo načeli tudi to vprašanje, ko bo tržaško rešeno.	B. C.
AVSTRIJSKI TRANZIT CEZ TRST
Med zalednimi državami daje Trstu največ prometa Avstrija. Avstrijski delež železniškemu prometu iz Trsta in v Trst je lansko Jeto znašal čez 60%. V tržaško pristanišče je leta 1954 prispelo 818.324 ton blaga, iz same Avstrije 440.340 ton. Avstrijski delež na železniškem prometu iz zalednih držav v smeri proti Trstu je torej znašal 53,8%. Lansko leto je odšlo iz Trsta po železnici v zaledje 1,450.317 ton blaga, v samo Avstrijo 1,045.682 ton. Avstrijski delež na prometu iz Trsta y zaledje je lansko leto dosegel 72,3%.
ITALIJANSKI IZDATKI ZA OBRAMBO
Italijanski proračun za finančno leto 1955/56, ki se začenja 1. julija, predvideva izdatek 486,6 milijarde Fr za vzdrževanje oboroženih sil. V to vsoto je vštetih 53,1 milijarde lir za karabiner-je in 4,1 milijarde za civilno letalstvo.
V zadnjem članku smo ugo'ovili, da je skoraj absolutno pomanjkanje mehanizacije glavni nedostatek .našega vinogradništva in da bo to kakor naše poljedelstvo sploh popolnoma zamrlo, ako se ne bo prav hitro mehaniziralo. Ze v zadnjih časih avstrijske dobe je naše vinogradništvo zaradi vinske klavzule silno trpelo. Vinska klavzula je bila namreč neka točka v avstrijsko-italijanski trgovinski pogodbi, ki je o-mogočala uvoz italijanskih vin v Avstrijo. Ta klavzula je bila zelo hud u-darec za naše vinograde, ki niso mogli konkurirati z mnogo cenejšim italijanskim vinskim pridelkom. Kako naj bi bili naši mali posestniki mogli konkurirati z italijanskimi grofi z njih polovičarskim kolonskim sistemom? Lahko je takemu grofu, da po nizki ceni proda svoj vinski pridelek, ki ga dejansko nič ne stane, ker so mu njegovi koloni (50, 100 ali še več) morali brezplačno odstopiti polovico svojega pridelka.
Tak je bil gospodarski položaj naših vinogradnikov za časa vinske klavzule. Danes’ je njih položaj še mnogo hujši. Carinska meja, ki je kolikor toliko ščitila gospodarske interese naših kmetov, je izginila, medtem ko v Italiji še vedno vlada stari polovinarsk; kolonski sistem. Zraven tega so si mnogi i-talijanski veleposestniki nabavili že vse mogoče kmetijske stroje, ki seveda še bolj pomnožujejo in pocenjujejo pridelovanje. Zaradi vsega tega pa ne smejo naši kmetje vreči puške v koruzo;
Beograd, 3. ma a
Zunanja trgovinska politika Jugoslavije sloni na načelih jugoslovanske zunanje politike, to je sodelovanju na e-nakopravni osnovi z vsem,; miroljubnimi deželami v svetu. Sam gospodarski sistem in režim zunanje trgovine oziroma devizni režim omogočajo v načelu neomejeno blagovno izmenjavo med samostojnimi gospodarskimi organizacijami (podjetji) na eni in inozemskimi podjetji na drugi strani. Skozi to prizmo je treba gledati na razvoj jugoslovanske zunanje trgovine v lanskem letu in rezultate dosežene v tem obdobju, kot tudi na splošne smernice.za nadaljnji razvoj jugoslovanske zunanjetrgovinske blagovne izmenjave.
Značilnost jugoslovanske zunanje- trgovinske blagovne izmenjave v lanskem letu je v tem, da so se v precejšnji meri razširile trgovinsko-poLitične in ko mercialne zveze s tujino.
•Z nekimi deželami je bil že s samimi trgovinskimi sporazumi povečan obseg blagovne izmenjave, kot na pr. z Grčijo, nekimi državami Latinske Amerike, Turčijo itd. Razen tega -so b li zaključeni novi trgovinski sporazumi z državami, s katerimi Jugoslavija nj i-mela rednih trgovinskih in gospodarskih odinocov v prejšnjih letih. Tu mislimo predvsem na vzpostavljanje normalnih političnih odnosov Jugoslavije z deželami Vzhodi. e Evrope; s tem so bili obnovljen.; pogoji za normalizacijo gospodarskih odnosov.
V začetku lanskega leta je bilo zaključenih več kompenzacijskih pogodb, prvič po šestletni gospodarski blokadi so bili tako praktično obnovljeni stiki z »vzhodnimi« državami.
Na koncu lanskega leta so se začela tudi pogajanja med državnimi delegacijami teh dežel za zaključitev rednih trgovinskih plačilnih sporazumov z ZS BR, Madžarsko in Češko, letos pa z Bolgarijo, Romunijo in Poljsko.
Tako je bila dana možnost, da se tržišče za razpečavanje jugoslovanskih proizvodov precej razširi, kar je nedvomno pri peva o k splošnemu povečanju izvoza v lanskem letu. Ako se primerja blagovna izmenjava Jugoslavije s posameznimi državami v lanskem s predlanskim letom, se vidi, da po razširitvi tržišča za jugoslovan ike izvozne artikle mi bil zmanjšan izvoz v dežele, s katerimi ima Jugoslavija že tradicionalno blagovno izmenjavo. To se najbolje vidi iz naslednjega pregleda (v milijardah deviznih dinarjev);
Izvoz Uvoz
	1953	1954	1953	1954
ZDA	7,8	6,9	40,8	28,4
Zah. Nemčija	9,4	14,2	20,7	17,2
Italija	7,3	8,8	8,3	6,8
V. Britanija	6,5	6,8	7,4	7,1
Turčija	6,8	7,2	3,7	5.4
Avstrija	3,6	5,9	6,3	6,6
Francija Bližnji, Srednji	2,5 in	2,9	9,0	5,7
'Daljinji vzhod	2,6	3,5	4,5	5,0
Lat Amerika	0,9	2,2	1,3	3,2
Holandija	1,5	1,8	4,1	2,6
Belgija	0,6	0,9	3,7	2.1
Iz zgornjega pregleda vidimo, da je padel izvoz v ZDA. To je predvsem rezultat strukturalne spremembe izmene jugoslovanskega izvoza; zmanjšal se je namreč izvoz barvastih kovin, kot so n. pr. baker in svinec, zaradi predelave teh kovin v sami deželi. A to so artikli, ki so predstavljali v prejšnjih letih večji del jugoslovanskega izvoza v ZDA. Uvoz iz Turčije je narastel v letu 1954 zaradi velikih nabav pšenice. Pri vseh drugih deželah se opaža v glavnem povečanje blagovne izmenjave v lanskem letu y primeri z 1. 1953.
Veliki uvoz iz ZDA omogoča gospodarska pomoč, ki je bila sicer v letu 1954 precej manjša kakor prejšnje leto
V zvezi s tem omenjamo, da je Jugoslavija leta 1953 izkoristila 41,2 milijarde deviznih dinarjev gospodarske pomoči, kar je v tem letu pokrilo okrog 35% vrednosti celotnega uvoza. V letu 1954 je bilo izkoriščenih okrog 27,1 milijarde deviznih dinarjev gospodarske pomoči in s tem pokrito okrog 25% celotne vrednosti jugoslovanskega uvoza v tem letu.
Obseg jugoslovanskega izvoza y letu 1954 se je povečal za okrog 28,5% v primeri z letom 1953, dočim se je uvoz znatno zmanjšal. Zaradi boljšega odnosa med' izvozom in uvozom se je primanjkljaj jugoslovanske trgovinske bilance skrčil od 63 milijard deviznih denarjev v letu 1954 na 27 milijard deviznih dinarjev v letu 1954. Ta uspeh je predvsem potrebno pripisati ukrepom
za pospeševanje izvoza in omejitve u-voza. Ne gre toliko za administrativno vplivanje na razvoj zunanje trgovine, kolikor za prosti razmah.
KAJ PRINESE LETO 1955
S planom plačilne bilance za leto 1955 je predvideno povečanje izvoza glede na ostvaritev v letu 1954 za o-krog 8%. Tako bo izvoz za okrog 24% večji kakor v letu 1953. Povečanje izvoza se pričakuje od novih objektov v izgradnji, ki bodo letos začeli obratovati, kot tudi od boljšega izkoriščanja obstoječih. Prav tako se pričakuje večji izvoz poljedelskih pridelkov glede na večje investicije v poljedelstvu.
Predvidevajo, da bo 'jugoslovanska izvozna industrija v tekočem .letu lahko nastopila na tujih trgih z novimi artikli, kot so proizvodi črne in barvaste metalurgije in industrije nekovin, ben-zol, aluminij, elektroporcelan, keramični proizvodi, kabli itd. Pričakuje se tudi povečanje Izvoza žaganega lesa, vezanih in lesonitnih piloše, sulfitne ce-
Clan Zveznega izvršnega sveta (jugoslovanske vlade) Svetozar Vukmano. vič je obiskal v spremstvu svojih so-trudnikov milanski velesejem 27. aprila, t. j. zadnji dan sejma. Pred obiskom velesejma se je Svetozar Vukmanovič sestal v hotelu z italijanskim mimist.om za zunanjo trgovino Marlinellijem. Sestanku so prisostvovali jugoslovanski poslanik v Rimu Pavle Gregorič, svetnik Alojz Dular, jugoslovanski generalni konzul v Milanu Lazar Udovicki in še -drugi funkcionarji obeh -držav. Sestanek je trajal precej časa in se je razvijal v prisrčnem ozračju. Bilo je govora o razvoju italijansko - jugoclo-vanske trgovinske izmenjave na podlagi novih dogovorov v Rimu, ki jih bosta še ratificirala oba parlamenta. Po poročilu italijanskih listov je ob tej priložnosti minister Mar.iinelli naglasil, da pripisuje Italija velik pomen čimprejšnjemu zaključku razgovorov o ribolovu na Jadranu. Ta sporazum bo dopolnil trgovinske sporazume. JVuk-manovič se je ob tej .priložnosti ses al tudi s podpredsednikom italijanske vlade Saragatom.
Vukmanovič s; je ogledal velesejem v spremstvu ministra Martmellija in predsednika sejma Gallaralija -Scottija. Predsedništvo velesejma je ob tej priložnosti priredilo banket, na katerem je velesejemski pred tednik pozdravil jugoslovanskega gosta. V svojem odgovoru se je Vukmanovič pohvalno izrazil o organizaciji velesejma; hkrati je omenil velike napore Jugoslavije za- gospodarsko obnovo in njeno dobro voljo
Po srečnem zaključku sovjetsko-av-s-trijskih pogajanjih v Moskvi bo Avstrija prišla tudi do znanih petrolejskih vrelcev v Zistersdorfu, ka-koir smo že zadnjič kratko poročali!. Po vojni je te vrelce izkoriščala -Sovjetska petrolejska uprava, v Avstriji pa je petrolej razpečavala avstrijskensovjetska družba OROP. Sovjetska vlada se je postavila na stališče, da pripadajo vrelci Sovjetski zvezi kot bivša -nelmška lastnina.
Lansko leto -so petrolejski vrelci v Zistersdorfu dali 3,5 milijona ton nafte, to je 300.000 več kakor leta 1953. Vrelce so pričeli izkoriščati leta 1930. Veči na delnic družbe je bila v rokah tujih velikih petrolejskih podjetij, kakor Royal Dutsch-Shell, Vacuum Oi.l Com-pany, kanadske družbe Van Sicole, francoskih im nemških družb. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji so vrelci 1-1939 dali po 145.000 ton nafte leta 1944 pa 1,2 milijona ton. V preteklih letih ja družba OROP prodajala Avstrijcem eno tretjino do polovice petrolejskih izdelkov (derivatov). Nafto je čistilo 7 avstrijskih petrolejskih čistilnic, ki imajo skupno zmogljivost 1,5 milijona ton; od teh je 5 sovjetskih, medtem ko pripadala dve družbi Shell ip Vacuum Oil.
Po najnovejšem dogovoru v Moskvi se bo Sovjetska zveza zadovoljila z naslednjo ureditvijo: Sovjetska zveza vrne vrelce Avstriji. Avstrija bo dobavljala Sovjetski zvezi po 1 milijon
luloze, končanih lesnih iz-delkovi kav-stične in amaniačne sode, cementa itd.
Glede uvoza se predvideva zmanjšanje za okrog 5% v primeru z letom 1954. V sestavi uvoza bo prišlo do iz-prememb; pričakuje se večji uvoz končnih industrijskih artiklov za široko potrošnjo kot tudi najpotrebnejšega reprodukcijskega materiala. Novi ključni! objekti, od katerih bo večji del začel z obratovanjem že v prvi polovici 1955 leta bodo nadomestili zmanjšanje uvoza materiala, ki se je dos-e-daj uvažal v precejšnjih količinah.
Predvideno povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza na drugi strani, bo še bolj okrepilo stremljenje za uravno-vešenje trgovinske bilance. V pogledu kritja pasive v plačilni bilanci bo po predvidevanju pomembno vlogo odigral tudi povečani priliv deviznih sredstev po -neblagovni osnovi, kot m. -pr. zaradi povečanega turističnega prometa, trampolinih uslug in izseljeniških deviznih nakazil. Priliv teh bo pospeševala za-meijava .po dvojnem tečaju. J. K.
za mirno sožitje in sodelovanje z vsemi sosedi, zlasti z Italijo. Minister Ma -tinelli j-e pozdravil Vukmanoviča v 1-men-u italijanske vlade in poudaril, da je njegov obisk dokaz resničnega zboljšanja odnosov med obema državama. Omenil je gospodarski napredek Jugoslavije in dodal, da Italija računa, da bo s prenovljeno Jugoslavijo lahko ra-, širila svoje gospodarske stike in utrdila prijateljske vezi.
DELEŽ JUGOSLOVANSKE MORNARICE NA GENOVESKEM PROMETU
Pomorski promet v genoveški luki je znašal: izkrcano blago v letu 1954 8 milijonov 708.596 ton, 1. 1953 7,717.394 vkrcano blago -1. 1954 1,047.840, 1. 1953 949.745 ton. Italijanske ladje so leta 1954 izkrcale v Genovi 4,479.967 ton, leta
1953	pa 4,456.746, vkrca'e pa v letu 1-954 496.492 in leta 1953 443.325 ton blaga. Delež jugoslovanske mornarice -s-e je v lanskem letu precej povečal. Jugoslovanske ladje so v Genovi izkrcali le‘a
1954	18.460 t, leta 1953 15.843; vkrcale pa leta 1954 157 ton in leta 1953 81 ton. Med tujimi ladjami imajo najvišji delež angleške (leta 1954 988.006 ton, izkrcanega blaga, leta 1953 860.555 ton, vkrcanega 106.990 jn 75.727 ton). .Značilen je napredek izraelske mornarice,' ki je leta 1954 izkrcala 6.819 ton, le* a 1953 2.853, vkrcala pa leta 1954 11.423 t in 5.792 ton. Delež sovjetske mornarice je znašal: izkrcanega blaga leta 1954 85.394 im lela 1953 39.425 t, vkrcanega 16.376 in 6.844 ton.
ton nafte na leto, in -sicer 10 let. Ce se računa vrednost nafte samo pol 15 dolarjev za tono, vrednost nafte-, ki jo-bo Avstrija dobavila Sovjetski zvezi, bo znašala 15Q milijonov dolarjev. Avstrijci so s tem dogovorom zadovoljni, ker je načrt za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo iz leta 1957 predvideval za Avstrijo mnogo slabše pogoje. Ce računamo, d'a znaša letna' proizvodnja avstrijskih petrolejskih vrelcev 3,5 milijona ton nafte In da potrebuje Avstrija za notranjo uporabo okoči poldrugi milijon ton, bo ostalo Avstriji na razpolaga za izvoz še vedno J milijon ton nafte. (Po načrtu iz leta 1947 bi pripadlo Sovjetski zvezi 60% proizvodnje surove nafte iz leta 1947, ki je znašala 900.000 ton. Toda poleg tega še 60% petrolejskih vrelcev v Vzhodni Avstriji z vsemi pripravami na 7.664 klv. kilometrov — k( bi jih Sovjetska zveza izkoriščala 30 let. Vse vrelce, ki bi jih odkrili še 8 let Po sklenitvi mirovne pogodbe, bi Sovjetska zveza lahko izkoriščala 25 let.) Petrolejska ležišča v Avstriji cenijo na 30 milijonov ton.
Dan pred 1. majem je sovjetska uprava v Avstriji odpravila vs-e omejitve glede prometa med conami. Tudi iz Zahodne Nemčije ‘lahko zdaj priha-jajo potniki v cono, ki je bila doslej pod sovjetsko zasedbo.
Jugoslovanski dan" na milanskem velesejmu
Petrolejsko bogastvo Avstrije
Razmeroma ugoden sporazum s Sovjetsko zvezo
Proti stroju se ue smeš boriti
Za mehanizacijo našega kmetijstva je potrebna organizirana akcija
pa tudi spati seveda ne smejo, pač pa se morajo zavedat; in prizna'!, da so stroji zrevoluciomrali vse svetovno gospodarstvo, da se proti strojem n.e moremo in ne smemo boriti, temveč jih moramo začeti, uporabljati, da si z njihovo pomočjo Olajšamo ip zboljšamo življenje.
Poleg naštetih težkoč pa imajo naši kmetje tudii dve veliki prednosti, in sicer bližino velikega mesta in vedno bolj razvijajoče se komunikacije med mestom in deželo, kar jim na emi strani ustvarja ugodnejše pogoje za prodajo svojih pridelkov, na drugi pa o-mogoča, da svoje nezadostne kmetske dohodke dopolnjujejo z drugim zaslužkom. ali pa isvoje dnine, oziroma plače, s kmetijskim delom. Ta poslednji primer je posebno važen pri nas, kjer so družinski glavarji, ki se pečajo samo s poljedelstvom, postali že prave bele vrane. Prav zaradi tega kombiniranega gospodarstva pa je mehanizacija našega poljedelstva in in predvsem vinogradništva neobhodno poti-, b-na-
Nekda-j ,so bile ne samo na našem tržaškem Krasu in v Bregu temveč tudi v sami tržaški občini, prav do mestnih hiš, velike kmetije, na katerih so
pridelovali vse za domačo prehrano potrebne pridelke: krompir, sočivje, koruzo, pšenico, ječmen, zelje, repo, itd. Družine so se tekom časa silno razmnožile, kmetije razkosale. Njive s širokimi »plantami« za domače pridelke so se spremenile V majhne vinograde s_ tesno nasajenimi trtnimi redovi, kjer ni več prostora za domače pridelke. Kako naj družine od tega živijo? Zato so današnji potomci nekdanjih kmetov prisiljeni, da si iščejo zaslužka v tovarnah in kjerkoli drugod, medtem ko je videti v vinogradih -le še sive glave, ki pa ne bodo več dolgo živele. In kaj bo potem?
Seveda ne smemo niti sanjati o tem, da bi lahko obnovili nekdanje kmetiče; vendar pa je v današnji težki borbi za obstanek za naše družine zelo važno, da imajo svojo hišo in košček zemlje. Ip to je treba ohraniti ter ta košček zemlje do skrajnosti izkoristiti, kar pa se da uresničiti le s pomočjo mehanizacije. Temelj 'mehanizacije za prostrana polja je traktor, za naše razmere pa v zadnjem članku omenjena freza, kj je pripravna predvsem za prekopavanje zemlje v vinogradih in v go. stih sadnih nasadih. Manjšim zahtevam ustreza že freza 5 konjskih sil, toda za
hitrejšo obnovo ip potenciranje naših vinogradov bi bolj ustrezala močnejša freza 9 konjskih sil in še najbolj freza 9-10 konjskih sil z Dieslovlm motorjem, ker porab; manj nafle im je zaradi tega bolj ekonomična. Širina prve freze (5 konjskih sil) znaša 35,42 In 60 cm, druge ireze (9 KS) 60,80 in 90 cm; prva hitrost prve znaša 40 cm v setkundi, druge 49 cm v sekundi; druga hitrost prve 85 cm v sekundi; druge 100 cm v sekundi; tretja hitrost druge 210 cm v sekundi, to je 7 ;n pol km na uro, s pnevmatičnimi kolesi pa 10 km na uro. Prva freza prekopa s prvo hitrostjo 700 kv. metrov na uro, 25-28 om globoko, z drugo hitrostjo 1500 kv. metrov 15-18 cm globoko na ukk druga freza pa 1400 kv. m 28 cm globoko s prvo hitrostjo in 3.000 kv. m 18-20 cm globoko z drugo hitrostjo. Prva porabi 2 litra, druga pa 3 litre petroleja na uro.
Manjša freza (5 KS) se uporablja skoraj samo za frezanje, to je za prekopavanje zemlje z vodoravno vrtečim se valjkom, na katerem so privite jeklene kljuke, medtem ko je večja (9 KS) tako rekoč univerzalna in služi razen za frezanje še za sledeča dela: oranje s plugom, pletev, žetev, košnjo, prska-
Nov uspeh zagrebškega velesejma
Končni podatki o zaključku na spomladanski prireditvi
Zagreb, 30. aprila (Od našega stalnega dopisnika)
Se na nobenem spomladanskem velesejmu ni bilo toliko razslavljalcev kakor letos; pa tudi glede raznovrstinosfi in števila razstavljenih artiklov je bila letošnja prireditev na prvem mestu. K temu je pripomoglo sodelovanje velike, ga števila obrtniških delavnic, -socialističnega in zasebnega sektorja. Zato je toliko teže dati pregled letošnje prireditve.
K dosedanjimi poročilom naj še dodamo, da je bil alasti viden uspeh elektrotehnične jn radijske industrije. Najštevilnejše je bila zastopana težka industrija, ki je razstavila stroje in opremo za gradbena podjetja ter industrijo Občinstvo se j.e zlasti zanimalo za no ve izdelke radijske industrije. Razstav-lljient so namreč bili novi sprejemniki. Pozornost je zbujala tudi nova oprema za gospodinjstvo, kakor električni jn plinski štedilniki, stroji za pranje in likanje perila. Razstavljene tkanine so bile najboljši dokaz napredka tekstilne industrije v Jugoslaviji. Udeležba strojarske industrije ter tovarn čevljev i) galanterijskih usnjenih izdelkov je bila šibka, ker se ta podjetja udeležujejo »Tedna usnja in obutve«, ki ga zdaj vsako leto prirejajo na zagrebškem sejmišču v začetku novembra. Letošnji u-speh vinskega paviljona zbuja prepričanje, da se bo iz tega početika razvila prireditev, ki bo ustrezala pomenu vinske proizvodnje in trgovine v Jugoslaviji.
Pozornost gospodarskih strokovnjakov pa tudi potrošnikov so zbujali izdelki jugoslovanske obril. Tudi komercialni uspeh obrtnikov je bil dober. Izdelki obrtniške proizvodpje predstavljajo še vedlno dopolnitev — včasih še ve — mnogih vej industrijske proizvodnje. Izdelki obrtnikov se lahko prilagajo individualnemu okusu potrošnikov zlasli na področju tkanin, obutve in lesnih iz delkov; razstavljeni predmeti so pokazali, da tudi na kovinskem področju industrije le težko izpodriva obrt, v ko likor gre za originalno'.t (kovani svečniki, svetilke, itd.). Ob.tne delavniee, socialistične in zasebne, so poleg drobnih artiklov razstavile tudi razne na prave in stroje ter celo kompleten og-njegasmi voz. Pozorno:! je zbujala tu di kitara, ki je bila sestavljena iz 22 tisoč koscev in kj jo je razstavljal Ga~
j Vojislav. Nekatere obrtniške delav niče so bile odlikovane z diplomami in medaljami.
Kakor smo že poročali, je b la spomladanska prireditev organizirana v duhu splošne proslave desete obletnice osvoboditve. Zato so bili razstavljeni vsi proizvodi, ki so jl-h jugoslovanjka podjetja pričela proizvajati po letu 1945. Industrijska podjetja so od lanske jeseni proizvedla nad 160 novih artiklov, med temi stroji za asfaltiranje (delo ladjedelnice »Ti o« iz Beograda), več kmetijskih strojev (delo tovarne poljedelskih strojev iz Maribora in »Metalne« iz Stipa), nato razne kemikalije in izdelki iz polivinila. Matere so se še posebno zanimale za otroški voziček s posebno napravo za vožnjo po stopnicah (izdelki tovarne »Pionir« iz Zemuna).
Razstavljale! niso na letošnji prireditvi dosegli rekordnih zaključkov prejšnjega letu, vendar so zaključki na splošno bili dobri in rezultati realni. Po zaključkih je na prvem mestu tekstilna industrija (za 9 mFiJard 375 milijonov dinarjev), za njo sla se postavila kovinska industrija In s rojegrad-nja (6 milijard 750 milijonov) ter elek-tro in radio industrija (5 milijard 112 milijonov 300.000 dinarjev). Skupno poslovanje je doseglo 25 milijard 181 milijonov 970.000 dinarjev. Zaključkov je bilo letos manj v prvi vrsti zaradi okol-nosti. ker je mnogo velikih podjetij prejšnje leto zaključilo pogodbe za do-javo svojih izdelkov za vse leto, pa tudi za dve leti naprej; zato so se letos pojavila na sejmu bolj iz propagandnih razlogov, ali pa sploh niso prišla.
Zagrebški velesejem je tudi s to prireditvijo pokazal svoj pomen in prispeval k razvoju jugoslovanskega gospodarstva. Zato je žel priznanje vseh u-deležencev, še posebno gospodarskih krogov.
M. V.
NOVA LETALA NA PROGAH JUGOSLAVIJA - NEMČIJA. Jugoslovanska letalska družba »JAT« bo na progah Frankfurt - Dunaj - Beograd in Miinchen - Dunaj - Beograd zač enja-
nje modre galice .zalivanje, branamje setev, izkopavanje brazd, jarkov in krompirja, ter za prevoz blaga. Motor te freze se tudi lahko spoji s ses-alko (pum-po), s svedram za vrtanje v globočino, z vitlom ali navojem za dviganje bremen in slednjič se tak motor lahko uporablja kakor gonilna sila za kakršne koli druge orodne stroje.
Iz vsega tega je razvidno, da se da opisiani motor izkoristiti ne samo za najrazličnejša poljska dela, temveč za razna dela domače obrti in male industrije, kar je posebno važno za zimsko sezono, ko zemlja počiva ih za brezposelne industrijske delavce. Za naše razmere, ko se morajo drobni posestniki preživljati z -delam v tovarnah, bi bil tak stroj prava rešitev iz težke gospodarske krize, ker bi omogočal intenzivno izkoriščanje njihovih majhnih zemljiških posestev.
Vprašanje poljske mehanizacije je po našem mnenju naša najnujnejša gospodarska zadeva. Kar je do zdaj v tej zadevi napravila zasebna pobuda je skoraj brezpomembno in ako bomo čakali nanjo, ne bomo utegnili rešiti niti naše zemlje niti našega obstanka na Tržaškem ozemlju. Za to je potrebna organizirana in hitra akcija. PredVsem bi se morale' za to resno pozanimati naše kmečke občine, ki naj bi v ta namen ustanovile posebne odbore, sestavljene iz naprednih kmetov in mehanikov, ki bi morali vsa zadevna vprašanja proučevati in reševati.
- od -
la s poletnim urnikom dosedanja letala »DC3« z novimi »Convair 340«. Omenjene proge imajo zveze s progami Carigrad - Bejrut z ene strani in Atene Kairo z druge.
AMERIČANI V ITALIJI. »Rome Dai-ly American«, ameriški list, ki izhaja v Rimu, poroča, da živi v Italiji nad 10.000 ameriških državljanov, poleg tega še okoli 20.000 ameriških vojakov. Ameriški turisti pustijo v Italiji okoli 100 milijonov dolarjev na leto.
nn
nase
11

Na poti za Rezijani ?
Vse kaše, da je naše ljudi popadla prava omotica. Ne pravi se ji ne El-dorado ne Amerika, tudi ne Argentina, temveč — vi ste že uganili —- Avstralija. Ta je nenadoma postala deveta dežela v domišljiji premnogih naših ljudi, dežela, kjer se cedita med, ki ga ne bruhajo čebele is sebe z življenjsko muko, in mleko, ki ga ne dajejo krave-molznice, ki jih je treba rediti. V Avstraliji teče vse gladko. Delati skoraj ni treba. Tam greš na lov, pobiješ nekaj zajcev in srnjakov, ki te čakajo, in s tem lahko živiš tedne in tedne, preostale drobtine pa še prodaš za drage funte.
Premnogi naši Kraševci, ki so se stoletja vztrajno borili s kamenjem in »kraško točo«. — burjo in bili tudi pri Italijanih in Nemcih že davno na glasu silno preudarnih in brihtnih ljudi, si zdaj nenadoma zidajo gradove v oblakih — ne doma pod skromno streho, toda v tujini, v Sydneyu, Melbournu, Adelaidi itd.
Značilno za današnje socialne in gospodarske razmere na Tržaškem je dejstvo, da je tudi že precej našega razumništva zgubilo hladno razsodnost. Tako je naš kronist naletel na nekega našega razumnika, ki je, z navdušenjem razlagal pismo izseljenca, ki je pred 8 meseci odpotoval v Avstralijo. V osmih mesecih si je postavil hiSo in še prihranil denarja za pol milijona italijanskih lir! To je nekdanji študent-tehnik, ki je tam za tesarja, ker so rokodelci v Avstraliji bolje plačani kakor razumniki. Zasluži 17 avstralskih funtov na teden. Našim bralcem ta račun gotovo ne pojde v glavo, če postaviš tudi, da ta tržaški študent-tehnik, ki ima poleg vsega še družino, prihrani na teden eno tretjino svojega zaslužka, to je okoli 6 funtov, da to v osmih mesecih 268.000 naših lir. (Avstralski funt je vreden okoli 1400 lir.) Kje je potem hiša, kje je pol milijona lir? Kakšna hiša je to?
K sreči se v zadnjem času v razgovoru z našimi ljudmi čujejo tudi trezni razgovori. Samo tem je še dostopna povest drugega tržaškega dijaka, ki se je izselil v Avstralijo. Ta je svojemu očetu odkrito pisal, da prevaža prtljago na postaji v Sydneyu z električnim vozičkom, čeprav ima maturo v žepu! Komaj čaka, da poteče pogodba, po kateri mora ostati na delu dve leti, da se potem lahko d vrne v Evropo.
Našteli bi lahko še več podobnih primerov. Za tisto ženo, ki je pregovorila svojega moža, da je pustil v Trstu stalno službo in penzijo ter z vso družino odpotoval v Avstralijo, verjetno že veste. Ze s poti je pisala v svojo vas, da je razočarana nad življenjem na ladji in da je otrok med potjo dobil hudo vročino. Takšno je življenje: povsod je veselje pomešano s težavami, rože s trnjem, samo rožic ni na tem svetu!
Naši življenjski modrijani motrijo kakor okameneli ta prizor in vidijo pred seboj zadnje poglavje v tej žalo-igri: v slovenskih domovih v tržaški okolici bodo v kratkem samevali še starčki, stare matere in »zarjavele device«. To je vsakdanji prizor iz Rezije!
Vsak izmed nas naj se vpraša, kaj je naredil, da bi po svojih močeh odvrnil svoje rojake od nepremišljenega koraka. Ni dovolj, da vidimo, kaj prinaša bodočnost narodu, ki se je brez odpora odpovedal svojemu domu svoji domačiji in svojemu občestvu Popolnoma razumemo zagrenjenost našega ljudstva, ki živi v današnjih razmerah; razumemo prav tako položaj tistih, ki so ostali brez zaslužke in kruha, razumemo še posebno polo žaj naše mladine, ki bi rada delale in si ustvarila lastno ognjišče. Toac ne drvimo kakor teleta in ovce v enr smer, kakor preplašena in', zmedene množica iz kina v plamenih! Preuda rimo hladno vsak korak, zlasti korak ko zadnjič stopimo čez domači prag Odprimo oči in oglejmo dobro okoli se. be. Morda pa se doma le da najti kakšen zaslužek, morda se da kaj novege začeti.
In končno, moramo zares vsi v Avstralijo? Vemo, da tudi druge držav iščejo strokovno izvežbane ljudi, med temi tudi sosedna Jugoslavija. 2U> Ijenjska raven tam še ni tako visoka toda zboljšuje se iz dneva v dan: hrane je tam več kakor drugod. Mno go je tovarn, ki ne delajo s polno zmogljivostjo, ker nimajo dovolj stro kovnega delavstva. Vse to je prav bil zu, blizu naših domov in sorodnikov Tam bomo ostali v občestvu svopeg: naroda in delili bomo z njim usodo Ne pozabimo, da denar, pa naj bo dc lar ali funt, ni še vse na svetu.
še beseda na naslov vseh naši! gospodarskih, kulturnih in političnih organizacij: Napnimo vse sile in pr o učimo, kaj se da otipljivega in res stvarnega narediti za zboljšanje gospodarskega položaja našega ljudstva!
Stran 2
ITALIJANSKA REPUBLIKA IMA NOVEGA PREDSEDNIKA. Poslanci in senatorji v Rimu so po napetih glasovanjih končno izbrali za novega predsednika Italijanske republike Gio-vannija Gronchija, in sicer z veliko večino 658 glasov. Neki francoski list poroča iz Rima, da je nekdo izmed slug takoj potem, ko je bil proglašen izid glasovanja, prinesel predsedniku vlade Scelbi čašo ruma.. To so časnikarji razlagali tako, da je bil predsednik Scelba, ki ga je izid glasovanja živo zadel, potreben okrepčila. Pravijo, da je Scelba še med zadnji-mi posvetovanji med krščanskimi de-mokrati nasprotoval kandidiranju g. Gronchija, ker je ta pristaš leve struje v stranki. Tega ni Gronchi kot dolgoletni predsednik poslanske zbornice nikdar prikrival. Scelba in sedanji tajnik demokrščanske stranke Fanfa-ni sta pristaša sredine in sta delala za to, da bi bil izvoljen sen. Merza-gora. Gronchi se je zavzemal za zbližani e s socialisti, in sicer tudi z Nennijevimi socialisti, ki zdaj sodelujejo s Togliattijevimi komunisti. Težko je odgovoril na vprašanje, ali bo do tega sodelovanja res prišlo. V tem primeru bi se socialisti morali ločiti od komunistov. Ko te dni prevzame Gronchi iz Einaudijevih rok krmilo države v svoje roke, bo morala vlada v smislu ustave odstopiti. Kdo bo sestavil novo vlado, je pač težko napovedati. Splošno prevladuje mnenje, da utegne sprememba na najvišjem mestu vplivati tudi na italijansko zunanjo politiko v smislu, da se bodo odnosi z Ameriko ohladili, ker^ ni Gronchi brezpogojen pristaš vojaške naslonitve na ZDA. Poročajo, da je Scelba tudi iz tega razloga nasprotoval Gron-chiju Za Gronchija so glasovali tudi komunisti, izid glasovanja pa je odločilo levo krilo krščanske demokracije, ki je glasovalo za Gronchija proti navodilom vodstva stranke. Togliatti je bil odločen nasprotnik ponovni izvolitvi Einaudija.
VAŽNI SKLEPI V BANDUNGU. Sedemdnevna konferenca 29 azijsko-afriških držav v Bandungu na Javi se je zaključila z važnimi sklepi. Med temi je najvažnejših W načel za o-hranitev miru in pospeševanju sodelovanja. Ta načela so: spoštovanje človečanskih pravic in listine Združenih narodov; spoštovanje suvereno-sti in nedotakljivosti ozemlja vseh
narodov; priznanje enakopravnost vseh plemen in držav; nevmešavanje v notranje zadeve dingih držav; spoštovanje pravice vsake države, da se v smislu listine Združenih narodo\> brani; prepovedano je sodelovanje pri skupni obrambi, ko gre za koristi ve likih držav; ne sme se izvajati pritisk na druge države; mednarodni spor naj se rešijo politično; pospeševati j' treba vzajemno sodelovanje in izpol njevati mednarodne obveze. Na kon ferenci je zunanji minister Kitajsk Cu Enlaj ponudil Ameriki in Angliji spravo in sporazum o Formozi.
SPORAZUM O TUNIZIJI. Prizade vanje predsednika francoske vlade Edgara Faura, da bi prišlo do sporazuma s tunizijskim prebivalstvom, je uspelo. V Parizu je bil podpisan sporazum med Francijo in voditeljem tunizijskih nacionalistov Burgibo, ki daje Tuniziji notranjo, samoupravo skoraj brez omejitev.
UDAREC FRANCOSKI POLITIKI V VIETNAMU. Revolucionarni komite v Saj gonu, prestolnici Južnega Vietnama, je prisilil cesarja Bao Daja, da je odstopil. Dosedanjemu predsedniku vlade Ngo Dinh Diemu je poveril nalogo, ki naj zahteva popolno neodvisnost. To pomeni udarec francoski politiki v Vietnamu. Francozi obtožujejo Američane, da niso podprli njihove politike. Značilno je, da so v Bandungu azijski narodi pozvali Francijo naj proglasi neodvisnost Tunizije, Al-žira in Maroka. Nova Diemova vlada bo nastopila proti verskim ločinam ki so se z orožjem uprle prejšnji vla di in pričele napadati tudi Saj gon.
BIVŠI PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE Vincent Auriol je bil ? dni na obisku Beograda. Prisostvoval je tudi prvomajski paradi. Obiskal js tudi institut za nuklearne (atomske 1 znanosti v Vinči.
PODPREDSEDNIK ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Edvard Kardelj in predsednik zvezne komisije za nuklearno energijo Aleksander Rankovif sta obiskala fizikalni institut v Ljubljani, ki si ga je ogledal tudi general Ivan Gošnjak, državni sekretar (minister) za narodno obrambo. Vsi so se posebno zanimali za oddelek, ki se bavi z raziskovanjem atomske bombe.
KDAJ BODO PRIČELI IZVAJATI POSEBEN STATUT? Na vprašanje, kdaj bo imenovan italiijansko-jugoslo-vanski odbor za izvajanje posebnega statuta na Tržaškem, je predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva odgovoril, da je bil pravilnik o delovanju tega odbora že podpisan; odobriti ga morata še obe vladi. Nato bo ustanovljen odbor. Tržaški Slovenci nestrpno čakajo, da bi se sta tut že pričel izvajati.
PREDSEDNIK BURMSKE VLADE U NU obišče Jugoslavijo še ta mesec, čas obiska predsednika indijske vlade Nehruja še ni bil določe.n V Beo grad pojde menda tudi predsednik e giptovske vlade Naser. V Beograd je prispel predsednik turške vlade Men-deres.
NOTRANJA NAPETOST. V Imol so odstavili 3 uradnike iz Urada z: delo iz odseka za nameščanje delovne sile, ker so simpatizirali z levičarskim sindikati. Ob prihodu novih uradni kov je pred Uradom za delo demor striralo več sto žensk in napadlo več uradnikov. Policija je aretirala 14 de monstrantov.
ZATIŠJE PO EKSPLOZIJI 14. A-TOMSKE BOMBE. Ameriški vojaški izvedenec Hanspn W. Baldwin je izjavil, da je zdaj na vrsti 14. eksplozija atomske bombe v puščavi Nevada. To bo zadnji poskus y tej vrsti. Verjetno ne bo ameriška vojska dve leti izvršila več nobenega novega poskusa.
MEDNARODNA TRGOVINA
Tržaški lesni trg
Tržaški lesni trgovci se zanimaj-zlasti za razvoj lesnega trga v Avstri ji, od koder prihaja v Trst največ Ir sa. Zato jih je vznemirila vest, da j Zvezni svet za gospodarstvo z lasor dne 20. aprila ustavil nadaljnje izda janje licenc za izvoz jelovine na ita lijanski trg, ker je bil mesečni kon tingent 150.000 kub. metrov že prekr račen. Ustavitev izdajanja izvozni’ licenc bi morala veljati do 31. maja šele ta dan bi se pričela izvajti nov italijansko-avstrijska trgovinska po godba, po kateri bodo odpravljene r vozne licence za les, kakor so bile ž za Zahodno Nemčijo. Omenjeni ukrepi je povzročil tudi v Avstriji, zlasti .n Koroškem takšno zmešnjavo, da ga j končno svet za gospodarstvo z lesom preklical. Položaj bo torej ostal neja sen, dokler se končno ne izdela novi sporazum v Rimu; sicer so bila p gajanja v Rimu prekinjena.
Trst prejema skromna naročila Bližnjega vzhoda, ker se cene levanr skim trgovcem zdijo previsoke. P mnenju tržaških trgovcev so tudi ji goslovanske cene visoke. Jugo-slavij ponuja tombante 0-III po 31-32.000 h kub. meter franco- Sežana. Vse kaže da ni mnogo jugoslovanskega lesa n razpolago.
Avstrijski les gre po 27.000 lir fran co vagon Trbiž neocarinjeno, tombar te 0-III in po 23.000-24.000 lir kub meter vrste III-IV. Vrsta III se pro daja po 24.500-25.000 lir.
češkoslovaška še vedno ni na trgr Med čSR in Egiptom se vršijo ope racije na podlagi ikounpeffizacije. t zadnjem času se pojavlja pomanjkanje tudi jugoslovanskega trdega lesa. Zr parjeno obrobljeno bukovino zahteva jo Jugoslovani 50.000-51.000 lir ku' meter franco postaja Sežana.
gospodarska zbornica s sodelovanjem talijansko - avtsrij-skega gospodarskega instituta. Sodelovali bodo predstavniki italijanskih in avstrijskih podjetij.
Italija in tujina
ITALIJANSKO - AVSTRIJSKA TRGOVINSKA POGAJANJA ODLOŽENA
Avstrijska trgovinska delegacija, ki se je V Rimu pogajala za obnovo trgovinskega sporazuma, je po 12 dneh odpotovala. ne da bi bil dosežen sporazum. Med pogajanji so nastale nepremagljive težave. Računajo, da se bodo obnovila pred koncem maja.
Italijanska trgovinska bilanca je bila v lanskem letu, kakor v prejšnjih, nasproti Avstriji pasivna. V prvih 10 mesecih je Avstrija izvozila v Italijo za 2.060 milijonov šilingov blaga (v vsem letu 1953 2157 mil.), uvozila pa iz Italije za 1013 mil. šilingov blaga (v vsem letu 1953 970 mil.). Avs‘rijski -izvoz v Italijo y prvih 9 mesecih lanskega leta je znašal 17,8% vsega avstrijskega izvoza; avstrijski uvoz iz Italije pa je dosegel 8,8% vsega avstrijskega uvoza.
V drugi polovici maja bodo na Dunaju italijansko-avstrijski gospodarski sestanki, ki jih je organizirala Avstrijska
TRGOVINSKA IZMENJAVA MED ITALIJO IN ZAH. NEMČIJO
V letu 1954 je italijanski izvoz v Zah Nemčijo dosegel 842,7 milijonov nemških mark (743,7 mil. v letu 1953), do-čim je Nemčija izvozila v Italijo blaga v vrednosti 1,335.7 milijonov DM ( 1.231 mil. v letu 1953). Italijanski izvoz v Nemčijo se je povečal za 13%, nemški pa v Italijo za 8%. Vendar je italijanski delež na vsem nemškem uvozu padel od 4,6%y letu 1953 pa 4,4% v letu 1954; delež na nemškem izvozu pa od 6,6% y letu 1953 na 6% v letu 1954. Iz lega je razvidno, da se trgovinska izmenjava med Italijo in Nemčijo ni mogla meriti z razmahom izmenjave med drugimi državami in Zahodno Nemčijo.
Trgovinska bilanca se je zaključila s 493 milijona nemških mark primanjkljaja za Italijo. Ta primanjkljaj je približno enak primanjkljaju iz leta 1953, ki je znašal 487,6 mil, V letu 1953 je Italija plačala s svojim izvozom 60% vrednosti nakupov v Nemčiji, dočim se je v letu 1954 ta procent dvignil na 63%.
ALI BO ITALIJA KUPILA NEMŠKI RUDNIK?
Glede vesti, da bodo italijanske državne železnice kupile nemški rudnik »Konstantin Veliki«, ki je lastnina Kruppa, poročajo zdaj iz E-ssena, da je vsa zadeva obtičala. Po vesteh iz nemškega izvora ni švicarski finančni trust (iz Vaduza v Liechtensteinu), ki predstavlja koristi italijanskih državnih železnic, izposloval pri švicarskih bankah potrebnega jamstva za izvršitev transakcije. Lastnik večine delnic premogovnika je Friedrich Krupp. Ta je dejal, da je prodaja večine delnic rudnika upravi italijanskih državnih, železnic nenadoma naletela' na težave. I-tali.jamske železnice niso do 18. aprila plačale vsote, ki je bila določena. Nemški delničarji se zdaj lahko umaknejo. Iz krogov, ki so bliizu rimske vlade, poročajo, da je dokončna izvršitev pogodbe izostala, ker ni doslej italijanska vlada dala svojega pristanka. V začetku je bil ministrski svet naklonjen izvršitvi pogodbe, pozneje pa je nastal spor med gospodarskimi in finančnimi ministrstvi. S temi pa še ni rečeno, da je akcija za nakup nemškega premogovnika propadla. V Rimu upajo, da se bo dala končno izvršiti toliko prej, ker je nanjo pristala tudi vlada Zahodnonem-ške republike.
PRAŠIČJA POPLAVA V ZAHODNI NEMČIJI
Pri popisu v začetku marca so v deželi Baden-Wurtemberg našteli 1,43 milijona prašičev, se pravi 24,1% več kot v istem času lanskega leta in 30% več kot pred vojno. Tudi v ostalih deželah Zahodne Nemčije se je število prašičjih glav zvišalo za 18,3%. Število nosečih svinj v deželi B a d en-W urt emb er g, znaša 69.600, ,se pravi 16% več kakor lani. Na nemškem trgu bo torej vedno več domačega svinjskega mesa.
»NEMCI NEZAŽELENI«. Zveza nemških potovalnih pisarn je svojim članom priporočila naj v času od 29. aprila do 12. maja ne prirejajo skupnih izletov na Holandsko. Med tem časom bodo Holandca) praznovali 10-letnico o-svoboditve. Lahko bi prišlo do' neljubih incidenitov. Lansko leto so 1. maja Holandci nalepili na številne nemške avtobuse, v katerih so se pripeljali nemški izletniki na Holandsko, listke z na pisom: »Nemci nezaželeni!«
PRENOČIŠČE BREZ ZAJTRKA. V ,Zahodni Nemčiji se je vgnezdila navada, da so v hotelih gostom zaračunali draže sobe, ako niso zajtrkovali v hotelu, kjer so prenočili. Zveza gostinskih podjetij je obsodila to prakso, češ da nista prenočitev in zajtrk v nikakršni zvezi.
MDmtkFt
DENARNI OBTOK V ITALIJI ZMANJŠAN. Dne 31. marca je denarni obtok v Italiji znašal 1.433 milijard
948.904.000	lir ter je bil za 1 m; ijardo
510.771.000	lir manjši kakor 28. februarja 1955. Zmanjšanje je bilo manjše, kakor nastopa navadno v tem času; lansko leto je znašalo 6 milijard 320.537.750 lir.
TEČAJ DINARJA. Na rednem sestanku 26. aprila je dinar v Ljubljani kvotiral v tujih valutah: 1 ameriški dolar 3.507 dinarjev; funt šterling (v Zagrebu) 22. aprila 9.706; 100 zahodno-nemških mark 102.000, 100 lir 495 dinarjev, 100 holandskih f orintov 80.000 dinarjev.
Boj alkoholizmu v Franciji
POSTELJE ZA TABORENJE. V Berlinu so nedavno priredili posebno razstavo pripomočkov za taboreinje (oam-ping). Razstavljena je bila tudi pos e-Ija za prenočevanje v avtomobilu. Postaviti se da čez sklopljene avtomobilske sedeže. Prostora je na njej za dve osebi v dolžini 1,90 metra in stane do 125 nemških mark. Razstavljeni so bili tudi stoli (sedeži) iz gumija, ki se napihnejo, s površino 42x62 cm in visoki 37 cm. Tudi poseben pribor za kuhanje, ki ga spraviš v torbo (kuhalnik na špirit itd)., ki tehta skupno 800 gramov. Turistične avtomobile z vso opremo za taboren je (s posteljami in kuhinjskimi pripravami) srečaš danes že po tržaških ulicah.
ŽELEZNIŠKI VOZOVI ZA TABORENJE. Uprava angleških železnic oddaja v najem železniške vozove, ki jih postavi na .100 različnih mestih po vsej Angliji. Vagoni so razdeljeni v razne oddelke in sicer 3 spalne odde’ke za 6 oseb, v prostorno sobo za bivanje in popolnoma opremljeno kuhinjo. Vse potrebščine so na razpolago letoviščarjem proti tedenski najemnini, ki znaša od 10.212 do 17.760 lir.
ZA UVEDBO TURISTIČNEGA DOLARJA V FRANCIJI. Po ameriških listih se je pojavila propaganda proti turističnemu potovanju v Francijo, češ da so cene v Franciji previsoke, ker menjujejo francoske banke dolar po nizkem tečaju. Turist zgubi zaradi tak šne zamenjave okoli 30 frankov pri dolarju. Dolar mu menjajo po 350 francoskih frankov. Francoska gostinska podjetja predlagajo zdaj, maj se uvede tako imenovani turistični dolar, ki bi ga lahko turisti menjali po resničnem tečaju.
EGIPTOVSKI FUNT NE BO RAZVREDNOTEN. V zadnjem času se je razširila govori: a, da namerava egiptovska vlada razvrednotiti funt. Na tiskovni konferenci je finančni minister to odločno zanikal. Sedanji gospodarski položaj v Egiptu me daje za to ni-kakšnega povoda. Egipt mora uvažati stroje in opremo, da bi izvršil svoj gospodarski načrt .Potrebno je sodelovanje med javnim in zasebnim kapitalom. Razvrednotenje bi stroške za izvedbo programa povečalo.
TUJE VALUTE V ZAHODNI NEMČIJI. Nemška narodna banka obračunava devize po naslednjih uradnih tečajih:	egiptovski funt 12.05 DM G
(Geld je denar). 12,07 DM B (Brief je pismo); 100 italijanskih lir 0,671 DM G; 0,673 DM B; 100 jugoslovanskih dinarjev 1,398 DM G, 1,402 DM B; 103 avstrijskih šilingov 16,135 D MG. 16,175 DM B; 100 portugalskih eskudov 14 59 DM G, 63 DM B; 100 grških drahem 14,00 DM G.
Po daljšem političnem odmoru se je pričel bivši predsednik francoske vlade Mendes-France zopet gibati. Pravijo, da bi rad postal predsednik radikalne stranke in da bi se s tega mesta zopet polastil vlade. Med ukrepi, ki so vprav zrevolucionirali francosko javnost, je treba navesti Mendes-Franceove uredbe za pobijanje alkoholizma, v Franciji. Mendes -France je hotel povišati davke na alkoholne pijače za 20%; med 5. in 10. uro dopoldne ne bi smeli točiti nekaterih vrst pijač. Pijače, ki se pridobivajo iz vina, bi ne smele imeti več kakor 18 stopinj alkohola. Vsi ti načrti, s katerimi je Mendes-France skušal vsaj delno preprečiti pretirano uživanje alkohola, so propadli, ko je padla Mendes^Franceova vlada.
V Franciji popijejo največ alkohola v Evropi; na vsakega odraslega Francoza pride na leto 30,5 litra čistega alkohola. V Italiji ne zaužijejo niti polovico toliko alkohola, se pravi 14,5 litra; v Švici 13 in v V. Britaniji 9,3. Med Francozi je lo% ljudi, ki spadajo v kategorijo »hudih alkoholikov« 5% takih pa je žensk. Okoli ena tretjina francoskega prebivalstva, pije alkohol čezmerno. Povprečno v razmerju s številom prebivalstva so v Franciji leta 1951 popili trikrat toliko alkohola kakor v Združenih ameriških dražvah. Okoli 30% smrtnih primerov med 35. in 50. letoim je treba v Franciji pripisati neposredno ali posredno pretiranemu uživanju alkohola. Sko^ do, ki jo povzroči alkohol francoskemu narodu, cenijo na 500 milijard frankov. Za alkoholne pijače potrošijo Francozi 675 milijard frankov na leto kar predstavlja 10% življenjskih stroškov.
Vzroki, da se alkohol v Franciji
živa pretirano, so različni. Alkohol i” (O j alkoholne pijače so prepoceni. Kmetj®
1 ^
Si»]
imajo pravico pridobiti 10 litrov čiste- pQS ga alkohola na leto in ga prodati. r resnici ga skrivaj pripravijo mnog«L. ^
Piera
tETNA POTROŠNJA ALKOHOLA J
več. Takšnih proizvajalcev alkohola jeU
v Franciji 3 milijone. Največ '.ilkoholS);
užijejo z vinom, in sicer 60%, 30'/%%^'
z uživanjem drugih alkoholnih pH^ *a
z moštom sadnega alkohoNib’ P ko z uživanjem piva	r°
Obmejna izmenjava na Goriškem
PUTNIKOVA POTOVANJA V TUJINO. V letošnji turistični sezoni organizira »Putnik« več potovanj) z avtobusi in po železnici ter z ladjami v tujino. Na programu je zlasti mnogo potovanj v Italijo. Izleti na ladjah bodo v Turčijo, na Bližnji vzhod, Severno A-friko, Severna Evropo, na Daljni vzhod, v London, in Izrael.
SSSSfD OŽIVLJAJ! \lOVEN\KEGA fOMOHCAKA
V Santosu so nas sprejeli z nepri čakovanim navdušenjem, štirinajst kilometrov dolga obala, pristanišče namreč nima pomolov, je bila polna ladij vseh narodnosti. Ko smo pluli mimo teh počivajočih velikanov in so njih mornarji opazili na ttGenoviv. luko pripadnosti, se je z vseh parnikov oglasilo oglušujoče tuljenje siren, ki nas je pozdravljalo, vse dokler nismo privezali naše lupine v najbolj oddaljenem kotu velikega pristanišča.
»Genova«, je postala nenadoma najzanimivejša ladja in vso noč smo imeli številne obiske mornarjev z drugih ladij; manjkalo ni seveda novinarjev, ki nam niso dali miru. Jutranje izdaje listov so bile polne naših slik in čudnih zgodb, katere so na dolgo in široko opisovale to pustolovsko potovanje. Ko smo se podali v mesto, je za nami drla gruča otrok in kjerkoli smo se ustavili, so nas prebivalci Santosa takoj prepoznali in nas obsuli z darili, že v prvih jutranjih urah so obiskovalci napolnili krov naše ladje z vse vrst darili in Pepček je imel dovolj dela, ker je ves dan vlačil banane v svoje skrivališče. Pa tudi ničkoliko ponosen je bil, saj je njegova smešna opičja podoba več dni krasila prve strani san-toških dnevnikov.
Le škoda, da je vse to tako kratko trajalo. Po dveh dneh udobnega počitka je »Genova« zopet zaplula vzdolž dolge pristaniške obale in se topot namerila k svojemu končnemu cilju
Naše kratko bivanje v Santosu nam ni dovolilo podrobneje spoznati tamkajšnjih razmer. V živ-žavu pozdravljanja nismo imeli niti trenutka časa, da bi svojo dejavnost posvetili takim nameram. Spominjam se samo, da sta me ob mojih prvih korakih v pristanišču presenetila dva čudna pojava. Vsa, več kilometrov dolga obala je bila najmanj za ped na debelo posuta s kavo, ki so jo mogočni žerjavi v Žakljih nakladali na ladje in pri tem tako ravnodušno raztresali to, za nas tako dragoceno zrnje, kot bi nakladali soški pesek. Vse je kazalo, da je tudi našim mornarjevi padlo v oči to nenavadno razsipanje, ker so takoj ob prihodu začeli grabiti po tem čudnem pesku, ki ga je bila obala pred ladjo vsa polna. To je seveda opazil eden preddelavcev, ki Te na bližnji ladji vodil nakladanje in vikaj minut zatem je mogočna žerjavova železna roka spustila na naš krov tri polne vreče prave brazilske kave.
Ker smo v Pernambuku, ki je v glavnem izvozno pristanišče za sladkor, dodobra napolnili naše zaloge s sladkim tovorom in nam je sedaj še Santos. daroval svoj karakterističen pridelek, je od tedaj naprej na »Genovi« pitno vodo nadomestila prijetno dišeča kava, ki jo je bil vedno kar poln čeber na razpolago.
Poleg kavinega tlaka, so me pa v pristanišču presenetile tudi velike količine ravnokar razloženih strojev, na katerih je bilo opaziti napise tvornlc iz Združenih držav Amerike, Več kot ena ura je pretekla, preden sem obšel nenavadno razstavo vseh mogočih vrst tehničnih strojev. Ker se po mojem mišljenju niti največji tvorniški kompleks na svetu ni mogel pohvaliti s tako veliko količino strojev, se je v meni začelo vzbujati radovedno vprašanje, komu in kam so ti namenjeni. Odgovor na to vprašanje mi je dal mlad ameriški tehnik, ki sem ga iztaknil v bližnjem baru. Tako sem po čudnem naključju spoznal novo stiko Brazilije, ki mi je bila do tedaj še nepoznana. Vsi ti stroji so bili namreč namenjeni na Veliko diagonalo in preteklo je nekaj ur, preden sem iz pripovedovanja tehnika in njegovih prijateljev spoznal to čudno podjetje.
Ko smo se mudili v ekvatorialnih predelih Brazilije, sem že na kratko omenil neizčrpne predele območja reke Amaconke, katera še posebno' v svojem gornjem teku preliva čez predele neizmernega podzemskega boga siva. Da bi povezali to območje z ostalimi deli Brazilije in obenem odprli pot že omenjenemu »pohodu na zahod«, so brazilski državniki s pomoč jo ameriškega kapitala zasnovali na črt Velike diagonale, ki ni nič aru gega kot niz večjega števila letališč in naselbin, posejanih na približno 5000 km dolgi liniji, ki spaja Rio de Janeiro s Caracasom v Venezueli. Ta načrt je hkrati do sedaj največji poznani podvig izpreminjanja tisočerih kvadratnih kilometrov džungle v plodna polja in ga lahko primerjamo samo podvigu osvajanja zahodnih področij Severne Amerike.
Mesto Anapolis predstavlja za sedaj odskočno točko, od katere se vsako leto podaja v notranjost dežele nad 50.000 Brazilcev. Ker bi gradnjo cest in ostalih prometnih poti osvajanje brazilskega Zahoda preveč zamudila, so glavno prometno sredstvo na Veliki diagonali zaenkrat samo letala. Mesto Golana, ki je danes že moderno naselje, z lepimi palačami in širokimi ulicami, je dobesedno še vedno odrezano od ostalega sveta; oddaljeno je nad 300 kilometrov od najbližjega telefonskega aparata. Letalo in radio predstavljata za meščane tega po vojni zraslega naselja edino vezo z ostalimi državljani.
pogovarjal. Morda so pretiravali in so v zanosu ustvarjanja prekoračili mejo domišljije, toda kdo ve, če ne bodo prav ti predeli zadnji up prebivalcev planeta, k{ je bil že skoro do skrajnosti izčrpan.
Mislim, da je izjava generala Marshalla bila več ko utemeljena, ko j? po končani vojni izjavil, da bi se druga svetovna vojna slabo končala, ako zaveznikom ne bi bili pristopni proizvodi iz predelov ob reki Amazonki.
Ko smo kasneje v dobi dveh let večkrat pristali v Santosu, smo naložili na »Genovo« tudi rezan les, ki je bil pripeljan z Velike diagonale in kdo ve, če se čez leta ne bomo lahko po hvalili, da smo z našo malo ladjo bili med prvimi pionirji tega velikega podjetja.	-K. P.
(Se bo nadaljevalo)
Z okrožnico št. A/107841 z dne 8 aprila je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino objavilo izvršilne predpise h goriškemu regionalnemu trgovinskemu sporazumu z Jugoslavijo z dne 31. marca t. I. V zvezi s tem prinašamo predvsem seznam ustreznih kontingentov.
Kontingenti jugoslovanskega izvoznega blaga. (Seznam A - vrednost letnega kontingenta je označena v oklepaju v milijonih lir). - Sadje( zelenjava in čebula (19), sadna pulpa, sadni sokovi in suho sadje (10), svež fižol v stročju (10), zelje, suh fižol in krompir (15). sveže in suhe gobe (10), semena ajde, rži, ječmena, ovsa in razna druga semena (6), mleko in mlečni proizvodi (33), perutnina. (15), ustreljena divjačina (3), konji za vprego in za zakol (30), govedina (20), svinjina in bravina (20), prekajeno meso (5), govedo, prašiči in ovce za zakol (30), raki (5), slivovka (5), jajca (25), krma in slama (20), radenska slatina (5), žagan les i-glavcev (85), žagan les bukve in drugih listavcev (85), drva za kurjavo (80). tramovi (10)j surove frize (9), bukovi in hrastovi parketl (6), lesno žaganje (4), les za brodogradnje (5), vezane plošče (5), okrajki (žamanje) (6), furnirji vodoravnega in krožnega rezanja (30), koli za trte (10), lesno oglje (30), svojstveni proizvodi izvoznega področja iz lesa (16), soljena čreva (5), zdravilne rastline (5), železne plošče (15), opečni proizvodi (20), cement (20), kra-ški kamen (8), plošče iz obdelanega marmora (2), žgano apno (5), glina (8), pesek za topilnice (10), drugo blago (200).
Kontingenti italijanskega izvoznega
blaga. (Seznam B): Kislo sadje, drugo sadje in zelenjava (10), sadna pulpa, sadni sokovi, suho sadje (10), riž (30), razna semena, trtne sadike-kolči in korenjaki (20), oljčno in semensko olje, sir, maščobe in testenine (90), razni drogerijski proizvodi (10), žveplo (10), umetna gnojila, antikriptogamnia sredstva in sredstva proti mrčesu (15), farmacevtske specialitete in razna zdravila (30), preja in tkanine naravnih, u-
metnih in mešanih vlaken (100), oblačila in predmeti vsakdanje rabe (10), klobučevina za tehnično rabo (5), pnevmatike in zračnice (40), električen in elektrotehničen material, električni motorji in stroji iri njih .nadomestni deli ter radijski aparati in njih nadomestni deli (60), material za hidravlične, higienske in zdravstvene naprave (30), motocikli, motoskutenji, ciklomotorji, bicikli in nj h nadomestni deli (15), nadomestni deli za avtomobile, za druge stroje in razne aparate (150), poljedelski stroji, opreme in vozila in ustrezni nadomestni deli (45), orodni stroji, mehanično orodje in njih nadomestni deli (10), šivalni stroji (3), odškodnina za popravila avtomobilov> drugih strojev in aparatov (20), razno blago (200).
Krajevno se ta regionalni sporazum razteza na italijanski strani na celotno gor.ško pokrajino, v videna ki pokrajini pa na občine Čedad, Podbonosec (Pulfero), San Giovarmii al Natisone, St. Peter Slovenov (San Pietro al Natisone), Sovodnje (Savogna), Srednje (Stregma), Torjan (Torreano), Grmek (Grimacco), Dreka (Drenchia), St. Lenart (San Leonardo), Prapotno (Pre-potto), Corno di Rosazzo, Caneboia (z omejitvijo na frakcijo Fojda), Tarčent, Brdo (Lusevera), Neme (Nimis), Taj-pana, Naborjet-Ovčjaves (Malborghet-to-Valbruna), Trbiž, Chiusaforte im Rezija; na jugoslovanski strani pa na celotne okraje Sežana, Nova Gorica in Tolmin.
Prošnje za uvoz ali izvoz hlača iz zgoraj obrazloženih seznamov A in B se morajo vložiti preko goriške alf videmske trgovinske zbornice .na Pokrajinski urad za trgovino in industrijo (Ufficio provimciale delTindustria e commercio - UPIC) y Gorici in morajo biti sestavljeni po obstoječih predpisih. UPIC izda izvozno ali uvozno dovoljenje, ki ga je treba predložiti goriški ali videmski carinarnici.
Plačila se izvršijo s posredovanjem posebnega klirinškega računa (»con'o auto.nomo«), ki ga vodi v lirah goriška podružnica Italijanske banke kot predstavnica deviznega urada Cambital v
pa
jač, 8%
medtem ko z uživanjem piva sain0L
2%-	kiji
Država je dajala Komiteju za pr0!^. pagando za povečanje uživanja vinaf ^ : 50 milijonov frankov na leto. Komite-L-j ju za obrambo pred alkoholom pa sa-L mo 500.000 frankov.	KUje
---  —-........ . ■■	—J' bi 1
rtese
korist Narodne banke	FLRJ,	centrakllj ^
za LR Slovenijo.	^
Goriška carinarnica sme	sama	dovcp ^
ijevati začasen uvoz naslednjih proi^Lj jt vodov: a) strojev, instalacij in prevoZj nih sredstev, ki se uvozijo na zgoraj BlV; opredeljeno italijansko področje zaradi11 leto popravil; b) surovin in jugoslovanskiLps. ]
Tkr\liiviHIri s** nnSl iAirt na isrin nOuRVi
polizdelkov, ki se pošljejo na isto pod-fav; ročje zaradi nadalnje obdelave; oboj^k s seveda pod pogojem ,da so taki posW>k 2
ed- ;
dovoljeni po splošnih italijanskih predi Za piših o začasnem uvozu.	pko
Obseg izmenjave po tem regionalnen,f>lega sporazumu je bil povečan na 963 milHieno jonov na vsako stran.	Jjbr^
d. s. p) tn
_________________________________Mi
Socinlrd
UTRINKI
* ie
ios, ] tist Lom

ROJSTVA IN SMRTI V ITALIJI Lansko leto se je rodilo v Italiji 848.202 otrok, leta 1953 pa 822.641; na 100t) prebivalcev se je leta 1954 rodilo 17,6 ijrs0 leta 1953 17,2 otroka. Sorazmerno (nhazzg 1000 prebivalcev) je število rojstev), 3 lansko leto nekoliko napredovale 'ti R Kljub temu je količnik rojstev v Ita ^>ub liji razmeroma nizek, nižji kakor r IUl*ic pr. v Franciji, kjer so se razmere Pf ll^n:'1 vojni zboljšale. Število prebivalstva ’ .G**-Italiji narašča bolj vsled padanja 11 . mrljivosti. Leta 1954 je v Italiji umrif r
433.459'ljudi, leta 1953 pa 468.783; n?: 1000 prebivalcev je leta 1954 unirk i 9,0, leta 1953 9,8 ljudi. Tako je narav ; ni prirastek prebivalstva znašal laf f sko leto 414.743, leta 1953 pa 353.858 )
GOSTILNA
F U R A UT
RBPEVTABOR
DOMAČA KUHINJA IN PRISTNA VINA — CENE UGODNE!
Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentabor
KRUHA BO ZA ENO MILIJARDO NASELJENCEV
Tako nastajajo na Veliki diagonali civilizirani otoki, sredi nepregledne džungle, ki bodo. v bodočnosti povezani med seboj s cestami in. železnico in kar je najvažnejši, pripravljen bo teren za priseljevanje najmanj e-ne milijarde novih naseljencev, kar pomeni skoro polovico vsega človeštva. Takšno je namreč bilo mišljenje tehnikov, s katerimi sem se o tem

PUTNIČKA AGENCIJA
ZAGREB - JUGOSLAVIJA
PRAŠKA ULICA 5
Telefon 24-479
Telegram i
CENTROTURIST ZAGREB
organizuje: kolektivne i pojedinačne ture za straine turiste u Jugoslaviju i u njenoj umitrašnjosti, ekskurzije i kružna putovanja sa svim prevoznim sreietvima; rezerviše: sobe u hotelima svih vrsta i u turističkim do-movimia, spavače vagone, kabine na ladjama itd.; nabavlja: železnioke, avionske j brodske putne karte, uflaz-mice za sajmove, pozorištal itd.; prima: »vauchere« za hotele i turi.Učke domove u Jugoslaviji;
©državai: svoja vlastita pretstavmištva u svim važnim gra-doviima i letovalištima u Jugoslaviji; za>tupd: sve važnije Strane putne agencije.
organizza: viaggd indipendenti o con gnida per turisti stra-nieri per la Jugoslavia ed attraverso il Paep^, eseur-sioni e gite con qualsiasi mezzo di traspor'«); riserva: camere in alberghi di qualsiasi ordrne ed agevo-la pratlche inerenti i vari iservizi turist*::!, traspor i a mezzo ferrovia, aerei e pavi, vagoni letto, cabine su navi, biglietti per fiere, teatri ecc.; accetta: vomcfiers per allberghi e servizi turistliloi in Jugoslavia;
da: informazioni su alberghi e tutti i servizi turistici; ha proprie rappresentauze in tutte le citta importanti e in tutti i centri turistici della Jugoslavia; rappresenta: le piu importanti agenzie di viargi straniere.
organizes: canidueted and indepemdent tours for foreign tourists to and acrosis Vugoslavja, exciunsions and round-trips by ali means of transoprtation; carries out: bookings and reservation of any kind of hotel and tourist Services, transportation by naiil, air and steamer, sleeping cars, cabin berths, tickets for fairs, theaitres etc.;
accepts: vouehers for hotel - and tourist Services in Yu-goslavia;
givea: jnformation about hotels and alll tourist Services; keeps: its own representativas in ali important towns and resorts in Yugoslavia;
represents: the most important foreign travel agencies.
Izdelava popolne opreme za avtomatično sušenje testenin
G. SCHIAV0N & FIGLI
Direkcija
Uprava
Tovarna
1
PURCELLENGO (THEEIS0)
R
Telul'. ŠL 4 Porccllengo Teleg. OIBcinc Scliiai/ou Poreelleugo Casctla Postale

Aparat s prevračajočimi sc predali za trajno sušenje kratkih testenin
Mod. PC. Patent
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
fl. POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne
G. I CM« 8 FIGLIO
UVOZ - IZVOZ
MaUTOVIJtfE
in IZ1>EXjKOT
Trst, Ulica I. della Croce 4
juy
‘Liju
kj
TEL. 94-570
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
Jakob Vatovec 2^
TRST - Via Torrebianca 19
Tel. 23-587. 37-561
UVOZ
IZVOZ
KOLONIALNEGA BLAGA INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ TEHNIČNIH PRED ME TOV TKANIN IN OBLEK
POŠILJA TUDI DARILNE PAKETE
ELEKTRO-INSTALACIJSKO PODIETJE
Ambrožič lian
TRST, Ul. B0CCACCI0 ŠT. 10
Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove instalacije vseh vrst električnih napeljav
Pokličite našo telef. štev. 29-322 I Se priporočamo
I>. MERI
MSI, TRIESTE, UL XXX OTIOBRE 8
Telef. 29-812, Telgr. KAPI, Trieste
Import = Export vseh vrst
PLUTOVINE in GRAIIHEMGA IHAIERIALA

PRILIKOM VAŠE G POLASKA U TRST POSJETITE 11 VAŠEM INTERESU
mmzm
TRST - ULICA SAM
iMir.ESKIH ST0F0VA
mCOLO’ BR0J 22 - TELEFON 31-138 - TRST
PRODAJA IVI A l/ELIRO I MALO ORIGINALNIH ENGLESR1H ŠT0F0UA ZA MUŠRA 1 ŽENSRA ODI JELA UZ NAJNIŽE C1JENE.
SEDEŽ. TRST - ULICA FAItlO PILZI ST. IOM. • TELEFON ST. T«.o8
VGOSPOEARSKEGAZDRUZENJA
Poslovni koledar za maj
to 5. MAJA mlorajo proizvajalci in
5 Nilati sodavic, umetnih in naravnih ruralnih vod, leda in sveže ribe Kati davek nia poslovni promet za t^ajo tega blaga izvršeno prodajal-™ na drobno v mesecu aprilu 195-5. &0 10. MAJA morajo trgovci, po-Kijailnice, trgovski zastopniki in pro-Ki agenti za radio-elekitrične apara-f‘n material predložiti koncesiiomra-Ku zavodu za radijske oddaje pole risnika preejmkov in izdaj teh apara-r in materiala v mesecu aprilu 1955. l^O io. MAJA morajo delodajlci f^dložiti Zavodu za soc. skrbstvo izrinjene obrazce V. 4 5/7 za mesec r®i 1955 in nakazati Zavodu znesek ržovanih prispevkov za socialno za-pvanje.
kVSak PETEK: Trgovci in industrij-t ^i so pooblaščeni, da plačujejo da-na poslovni promet s tedenskim
nakazilom, morajo plačati ta davek na prodaje izvršene v preteklem tednu.
Olajšavi pri namešpania vaieacev
NOVI ODLOKI VLADNEGA GENERALNEGA KOMISARJA
Vladni generalni komisar ie v zadnji številki Uradnega lista od 2. maja t. 1 izdal med drugimi naslednja dva odloka:
Prvi razteza na Tržaško področje zakon Italijanske republike, objavljen v Uradnem listu It rep. z dne 19. 1. t. 1., št. 25, ter določa spremembe v -socialnem zavarovanju za vajence. Ta zakon predvideva ustanovitev posebnega posvetovalnega odbora z nalogo, da se bavi z zadevami, ki zadevajo vajence in zaposlitev mladih delavcev; določeno je posebno delovna razmerje vajencev. Zakon vsebuje nadalje predpise za sprejem vajencev v
laLfZNEMIRJENJE MED TRŽAŠKIM <#LAVSTVQM. Ukrepi vodstva trža-ji-r1 ladjedelnic (C-RDA) proti sindikal-a P pravicam tržaškega delavstva so doKtočili ostro reakcijo v delavskih pah. V ladjedelnicah pri Sv. Marku, ^"tfalje pri Sv. Roku, v Tržiču in v to-•jjfhH strojev so na vrsti večurne stav-e.f- Delavci se vznemirjajo tudi, ker se ^Pilo zaposlenih pri družbi SELAD Pehno krči. Pri tem podjetju, ki iz-Kie javna dela, so zaposleni delavci, bi bili sicer brez posla in sicer po vi^esecev. Njihovo število to skrčili na 1 K- Stavkali so tudi nameščen i Za-r0.Pa za socialno skrbstvo; v ponedeljek •z| stavka trgovinskih nameščencev po
>z-
Italiji.
■a! BIVŠI ALPINCI IZ VSE ITALIJE letos priredili v Trstu tridnevni kon-IlJts. Pribij so v civilnih oblekah, na ^'Ki pa so nosili vojaški alpinski klo-'ifb s peresom. V okolici so prišli v z našim ljudstvom in poizvedova-'® j.2a njegovo razpoloženje. Pred sod-Nto palačo so postavili spomenik “"'Uega peresa«. Pero je iz brona in za-l>'"Jeno na kamepilti podstavek, ki je iz “brežinskega kamna. Pero je visoko ■ r° m. Računajo, da je prišlo v Trst -r‘li 50.000 bivših alpincev.
^ DAN ODPORA 25. APRILA so letos fstu proslavili zelo svečano. Govo-i® tudi bivši predsednik italijanske 1 Ne republikanec Parri. Čudno je bilo f°s, ker so dan odpora proslavljali tu-jl|, Usti, ki so leta 1945 bili proti upor-
oip1-
^OVE ULICE V TRSU. Contrada del ' j. tso se zdaj imenuje Corso dltalia, n,Kza Unita - Piazza del.l’UnUa d’Ita-e' ’ dalje »Piazzale della Resistemza« Efi Rosmipijevem trgu). »Piazza della ;a pubbliica« (Ul. Mazzini pred palačo r galone Adriatica di Sicurta ,in Banica prpnierciale italiana) ter »Martiri del--| t-iberta« (v začetku ulice Commer-ure med trgom Dalmazia in trgom .IrNklje).
profesorska stavka, splošni
avki pro£eso,rjev po vsej Italiji, ki je l.	4 ‘i11*' 50 se v sred° 27. aprila
" Nnižili tudi profesorji na slovenskih 3“Nnjih šolah v Trstu, ki so siavkali v -- solidarnosti en dan. Profesorji v gbji zahtevajo povišanje plač, polo-1 slovenskih profesorjev v Trstu pa ,avno sploh ni urejen, kakor ni ure-® Položaj slovenskih šol, čeprav je /Pjihov obstanek zagotovljen z ion, ^skim sporazumom.
°DHOD V AVSTRAiLIJO. Dne 30 )rRa se je z ladjo »Toscana«, ki pri-tržaškemu Lloydu odpeljalo zopet 1° ljudi s Tržaškega ozemlja v Avstra-Is?- 2 njimi je odpotovalo tudi okoli “"T izseljencev iz drugih držav. Izselje-pie organizira Medvladna organizaci-l Za izseljevanje iz Evrope (ICEM • fME) Odhodu je prisostvovala ogrom ® Utnožica Tržačanov, ki so jo cenili 6 °koli 20.000 — 30.000 ljudi.
mjTNIKOV« IZLET IZ LJUBLJA E NA MILANSKI VELESEJEM. M: [bski velesejem je obiskala tudi več ^upina Slovencev, ki so se pripc
'B s posebnim avtobusom. Izlet
^ahiziral ljubljanski »Putnik«.
Vož
nja je stala okoli 16.000 dinarjev, potrebnimi dokumenti pa skupno ok li 20.000 lir.
KOLIKO JE ISTRSKIH BEGUNCEV
»Ustapova za oskrbo julijskih in dalmatinskih beguncev« (Opera per Tassi-stenza ai profughi giuliani e dalmati) je izvedla popis istrskih beguncev. Na podlagi teh podatkov se je v Trst priselilo 8.738 družin, v katerih živi 26.394 istrskih beguncev in sicer takšnih, ki so prišli v prvih skupinah. Po vsem tem niso v to število všteti še novejši -begunci iz bivše cone B. Med temi 26.394 priseljenci je 1949 takšnih, ki so nujno potrebni pomoči; 796 družinskih glavarjev ima stalno službo. Manj pomoči je potrebnih 5.993 družin. Sedež omenjene ustanove za begunce je v Rimu, v Trstu pa ima ustanova svojo podružnico. Pid Modeni so ustanovili vas San Marco di Carpi, v kateri živi 197 istrskih beguncev; med temi jih ima 61 stalen zaslužek. »II Picolo« omenja, da bi bilo treba del istrskih beguncev razmestiti tudi po drugih pokrajinah in jim tako preskrbeti stalen zaslužek. Za istrske ribiče, so ustanoviU.v devinsko-nabrežinski občini naselje San Marco. Močne -kolonije beguncev so nastale pri Sv. Križu, na Proseku, zlasti pa na Opčinah in v Trebčah.
Povečane investicije po
Piran, 19. aprila 1955
Na nedavnem zasedanju obeh zborov okrajnega ljudskega odbora v Kopru je bil sprejet družbeni plan in proračun koprskega okraja za leto 1955.
Po letošnjem družbenem planu so predvidene y tekočem letu, všlevši sredstva, ki so bila prenešena iz lanskega leta, investicije 3 milijard 314 milijonov dinarjev. Najbolj je razveseljiva ookolnost; da bo velik del teh investicij uporabljen za splošno koristna dela. Med ta dela spada zlasti gradnja nad 300 novih stanovanj, za katera je predviden znesek 720 milijonov dinarjev. Ostali del predvidenih investicij je namenjen predvsem dovršitvi del, ki so bila začeta .v prejšnjih letih, pospešeni gradnji nove tovarne motornih koles v Kopru in nekaterih drugih manjših objektov, nadaljevanju mehanizaciji kmetijstva ip del na kmetijskih posestvih in napeljavi višinskega vodovoda v Portorožu.
Družbeni plap kopiskega okraja predvideva v tekočem letu povečanje proizvodnje v industriji za 35% nasproti proizvodnji, ki je bila dosežena v 1. 1954. Največje povečanje (206%) je predvideno v kovinski industriji ,ki jo tvorita tovarna ključavnic »Lama« v Dekanih in tovarna »Mehanotehnika« v Izoli. Njej sledi s 166%, rudnik črnega premoga v Sečovljah katerega proizvodnja se z odpiranjem novih jaškov vedno bolj širi. Od lesne industrije, ki jo predstavljata tovarna pohištva »Stil« in tovarna ščetk »Istra« v Kopru, pričakuje plan povečanja proizvodnje za 100.3% To veliko pričakovanje je ute-
služho, trajanje vajenske dobe, delovni urnik kategorije, dolžnosti delodajalca in vajenca- ter pravila za njegovo poklicno uisposabljenje s praktičnim in 'dodatnim poukom. Zakon predpisuje končno kazni za delodajalce, ki bi prekršili omenjena- določila. Da bi prišlo do čimvečje zaposlitve vajencev, predvideva zakon nekatere olajšave za delodajtlice z določitvijo znižanega tedenskega prispevka za obvezno socialno zavarovani e in z oprostitvijo plačevanja družinskih prispevkov za; vajence. Z druge strani pa tudi vajenci ne bodo deležni družinskeh prispevkov in odškodnine, ki jo do-loča Sklao o dopolnjevanju plač. Drugi odlok se nanaša na objavo seznamov meničnih protestov, ki v smislu republiškega italijanskega zakona določa petnajstdnevno objavo seznamov meničnih protestov s strani posameznih Trgovinskih zbornic. Podrobna določila jamčijo točnost in objavo omenjenih seznamov.
Nabrežina v številkah
Danes je v Nabrežini 9 trgovin na debelo in 31 na drobno, 12 gostiln, 3 mehanične delavnice, en elektrotehnik, 3 manifakturisti, 2 mizarja, dve pekarni, ena mirodilnica (drogerija) in primerno število drugih obrtnikov, ki so potrebni nabrežinskemu prebivalstvu. To šteje danes 2.200 duš, medtem ko šteje prebivalstvo vse devinsko-nabre-žinske občine 5.149 duš. Brezposelnih z redno podporo je 150, koliko jih je brez podpore, mi na-brežinski predstavnik tržaškega Urada za delo ni hotel povedati, češ da je to uradna tajnost. SELAD jih zaposluje še 250. To število pa se polagoma likvidira, ker namesto tistih, ki so odpuščeni, ker so končali šestmesečno delo, ne nastavljajo več novih nezaposlenih. Občinsko podporo, ki znaša .600-3.000 lir na mesec prejema 71 nezaposlenih. Nabrežinska gospodarska kriza je -torej posledica zgodovinskega dejstva, da se staro gospodarstvo nahaja v likvidaciji, medtem ko ne vidimo še začetka n-ovega. V tem tragičnem razdobju pa Nabrežine} ne smejo pričakovati, da jim bo sreča padla iz oblakov, kakor se je to zgodilo pred 100 leti.	— od —
Nabrežinski kamnolomi »Cava Romana« bodo zgradili nove delavnice s 6 žagami za rezanje kamna in tovarno za predelavo apna v umetno gnojilo. Občina bo kamnolomu v ta namen prodala zemljišče 28.000 ky. metrov.
novem družbenem planu
meljeno z modernizacijo obeh obratov, ki imata sedaj vse pogoje za občuten dvig proizvodnje. Ti so trije osnovpi stebri, na kartere se opirajo predvidevanja i-n pričakovanja, da bodo v tekočem letu podvojili ali celo potrojili svojo proizvodnjo, medtem ko se v ostalih panogah industrije predvideva samo neznatno povečanje proizvodnje, ki doseže povprečno številko 37% samo v ribji industriji.
Vzporedno z divigom proizvodnje bo naraslo tudi število zaposlenega delavstva i-n sicer za približno 1900 delavcev. V zvezi s tem- naraščanjem delovne sile postaja še bolj pereče stanovanjsko vprašanje. Zato je razveseljivo da je letošnji družbeni plan določil za gradnjo -novih stanovanj čedno vsoto 720 milijonov dinarjev. Povrh tega pa je še določenih 50 milijonov dinarjev za financiranje gradh-je stanovanjskih hiš, ki jih bodo gradili zase delavci in nameščenci. Iz tega sklada bo prejel vsak resen interesent, ki bi si hotel postaviti lastno hišico, na vsak kvadratni meter zazidanega prostora 10.000 dinarjev posojila z 1% obrestno mero, povračljivega v 30 letih in kot brezplačno pomoč še 5.000 dinarjev na vsaki kvadratni meter.
Naposled naj omenimo še eno novost, ki jo uvaja letošnji družbeni plan, in sicer ustanovitev posebnih skladov za pospeševanje gostinstva, ribolova, komunalne dejavnosti, obrtništva, kmetijstva in sklada za izdajanje knjig. Višina dohodkov, kj se bodo stekali v te sklade, bo znašala okrog 90 milijonov dinarjev.	dr. F. J.
Riganje smeli najbolj ekonomično
Trst je pred tem Kočljivim vprašanjem
tržaška mestna uprava je polsna pred vprašanje: Kaj naj na-
h .
z ogromnimi množinami sme-da vsak dan naše četrtmili-
kk,/
Bi jih
mesto? Oglejmo si bliže 'to u-ij aiio, a z nekega vidika tudi zani-.,° snov, ki ji pravimo — smeti!
, 6 se ozremo na statistike raznih av-61t|6V’ pridemo ha podlagi poročil do 1 Im	da se v mestih -severne in
['vnje Evrope pabere dnevno na vsa-Prebivalca 0,4 do 0,7 kg smeti. Po jk.atlt;ih šefa angleške zdravstvene pbe pa pride v Angliji celo 0,75 sme-JI . enem dnevu na osebo. Povprečno L'lj0’ da znaša količina smeti trgo-[ ’ °brti in industrije 5-10% s.-anovanj-
‘n stneti.
Notnno odstranjevanje smeti ni po-r^bno le s tega- vidika, da odstrani-[ naših domov in iz mesta nekaj, L nam bilo v napoto. Smeti so na-L a zdravju škodljive. V njih so o-(li%i hrane, ki gnijejo ip povzročajo j Š temi ostanki se hranijo miši f Podgane in si v krajih, kjer so pro-'“blažene smeti tudi ustvarijo svoja L2.3- Tako pripomoremo, da se te ki raznašajo razpe bolezni, do-I ra napasejo in razmnožujejo. Pa tu-aa smeteh samih se naselijo razni L toei-telji bolezni, ker so jim prav ^.smeteh dani najboljši življenjski po-Praviino odstranjevanje in uniče-
snieti je torej važno predvsem iz
L ■»‘ueu je torej ve | vstvenib razlogov. Rako
,	- naj se -smeti iznebimo in hkra-
l . bi zadostimo higienskim zahtevam? f Preprostejši način je -pač ta, da s # .b>i zasipavamo močvirja, morje, ali LJ1n mečemo v opuščene gramozne e e- Toda pri takem zasipavanju s-u-)ir.fernl^e moramo izmenjavati plasti I ' s Plastmi prsti ali pa peska. Ta-Pbmreč preprečimo razpihavanje I > po vetru in onemogočimo, da bi Prostoležečih smeteh zaredile mi-
Podgane-
aganje smeti je le nek trenoten
> na
in
Odi,
pripomoček. Pomisliti je treba na racionalnejše metode. Ničvredne smeti vsebujejo najrazličnejše sestavine, ki na nek način vrednotijo te odpadke.. .Zato vsaka občinska uprava stremi za tem ,da bi imela od smeti vsaj nek dobiček, ki naj bi deloma kril precejšnje izdatke za. njih odstranjevanje.
Izvedenci so pri pregledu smetrmesta Hamburga ugotovili, da je v smeteh tega mesta 25% snovi, ki jih presejemo skozi 5 mm silo, 24% papirja, 14% o-Stankov hrane, skoraj 9% premoga i-n koksa, preko 7% žlindre, 6% zelenjave. 6% kamenja in drobcev keramičnih izdelkov in nadalje še manjše količine kosti, lesa, slame, usnja, stekla ter železa in kovin.
Ce si torej podrobno ogledamo sestavo smeti pridemo do zaključka, da vsebujejo smeti razne snovi, ki bi jih lahko po odbiranju prodali. Vendar pa je tar ko odbiralno d.elo zelo umazano in zamudno. Sortiranje ni mogoče izvršiti s stroji in zato fii prebiranje smeti le u-mazano, temveč tudi za človeka poniževalno delo. Poleg vsega tega so stroški tolikšni, d,a ne kažeja na ekonomičnost tovrtspega načina izrabe smeti.
Po vsem tem nam ostaneta le še dva načina odstranjevanja oziroma izrabe smeti — sežiganje smeti ter pripravljanje komposta iz njih. In prav o teh dveh postopkih je bilo tudi v Trstu mnogo govora. Nekateri se potegujejo za sežiganje smeti, drugi so pa zopet vneti za predelovanje smeti v kompost,, ki je zaradi vsebnosti gnojil zelo dobrodošel kmetovalcem.
Težko je na mah odgovoriti, kateri izmed teh dveh postopkov je najboljši. Vsak ima namreč svoje dobre pa tudi slabe strani. Pri precenjevanju moramo upoštevati, da odstranjujemo smeti predvsem iz higienskih razlogov, ne pa zato, da bi imeli’ od -njih dobiček. Zato je treba misliti najprej ona zdravje ljudi, potem šele pa stroške, ki so s tem v zvezi.
Le del sestavin smeti se da pretvoriti v kompost, ip sicer predvsem odpadki rastlinskega in živalskega izvora. I-n kaj s črepinjami, kovinami, velikimi komadi lesa in tkanin? Ce pustimo v kompostu vsemogoče bodeče in rezlj-ive predmete, se lahko z -njimi ranijo živali pa tudi človek1. Zato je treba -smeti najprej prebrati. Da je tako prebiranje neprimerno za človeka in zamudno, smo že ugotovili. S pripravljanjem umetnega gnojila iz smeti torej ne rešimo vprašanja. Poleg tega mora biti naprava za pripravljanje kom posta izven mesta. Se pravi, da je treba delati stroške- za prevoz. Nadalje je za tako napravo treba tudi precej prostora. Končno pride še v poštev prodajanje komposta, kj bi jo morala občina organizirati. Novi uradniki, novi stroški! Po vsem tem ni mogoče za amortizacijsko dobo 20 do 30 let vnaprej izračunati, kolikšno bo zanimanje za kompost. Ali bo po nekaj letih še kdo po njem spraševal?
Pri sežiganju smeti je položaj povsem drugačen. Higienskim zadevam je povsem zadoščeno. Tu ni nika-kšnega prebiranja, ker gre vse v peč. Tudi ni povečanih stroškov prevoza. -Sežigalni o-hrat je lahko v mestu samem.
Kaj pa gospodarska stran sežiganja smeti? Pri zgorenju 1 kg smeti nastane povprečno 1200 kalorij toplote, katero uporabljamo v obratu -ter jo lahko oddajamo tudi drugim- podjetjem. Toploto imamo v obliki vodne pare ali pa vroče vode. Važno je predvsem to, da je sežigalni obrat opremljen z avtomatičnim kotlom; tako je zaposlene čim manj človeške delovne sile. Nastale toplote me uporabljamo le za o-grevanje, temveč lahko toplotno energijo nastale pare pretvorimo v elektrarni sežiiga-lskega obrata tudi v električno energijo.
Pri gorenju smeti preostanejo ša razne trdne snovi; pepel, žlindra, železo. Vse to lahko na razne načine koristno uporabimo.
V teh grobih obrisih smo prikazali problematiko odstranjevanja smeti. Končna beseda pa gre odgovornim u-stanovam.
Ing. M. P.
n/ prisianism
65- let proeso moja
Ivan Regent je v »Delavski en-o no-sti«, glasilu .sindikatov -Sloveni.e naipi-c-l uvodni članek pod gornjim na, io vom. Slovensko -delavstvo je začelo praznovati 1. maj leta 1890, leto dni po tem ko je u-stano-vni ko-ngre: II. socialistične internacionale sklenil, naj g-a delavci vseh dežel praznujejo kot praznik dela, kot dan, ki naj bo posvečen ideji ip praksi med-narodme delavske solidarnosti. Hkrati -naj delav, i posvetijo 1. maj zahtevi po uvedbi 8-umega delavnika.
Nia stadionu pri Sv. Ivanu v Trstu je bila 1. maja svečana prvomajska proslava, na kateri -sta govorila Euge-nio Laurenti im Mirko Kos-mina. Nastopili so razni pevski zbori, kakor bar-kovljani, dolinski, nabrežinski in bazoviški, nadalje tamburaškj zbor iz Skorklje, folklorna skupina iz Brega itd. Milko Kosmina je pozval na združitev vseh naprednih sil, tudi italijanskih, s katerimi naj se Slovenci povežejo v demokratično fronto. Pričeti je treba z izvajanjem posebnega statuta. E. Laurenti se je -dotaknil tudi mednarodnega položaja- in omenil, da je škodljiva blokovna politika, ki je v preteklosti povzročila hladno vojno, v preteklem letu preterpela več porazov.
Tržaški kominfonnisti so proslavili 1. maj na stadionu pri Sv. Savi. Glavni govornik je bil Palmiro Togliatti. Proti koncu govora mu je nenadoma postalo slabo, vendar je z velikim naporom zaključil svoj govor. Tajnik tržaške komunistične stranke Vidali je sporočil, da je Togliattija deloma zadela sončarica. Zdravi -se v pek; yUi na Opčinah' (Konkonelska 31), ki jo je policija za-stražila. V svojem govoru je zlac-ti priporočal, naj se pozabijo stare razprtije, ki so nastale zaradi preloma med Jugoslavijo in komimformom. Sedanje tržaške meje mu ne ugajajo. Zakaj ne, ni povedal.
KO BODO AMERIČANI ZAPUSTILI SALZBURG
V Avstriji je nastanjena ameriška posadka, ki šteje okoli 10.000 mož. A-meriško poveljstvo izda okoli 30-40 milijonov dolarjev na leto za vzdrževanje -te vojske, Američani 'So nastanjeni v Salzburgu. Izdatek omenjene ogromne vsote (18 milijard 750 milijonov do 25 milijard Ur) je v Salzburgu spravil v obtok -ogromne količine denarja. Sa-lzburžani. ki so pri tem ogromno zaslužili, se| seveda ne navdušujejo za odhod ameriške vojske.
»GOSPODARSTVO0
izhaja vsak drugi petek. —- UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DR2. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-1-2-375 za cono B letna 380, poli. 200 se naročajo neposredno pri upravi »Go-srod-arstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir.
Odgov. urednik dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphis«
Napovedane ladje
Proga: Jadransko morje, Sicilija, Mal-!la, Tire-nsko morje, Španija
»Marechiaro« prihod 6. -maja, odhod 7. »Valfiorita« prihdd 6., odhod 7. maja, »Celio« prihod 10., odhod 13. maja. »Prl-mo« prihod 10., odhod 15. maj-a. »Maria Carla« prihod 20., odhod 21. maja. »Giv-seppi-na« prihod 20. maja. »Citta di Si-racusa« prihod 20., odhod 27. -m-aja. »Ga-latea« prihod 25. maja.
Proga: Grčija, Turčija, Sirija, Libanon, Izrael, Egipt
»Chioggia« odhod 6. maja. »Esperia« odhod 6. maja. »Odenis« odhod 6. maja. »Panaghia« odhod 6. maja-. »Flora« prihod 7., odhod 9. maja. »Marte« prihod
7.,	odhod 10. -maja. »Nuovo Arno« prihod 8., odhod 12. maja. »Plotarks Bles-sas« prihod 9., odhod 11. maia. »Mes-sapia« odhod 11. maja. »Enri« prihod
11.,	odhod 13. maja. »Otranto« prihod
13.,	odh-o-d 15. maja. »Kozani« prihod 14., odhod 15. maja, »SSaimt Michael« prihod 15. maja. »Barletta« prihod 17., odhod 19. maja. »Chioggia« prihod 17., odhod
19.	maj-a. »Christina« prihod 18., odhod
21.	maja. »Esperia« prihod 19., odhod
20,	maja. »Irma« prihod 21., odhod 23. maja. »Messapia« prihod 22., odhod 25. maja. »Anislodimos« prihod 22., odhod 24. maja. »Cjvitavee-chia« prihod 22., odhod 26. maja. »Campi-doglio« prihod 24., odhod 27, maj-a. »Plotarkis Bl-essas« prihod 27., odhod 29. maja. »SamfAmtonio.i prihod 28., odhod 3. maja. »BarleUa« prihod 31. maja.
Proga: Vzhodna, Zahodna in Južna Afrika
»Spuma« prihod 6., odhod 9 .maja, »Teresa Cosulich« odhod 8. maja. »Bice-i odhod 10. maja. »Resi« odhod 10. maja. »Valprato« prihod 10., odhod 15. maja. »Mirna« prihod 12., odhod 15. maja. »A-driatico« prihod 15. maja .odhod 20. maja. »Maria Cosulich« prihod 16., odhod 19. maja. »Europa« prihod 17., odhod 23. maja. »Eros« prihod 18. maja, odhod
22.	maja. »Fecondo« prihod 20., odhod 28. maja. »Falcodoro« prihod 20., odhod 27. maja. »Giuseppina« odhod 24. maja. »Ga-latea« odhod 29. maja. Prihodi proti koncu meseca: »Africa«, »Europa«, »Portorose«, »Dui-no«.
Proga: Perzijski zaliv, Indija, Pakistan Daljni vzhod
»Ambra« odhod 6. maja, prihod 30. »Star of Alexandrla« prihod 13. maja, odhod 16. maja. Prihodi proti koncu meseca: »Timavo«, »Ugolino Vivaldi«, »On-da«.’	i
Proga: Zahodna in Severna Evropa »Oagliari« prihod 8., odhod 12. maja. »Cavallo« prihod 12., odhod 12. maja, »Bothinia« prihod 12., 15. maja. »Dra-oo« prihod 14., odhod 14. maja. »A-lge-rian« prihod 25., odhod 25. maja, »Phi-le.as« prihod 28., odhod 28. maja.
Proga: Severna Amerika »Expeditor« prihod 7., odhod 7. maja. »Saint Michael« odhod 16. mah. »ExiIona« prihod 18., odhod 18. maja >;!Kxchester« prihod 21., odhod 21. maja. »Exermopt« prihod 31., odhod 31. maja.
Proga: Sred. Amerika, Severni Pacifik
»Monginevro« prihod 6., odhod 8. maja. »Monistel-la« prihod 19. ,odhod 21. maja. »Stromboli« prihod 20., odhod 25. maja. »Howell Lykes« prihod 22., odhod 22. maja. »Tillie Lykes« prihod 25.. odhod 25. maja. »Almeria Lykes« prihod 26. maja, odhod 28. maja.
Proga: Južna Amerika
»Rio Belen« odhod 12. maja. »Rio Bermejo« prihod 27. maja.
Jugoslovanske ladje: »Istra« 10. maja iz Pireja, »Titograd« 13. maja iz Aleksandrije, »Rijeka« 15. maja iz severne Evrope in »Srbija« 21. maja iz ZDA.
SE ENA PROGA NA D. VZHOD Družba »Soc. Misr. de Navigatioin M.a-ritime-« bo isvojo mesečno progo Jadransko morje (Trst) - Rdeč-e morje, ki jo je pred kratkim vpeljala in ki jo vzdržujeta moderni Ladji »El NE« in »Star o-f Al’exandria«, zgrajeni v tržaških ladjedelnicah, podaljšala do Bombaja ip Karakija. Vsak mesec, in to v prvih -dnevih meseca, bo ladja na tej progi pristala tudi v Trstu, kjer bo vk;-cala blago in potnike, namenjene na Daljni vzhod.
ENKRAT NA MESEC PROGA TRST KANADA. Ladje na progi Trst-Kana-
POSTAVE
RAZSODI SODISCA ZA MINIMALNE MEZDE
Razsodišče za minimalne meizde v Trstu je podaljšalo veljavnost naslednjih razsodlov, ki veljajo1 za uslužbence in podjetja, ki niso včlanjeni v strokovno organizacijo ali za katere sicer na velja kolektivna delovna pogodba:
1.	Raasiod gk-de uslužbencev obrtniških pcdtjetii za predelovanje lesa- (do 31.. januarja 1956);
2.	ra-zsod glede uslužbencev pri kinematografskih p-odijetjih (dbi 31. januarja 1956);
3.	razsodb gi’ede neuradniških uslužbencev, ki ,so zaposleni; piri milnih^ rižarnah in tovarnah testenin (dpi 31. januarja 1956);
4.	razsodb glede neuradni/ških 'služ-bence-v pri ke-mičnih industrijskih podjetjih (do 30. novembra 1955);
5.	razsodb glede neuradniških uslužbencev pri kamnoseških podlietjiih (do 31. januarja 1956).
Za uslužbence, -navedene pod tockai-,’ mi 3, 4 in 5 -so z veljia-v-ncptjo od 1. februarja letos določene nove izredne (dragimiske) doklade. Podrobnosti so razvidne iz Uradnega vestnika št. 7, drugi del, z dne 1. 4. 1955, Pri razso-di% -omenjenih pod točkama i in 2 pa ni nobenih sprememb.
DOLOČBE O VAJENCIH
Z objavo odloka št. 141 v Uradnem vestniku z dne 2. maja t. 1. so bili u-veljavljeni tudi na Tržaškem, ozemlju predpisi italijanskega zakona z dne
da, katero je vpeljala »Ca-nada Levant Lime« in v katero je vlo-žep egiptovski, meniški in angleški kapital, bodo pristajale v naslednjih priisfaimiščih: Genova, Neapelj, ValenTj-a, Lisboma, Lei-xoes, Montreal in Quabae. Prihodnji odhod bo iz Trsta 14. maja.
PROMET SKOZI BEJRUT NARAŠČA. V -mesecu marcu je blagovni promet skozi bejrutsko pristanišče dosegel 118.136 -ton, se pravi, -da is-e je povečal za 61% v primeri z istim mesecem v lanskem letu. V prvem tromesečju tega leta je promet znašal 506.984 ton, to je 45% več v primeri z istim razdobjem la-nvkega leta. Izvedenni so mnenja, da bo promet v vsem le .u 1955 dosegel 2 milijona ton. Zato je potrebno, da bi se zboljšanje pristaniške opreme čimprej izvedlo.
TUDI CEZ TRST BLAGO I,Z LINZA? Pričakujejo, da bo v -tem mesecu dospelo v Linz 10.000 ton železne rude iz Indije čez Bremen ip. Okoli 15.000 t iz Grčije čez Trst. V prvih dveh mesecih -tega leta so uvozili čez pristanišče Hamburg in Bremen 20.000 ton fosfatov iz ZDA; pričakujejo se še večje pošiljke iz Floride. V kratkem bodo dobavili Libanonu cevi za visoki pritisk, toda niso še določili, če jih bodo izvozili čez Trst ali Reko.
POVIŠANJE BRODARINE BRAZILSKE PLOVNE ZVEZE. Dne 1. julija ne bodo več članice zveze »Ou-twaird Continental Brazil Freight Confere-nce« priznavale dogovorjeni popust od svojih brad arin, ki je znašal 10%. Veljale bodo prejšnje brodarine, ki so jih določile posamezne družbe.
IN DELO
19. 1. 1955 o vajencih. Najvažnejše določbe tega zakona so o tem, kako se vajenci sprejemajo na delo (ugotovitev telesne sposobnosti; starost 14 do 20 let); o trajanju vajenske dobe, ki jo določijo kolektivne mezdne pogodbe (največ pet let); o- medsebojni dolžnostih in pravicah podjetnika in vajenca, zlasti o praktičnem vežbanju; o socialnem, zavarovanju vajencev in plačevanju ustreznih -prispevkov (v Italiji s posebnimi tedenskimi znamkami, v Trstu p-a tako, kakor je predpisano za druge zavarovance ) ter o kazenski odgovornosti.
Rokodelci niso dolžni, da bi najemali vajence preko- namestitvenega urada, pač pa mu morajo javiti vsak nastanek in vsako prenehanje vajenskega odnosa, in sicer v 10- dneh. Prispevki za socialno zavarovanje grede pri rokodelcih v breme sklada za poklicno izvežbanje in nimajo gospodarji v tem pogledu nobenih obveznosti.
Na Tržaškem ozemlju ostanejo še nadalje v veljavi predpisi o posebnih prispevkih vladnega generalnega komisariata tistim podjetnikom, ki imajo vajence; objavljena je nova tabela teh prispevkov.
LETALSKA JUGOSL. DRUŽBA JAT bo uvedla novo zvezo z Bejrutom. Nova proga bo naslednja: Bejrut - Carigrad Beograd - Dunaj - Munchem - Pariz, i-n sicer dvakrat na teden.
Patentiran struj za nmetaranje
služi za brizganje ometa, cementa in tekočega apna. Izbrizgava 1 m:’ ometa na uro in Ifam
PRIHRANI
S S V 0 [d A
Ul. alta Rocca 17 I T H L I J i)
= MEHaiVIČNB DELAVNICE =
FRATELL1IHG. G. FERRERO
Titidka
SILA JOŽEF
UVOZ	IZVOZ
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004
SABA
»S• R. L-
MILANO, via L. Papi 20 - Telefon 540530
.jilih.
Ročne žage na verigo za žaganje dreves in hlodov z električnim motorjem ali motorjem na tekoča goriva
S. 1. L. L. A.			ni lTIUI!# TIJIilSTIČKO PODflZECE F Ul III lil ZAGREB - JEGOSLAEI JA
SOSSI ALFONZ			Tel. 32=237, », !l
UJ/0Z LESA			Udjeljenje za mostransti/n telefon: 32 = 72lt
			Vrši: Iintnlskc rezervacije, predaje sve vrste voznik
GORICA			isprava za zemlju i inestranslvo - željezničke, liroilske,
Ulica Duca cTAosta 17			aviunske - organizira izlete, putevanja i ekskurzije,
TEL. 34-36			vrši mjcnjačku služim, službupasuša i viza te foloslužbu
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA MEDNARODNI PREVOZ S KAMIONI — TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM
GORIZIA -GORICA
VIA ALFIERI 11-13 - TEL. 34-32
F. SPA DARO _
SPEDICIJSK* TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA GREGA ŠTEV. 2 TEL. 35-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96 847
SCAL0 LEGNAMI-PR0SECC0
PONTEBBA
VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni preda! 184
Telegr.: SPADSPEDIT
GINO BENUZZI
BOLOGNA - Via Decumano 48 Telefon: 51-658
Telegram: GIBEN BOLOGNA
• • •
Tračna žaga z motorjem v spodnjem sumašnjaku
Mod. GIBEN „S. N. 800“
• ••
MORAHTOO
Stroji za izdelovanje zidakov 4 mešalni stroj i A Stroji za valjanje ilovice ♦ Stroji drobilci 4 Stroji za dovajanje materiala 4 Stroji transporterji 4 Stiskalnice za strešnike ( m a r s el j e z e )
as ti - ITAAIA
Stroji za izdelovanje raznovrstne opeke
PROJEKTIRmiK CELOTNIH 0HRAT0V
TRŽNI PREGLED
Tržaški ftrgr
KAVA
TRST. Cene kave so čvrste. To pripisujejo dejstvu, da so se proizvajalci kave sporazumeli, da ne bodo popustili pri ceni. Na splošno se je povpraševanje povečalo. Na tržaškem tranzitnem trgu so se cene nekoliko dvignile. Kava vrste Mimais 2 kvotira 51,50-52,50 dolarja za 50 kg tco prosta luka; Rio 5 50 dolarjev pod istimi pogoji; Kostarika 540-565 šilingov; Guatemala 510-530 šilingov; Tamganika tipa »A« 490-500 šil.; Kenya »A« 520-540 šilingov.
Povprečne cene kave na viru proizvodnje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg fob: Rio N.Y. 5 48,50; Rio N. Y. 1 51,50; Santos superior 64,50; Santos extra prime good to large bean 68,75; Viotoria 5 good to large bean 44; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Haiti naravna XXX ne kvotira; Salvador naravna 60; Kostarika 70; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 360; Moka Hodeidah 1 460; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda oprana in prečiščena 288; indonezijska kava, v holandskih florimtih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% nečistoče ne kvotira.
Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg peto ponovno pretehtano blago: brazilska: Rio N. Y. 5 1200; Rio N. Y. 3 1220; Santos Superior 1435; Santos extra prime good to large bean 1465; Viotoria good to large bean 1175; srednjeameriška: Haiti naravna XXX 1420; San Salvador 1540; Kostari-ca 1645; arabska: Gimma 1230; Moka Hodeidah 1 1440; afriška: Uganda oprana in prečiščena 1085; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1130.	,
SLADKOR
Cene sladkorja so neizpremenjepe. Na trgu ni živahnosti. Angleški sladkor ponujajo po 42/18-43 funtov šterlingov za tono cif Trst. Belgijski sladkor se ne prodaja zaradi previsokih cen. Zaradi pomanjkanja neposrednih zvez s Trstom, ponujajo sladkor s Kube v Genovi po 104 dolarjev tona cif.
KAKAO
TRST. Vrsta kakava Accra good fer-mented stane 322/6 šilingov za 50 kg cif Trst proti vkrcanju v aprilu-juniju, maju-juniju in tud; nov pridelek proti vkrcanju v oktobru-deoembru. Cene kakava so se nekoliko okrepile in dosegle večjo uravnovešenost.
Italijanski trg
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki so cene v zadnjem tednu nekoliko' poskočile Zanimivo je dejstvo, da podražitev ni v zvezi s povečanim povpraševanjem, temveč izvira iz optimističnega gledanja proizvajalcev na moržnost razprodaje svojih zalog. Cene sena, ki so padale' zaradi sezonskih razmer, so se trenutno ustalile, ker se je nov pridelek sena nekoliko zakasnil v primeri ;s prejšnjimi leti. Cene mleka in masla, ki navadno ob tem času za~ radi večje proizvodnje naglo padajo, popuščajo letos zelo počasi.
Cene pšenice, koruze in riža so se zvišale. Na trgu s klavno živino je precej živahno. Cene se niso bistveno izpremenilp. Cene prašičev še vedno padajo.
Cene olja so visoke, čeprav ni bilo Po njem posebnega povpraševanja. Proizvajalci vina, ki upajo, da bodo lahko prodati vise svoje zaloge db prihodnje trgatve, vztrajajo pri sedanjih kvoitacijah, čeprav hočejo prekupčevalci znižati ceno s tem, dai ne kupujejo večjih količin vina.
Limone ,in pomaranče so se podira-žile. Veliko je povpraševanje po zgodnji povntmni. Za 'Suho sadje ni zanimanja.
ŽITARICE
ROVIGO. Pšenica dobra 7650-7700, navadna 7400-7600; pšenična moka tipa »00« 9750-9850, tipa »0« 9200-9400, tipa »1« 8800-8900, tipa »2« 8600-8700; -rumena koruzna moka 6400-6500, be-la koruzna moka 6400-6500; - rumena koruza 5850-5950; bela koruza 4950-5050; oves 5300-5800; pšenični otrobi 3600-3700.
VEiRCELLI. Neoluščenj riž: Pienrot 5600-6000; Ardizzone 6000-6300; Maratel-ii 6100-6600; Rizzotto 6100-6700'; Razza 77 5600-6000; R. B. 6400-6900; gesla 6500 do 7000; Arborio 7200-8000.
Oluščeni riž: navaden 9000-9500; Pier-rot 9800-10.000; Ardizzone 10.200-10.600; Maratelli 11.000-11.400; Rizzotto 11.000-11.500; Razza 77 11.200-11.500; R.B. 11.200 do 11.700; Arborio 14.200-15.200.
ŽIVINA
LUGO. Živina za rejo: junice breje (prvesnice) težke 5 stotov 135-200.000 lir glava; telice težke 2 stota 65-80.000 lir glava.
Vprežna živina: volj 250-300 lir kg; krave težke 6 stolov 200-260.000 lir. glava.
Klavna živina: voli težki 6 stotov I. 280-350 lir ,'kg, XI. 190-220; krave težke 6 stotov I. 280-350, H. 190-220; junci težki 5 stotov I. 300-380, II. 210-270; telički I. 410-480, II. 340-390; molzne krave 180-250.000 lir glava.
Prašički za rejo 15-20 kg 630-680 lir kg, 20-25 kg 600-620; suhi prašiči 30-50 kg 560-600, 50-80 kg 400-480; debeli prašiči 100-150 kg 350-360, 150-200 kg 365 do 375, 200-250 kg 380-385.
Vprežni konji I. 180-220.000 lir glava, II. 80-110.000; konji za zakol I. 240-260 lir kg, II. 180-200; žrebeta za zakol 350
do 370; vprežni mezgi I. 90-100.000, II. 60-65.000 lir glava; mezgi za zakol I. 170-190 lir kg, H. 140-150; oali za delo 75-80.000 lir glava; osli za zakol 140-200 lir kg; ovce 220-270 lir kg; jagnjeta 420-430 lir kg.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 810 Ur kg, iz drugih krajev Lombardije 765; čajno m,a:lo 865; sir grana proizv. 1953 730-780 Ur kg; proizvodnje 1954 510-590, svež 1-30 dni 350 do 370, 30-60 dni 380-400; Sbrimz star 1 mes. 400-420, star 3 mes. 530-570; Em-menthal svež 440-480, star 3 mes. 530-560; Provalone star 1 mes. 420-450, star čez 3 mes. 490-530; Gorgonzola svež 8 dni 220-230. postan 360-380; Italico svež 8 dni 360-370, postal 400-430; Taleggio star 8 dni 280-300, postan 370-390.
PERUTNINA
MILAN. Zaklane race 550-650; živi zajci 360-420, zaklani s kožo 48(h540, zaklani brez kože 500-580; zaklane pegatke 1000-1100; žive kokoši 600-650, zaklane 750-850; inozemske žive kokoši 500-550, zmrznjene 550-650; zaklani golobi 850-900; živi piščanci I. 900-1000. II. 800 do 850; inozemski živi piščanci 650 do 700, zmrznjeni 650-700; zaklani piščanci I. 1050-1150, II. 850-950; inozemski zaklani purani 400-450; zaklane pure 450 do 500; sveža jajca 24,50-25,50, II. 23-24; inozemska sveža jajca 19-22.
OLJE
FIRENiZE. Olivno olje extra do največ 1% kisline 470-475, do največ 1,50% kisi. 455-470, do največ 2,50% kisi. 445 do 455, do največ 4% kisi. 435-445; dvakrat rafinirano tipa »A« 470-480, tipa »B« 425-430; semensko pije navadno 355 do 360; olje iz zemeljsikih lešnikov 375 do 380.
KRMA
VICENZA. Seno majske košnje z namakanega travnika proizv. 1954 2100-2400 lir stot; seno iz delelje I. košnje 1700-2000. Trg s krmo je živahen, cene so se dvignile.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 in 10 kg proizvodnje 1954 130-140 lir kg, v škatlah 1 in % kg 150-160; trikral koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 in 10 kg 140-150. v škatlah 1 in % kg 160-170 lir kg; olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 130-135 lir škatla, v škatlah 500 g 75-80 lir; grah v škatlah 1 kg 170-190 lir kg, v škatlah % kg 185-195; fižol v stročju v skalah 1 in 14 kg 190-220; gobe v kisu v škatlah 5 kg 1500-1700, naravne gobe v škatlah 1 kg 1500-1700; čebulice v kisu 210-230; marmelada boljše vrste v škatlah 5 kg 240-270, v škatlah !4 kg 270-300; marmelada iz jabolk in sliv v sodčkih 170 do 180 lir kg, v škatlah 5 kg 190-200.
VINO
ASTI. Barbera 11,5-12 slop. 7250 do 8250 lir stot; Grignolino extra 11.425-23.075; Freisa sladko 7450-875; Nebfciolo 11.275-12.065; Barolo proizvodnje 1953 14 slop. 20.900-23.335; Malvasia črno 10.000-11.000; moškat 8135-91000; Cham-pagne 380-450 lir steklenica; Vermut 14.500-15.500 lir stot.
KOZE
COSENZA. Surove kože: voli in krave z glavo in parklji nad 40 kg 300-360 lir kg, do 40 kg 340-380; biki nad 40 kg 300-360, do 40 kg 310-360; teleta brez glave in parkljev 3-6 kg 900-990, 6-8 kg 840-960, 8-12 kg 630-780, 12-20 kg 500-660 lir kg.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO			5/4	19, 4.	3. 5.
Pšenica (stot. dol. za bušel)				• 208*/,,	211. V4	31 l3/g
Koruza (stot. dol. za bušel)				• 14bV8	145.‘/z	1 43Vg
NEW YORK					
Baker (stot. dol. za funt)				.	32.	32.-	36,-
Cin (stot. dol. za funt)				96.87	92.37	91.37
Svinec (stot. dol. za funt)				14.80	15.—	15,—
Cink (stot. dol. za funt)				11.30	12,—	12,—
Aluminij (stot. dol. za funt) .	.	.	.			23.20	23.20	23.20
Nikelj (stot. dol. za funt)				.	64 50	64.50	64.50
Bombaž (stot. dol. za funt)				.	34.25	33.93	34.70
Živo srebro dol. za steklenico ....			. 324,-	320.-—	319.—
Kava (stot. dol. za funt Santos 2)	...			58.25	38.75	56 50
LONDON					
Baker (f. šter. za d. tono) 		• • ■	• • •	351‘/z	[335 -	301
Cin (f. šter. za d. tono)				. 715.	723 -	710 V«
Cink (f. šter. za d. tono)				.	90	39-/4	88 3U
Svinec (f. šter. za d. tono)				. 103	105 ‘/z	103
SANTOS					
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) .			. 433.50	438.-	420. -
Cena kovin je v zadnjem tednu nekoliko popustila. Popušča tudi kavčuk. Nazadovanje so zabeležili tudi pri žitu. Med važne dogodke prištevajo zopetno otvoritev terminskih trgov za kavo v Amsterdamu in Rotterdamu. Ti trgi bodo odprli 9. maja.
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenici popustila od 2.13 1/4 na 211 3/8 stotinke dolarja za bušel v tednu do 29. aprila. Cena, še vedno niha. Prav tako so zabeležili popuščanje cene koruze od 145 1/4 na 143 3/8 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju. Nemčija je kupila v Chicagu 5,5 milijona bušlov pšenice; sicer bi bila cena še bolj nazadovala. Napovedi o letošnji, letini v Ameriki niso; ugodne. Računajo, da bo pridelek za 1,1 milijona bušlov manjši. Računajo, da bodo zaloge ob začetku nove sezone (L julija) za 1,1 milijona bušlov manjše kakor lansko leto.
SLADKOR. KAVA, KAKAO
Dne 2. aprila je proizvodnja sladkorja na Kubi dosegla 3,4 milijone ton (lansko leto 3,275000 t). Poleg tega ima Brazilija velike zaloge sladkorja, in sicer okoli 12,4 milijona vreč, kar predstavlja rekord. Zaradi tega je mednarodni svet za sladkor sklenil povečati izvozne kontingente iz držav-članic za 10%. Ti se bodo letos lahko povečali od 3,709.000 na 4,153.500 ion. V New Yorku je cena ostala neizpre-* menjena pri 3,33 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. — Brazilija ima velike zalloge kave; te so 31. marca dosegle 500.500 ton (lansko 'leta 280.000 t). Vlada namerava potegniti s trga okoli 300.000 ton in ustvariti regulacijsko zalogo, s katero bi lahko vplivala na razvoj cene. Poročajo, da si je Brazilija zagotovila, velike dobave za vzhodno Evropo. Predstavnik Brazilskega instituta v Washingto-nu je izjavil, da isn v ta namen pogajanja že v teku. Dne 2. maja se bo v Amsterdamu in Rotterdamu obnovila terminska kupčija s kavo. Na new-yorški borzi bodo uvedli kvotacijo »B« (za brazilsko kavo) in »M« (Miki) za kavo iz Kolumbijie in treh držav Srednje Amerike. V času do 29., aprila ;je cena kave v New Torku nazadovala od 55,30 na 51,25 stotinke dolarja za funt. Kalkao je nazadoval od 33,90 na 32,25.	; ) I j M
VLAKNA
Cene bombaža so še vedno šibke. V New Yorku 29. aprila 34,35 stotinke dolanja za funt (34,00 teden poprej)
protj takojšnji izročitvi. Mednarodni posvetovalni komite računa1, da je izvoz ameriškega bombaža, v sedanji, sezoni dosegel, 4,2 milijona bal (lansko leto 4,5), Tudi izvoz iz drugih držav pojema. V lanski sezoni je svetovni izvoz dosegel 11,7 mjiiijana bal. — Cena volni je v New Yorku v tednu do 29. aprila popustila od 148 na 147 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Franciji jie nastopilo nazadovanje od 1.165 na, 1.125 frankov za kg; v Londonu od 120 na 116 3/4 penijev za iunt za česano vrste 64’ sB.
KAVČUK
V New Vorku je cena kavčuka po-> pustila od 32,10 na 31,40 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju. Malajska vlada bo' po novem načrtu dala na razpolago kredit 35 milijonov funtov šterlingov za obnovo naisaaov kavčuka. Tako hočejo povečati konkurenčno mož naravnega kavčuka pred sntetičmim. Ameriška industrija je v marcu porabila 135.290 ton naravnega in sintetičnega gumija; to je več kakor marca 1953. Zaloge so znašale konec marca 243.000 ton, in sicer 102.000 ton naravnega in 144.000 ton sintetičnega.
KOVINE
Cena bakra še vedno niha; v zadnjem času kaže stremljenje navzdol. Cena je v New Vorfeu nazadovala cd 36,30 na 35,75 stotinke dol,v:'a zo funt. Povpraševanje po bakru je še vedno zelo visoko, in to zlasti v Združenih ameriških državah. Uporaba je tam v marcu dosegla rekordna višino Po vojni, in sicer 142.780 ton (24.0001 t več kakor februarja). Povprečna svetovna proizvodnja na mesec znaša 240.000 ton, vendar je bila ta okrnjena zaradi stavk v Cilul in Rodeziji. Ameriški rudniki v Čilu so prodali svojo proizvodnjo že do septembra tega leta, in isicer predvsem V. Britaniji in Italiji. — Svetovna proizvodnja niklja naj bi leta 1958 po cenitvi družbe »International Nickel Cy« dosegla 450 milijonov funtov (lansko leto 390 milij.). — Svinec v New Yorku neizpreme-njen pri 15,00, cink Saint Louis pri 12,00, aluminij pri 23,20, antimon Lare-do 28,50 stotinke dolarja za funt. Lito železo pri 56,59 dolarja za tono, Buf-falo 56,50, staro železo pri 37,33 in živo srebro pri 317-320 dolarjev za steklenico. Kovine v Zahodni Nemčiji 29. a-priia:	eloktrolitičen baker 404.5 do
408,50 DM za 100 kg, svinec 127-128 in aluminij 240-242 DM.
VALUTE V MILANU	VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
	20. 4. 55	3. 5. 55	Min.	Maks.					
Dinar (100) Funt šterling	85 6.025	80 3,975	80 85,-5.950 6.025		20.	4. 55	3. 5.55	Min.	Maks.
Napoleon	4 200	4.300	4.100 4.300						
Dolar	835,—	634,—	634 -	635,-					
Franc, frank (100)	!70-50		170-	170.	271,-	Južna železnica	1.565	1.553	1.525	1.573
Švicarski frank	248,-	148.—	148.-	148.25	Splošne zavarov.	16.950	16.700	16.700	17.000
Funt št. papir	1.720	1.720	1.720	1.730	Assicuratrice	4.850	4 700	4 700	4.850
Avstrijski šiling	24.30	24 25	24. -	24.30	Riun. Adr. Sic.	6.750	6.750		.			 .	
Zlato	720	720	718.-	720	Jerolimič	5.550 801 8.500	5.190 801 8.250	5.190	5 550
BANKOVCI V CURIHU					»Lošinj«			8.250	8.500
	3, 5. 1955				Martinolič	4.750	4.750	— .			.	
					Premuda	14.000	14.000	14 000	14.800
ZDA (1 dol.)	4,28 Vz	Belgija (100 fr.)		8,50	Tripkovič	11.850	11.850		. —		#	
Anglija (1 f.št.)	11,64	Holand. (100 fi.)		111.80	Openski tramvaj	2.600	2.600	M			 	
Francija (100 tr.) 1.15		Švedska (100 kr.)		78 '/2	Terni	235,—	230 -	230. -	235,-
Italija (100 lir)	0,673/,	Izrael (1	f.št.)	1.60	ILVA	380,—	375,-	375	381
Avstrija (100 š.)	16.30	Španija (100 pez.)		9.87	Zdr. jadr. ladjedel	409,—	402,-	402,—	409
Cehoslov.	6—	Argent (100 pez.)		14 50	Ampelea	1.400	1.400				
Nemč. (100 DM)	100.90	Egipt (1	f.št.)	11,-	Arrigoni	1.000	1.000	—	—

mnjt KMEČKE ZVEZE
kmetijskih pridelkov pi-kj padali.
MLEKO V FRANCIJI CENEJŠE
SEDEŽ: TRST - ULICA F A BIO FILZI ŠT. lO I. - TELEFON ŠT. 54-58
Francoska vlada je za d
Spomladansko razkužim hlevov
Naši živinorejci še vedno premalo upoštevajo pravila higiene (zdravoslovja) v hlevih, svinjakih in kurnikih. Res je, da je večina hlevov bila zgrajena v časih, ko eo vladali krivi nazori o potrebah živali za soncem im zrakom. Ras je tudi, da se nehigiensko zgrajeni hlevi ne dajo čez noč preurediti. To pa zopet me opravičuje malomarnosti glede čistoče. Z malim trudom jn z nevelikimi stroški, ki jih zahteva enkrat v letu o-pravljemo beljenje, bi marsikateri še tako starinski hlev spremenil svoje lice.
Zavedajmo se, da so v temnih, vlažnih in zanemarjenih prostorih dani vsi pogoji za razvoj različnih klic, ki ogrožajo zdravje domačih živali. V takih prostorih so dani pogoji tudi za razvoj raznim zajedalcem, gairjam in ušem.
Prav čez zimo se v hlevih nakopiči nesnage čez mero. Pozimi zapirajo' gospodarji še tesneje vrata in okna v skrbeh da bi se živali ne prehladile. Tako ne pridejo domače živali vso zimo da pravega in svežega zraka. Razumljivo je potem, da v takem vzdušju živali ne napredujejo. Posebno ne more napredovati v razvoju mlada živina, ki je še bolj občutljiva. V toplem, temnem in vlažnem vzdušju se pa bohotno razvijajo kužne kali, ki ob primerni
2e pred tridesetimi leti sem v zelo težkih okoliščinah prevzel očetovo gospodarstvo. Dolgo sem okleval, ne da bi se bil odločil, ali naj se lotim težke naloge, ali naj prepustim raz-rešetano dediščino svoji usodi. Ob zadnji misli so se mi živo vsiljevale očetove besede: »Ce te drugi ne bo prerodil, zemlja te bo. Enkrat bol.še, drugič slabše, a vselej ti bo delila po tvojem razumenem delu. Vem, da ni kmetovanje lahka stvar. Vedno teže je, ker so se razmere za kmeta poslabšale'. Ob mojem gospodarjenju so se nam delavci ponujali, im to pridni, sposobni in pošteni, danes je teh vedno manj; druga zadeva so potrebe, ki jih ima hiša vedno več. Ti dve stvari boš moral upoštevati. Svetujem ti, da vodiš in si počasi in preudarno urediš svoje gospodarstvo tako, da boš čim manj odvisen od najetih
priliki vderejo v telo živali in tam razvijejo svojo pogubno delovanje. To se zgodi navadno spomladi. Zato so prav spomladi izbruhi nalezljivih bolezni bolj pogosti kot v drugih letnih časih.
Take izbruhe nalezljivih bolezni bo živinorejec preprečil s spomladansko razkužbo hto-vov, svinjakov in kuimikov. S spomladansko razkužbo bo pa tudi uničil zarode raznih zaje-dalcev, ki se prav tako spomladi začno silno množiti. Zato se spomladanska razkužba hlevov imenuje tudi preprečevalna ali profilaktiona desinfekcdija.
Marsikateri živinorejec, bi svoje hleve na pomlad razkužil boji pa se truda in stroškov za to delo. Marsikateri se tudi boji, da ne bi mogel nabaviti potrebnih razkužilmih sredstev. Vendar stroški za tako desinfek-cijo niso veliki. Razkužilo a sredstva, ki so potrebna za tako razkužbo, ima navadno vsaka kmečka hiša doma, saj ne potrebujemo drugega kat vade. pepela, gašenega, apna in prhi-nih rok.
Pri spomladanski desimifekcjjt delamo prav tako kakor pj: razkužbah ob .izbruhu kake živalske kužne bolezni. Čistili in razkuževali bomo ob toplem sončnem dnevu; živali bomo izpustili na prosto, da se po dolgem času naužijejo svežega zraka in da jih pogrejejo 'Sanč;-;! žarki. V hlevih, svinjakih in kurnikih odpremo vrata in okna na stežaj. Najprej bomo potem ,s trdimi metlami očistil! strop, stene, okna, vrata, jaili in korita. Po potrebi vzamemo še strga’a, s ka erimi ositrugar/.o nesnago, ki se je morda že leta nabirala na raznih predmetu h Obrabljen-i predmeti, stare pasli, korita ip naprave bomo zavrgli in zažga-
apnenjm beležem. V lako očiščene in razkužene hleve bočno postavili živali potem, ko smo tudi te dobro očistili im po potrebi ohranili ali izmili. Živali poglejmo, če niso garjeve alj u-šive. V tem primeru jih bo potrebno zdraviti oziroma odpraviti uši.
stojbki za izsuševanje itd. Vse to je dalo skupaj 231 milijard lir. Ta znesek je za 33 milijard višji kakor so znašali davki leta 1953. Tedaj so dosegli 198 milijard in so bili 76-krat večji kakor leta 1938. Italijansko kmetijstvo mora prenašati če-
od 1. maja do 31. sepierti1 določila novo ceno mleku živinorejcih. Mleko bo s'1 22,20 franka liter;, imeti n: 34 gramov maščobe na 1 li| V zimskem času je cena zrw la 26 frankov.
„	,	____ dalje večja davčna bremena.
Ci!,C!h.JU„!!n..LaZ'^; Leta 1938 ie Plačalo 2 milijardi 632 milijona, leta 1949 151 milijard 350 milijonov, se pravi 58-krat več kakor leta 1938; leta 1950 176 milijard 650 milijonov (indeks 66); leta 1951 186 milijard (72), leta 1952 198 milijard (75) in leta 1953 198 milijard 800 milijonov (76).
ženju bodo hlevi sprememli svoje lice. Prostornejši se nam bodo zdeli, zračnejši in svetlejši. Pustimo, da v tako prenov-Ijepe hleve prihaja zrak -skozi okna in vrata, ki jih ob sončnih in toplih dneh ne zapirajmo. Pustimo jih odprte, da bo-skozi nje prisijalo sonce, ki s svojo toploto in s svojimi žarki najbolje in najceneje razku-žuje.
PREHUDO OBDAVČENJE KMETIJSTVA V ITALIJI
F. Gennari se v »II Sole« (13. 4.) bavi z vprašanjem obdavčenja italijanskega kmetijstva. Lansko leto so italijanski kmetje plačali 88-krat več davkov kakor leta 1938, in sicer na račun državnih davkov, raznih doklad za krajevne oblasti, pri-
SKLAD ZA OHRANITEV KMETIJSKIH CEN
Italijanski poslanski zborni, i je bil predložen predlog o u-stanovitvi sklada za vzdrževanje cen kmetijskih pridelkov. Ta sklad naj bi imel na razpolago takoj v začetku 10 milijard lir. Misell je bila sprožena na zborovanju obdelovalcev zemlje v septembru lanskega leta v Rimu. S tem skladom bi razpolagal minister za kmetijstvo, ki bi posegel vmes ko bi cene
PRIDELEK VINA V SLOVENIJI
Zdaj pridelajo v Siioveil približno 7.000 vagonov vina leto. Ako bi obnovili vse vij grade, bi pridelali lahko 25-j vagonov.
PRVI DEŽ
V torek popoldne je pri« na Tržaškem po dolgem č; deževati. Kmetje in vrtnarji se odrahnili. Suša je že napL, vila po vrtovih, njivah in tr nikih veliko škoo. Vreme je tos izredno muhasto. Prve 1 maja je bilo že toplo kakor iy"j leti; že pred dežjem pa ozračje precej ohladilo.
"Vj
5
fes
te
S čim pobič zelenjadne io sadne Škodljivce
Naši vrtnarji jn kmetovalci se mnogokrat ne morejo odločiti, katera sredstva naj uporabijo proti raznim zelenjadmim in sadnim škodljivcem, pa tudi, kje naj jih nabavijo. Tržaške trgovine s kmetijskimi potrebščinami razpolagajo z učinkovitimi pripomboki, kakor je žveplo, žveplenoapnena brozga, bordoška brozga, modra galica, tobačni izvlečki, arzenale itd. Poleg teh lahko kupimo v teh trgovinah še druge kemikalije ki so kmetovalcem še malo zna-
ne. Zaradi svoje učinkovi osbi druge potrebne drotl glivičnim i® drugim škodljivcem, ki napadajo povrtnino, li. Vso nesnago in smeti, ki smo cvetice, semena ,sadno drevje in
jih is takim čiščenjem dobili, odstranimo iz hleva skupaj z gnojem. S takim čiščenjem malo navlažimo vse predmete, da me bi s prahom okužili zrak, kar bi lahko tudi mam škodilo. O- napadenih čistiti moramo vse kote in le tako skrite špranjice ,kaj,ti v prav takih mestih je največ nesnage in kužnih kali.
Ko smo prostore tako očistili začnemo z razkužbo. Kot raz kužilno sredstvo si bomo pripravili pepelmi lug. V vreli vodi skuhamo presejalni pepel od drv najmanj 2 uri. Vzamemo 2 kg pepela na 1 litrov vode S to tekočino, ki pa mora biti
delovnih rok. Prav tako boš mo- vroča najmanj 70 stop, C. ope-
ra! strogo izpolnjevati pravila, da je treba priznati le one potrebe, ki jih stavi zemlja, da bo dala čim več. Ce sem ti pripravil z dveh slabih živinčet do pet debelih ,bodi gotov, da jih lahko s treznim računanjem pomnožiš tudi ti. Ne boj se truda in težav, ker ti zemlja, pa naj je še tako slaba, daje najbolj trdna tla!«
Takšno je bilo očetovo napotilo.
Ostal sem doma. Nekaj let sem razmišljal, ugibal ip računal, kje in kako naj bi začel gospodariti, kako usmeriti gospodarstvo in ga prilagoditi novim razmeram, značaju svoje imovine, delovnim močem, trgu itd. Opazoval sem boljše kmetijske obrate, primerjal, se posvetoval .računal in se končno oprijel sklepa, da preskrbim pogoje za porast števila živine in njeno izboljšanje, in to radi njenih neposrednih in posrednih dohodkov (gnoj).
Vse je bilo le na mojih in ženinih ramenih in šele po letih je rastla delovna sila starejšega sina. V začetku je šlo z njim trdo, ker se pod vplivom sovrstnikov ni maral oprijeti kmetovanja. Ko pa je kmalu videl uspeh našega dela, se je temeljito spremenil. Leto za letom smo izboljšavah senožeti, posvečali vso pažnjo pripravi dobrega gnoja in uporabljali ga
remo vse hlevske predmete. Z njo tudi prebelimo s*rop in stene in zdrgnemo z n o jasli In korita. S pepelnim lugom prelijemo tudi hlevski pod in vse hlevske predme! e. Strop, stene in tla lahko razkužujemo z drevesno škropilnico. Ako te nimamo .opravimo to delo s čopiči za beljenje. Tako razkužen strop, tla in stene pustimo posušiti. Dobro je, če ves postopek po 6-12 urah ponovimo. Predmete, ki jih lahko odnese mo iz hleva, izpostavimo na sonce, ki bo s svojimi žarki končalo naše delo.
Potem ko se je ves hlev posušil prebelimo strop in stevia z apnenim beležem. Belež Iz svežega apna deluje na kvžne kali pogubneje kot navaden belež. Za belež vzamemo 10% raztopino (1 kg apna na 9 1. vode). Beležu lahko dodamo še kreolin in sicer 2-3 žlice na liter. Tla prav tako polivamo z
njihove plodove, so zelo priporočljiva še naslednja preizkušena sredstva.
1.	Tetraflor je uporaben za škropljenje delikainiih rastlin,
po glivični bolezni. Na sadju ne pušča madežev. Proti oidiju potrebuješ 400 gr. na 100 1. vode. Proti madežem na paradižniku 300 gr. na 100 1. vode, a za desOnfekcijo semena 120 gr. na 100 kg semena; proti peronospori na kumarah 300 gr. na 100 1. vode, proti rjavosti vrtnic 700 gr. na 100 1 vode, proti škrlupu ali hrapavosti na jabolkah Ln hruškah 500 gr. na 100 1. vode. Uporaben je proti majobčutljivejšim rastlinam in uniči vso gliviča-vosi.
2.	Za desinfekcijo semen je izborno sredstvo »Tetraisao« na osnovi bakra (10% tetrametili-tluram-sulfuro). Potrebuješ ga 200 gr. na 100 kg semena. Ni strupen in služi tudi proti poškodbam rastlin.
3.	Zelo priporočljivo sredstvo je »Ditam-prah (65% bi-seti-Ien). Uporabljiv je proti peronospori, rjavosti, škrlupu-krastavosti, na povrtnini, okrasnih ras'linah, cveticah, na sadnem drevju in na trtah. Proti peronospori ga rabimo 250 gr. na i hi vode, proti rjavosti nageljčkov isto mešanico.
4.	Za uničevanje mrčesa na jabolkih in hruškah ter za pobijanje oljčne muhe- je odllično sredstvo v prahu »Agrocide W. P. Gammexam«, ki ni strupen domačim živalim; 200 gr. tega prahu vsuješ pa 100 1. vode. Živinorejci ga uporabljajo tudi
SUSA JE PREGNALA AMERIŠKE KMETE
V vzhodnem Koloradu inft hodnem Kansasu v Združe!"s ameriških državah je suss91 zadnjih letih uničila okoli Ž' odst. kmetijskih pridelkov. Z J? je prebivalstvo v teh ki'8«^ pričelo opuščati kmetij®1?; Mnogo ljudi je odšlo v tova ( . in na petrolejske vrelce. P1 g 2 ba Federal Crop Inrura1 Corp., ki se bavj z zavaro njem kmetijskih pridelkov il je potrošila 6 milijonov za varovanje pšenice proti suši objavila, da ne bo več sphji mala zavarovanj proti suši devetih pokrajin držav Kokfj do. Texas in Nove Mehike, Š ^ prepogosto razsaja suša. Euj
-------------------------—_____________.Jsti
za uničevanje muh v hlevu.
5. Proti raznim parasitem v skladišču, v žitni i, proti vrtnim, sadnim in poljskim škodljivcem je »Eintox« mokrilnl prah; boljši je od drugih kemikalij in pii škodljiv ljudem ne domačim živalim.
0|
te
Od;
80:
MEHAHIČHA DEILAVMSCA!1
^ I
..DIESEL5*
ALBIN GOMBAČ
Trst - Ulica deli* Agro 10
*S|o
^ o
Ui
TrstJ
Moderno opremljena s specializiranim osebjem revizijo vseh vrst motorjev avtomobilov, kamionoV.L motornih koles ter ladijskih motorjev. fe Stroji z veliko preciznostjo za retifikacijo. ^ Dobava originalnega materiala nemških, angleških,kgj italijanskih znamk. — Postrežba zanesljiva točna po zelo ugodnih cenah.

PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
S0CIET4 GORIZim flUTOTRASPORTI
G0RIZIA - VIA D0NIZETT! N.
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAG/1
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijcte
Ribarič Ivan
uvoz
IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL 96 510
Kmet in vrtnar v maju
Na njivi in na polju. Krom pir moraš pridlno pileti in okopavati, da bo imel rahlo zemljo' in da ga pleveli me bo zatiral. Škropiti ga moraš z 1% bondoško brozgo, da ga obraniš pred napadom krompirjeve plesni, ki je podobna trtni plesni ali peronospori. Bordošbi brozgi primešaj tudi škropilmi Ge-
čim bolj smotrno (gnojenje krm sarcil ali kak drugi strup za za-
skim rastlinam). Izkupiček od mleka sem v večji meri vlaga! izboljšanju zemlje, hleva, gno-jiščne jame i. dr. Vrednost gospodarstva je po letih zrastla.
Sosedje so mi rekli, da imam srečo, jaz pa pravim temu naravno nagrajevanje za budne nočne ure in delovne dni. Po tem ,kar smo po očetovi smrti dodali njegovi zapuščini, vidim, koliko ,se da v nekaj letih doseči, če se premišljeno posvetimo svoji zemlji. Vzajemno delo rok, razuma in srca morejo u-stvariti zelo mnogo. Ce ne pričarajo posebnega bogastva, napravijo trden dom in bolj gotovo plačujejo pot im brige.
Ce mj kdo poreče, da se danes kmetovanje ne izplača, mu povem očetovo in mojo življenjsko povest. Tudi sin mi potrdi in pravi: Ce bi jaz imel tretjino našega premoženja, bi se upal preživljati iji bi ne mislil na tujino. Res je treba trdo delati in skrbeti, a smo na svojem in vsaki naš napredek krepi hi-ŠO'. Mislim, da je mnogo teže biti odvisen 'le od svojih rok, ki niso v današnjih razmerah nikoli gotove zaslužka.
Naj še povem, da mi je pri mojih gospodarskih prizadevanjih veliko pripomogla dobra strokovna knjiga, mesečniki io časopisi. Ti so bili in so še moja šola in svetovalci. Brez njih bi ne bil mogel gospodarsko napredovati in slediti zahtevam novega časa, ki drvi zelo naglo in se mu, v kolikor zadeva gospodarstvo, moramo ukloniti. Svetujem stanovskim tovarišem, da si nabavijo čim več kmetij-sko-strokovnih knjig, predvsem pa_ takšnih, ki obravnavajo kmetijsko vejo, ki se z njo do-Učni pretežno bavi.
Tal/p piše
kraški kmet
tiranje krompirjevca ali koloradskega hrošča, ki se pojavlja na našem ozemlju. Tudi o-stale okopovine - peso, korenje (mirne) in koruzo - moraš pridno okopavati in pleti.
Na vrtu. Zadnji čas je za presajanje plodovnic kot so: paradižniki, jajčevci, paprika in podobno. Presajaj tudi poletcio glavnato solato »goštano« i:j »ljubljansko iedeoiko« ter gomo-Ijasto zeleno, ko so »trije ledeci možje« že šli rr.imio nas.
Primeren je čas za setev zgodnje karfiole, ohrovta in drugega zelja. Lahko seješ tudi nemško špinačo ali »tetragool-jo«; njeno seme'moraš pred se’-vijo dobro razmočiti. Od čaja do časa rftoraš sejati poletno glavnato solato, da boš imel vedno pri rokah potrebne sadike. Tudi isetev radiča moraš ponoviti, da boš razpolagal zopet z njegovim »prvim rezom« (pri-mo taglio), ki ga lahko najdra že prodaš.
Pozabiti ne smeš na Semeniče razne vrtnine, da jih golazen ali slabo vreime ne poškodujeta in uničita. Semenski motovilec moraš porabit/ preden popolnoma ne porumeni, ker sicer se ti močno osuje. Listne uši Ln drugi škodljivi mrčes na rastlinah moraš uničevati z ustrezajočimi pripravki in škropili.
V vinogradu. Nadaljuj s pic-ščipavanjem rodnih poganjkov pri drugem ali tretjem listu nad zadnjim grozdičem. Nepotrebne, jalove poganjke in div jake, zlasti na starem lesu, pa moraš popolnoma odstraniti. Ne odlašaj več s škropljenjem in žveplanjem trt proti peronospori in plesni ali oidiju. Pomni, da je potrebno zatiranje - preden ise bolezni pojavijo - najbolj uspešno. S škropljenjem z 1% bordoško brozgo (tudi z raztopino praha Caffaro), kale
ri primešaš 1 kg škropilnega žvepla Mormino za 100 litrov vode, preprečuješ istočasno obe navedeni bolezni. Pozor na grozdnega molja! Ta je napravil že ogromne škode po naših vinogradih, posebno v Bregu. Zatiramo ga s škropljenjem z u-streznimi pripravki po navodilih strokovnjakov. Primeren je čas za cepljenje divjih in precepljanje slabo rodovitnih trt »v zeleno« ali z elastiko. To delo moraš opraviti po možnosti ob tihem in vlažnem vremenu, dokler mladike še niso pognale zalistkov (bastardinov).
V	sadovnjaku: Ker se je zaradi razmeroma milih zim in pomanjkanja ptičkov, ki so najboljši uničevalci raznega mrčesa, slednji zelo razširili po našem sadnem drevju, moramo sadje večkrat škropiti. Za uničevanje škodljivega mrčesa u-porabljamo ustrezna škropila kakor so Gesarol, tobačni ekstrakt in drugi nikotinski pripravek!, arzenati itd. Škropljenje drevja je treba ponovi'/ če dež kmalu izpere škropilo.
Paziti moraš ma cepiče in j h pritrditi na kole ali palice, da jih veter ne polomi. Divjake, ki bohotno rastejo na starem listu moraš odsiranjeva‘i. Sadna drevesa, ki jih gojiš v špalirju ali drugih strogih oblikah, moraš začeti preščipavati pri mladih poganjkih, da jim ohraniš zaželeno obliko.
Na travniku jn detelj.šču. Deteljo, zlasti lucerno moraš pokositi, kakor hitro začne cvesti, ker vsebuje tedaj največ redilnih snovi. Detelje ne smeš predolgo in premočno sušiti na prostem, ker se pri spravljanju rado lomi in odpada listje, ki je najbolj redilno. Tudi travo na travnikih moraš pokositi, kadar je ta še v cvetju, ker pozneje oleseni in zgubi na hranilni vrednosti. Trava, ki jo pokosimo, ko je že odcvetela in porumenela, nam daje slabo kr. mo, ki je enakovredna slami.
V	kleti. Ohrani klet kolikor mogoče hladno, ker se v topli in nesnažni kleti vino najprej pokvari in skisa. Kislega vina in pokvarjene posode ne drži v kleti, da ti ne pokvari še druga vina.
j'
-——te;
. —
IMPEXPORIs
te?
feo
s
M
ten
tel;
te
»tl J “do »>ii re 'Saj tek k c
teč
feta
'dot
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23tea
Tel. 44-208 ^ Telegr. IMPEAPORT - TRIES1
UVAŽA:
*ive
Lsv<
IZVAŽAM

vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material
tekstil, kolonialno blag in raznovrstne stroj'
ob
tea
te?
N0t!
tee,
tea
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACte
z najboljšim domačim in ist skim vinoiih in domačim pršutom
JUGOLINIJA
Poštni predal 379
RIJEKA Telegrami:
JIIGOLIIMJA • RIJEM	26-51, 26-52,
Teleprinter: JDG0LIME 02526 VZDRŽUJE REDKE DLdGOVKE IN POTNIŠKE PROGE Z/Na JADRAN — SEV EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec -* URČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Zastopstvo^ v Trstu: “N 0 R D-A D R I A„ Agenzia Marittima
ZOF
tetri
B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste
[testi
di* je
37-613, 29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi stuH,