m ■ im Gradisa Srebrni jubilej podjetja smo proslavili v Festivalni dvorani v Ljubljani ob udeležbi visokih predstavnikov javnega in političnega življenja Slovenije — Prvič smo predvajali film »Gradisovih 25 let« 29. november naš največji praznik Letos poteka 27 let, odkar se je formalno rodila naša nova Jugoslavija. V mislih se preselimo v mali bosanski kraj Jajce 29. novembra 194s- leta, ko je izvršni odbor AVNOJ povabil delegate antifašističnih svetov narodnoosvobodilne vojske posameznih pokrajin na zasedanje. Vabilu so se odzvala vsa pokrajinska zastopstva. Iz vseh strani Jugoslavije so se ilegalno pomikale kolone članov in delegatov proti starodavnemu Jajcu, kjer jih je čakal Tito s svojimi sodelavci. Na tem zasedanju so bili sprejeti zelo pomembni sklepi, ki so postali temelj nove Jugoslavije. Zelo pomemben sklep je, da nova Jugoslavija predstavlja enakopravnost jugoslovanskih narodov. Za zasluge, ki jih je pridobil Tito, pa so mu podelili naslov maršala. 27 let je dolga doba, pa vendar ne tako dolga, da bi pozabili, kako Je naša mlada država rasla in kako so se utrjevali prvi organi ljudske "olasti. Ce pogledamo današnje brezskrbno življenje mladine, ki ne ve, kaj 0 v°i'te grozote, lakota, mučenja in zapori, si pač lahko očitamo, da siho dm vse premalo povedali in poudarili o težkih pogojih nastanka ase nove države. Premalo vedo o povojnih letih, ko smo delali petletko Petletko in si zategovali pas z mislijo, da nam bo čez nekaj let boljše. kr rPa’ danes po 27 ,ctih nam je morda še preveč dobro, saj košček PadHh Za katerega bi med v°jno dali vse — danes vidimo ležati v od- 1amTlldi letošnjo 25-letnico ustanovitve našega podjetja lahko primer-skn,? '■ nasJankom naše države. Po vojni ustanovljeno in z vseh strani B0rt?aj. zneseno podjetje se je formiralo v veliko gradbeno industrijsko drln, 6’ ■ lma za sebo' močno in enotno "vojsko«, sestavljeno iz 6500 cii sa’ razni »Hrkači« še vedno čakajo, da bi nam škodo-kjer bi le mogli. deJ:'eS,rile 80 se.besede revolucionarnega pisatelja Cankarja, ki je Ogolil r ,.e.m ln domovino. Kar so nam šiloma vzeli in za kar Obrest 3 ' m opeharili’ bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi Drugega oktobra letos se je v festivalni dvorani v Ljubljani zbralo nekai čez 400 članov kolektiva in gostov ter svečano proslavilo 25. obletnico našega podjetja. Proslave so se udeležili predvsem tisti, ki so že četrt stoletja pri podjetju. Spoznali smo jih po rdečih nageljnih, pripetih na prsi. Odkazali so jim tudi častno mesto v prvih vrstah dvorane. Med številnimi gosti so bili tudi naš dolgoletni prijatelj član sveta federacije Ivan Maček-Matija, predsednik republiške konference SZDL Slovenije Janez Vipotnik, predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek, član izvršnega sveta Boris Vadnjal. predsednik sindikata gradbincev Lojze Capuder, sekretar ljubiianskega komiteja ZKS Franček Mirtič, predsednik ljubljanske mestne skupščine Miha Košak, predsednik društva inženirjev in tehnikov ing. Vladimir Čadež, vsi naši bivši direktorji, predstavniki investitorjev in direktorji nekaterih drugih gradbenih podjetij iz Slovenile ter še številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij, oblastvenih organov in seveda člani naših kolektivov Med udeleženci so hiti tudi številni novinar^ tiska in RTV. Ob proslavi smo dobili 68 čestitk naših poslovnih partnerjev, predstavnikov oblasti in prijateljev, ki so nam želeli nadalinie uspehe v razvoju podjetja. To ni bilo samo slavje udeležencev proslave, temveč slavje celotnega kolektiva, ki danes štele več kot 6500 ljudi. Uvodne besede na proslavi ie povedal glavni direktor podjetja ing Hugo Keržan. slavnostni govor pa je imel predsednik delavskega sveta podjetja ing. Saša Škulj. Kulturni d°l pa so donosili svetovno znani Slovenski oktet in priznani igralec Stane Sever. Kaj lahko napišemo k tej proslavi? Bila je svečana. Ing. Škulj je v svojem poročilu orisal delo in uspehe našega podjetja skozi 25 let. Toda o tem je bilo že veliko napisanega, veliko izrečenega. Bili so to težki dnevi, ko smo tako rekoč začeli iz nič Skozi celotno obdobje, kot je dejal ing. Škulj, smo se vsi do poslednjega delavca z ramo ob rami borili za gospodarski, tehnološki in pozneje tudi »amoupravljav-ski napredek našega podietia. Vsi drinvci, še posebno pa naši 25-let-niki dobro vedo, da nam vedno ni bilo lahko. Nismo imeli kadrov, izkušenj in ne modernih strojev. Naši stroji so bili le krampi in lopate ter žuljave roke naših delavcev. Zato smo še posebno hvaležni vsem pionirjem. našim 25-letnikom, ki so orali ledino in danes skupno z nami dosegli tako velike uspehe. Danes . imamo v podjetju več kot 200 težkih gradbenih strojev, med njimi vrsto dragih in visoko učinkovitih. Ko že govorimo o strojih in strojni opremi, je dejal ing. Saša Škulj, ne moremo mimo tega, da ne bi omenili velikega prispevka delavcev kovinske ter strojne stroke, ki so sami skonstruirali, napravili prototipe in nato cele serije zelo uspelih domačih gradbenih strojev in naprav, ki so enakovredni tujim. Uspehi in razvoj podjetja, ko se odražajo tudi v razvoju, samoupravljanja. Danes smo si v podjetju postavili trdne temelje na podlagi določil ustave, ob veliki izkušenosti samoupravnih organov in na enotnosti celotnega podjetja. Dokaz uspešnosti samoupravnih odnosov v podjetju je tudi vedno bolj izpopolnjena. demokratično sprejeta interna zakonodaja, po kateri dejansko v praksi poslujemo, delimo osebni dohodek in urejamo večkrat zelo zapletene odnose med 16 tako rekoč samostojnimi enotami. Uspehe na področju dela pa potrjujejo številna priznanja investitorjev tako doma kot v svetu. Tudi v prihodnje, bo naša dejavnost temeljila na dosedanjem delu. čimbolj bomo izkoristili našo usposobljenost, sredstva in kadrovsko sestavljenost v skladu s prihodnjimi nalogami. Obseg del se bo večal predvsem s porastom mehanooprem-Ijenosti. Letna stopnja rasti po stal-nih cenah pa naj bi bila 8,5 °/o. Velike spremembe predvidevamo tudi v kadrovski strukturi, predvsem v korist kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. Posebno skrb bomo posvetili tudi dvigu življenjske ravni naših delavcev. Po slavnostnem govoru ie bil prvič predvajan film pod naslovom »Gradisovih 25 let«. Kulturni del programa je izvajal slovenski oktet, ki nam je zapel devet pesmi, med njimi so prvič zapeli pesem »Regina«. ki jo ie skomponiral znani koroški ljudski pevec Pavel Kernjak. Stane Sever, priznanj slovenski igralec, pa ie izvedel dve zelo uspešni recitaciji. Stane Kavčič ob jubileju našega podjetja Ob pomembnem delovnem jubih ju — 25-letnici ustanovitve vašej podjetja, vam v imenu izvršne^ sveta Skupščine SR Slovenije i osebno čestitam. Vaš prispevek k razvoju našeg gospodarstva in samoupravne socn listične družbe je bil pomembei pomembna pa je vaša vloga tudi izpolnjevanju nalog našega jutri: njega dne. Veseli nas poslovno tel nični napredek in tehnološki razv< in podpiramo vašo politiko nenehr skrbi za izboljševanje materialnes položaja delavcev, kar vam omogc čajo doseženi rezultati. V njih j zrcali vaša samoupravna sposobnos zahtevne naloge sedanjega družbe nega trenutka in prihodnosti P hkrati zahtevajo nadaljnjo krepite in razvoj vseh vaših sil; znanja i delovnih sposobnosti. Želim vam tudi v prihodnje vse stranski napredek in delovni uspel življenja25'16111506 "***** Ii0djetja 80 se udeltizili vidni predstavniki našega političnega in javnega Delavski svet |e razpravljal Zadaj gre pri spremembah političnega sistema Pritrditi kaže ugotovitvi, da ljudje pravzaprav še sorazmerno malo vedo, za kaj gre pri spremembah političnega sistema. Vrtimo se v glavnem okrog predsedstva SFRJ, ki naj bi postal kolektivni predsednik republike. Idejo o tem je sprožil predsednik Tito v pogovoru z zagrebškim političnim aktivom letos septembra, četudi so o predlogu v organih Zveze komunistov razpravljali že precej prej. Navsezadnje je tudi razumljivo, da je pozornost obrnjena prav na ta predlog, saj poteče predsedniku Titu mandat sredi aprila prihodnjega leta in bo torej treba prej spremeniti ustavo, da bi lahko novo kolektivno predsedstvo SFRJ izvolili do takrat. Doseženo je že soglasje glede tega, naj bo predsedstvo sestavljeno po paritetnem načelu, se pravi iz vsake republike morda po dva, iz avtonomne pokrajine pa po en predstavnik, in da bo tovariš Tito predsednik tega predsedstva, potem pa bi se na tem mestu menjavali vsako leto člani predsedstva. Vzrok za idejo o kolektivnem predsedstvu pa ni le v rešitvi tako imenovanega vprašanja nasledstva, kakor posebej poudarjajo v tujih časopisih. Dosedanje izkušnje so nas namreč naučile, da nimamo telesa, ki bi skrbelo za urejanje protislovij med republikami, ki bi bilo odgovorno za to, da do sporazumevanja in dogovora tudi pride. V tem pa bo tudi poglavitna funkcija novo ustanovljenega predsedstva SFRJ. Interesi so namreč zelo različni, pokazalo pa se je, da jih ne moreta usklajevati niti izvršni svet niti skupščina, katere notranji ustroj je prirejen za odločanje z glasovanjem. Obstajajo pa zadeve, ki ne morejo biti urejene z glasovanjem in preglasovanjem, ko gre za življenjske interese posameznega naroda oziroma republike. S samo ustanovitvijo predsedstva SFRJ pa bi storili v bistvu le malo, če ne bi napravili še kaj drugega. Ce bi ostalo le pri tem, bi šlo le za organizacijsko spremembo, ki pa sama po sebi problemov ne rešuje. Gre za veliko več! V resnici gre za zelo daljnosežne in velike stvari. Predsedstvo niti ne bo moglo uspešno delovati, če se republike in pokrajine ne dogovore, kakšna naj bo federacija v prihodnje, kakšne funkcije naj ima, ali — bolje povedano — katere so tiste zadeve, ki jih republike ob uresničevanju pravice do samoodločbe in svoje suverenosti urejajo v skupnih organih federacije. Gre potemtakem za ponoven dogovor narodov in republik Jugoslavije o tem, kako bodo v prihodnje uravnavali skupno življenje. Nekateri pravijo temu dogovarjanju, katerega temelj so položili na prvi konferenci ZKJ, sodobni AVNOJ, in sicer v tem smislu, da se zdaj znova dogovarjamo o načinu skupnega življenja, kakor so se narodi Jugoslavije na II. zasedanju AVNOJ dogovorili za skupno življenje v federativno urejeni državi. Zakaj pa se je treba pravzaprav znova dogovarjati? Predvsem so se proizvodne sile naše družbe in s tem povezani družbenoekonomski odnosi že razvili do take stopnje, da so postale sedanje institucije že ovira za nadaljnji razvoj. Najmočnejša ovira pa je centralistično urejena država, ki ji je ostalo še veliko pravic, ki že zdavnaj niso v skladu z doseženo stopnjo samoupravljanja. Res smo sprejeli novo ustavo leta 1963, v kateri je na povsem nov način opredeljen položaj delovnega človeka v družbi in v razpolaganju s plodovi njegovega dela. Vendar je ta ustava v marsikaterem pogledu ostala bolj programska deklaracija kot stvarnost. Res smo jo kasneje že tudi spreminjali in skušali v njej močneje odraziti družbene spremembe — tudi glede položaja narodov in narodnosti ter republik, vendar so v njej ostale še zadeve, ki ne sproščajo dovolj ustvarjalne pobude delovnih ljudi in občanov. Vse to je treba zdaj spremeniti. Kolikor le mogoče, je treba postaviti tako državo, ki ne bo odtujena sila nad združenimi samoupravljavci, ampak oblast njih samih. Predvsem pa je treba likvidirati njeno ekonomsko moč in v skladu s tem tudi druge podaljške te moči v centrih finančne moči bank, reeksporterjev in podobnih. V tem pa je tudi bistvo tega procesa, ki smo ga bili odprli tako na sejah predsedstva ZKJ in še posebej na nedavni prvi konferenci ZKJ. Ustanovitev predsedstva SFRJ je potemtakem le droben delec velikega dela, ki se ga lotevamo v preoblikovanju naših družbenoekonomskih in političnih odnosov. Bistvo tega je torej v tem, da predvsem likvidiramo ekonomsko moč države, ki je zdaj osredotočena v zveznih organih, in da se na grobišču te ekonomske moči dogovorimo za drugačne — samoupravne odnose. Katere pa so tiste nesporne stvari, ki naj bi jih v prihodnje urejali skupno v federaciji? Povsem jasno je, da bomo imeli skupno vojsko in da bomo skupaj določali vojno doktrino ter postavljali načela vseljudskega odpora. Skupaj bomo tudi varovali državo pred sovražniki, ki bi nam skušali škodovati. Torej bomo skupaj uredili državno varnost. Skupaj bomo urejali zunanjo politiko in skupni organi bodo predstavljali našo državo v tujini. Na vsem ozemlju Jugoslavije pa mora biti tudi enoten trg. Seveda pa so tudi temeljni družbenoekonomski in politični odnosi, temeljne pravice državljanov, delovnih ljudi in občanov, ki izvirajo iz samoupravljanja. To je torej tisto osnovno, kar naj zagotavlja enotnost družbenoekonomskega in političnega sistema v Jugoslaviji. Glede tega je sicer že sklenjen načelen dogovor, zdaj pa teko dogovarjanja zlasti o tem, kaj je tisto, kar naj zagotavlja enotni trg v Jugoslaviji. Povsem jasno je, da se mora federacija znebiti vseh funkcij na investicijskem področju. Srbija je predlagala, naj bi vsaka republika prevzela nase dokončanje vseh zveznih investicij, ki teko na njenem območju, kar pomeni, da jih mora tudi sama do kraja sfinancirati. Hrvatska pa predlaga, naj bi razen tega likvidirali tudi tako imenovano neproračunsko bilanco federacije. V njej pa niso le zvezne investicije, marveč tudi odplačila starih dolgov zanje, plačila dolgov v tujini itd., kar naj bi prevzele vse republike. Na seji prve konference ZKJ pa je bilo sklenjeno, da bi napravili glede nadaljnjega investiranja izjemo le za Črno goro in Makedonijo. V Črni gori gre za dograditev črnogorskega dela proge Beograd—Bar, v Makedoniji pa za melioracijska dela, ki jih ti republiki ne zmoreta sami. Bosna in Hercegovina se je sama odrekla zveznih investicij na svojem območju in zato v sklepih I. konference ZKJ ni omenjena na lastno željo. Soglasen pa je že sklep, naj bi federacija ne dajala več nikakršnih regresov, beneficiranih obresti, refakcij itd. Vse to so le najpoglavitnejše zadeve, glede katerih teko sedaj dogovori. Res teko v glavnem še prek časopisov in manj za »zeleno mizo«. Prav na nedavni seji zbora narodov so zato poudarili, da bi morale republike poslati v Beograd najodgovornejše ljudi, da bi se dogovarjali o teh tako pomembnih zadevah in se tudi dogovorili. Sporazum glede vsega tega bi moral biti dosežen že do spomladi, če naj začne novo predsedstvo SFRJ učinkovito delovati. Ostaja pa še druga vrsta vprašanj dolgoročnejšega značaja, ki bi jih bilo treba urediti po možnosti še v tej poslanski mandatni dobi, se pravi do novih skupščinskih volitev. Gre za nadaljnjo graditev našega družbenoekonomskega in političnega sistema — za vlogo komune, interesnih skupnosti in posebej za položaj proizvajalca v združenem delu. J VLADO JARC Dnevni red seje delavskega sveta podjetja, ki je bila 12. novembra, je bil zelo obširen. Najprej je delavski svet obravnaval poročilo o periodičnem obračunu za devetmesečno letošnje obdobje. Iz analize poslovanja je razvidno, da je bil letni plan skupne proizvodnje dosežen s 85,7 6/o, medtem ko je po vrednosti čiste proizvodnje izpolnjen že z 91 %>. Ugodni so tudi rezultati pri doseganju čistega dohodka, saj ga je bilo za 70 °/o več doseženega kot lani v enakem času. Izplačani so bili za 34 %> višji osebni prejemki kot lani v tričetrtletnem obdobju in znaša poprečni mesečni prejemek 1.561,—din. Lani je bil 1.263,—din na mesec. Po upoštevanju povečanja cen potrošnik artiklov so se realni osebni dohodki dvignili za 20,3 %>. Delavski svet je obravnaval podrobne podatke iz poročila o periodičnem obračunu in analize poslovanja in periodični obračun tudi potrdil. Odbor za načrtovanje je predlagal, naj se vrednost planske točke kot osnove za delitev osebnih dohodkov za posamezno delovno mesto poveča od sedanjih 1.— din na 1,20 din. Predlog je utemeljil s podrobnimi izračuni glede doseganja dohodka po delilnih razmerjih in ugotovil, da bi bilo povišanje umestno. S tem se bodo vsekakor zmanjšala izplačila tako imenovanega gibljivega dela, vendar se lahko pričakuie, da bo povečanje startne osnove za delitev osebnih dohodkov ugodno vplivalo na večanje produktivnosti, zlasti pa bo novim kadrom, ki vstopajo v podjetje, lažje predočeno, kolikšne prejemke lahko pričakujejo. Sedaj pa bomo gradili! Dobili smo 30 vagonov cementa. Delavski svet je predlog sprejel in sklenil, da bo od 16. oktobra dalje vrednost planske točke, ki je osnova za delitev osebnih dohodkov po pravilniku 1,23 dinarja. Nadalje je obravnaval še predlog odbora za načrtovanje in notranjo delitev o spremembi dnevnic za službena potovanja in dodatka za stalnost ter sklenil, naj se oba predloga pošljeta v obravnavo kolektivu. V predlogu za spremembo višine dodatka za stalnost bo odbor izdelal še variantni predlog in ga hkrati dal v obravnavo. Delavski svet bo po končani obravnavi sklepal o uveljavitvi spremembe. 2e na prejšnji seji delavskega sveta je predlagal odbor za standard in rekreacijo, naj se v pravilniku o stanovanjski gradnji spremenijo višine m pogoji za posojila za individualno stanovanjsko gradnjo za'člane naše delovne skupnosti. Pripravljen je bil osnutek spremembe, v katerem je bilo predvideno, da naj bi znašalo posojilo za gradnjo ali nakup lastnega stanovanja največ 35.000.— din oziroma 50.000.— din, če bi prosilec prepustil svoje sedanje stanovanje. Po obširni obravnavi in glasovanju je delavski svet dokončno sklenil, da znaša višina posojila za vse prosilce največ 50.000,— din za dobo 30 let z 2 %> obrestmi. Obveznost vsakega, ki že ima stanovanje in bo s posojilom zgradil ali kupil lastno stanovanje, pa je, da izpraznjeno stanovanje prepusti podjetju. To določilo bo veljalo od 1. januarja 1971 dalje. Prosilci bodo dobili posojila po vrstnem redu glede na razpoložljiva sredstva v vsaki enoti. K znesku, ki bo prosilcu odobren, bo lahko vsak še koristil tudi bančno posojilo, ki ga bo dala banka na račun naših namensko oročenih sredstev za stanovanjsko gradnjo. Novost je še v tem. da bo možno odobriti vsakemu prosilcu posojilo do najvišjega možnega zneska le enkrat. To zaradi tega, da bo vsakemu že takoj znano, koliko lahko pričakuje posojila, ker mora hkrati s prošnjo prikazati celotno financiranje svoje gradnje ali nakupa stanovanja. Tisti, ki po dosedanjih določilih niso do kraja izčrpali prej predvidene zneske posojil, to je 20.000, 25.000 ali 30.000 din. bodo lahko prosili, da se jim naknadno odobri posojilo, vendar ne več kot do prej naštetih zneskov, ki so veljali, ko so že prejeli posojilo. Delavskemu svetu je bil predložen osnutek pravilnika o načinu in pogojih za delo osebja na motornih vozilih. Pravilnik vsebuje podrobna določila glede tehničnih pregledov motornih vozil in ugotavljanja sposobnosti za vožnjo, kakor tudi odgovornosti osebja na motornih vozilih. Delavski svet je pravilnik sprejel. Odbor za investicije je predlagal razne nabave strojev in opreme, kar je po razpravi delavski svet odobril. — Poglej, že pet ur ga opazujem, kako počasi dela! Za nadomestilo stroškov za prevoze z lastnimi osebnimi vozili v službene namene je delavski svet spremenil višino - in odločil, da bo od 16. novembra 1970 dalje znašalo nadomestilo 0,90 din za vsak prevoženi kilometer po potrjenem potnem nalogu in obračunu. Delavski svet uprave stanovanj GIP Gradis je predložil zahtevo za spremembo razdelitve najemnine za stanovanja, ki jih upravlja omenjena uprava. Delavski svet podjetja je predlog sprejel, vendar tako, da bo nova razdelitev upoštevana šele v naslednjem letu. Odslej bo šlo več sredstev od najemnin v korist vzdrževanja stanovanjskih hiš in manj v korist amortizacije. Obširno je razpravljal delavski svet o vprašanju gradnje poslovne stavbe za podjetje, ki naj bi bila v središču mesta Ljubljane. Ustanovil je poseben gradbeni odbor, ki bo sproti obveščal delavski svet o poteku del in potrdil je program financiranja in preskrbe sredstev. Upravni odbor centra za izobraževanje je predložil popravek o višini nagrade vajencev za III. letnik ip o višini prejemkov pripravnikom v pripravniški dobi. Delavski svet je predlog sprejel. V nadaljevanju seje je delavski svet sklenil, da se pristopi v članstvo konzorcija za gradnjo skladišč v Celju ter potrdil pogodbo o prenosu nekaj kvadratnih metrov zemljišča v Kranju proti plačilu na podjetje Dinos. Predloženo je bilo še poročilo o pregledu stanja v naseljih na avtocesti na odseku Unec in Postojna ter sklenil, da naj poročilo predhodno obravnava odbor za standard in rekreacijo ter ga hkrati pooblastil, da izvede vse ukrepe, da se nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti odpravijo. Prav tako je bilo izdelano kompleksno poročilo o zdravstvenem stanju in bo to poročilo obdelal podrobneje še odbor za standard in rekreacijo, nakar bo delavski svet to problematiko posebej obravnaval. Rajko Zupančič Zakaj pa tako vpije? Svoje prejšnje trditve spodbija. Na proslavi nam je zapel slovenski oktet Odlikovani člani našeoa kolektiva Ob 25-letnici ustanovitve gradbenega podjetja Gradis je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito odlikoval naslednje člane našega kolektiva: 1. ing. Hugo Keržan, red republike s srebrnim vencem, 2. Anton Martinšek, red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, 3. ing. Ivan Lah, red dela z zlatim vencem, 4. Alfred Bank, red republike z zlatim vencem, 5. Vinko Brglez, red zasluge za narod s srebrno zvezdo, 6. ing. Alfred Peteln, red zasluge za narod s srebrno zvezdo, 7. Janez Plemelj, red republike z bronastim vencem, 8. Ignac Šušteršič, red dela s srebrnim vencem, 9. Regina Zajc, red dela s srebrnim vencem, 10. Albin Bačar, red dela s srebrnim vencem, 11. Vlado Čelik, red dela s srebrnim vencem, 12. Franc Dimc, red dela s srebrnim vencem, 13. Edvard Drole, red dela s srebrnim vencem, 14. Vinko Florjančič, red dela s srebrnim vencem, 15. Bernard Gabrijelčič, red dela s srebrnim vencem, 16. Vencelj Jeran, red dela s srebrnim vencem, 17. Štefka Kaiser, red dela s srebrnim vencem, 18. Ivan Koračlin, red dela s srebrnim vencem, 19. Janko Košir, red dela s srebrnim vencem, 20. Janez Kuštrin, red dela s srebrnim vencem, 21. Janez Martinčič, red dela s srebrnim vencem, 22. ing. Štefan Mesarič, red dela s srebrnim vencem, 23. Franc Polajnar, red dela s srebrnim vencem, 24. Jože Repše, red dela s srebrnim vencem, 25. ing. Dragovan Sever, red dela s srebrnim vencem, 26. Janez Škofič, red republike z bronastim vencem, 27. Avgust Štegar, red dela s sreh-ni»n vračem, 28. Vinko Veit, red dela s srebrnim vencem, 29. Rajko Zupančič, red dela s srebrnim vencem, 30. Jakob Bernik, red dela s srebrnim vencem, 31. Janez Dežman, red dela s srebrnim vencem, 32. ing, Franc Marinčič, red dela s srebrnim vencem, 33. Pavel Polgar, red dela s srebrnim vencem, 34. Albert Praprotnik, red dela 35. Franc Pehan, red dela s srebrnim vencem, s srebrnim vencem, 36. Feliks Muršec, red dela s srebrnim vencem, 37. Iko Ravnikar, red dela s srebrnim vencem, 38. Ivan Rotman, red dela s srebrnim vencem, 39. Alojz Turel, medalja zasluge za narod, 40. Tomaž Zorman, medalja zasluge za narod, 41. Nurija Agič, medalja dela, 42. Jože Bertoncelj, medalja dela, 43. Rudi Brumen, medalja dela, 44. Mila Capuder, medalja dela, 45. Vinko Cotič, medalja dela, 46. Anton Demšar, medalja dela, 47. Kristina Drab, medalja dela. 48. Franc Duh, medalja dela, 49. Jože Ferfolja, medalja dela, 50. Ivan Ferlinc, medalja dela, 51. Edvard Fikon, medalja dela, 52. Jože Ferjan, medalja dela, 53. Marjan Golc, medalja dela, 54. Jože Horvat, medalja dela, 55. Jože Jurenec, medalja dela, 56. Mirko Kemperle, medalja dela, 57. Luka Kočiš, medalja dela, 58. Ivan Kralj, medalja dela, 59. Štefan Lamut, medalja dela, 60. Ivan Leben, medalja dela, 61. Franc Luzar, medalja dela, 62. Janez Makovec, medalja dela, 63. Viktor Mihalič, medalja dela, 64. Janez Mlinar, medalja dela, 65. Majda Ocepek, medalja dela. 66. Ivan Pergar, medalja dela, 67. Viktor Pernat, medalja dela, 68. Slavko Stanovnik, medalja dela, 69. Cvetko Stepančič, medalja dela, 70. Anton Škerget, medalja dela 71. Janez Trafela. medalja dela, 72. Branko Tršelič, medalja dela, 73. Florijan Zadravec, medalja dela, 74. Jože Žabkar, medalja dela, 75. Jože Žai>k, medalja dela, 76. ing. Jaša Škulj, red dela s srebrnim vencem, 77. Leopold Ilovar, red dela s srebrnim vencem. na Koroškem V četrtek, dne 29. 10. 1970 so se zbrali člani kolektiva poslovne enote Ravne na Koroškem v dvorani Doma železarjev na Čečovju v počastitev 25. obletnice Gradisa. Poleg domačih je bilo povabljenih mnogo gostov, predvsem predstavniki investitorjev, direktor Železarne Ravne tov. Franc Fale, predsednik Sob Ravne tov. Ivan Strmčnik, komandir LM tov. Ivan Bračko, nadalje predstavniki gradbnnih podjetij Prevalje, Dravograd, kakor tudi generalni direktor dipl. ing. Hugo Keržan iz Ljubljane, Nuša Piškur. Stane Uhan, direktor GV Maribor dipl. ing. Borut Maister s soprogo, predstavniki Cinkarne Celje in še in še. Pogrešali pa smo Loizeta. ki se žal zaradi bolezni vabilu ni mogel odzvati. Proslava se je odvijala v dokaj prijetnem vzdušju — prvo s filmom Gradisovih 25 let v barvah s prelepo umirjeno spremljavo in komentarjem. Nato so razdelili spominska darila deset, petnajst, dvajset in petindvajsetletnikom. Naše prisrčne čestitke! Sledil je kulturni program z recitacijami in Koroškim oktetom. Po vsem tem seveda izbrana ter obilna večerja in na vsako osebo liter vina. Pri steklenički so prišli na račun v večji meri možje, kako pa naj sicer nežni spol spravi cel liter pod streho? Prav gotovo je pomagala tudi voda »tri srca«. Po večerji se je vse zavrtelo v veselem ritmu godbe »samorastnikov«. Tako menim, da se je vsak lepo zabaval in tudi odnesel najlepše spomine. Podjetju pa želim še vnaprej mnogo napredka — saj kdor je film pazlii-vo zasledoval, je lahko opazil, kako težaven je bil začetek, koliko pa se je v 25 letih zgradilo (primer Ravne) in kakšna je primerjava takratnega z današnjim časom kljub ostri konkurenci na svetovnem tržišču. Včasih so gole roke pomagale do razcveta podjetja, danes pa v pretežni meri prevladuje moderna mehanizacija. Hvale vredno je bilo povabilo upokojencem Gradisa. A. Simon Ne vsak zase, marveč skupno Med našimi letošnjimi jubilanti je tudi Ivan Perger. »Od kdaj ste pri podjetju?« »To je pa kar dolga doba,« je odgovoril Ivan. »Bil sem tako rekoč med pionirji Gradisa. Začel sem kot delavec na gradbišču, bil sem skladiščnik, kurir, opravil pa sem vrsto izpitov, dokler nisem končno pristal v pripravi dela. Šest let sem že v analitskem oddelku.« »Kdaj vam je bilo najlepše?« »Skromen sem in zavedam se, da je boj za življenje trd in krut. Moram priznati, da smo bili včasih boli složni, skupaj smo se veselili vsakega, še tako majhnega uspeha. Bilo ie več družabnega življenja ... Zdaj so se žvljenjske razmere izboljšale in vsak hiti na svojo stran. Včasih so nas zbliževali kakšni sestanki in proslave. Sedaj pa so še te zelo redke, razen ob slovesnostih, kakršna je bila letos.« c Ul1 Gradisov vestnih »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno Glavni direktor ing. Hugo Keržan pozdravlja udeležence proslave rogiea v restivamo avorano v Ljubljani, kjer so proslavljali 25-letnico podjetja Samo deset delavcev je, ki so v zadnjih treh mesecih zaslužili pri Gradisu manj kot 800 dinarjev mesečno — Vsega skupaj pa nas je 6500 zaposlenih Sindikati so podprli tudi široko akcijo za ponovno uskladitev in valorizacijo pokojnin. Vsem tem akcijam se je seveda pridružil tudi sindikalni odbor podjetja, ki je bil v bistvu iniciator predlogov za izboljšanje življenjskih pogojev vseh zaposlenih. C. je imel slavnostni govor Naše podjetje je v letošnji akciji sindikatov, da ne bi bilo več osebnega dohodka v delovnih organizacijah pod 800 dinarjev, v celoti sledilo. Tako je od trenutno 6500 zaposlenih v podjetju le deset takšnih članov kolektiva, ki so v zadnjih treh mesecih zaslužili manj kot 800 dinarjev mesečno. Pa naj v podjetju še tako vzorno sledimo vsem pozitivnim predlogom naših sindikalnih funkcionarjev in povečujemo osebne dohodke, skoraj ne moremo dohitevati stopnje naraščanja cen. Tako so se življenjski stroški v letošnjih devetih mesecih povečali v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu za 11,4%. To povečanje je sedaj še večje, kot je bilo v vsem lanskem letu. Naj večji vpliv na povečanje življenjskih stroškov ima podražitev hrane, ki je po naši sestavi življenjskih stroškov letos za več kot 15 % dražja kot lani. Zaskrbljujoče naraščajo tudi cene industrijskih proizvodov, ki so bile do letos dokaj stabilne in so se iz leta v leto povečevale le za 2 do 3 %. Letos v septembru pa so bile za 13,9 % višje od cen v lanskem letu. Cene pa seveda še iz dneva v dan rastejo. Če bo šlo tako naprej, tudi zadnji sklep delavskega sveta, da se poviša vrednost točke za 20%, ne bo dolgo pomagal. Vsekakor je pa to zelo pozitiven ukrep organov samoupravljanja, ki bo vsaj delno razbremenil delavce glede osebnih prejemkov. Poleg prej navedenih primerov, so na sindikatu sklenili, da bo potrebno še urediti nadomestilo za čas delavčeve začasne nezmožnosti za delo, otroške dodatke, saj znašajo mesečni povprečni osebni prejemki na družinskega člana upravičencev do otroškega dodatka le 355 dinarjev. Predsednik delavskega sveta ing. Saša Škulj ZA KAJ DELAMO (I) Vsakdanje delo ni edino gibalo napredka Triintrideset prvoborcev ima Gradis v svojih vrstah ob svojem petindvajsetletnem jubileju. Kdo izmed nas — skoraj šest tisoč nas je — bo blizu leta 2000 dočakal zlat jubilej našega Gradisa v njegovih vrstah? Film »Gradisovih 25 let« nam krepi ponos, krepi nam željo, da bi to ostali še naprej. Ko se oziramo nazaj, opažamo velike spremembe v načinu dela, še večje spremembe pa v načinu življenja, pa tudi mišljenja naših ljudi. Udarniško delo in skromnost je zamenjala večja zahtevnost ljudi pri delu in se ve tudi pri plačilu. Postali smo zahtevnejši tudi pri standardu. Ali so take spremembe slabe? Niso! Ne bi smele biti. Nasprotno, vsa naša prizadevanja, kubiki, milijarde, stroji, kadri, naj bi imeli samo en končni cilj — višji življenjski standard naših ljudi. Blaginja ljudi je odvisna od novcev od debeline kuvert ali denarnic naših delavcev. Denar te vrste predstavlja za vsakega tako imenovani osebni standard. Poznamo dežele, kjer je poprečni standard prebivalcev sicer visok, pa kljub temu množica ljudi živi v bednih razmerah. Pravimo, da so velike razlike — diference, socialna diferenciacija — med ljudmi. To naj bi bile dežele kapitalizma. V socializmu naj bi bile razlike med ljudmi majhne, dovoljene naj bi bile samo tiste, ki so posledica različnih delovnih prispevkov posameznikov. V naši ustavi piše: samo delo in uspehi dela določajo materialni in družbeni položaj človeka. To določilo ni povsem odraz današnjega stanja, predstavlja pa cilj, h kateremu — po ustavi — teži naša družba. Pot do tega cilja je dokaj krivenčasta včasih se mu celo oddaljujemo. Vsak dinar, ki ga dobimo za nedelo, pa tudi tisti dinar, ki je preplačan povzroča socialni in ekonomski nered v družbi. © Solidarnost Po reformi smo previsoko povzdignili osebni standard, zanemarili pa družbeni standard. Prvi se je večal za 13 %>, drugi pa padel (!) za 8°/o. Zato smo začeli razpravljati o solidarnosti, to je o vzajemni pomoči (vsi za enega, eden za vse). Solidarnost naj bi bila vgrajena v naše zakone, veljala bi pa predvsem v zdravstveni zaščiti, pri upokojencih v primerjavi z aktivnimi delavci, pri reševanju stanovanjskih problemov in še kje. Dilema — ali ekonomika, zakon tržišča ali sociala, solidarnost — je lažna in je ni. Ni je zato, ker ne obstaja ali — ali marveč obstaja skladje med ekonomiko in socialo. Na primeru stanovanjske problematike prav v današnjem času spoznavamo, da mora pri imovitejših občanih postajati stanovanje vse bolj blago, s tržno vrednostjo. Nasprotno pa moramo socialno šibkejšim članom družbe pomagati, da bodo lahko dobili stanovanje. Še več: pomagati jim bomo morali s subvencijo (denarno pomočjo, da bodo lahko plačevali stanarino — oblikovano s tržno vrednostjo. Tako bosta ekonomika in sociala morali živeti v urejenem sožitju, ne pa v neredu, v katerem se ne ve, koliko kdo pije in koliko kdo plača. Zagotovo vemo samo to, da premožnejši pije precej več in da manj premožen plačuje več. Kot zmore! H Standard — tema dneva Življenjski standard, še posebej družbeni standard, ljudi postaja »tema dneva«. To ne postaja le v širši družbi, temveč tudi pri nas v Gradisu. Že lani smo podpisali samoupravni sporazum o minimalnih standardih pri urejanju stanovanjskih domov, provizorijev in delavskih naselij za gradbene delavce. Prav zdaj pa je v razpravi osnutek družbenega dogovora s podobno vsebino. V obeh primerih je iniciator sindikat gradbincev. , Sindikat si je zastavil cilj, da bi po poti sporazumevanja omogočil vsem gradbincem enake, človeku in delavcu primerne življenjske in delovne pogoje. Prav zdaj. ko smo za hip pogledali nazaj »po teh naših 25 let«, je čas, da se ozremo še naprej. Prav je, da vsi delavci že zdaj vedo, v kakšnih razmerah bodo delali — ne čez 25 let, ampak že leta 1975. Najkasneje takrat bo treba namreč izpolniti določila sporazumov. Kako bomo to dosegli? Prvič doslej je sestavljen program razvoja podjetja po drugačnih principih, kot je bilo to v navadi v preteklosti. Samoupravni sporazum o najnižjih obračunskih osnovah za delitev osebnih dohodkov kakor tudi sporazum o osnovnih kriterijih za delitev dohodka vsebujeta namreč določila, ki zavezujejo gradbena podjetja, da ustvarijo zadosten dohodek. Dohodek, ki bo omogočal razširjeno reprodukcijo in primerne osebne dohodke. Poleg tega pa mora dohodek zadoščati še za stanovanjske objekte, primerno hrano delavcev, za kulturne in rekreacijske potrebe kakor tudi za izobraževanje delavcev. Zahteve so zelo velike. © Mov način načrtovanja Zato ni dovolj planirati samo določen obseg in uspeh proizvodnje, pač glede na dosedanja gibanja, potem pa ugotoviti dohodek in reči: »Toliko bomo lahko dali za investicije, toliko za plače, toliko pa za družbeni standard-. Podpisani sporazumi nas obvezujejo, da moramo (!) ustvariti zadosten dohodek za uresničitev določil sporazumov. Program je torej izrazito akcijski. Vsakoletni gospodarski načrt bo predvidel za vsako leto del uresničitve programa. Če bomo ugotovili, da načrta oziroma del programa nismo uresničili, bo to za nas signal, da si moramo prepihati »dušo« in izprašiti delce, ki so ovirali vožnjo na začrtani poti. Nova kvaliteta je, oziroma mora biti, v naslednjem: Postavljamo si cilj, končni smoter naših prizadevanj, vsa naša prizadevanja pa usmeriti k uresničevanju tega cilja. In kaj je ta cilj? Višji osebni in predvsem družbeni standard naših delavcev! Od letos naprej imamo v podjetju odbor za standard in rekreacijo. Le-ta je že izdelal svoj delovni program. Program odbora za standard bo predstavljal osnovo za program razvoja podjetja, v poglavju, kjer bo obravnavan standard naših delavcev. To poglavje ne bo niti kratko niti nezahtevno — saj bo končno krona vseh programskih ciljev in poslovne politike podjetja do leta 1975. V nadaljevanju bomo objavili glavna določila ustreznega sporazuma kot tudi programa odbora za standard oziroma posamezne točke poglavja o standardu iz programa razvoja podjetja. S. V. (Se nadaljuje) iBiKBBHfBBgeiaiBaeietssijčKsi!««,! -«<»»©=5»®«$iysw>SB8l nntisogi sprostiti se moramo V svojem delovnem zagonu marsikdo popolnoma pozabi nase. Dala °d jutra do večera in marsikdaj še Pozno v noč. Počitka ne pozna in z delom je tako preobremenjen, da se he zna in ne more več sprostiti. Ne zaveda se. da mu pretirano delo škoduje, kar se od-aža na njegovem telesnem zdravju in duševnem počutju. Zato živi v neprestani napetosti. Posledice take preobremenjenosti se ne pokažejo takoj, temveč nastopajo šele po daljšem času. navadno ravno tokrat,. ko. bi najbolj Potrebovali moči. V današnjem času smo si pridobili Pravico do letnega oddiha, do skrajšanega delovnega časa in do prostih sobot. Namen kraj ..ga delovne-Sa časa je naj bi'se delavci kar najbolje odpočili In s. pridobili moči z-a nadaljnje poklicno delo. Vendar teh prostih dni ne i oriščamo tako, kot bi iih 'morali. Opravljamo' še dodatna dela in iščemo načine, kako bi prišli do dodatnih finančnih sredstev, Preobremenjene s-; tudi žene. ki so razpete med poklicnim, gospodinjskim delom' in materinstvom. Sodobni človek je pozabil na to, kako se je treba spočiti in sprostiti. Oddih in sprostitev nista sama v tem. da prenehamo s poklicnim de-fom. mislimo pa še ved.no na težave m nevšečnosti pri delu, na denarne Probleme, družinske skrbi in druge osebne probleme Oddih pomeni popolno telesno in duševno sprostitev, sprostitev mišičevja in živcev, na katere lahko sami vplivamo. Takšen oddih mora biti dneven ter ga dosežemo s spanjem, ki pa mora trajati dovolj časa, ter z odmori med delom in po delu. Temeljito se pa moramo spočiti vsaj enkrat tedensko, to je ob prostih dnevih, nedeljah in praznikih. Ni pa yseeno, kako bomo te dni preživeli m s čim se bomo ukvarjali. Delavci, ki delajo v zaprtih prostorih, naj se naužijejo svežega zraka na sprehodih v naravi.. Ročni delavci naj se najprej telesno odpočijejo, nato pa se tudi sprostijo v naravi. Ne zapirajmo se v drage gostilniške prosto-re( Poskrbimo za zdrav oddih, oglejmo s.i tudi kakšno kulturno priredi-tev in prečitajmo knjigo. Skušajmo Vsaj delno pozabiti na vsakdanje skrbi. Tako si bomo nabrali novih moči za delo ter se, obvarovali raz-, mh ^nevšečnosti ter Bolezni sedanjega časa. Hedvika Virant Ali si slišal? Že 888.000 delavcev je v tujini! Ce bo šlo tako naprej, bomo ostali doma samo še tisti, ki razpravljamo. Toda potem ne vem, o čem bomo razpravljali! Odkar so postali petindvajset-letniki, so se zelo pomladili. Si opazila? Vsak dan gledam, kdaj se bodo pokazali oblaki Kaže, da še je vreme še najbolj stabiliziralo Spet bom zrasel, poglej! Da, da, toda kaj bo potem ko bošltvse pojedel? Strokovna ekskurzija v Miinchen v okviru Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov ter centra za izobraževanje našega podjetja je bila od 15. do 18. oktobra tl. organizirana strokovna ekskurzija v Mun-chen. Te ekskurzije se je udeležilo tudi šest Gradisovih strokovnih delavcev, med njimi tudi tov. Sonc, zaposlen v obratu gradbenih polizdelkov. Ker je bilo to potovanje prvo v tujino, nam je o svojih vtisih povedal nekaj zanimivosti. Miinchen, glavno mesto Bavarske# bo v letu 1972 prizorišče velikih olimpijskih iger. Olimpijsko središče z največjmi in najmodernejšimi športnimi napravami je oddaljeno od mesta le kake štiri kilometre. Olimpijska vas se razprostira na površini kakih 20.000 m2. V njej bo prostora za ca. 12.000 športnikov vseh dežel, ki bodo imeli tu vse udobje. Visoke stolpnice gradijo po montažnem sistemu, ker trdijo, da ;ie taka gradnja cenejša. Vse naokrog v tej vasi bo trava in zelenje sa počitek pa tudi za trening, ves promet pa se bo odvijal pod zemljo. Olimpijski stadion, dvorane in bazeni so v zadnji fazi izgradnje. Zgrajeno je na razvalinah, ki so posledica strašne druge svetovne vojne. Ob že zgrajenem olimpijskem stolpu, ki je visok 290 m, je postaja za podzemsko železnico, katera se sestoji iz štirih nadstropij. Vsako nadstropje je ca. 4 m visoko, celotna stavba pa sega približno 20 m pod zemljo. Iz enega nadstropja v drugega bodo potniki prišli po premičnih in klasičnih stopnicah. Postaja v vsakem nadstropju bo obložena z drugo barvo obtožnih ploščic tako, da se bodo potniki lahko orientirali na potovanju. Zgornja postaja obsega v glavnem pločnike za pešce, ob katerih so predvideni tudi trgovski lokali. Ostale postaje pa so namenjene prometu vzhod—zahod in sever—jug. Da bi videli, kako vse to izgleda, so naše udeležence peljali tudi na poskusno vožnjo. Vse naprave na stadionu bodo napravljene iz umetne mase recortan, ki se nekoliko razlikuje od drugih podobnih mas. Pravijo, da cene med olimpiado ne bodo pretirane, kar pa skoraj ni mogoče verjeti, če pogledamo, kako ogromno se sedaj gradi in koliko se bo še gradilo do pričetka olimpijskega prvenstva. Nadalje so si udeleženci ogledali tudi veliko stanovanjsko naselje novi Perlach, ki je v bližini letališča. Naselje je še v gradnji. Našega potnika je presenetila skrb mestnih očetov, ki posebej skrb e za izgradnjo otroških igrišč. Za otroke so zgrajeni veliki umetni griči, ki bodo služili smučarjem v zimskem času, in umetna jezera, ki bodo nudila otrokom poleti obilo zabave in veselja. Zanimiv je tudi podatek, da so v tem naselju vgradili v zemljo ogromno cisterno, ki bo sprejela vase 8 milijonov m3 meteorne vode in jo odvajala v kanale. Nekaj vode pa se bo odtekalo v zemljo, ker je cisterna brez dna. Po ogledu olimpijskih objektov so si člani ekskurzije ogledali še drugi del mesta in njegove zanimivosti, potem pa so se polni novih vtisov odpeljali proti naši domovini. z upokojenci ce V »viteški« dvorani celjskega gradu se je zbralo 50 upokojencev celjske enote. Belo pogrnjene mize, okrašene z grbom Gradisa in rdečimi nageljni, so bile živa priča, da starih sodelavcev niso pozabili. Upoko-jence je uvodoma pozdravil direktor poslovne enote Berto Praprotnik ter se jim zahvalil za njihovo požrtvovalno delo, skratka za vse kar so storili za naše podjetje. Hkrati pa jim je zaželel še obilo zdravja zadovoljstva in veselih uric v nadaljnjem življenju. V imenu upokojencev se je za topel sprejem zahvalil Franc Stres, ki je v svojem govoru obudil spomine na težka leta našega začetka. Dobro in okusno kosilo, gostoljubnost Merksovih uslužbencev ter lep sončni dan ,so razpoloženje še povečali in kmalu je zadonela vesela pesem tistih, ki so dali vse od sebe, da bi bito danes še aktivnim članom Gradisa lepše in boljše. poglejmo, kaj pravijo k današnjemu srečanju nekateri posamez- Pa danes? Navadil sem se že. Popravil sem si hišo, malo delam pri sosedu, pa čas še kar hitro mine. Glavno je, da si zdrav. Vesel sem današnje slovesnosti, vesel srečanja s svojimi starimi sodelavci. Še posebno pa sem vesel uspehov, ki jih je podjetje v 25 letih doseglo, še posebno pa naša celjska enota. in utrnila se je solza 48 starih tisočakov Jurij Zalokar je prispel iz Podplata pri Rogaški Slatini. Zasluženi pokoj uživa ze sedem let. Pokojnina je mala. Komaj 48.000 starih dinar-jev mu poštar vsak mesec našteje na roko. Toda zadovoljen je, sicer je bil pa vse skozi znan kot dober delavec in velik humorist. Pa sem ga pobaral, kaj mu je v podjetju ostalo najbolj v spominu. Veste, je dejal in se hudomušno nasmejal. Naj večji hec je bil na nekem sindikahiem sestanku, ko smo pet ur govorili pa nič dosegli. Večkrat sem moral delati tudi ponoči in vsakokrat sem bil kregan od žene, češ kje si pa bil. Poglejte, koliko mora zakonski mož pretrpeti! Martin Sačer je prispel na proslavo iz Preloga v Medjimurju. , Kakšne občutke ste imeli, ko ste prejeli vabilo za današnje srečanje? — Občutke, je odgovoril tovariš Sačer. Vesel sem bil in utrnila se mi je solza, ko sem videl, da me Gradis še ni pozabil. To je za nas stare gradisovce — upokojence veliko priznanje. Pa tudi današnjega srečanja ne bom nikoli pozabil. Tovariši, hvala vam! Ne, najstareiša na še nisem Prezgodaj so nas upokojili Štefan Jus iz KO Maribor je tudi eden. izmed 25-Ietnikov Iyan Miklavc je začel pripovedovati. Verjeli ali ne, prezgodaj so nas upokojili. Težko sem se navadil. Danes pa že gre, dolgčas mi ni več. Ma ,° delam doma, malo »fušam«, pa kar gre. Večkrat se spomnim na podjetje, v katerem sem preživel polnih 16 let. Posebno pa pogrešam moje tovariše, s katerimi smo skupaj orali ledino. e Ti in tai spijem po dva deci Anton Volgemut je doma v Kicarju pri Ptuju. Kako se počutite kot upokojenec? sem ga vprašal. Kot vsi upokojenci, se je odrezal naš Tone. Čakam pokojnino, vmes pa delam m marsikatera hiša je zrasla z mojo pomočjo. Tu in tam ga spijem po dva deci in čas hitro mine. Hišo sem odstopil sinu. e Ko čistiš, da podjetju nisi več potreben Franc Stres: Najtežje je bilo, ko sem prejel odločbo o pokojnini Sele takrat začutiš, da si star in da podjetju nisi več potreben. Zadnji dan službe — m posloviti se moraš od svojih sodelavcev, s katerimi si 17 let delil dobro in slabo. Ano Globočnik so poznali vsi šoštanjski gradisovci. Danes stanuje v Šentflorijanu pri Šoštanju. Vabilu sem se rada odzvala, saj me na Gradis veže kup lepih spominov. — In katerega se najbolj spominjate? Nekoč smo kopali jarek na glavnem objektu. Pa me zagleda delovodja, kako se trudim, da bi čim več napravila. Reče mi, no vi, Globočnikova, ko ste že najstarejša, vas bom pa prestavil na drugo delovno mesto. Ne, najstarejša pa nisem, sem mu odgovorila, vzela kramp in lopato ter se vrnila nazaj v jarek. ^»rugič 80 me Pa hoteli prestaviti v naselje, kjer naj bi pospravljala — Pa niste šla, škegT Ne’ Saj W 513 pospravliat> če v sobah ne bi bito nobenega mo- @ To bo ' ' Ivan Kompan je odšel v pokoj leta 1963. _ — Ko. sem prejel vabilo, skoraj nisem mogel verjeti, da je to mogoče. Pa je le bilo, podpis in žig je bil, ta pravi in tudi tu sem, v vsej svoji veličini, se je nasmejal tovariš Kompan — In doma? — Se kar uživam. Nedavno sem »prešal« grozdje. Veste, kupil sem ga na Krasu. To bo dobra kapljica. Vstajam še vedno zgodaj. — Veste, bojim se, da ne bi zamudil »ših-ta«. Je pac tako, stare navade, železna srajca. „ 77 Pa to napišite, je dejal. Želim podjetju Gradis, še posebno Pa celjski enoti, veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Lepo bi pa bito, če bi se se kdaj srečali. Prav nerodno mi je, da moram priznati, da v naselju Jarše pravzaprav še nisem bila. Ko pa sem od daleč motrila dvanajstnadstropne stolpnice, ki so se dvigale izza rahle ljubljanske meglice, sem ugotovila, da je to največje gradbišče stanovanjskih objektov v podjetju, ki jih gradi naša poslovna enota Ljubljana okolica. Prijazni sektorski inženir tov. Burnik mi je dal nekaj podatkov v zvezi z novogradnjo teh objektov. Stolpnici S-l in S-2 sta bili vseljeni v maju letošnjega leta. Vsaka od njih ima po 88 stanovanj. Vseljeni bi bili lahko že prej, pa so bile težave s centralnim gretjem, ker vod iz toplarne še ni bil priključen. V gradnji sta stolpnici S-3 in S-4, ki tvorita skupaj 176 stanovanj. Od teh je nekaj enosobnih in nekaj dvoinpolsobnih stanovanj. Rok dokončanja stolpnice S-3 je konec januarja 1971, rok za stolpnico S-4 pa konec marca 1971. Razveseljiv podatek je, da so vsa stanovanja že prodana. Vse stolpnice imajo pohodne terase s tuši, kar je posebno prijetno v poletni vročini, ko se človeku ne ljubi iskati prostora med gnečo v kopališčih. Vsak kupec dobi že opremljeno kuhinjo in kopalnico, v sedaj zgrajenih stolpnicah pa bo oprema kuhinj še izboljšana, ker bodo prevlečene z ultrapasom. Letos v septembru smo pričeli z gradnjo 90-stanovanjskega bloka z oznako J-18, J-19 in J-20. Ta orjak je predviden, da bo dokončan ob koncu prihodnjega leta 1971. V prihodnjem letu pa je v načrtu izgradnja petih stolpnic z oznako J-12 do J-16. Predvidena je tudi gradnja otroškega vrtca, ki pa bo verjetno za potrebe že obstoječih in planiranih objektov, premajhen. Ob koncu oktobra letošnjega leta smo pričeli tudi z izgradnjo samskega doma s kapaciteto 110 ležišč, ki bo z vsem komfortom pripravljen za vselitev naših delavcev ob koncu leta 1971. V letu 1972 bomo pričeli graditi drugo in tretjo fazo soseske, za katero imamo že rezervirano zemljišče. Po celi soseski bo potegnjen tudi toplovodni kanal iz toplarne tako, da bodo tudi obstoječi bloki, ki imajo lastne kurilnice, priključeni na toplovodno omrežje mesta. Hkrati z gradnjo stanovanj je predvidena tudi gradnja garažnih hiš triplex, ki bodo v neposredni bližini blokov in stolpnic. Ena taka garažna hiša s 114 boksi je že v uporabi. Glede zunanje ureditve smo lahko zadovoljni, saj Soseska v rekordnem času asfaltira cesto ter ureja poti in zelenice. Prav tako imamo dobre odnose z našimi znanimi podjetji, ki oprava ljajo obrtniške storitve, kot so: Elektro Polje, Klii.ua Celje, Hoja in Jelovica, Final Gorica in Slikoplast Koper. N.: P. KORISTEN PREDLOG Večkrat slišim od delavcev (v glavnem vodilnih), da primanjkuje delovne sile in to kvalificirane. Slišal pa sem tudi sam in videl, da ta problem ni tako hud V podjetju imamo precej objektov, kjer Je zaposlenih nekaj deset zidarjev, tesarjev in raznih obrtnikov. Material jim'v končnih.‘fazah gradnje vozijo v glavnem konzolna dvigala (osebna ali kakšne druge vrste). Ta- dvigala ne morejo zadovoljiti potreb po materialu - vsem tem. ljudem. Nemalokrat se zgodi, da zidar čaka na desetem nadstropju tudi eno uro, da dobi japaner (kiblo) malte, opeke itd. Naj mu .se to zgodi samo dvakrat na dan. in takih primerov je več, koliko je to zgubljenih ur in to »kvalificiranih«. Z druge strani, primanjkuje delovne sile! Zakaj ne bi na tem objektu ostalo samo toliko ljudi, kolikor lahko z materialom zadovolji to dvigalo in podobna mehanizacija. Drugi ljudje bi lahko delali na drugem objektu, kjer bi še to delo bolj poznalo in čas bi bil bolj izkoriščen. . Andrej Stiglec *' ! ».■ $ 5s«8®s mvm, m««««?: •v 1 J Hm : V letu 1972 se bo začela gradnja druge in tretje faze soseske v Novih Jaršah ‘‘ Desno: Detajl iz Novih Jarš Spodaj: Na prvi. sliki je stolpnica S-3 v Novih Jaršah, ki bo končana do konca januarja 1971. — Na srednji sliki je fotografirani dejal, da bo to sliko poslal v Makedonijo. — Tretja slika: »Če je treba, primem tudi za lopato.« f .< ‘ ■ B&m : ... L m E I ' M Poslednje navodilo Takole so se pripravili na proslavo 25-!etmce Gradisa v Celju BM,sw®m!We ®mšmaae£saisti mmmsmiimasa mm— aesssiSSKčissBssa 21. Lektion Wir lernen deutsch Nun bilden wir wieder Satze im Aktiv und Passiv: Z. B. (Zum Beispiel — na primer): bauen (ein neues Haus) Man baut ein neues Haus. Ein neues Haus wird gebaut. Aktiv bilden (einen Satz) fiihren (das kleine Kind) fragen (den deutschen Lehrer) fiittern (die hungrigen Vogel) grussen (die bekannten Leute) heilen (den arnien Kranken) heiraten (das hiibsche Madchen) heizen (das ganze Haus) bolen (ein anderes Buch) kammen (die langen Haare) kochen (die fiisohe Milch) boren (die neuesten Nachrichten) kreuzen (verschiedene Strassen) lauten (die grosse Glocke) lernen (ein neues Lied) iekren (die deutsche Sprache) iieben (die klassische Musik) loben (den fleissigen Schiller) matiien (ein elegantes Kleid) merken (den kleinsten Fehler) misehen (den roten Wein) zeigen (den riehtigen Weg). geandert.Shld rege!ln8ssise Zeitworter, der Stammvokai vvird nicht Bsese Verba heissen auch »schvvache« Verba. Zeitvv6erteUr)feSelmaSSiSen Verba nennt man -starke Verba« (starke vok”’686 Verba m"SSen wir genau lernen, sie andern den Stamm- Passiv nahen (die gestreifte Bluse) offnen (das grosse Tor) ordnen (den Briefvvechsel) pfliicken (die rote Rose) packen (das schvvere Packet) pressen (die reifen Tauben) rauchen (den tiirkischen Tabak) saen (das frtihe Gemiise) sagen (immer die Wahrheit) schenken (einen goldenen Ring) schicken (einen langen Brief) spielen (ein gefahrliches Spiel) spitzen (den stumpfen Bleistift) suchen (den verlorenen Schiiissel) tanzen (einen langsamen Waizer) iiben (die unregelmassigen Zeit-worter) \vahien (einen neuen Hut) wechseln (das grosse Geld) iviinschen (eine gute Reise) zahlen (die anvvesenden Personen) zeiehnen (eine geografische Karte) Nun folgen einige Beispieie: sehen ich sebe du siclist er sieht vvir- sehe.n ‘h sie sehen ; ich sah - - «!’i sahst -...er s»h • wlr šaheri ihrsaht: . sie saliien ich babe gesehen du hast gesehen er hat gesehen wir haben gesehen ihr habt gesehen sie haben gesehen ich werde sehen du wirst sehen er vvird sehen vvir vverden sehen ihr vverdet sehen sie vverden sehen sehen, sah, gesehen lesen, las, geiesen geben, gab, gegeben essen, ass, gegessen fressen, fras, gefressen messen, m ass, gemessen vergessen, vergass, vergessen bitten, bat, gebeten liegen, iag, gelegen sitzen, s ass, gesessen Z. B. Wir sehen ein viermotoriges Fiugzeug, vvir sahen ein... vvir haben ein viermotoriges Fiugzeug gesehen, vvir vverden ein viermotoriges Fiugzeug sehen Er liest eine deutsche Tageszeitung, — Du gibst dem Kellner ein Trinkgeld, — Wir essen um 7 h zu Abend. — Die Tiere fre, ?n, sie essen nicht. — Der Arzt misst das Fieber mit dem Thermometer. — Ich vergesse die schonen Tage niemals. — Wir bitten um schnelle Antvvort. — Er liegt gern am Strand im Sand. — Ich sitze sehr oft hier am Fenster. Ein Bild von der Strasse Wir sehen eine Strassenkreuzung, an der sich auch die Strassen-bahnlinien kreuzen, Personenautos, Lastkraftvvagen, Fahrrader und Motorrader, Strassenbahnen und Autobusse, Pferdevvagen und Hand-karren kommen und gehen. In der Kreuzung steht ein Schutzmann. Er hat die Seitenstrasse soeben fur die Fahrzeuge gesperrt. Jetzt eilen die Fussanger iiber die Strasse. Die Gehvvege, rechts und links vom Fahrvveg sind fur die Fussganger. Links ist der Bahnhof, in dem die Ziige ankommen und abfahren. Die Bevvegung der Personen und Fahrzeuge heisst der V e r k e h r. In den Strassen der Grolistadt ist der Verkehr besonders stark und gefahrlich. Wir sehen auch den Eingang zur Untergrundbahn. Das ist eine elektrische Schnellbahn, die unter der Erde verkehrt. Das Gegenstuck zur Untergrundbahn ist aie Hochbahn. Sie fahrt auf 8—10 m hohen Dammen und Bogen und kreuzt die Strassen der Stadt auf Briicken, ohne den Verkehr zu storen. Die Hauser hier in der Stadtmitte sind keine VVohnhauser, sondern Geschaftshauser Links vor dem Bahnhof liegt das Poštami Die Leute bringen Briefe, Postkarten. Pakete und Drucksachen. Die Post sendet sie nach allen Platzen des In- und Auslandes. Sie benutzt 3‘,''r „d,e. Eisenbahn oder das Fiugzeug. Die Luftpost dient zum Schneilver.iehr uber grosse Entfernungcn. Neben der Post befindet sich der Parkplatz fiir die Autos. Die Worter (besede) Wir sagen die erste und dritte Person des Imperfekt: sehen: ich sah — er sah; lesen: ich las, er las; geben: ich gab er iag, sitzen, ich sass — er sassj vergessen: ich vergass — er vergass« Beide Formen (die erste und dritte Person) sind gleichl Die folgenden Satze sagen vvir auch in den dre! anderen Zeiten. hungrig — lačen bekannt — znan misehen — mešati vvechseln — menjati fiihren — voditi kennen -- vedeti heilen — zdraviti heiraten — poročiti se loben — hvaliti merken — zaznamovati nahen — šivati die Bluse — bluza gestreift — progast pfliicken — trgati (cvetje) packen — zaviti saen — sejati schenken — podariti schicken — poslati gefahrlich — nevaren die Gefahr — nevarnost verloren — izgubljen vviinsehen — želeti anvvesend — navzoč viermotorig — štirimotorni Die Tageszeitung — dnevnik der Kellner — natakar das Trinkgeld — napitnina Das Fieber — vročica der Sand — pesek die Karre — ročni voz der Schutzmann — stražnik spernen — zapreti eilen — hiteti der Bahnhof — kolodvor der Verkehr — promet der Eingang — vhod Die Untergrundbahn — podzemna železnica verkehren — obratovati die Hochbahn — visoka železnica der Danim — nasip der Bogen — lok storen — motiti das Geschaftshaus — trgovska hiša das Postamt — poštni urad Die Drucksache — tiskovina die Entfernung — razdalja der Parkplatz — prostor za parkiranje die Rose — vrtnica die geografische Karte — zemljepisna karta lauten — zvoniti kreuzen — križati sehen — videti lesen — brati, čitati geben — dati essen — jesti fressen — žreti messen — meriti vergessen — pozabiti bitten — prositi liegen — ležati sitzen — sedeti Ljubljana, 27, oktobra 1970, Rad bi dočakal še 30-ietnico Gradisa Dne 23. oktobra letos je tudi centrala praznovala 25-letnico ustanovitve našega podjetja. 2e dolgo ni bilo zbranih toliko članov kolektiva kot prav ta dan. Med povabljenci so bili tudi upokojeni člani centrale, ki so se med »starim kolektivom« prav dobro počutili. Po predaji spominskih daril in kulturnem programa je bila tudi pogostitev. Ob tej priložnosti sem govorila s tov. Mirkom Feldinom, ki je zelo ganjen dejal nekako takole: »Zelo sem presenečen, da sem dobil povabilo, kajti odkar sem odšel iz podjetja, je minilo že kar polnih pet let. Nemalo sem se začudil, ko sem prišel na proslavo, saj sem zagledal mnogo znanih obrazov. Prijetno je. da so bili vsi člani tako dobro razpoloženi ter sem se med njimi tudi jaz prav dobro počutil — kot da bi še vedno aktivno sodeloval z njimi, saj smo bili vedno le ena družina. Prijetno mi je bilo tudi, ko sem videl glavnega direktorja, kako je hodil od mize do mize. se pogovarjal preprosto s člani kolektiva, pa tudi z menoj se je rokoval in pogovarjal. Po dolgih letih mi je bilo snidenje ljubo in prisrčno. Moja velika želja ie, da bi dočaka! še 30-1 etnico ustanovitve podjetja, Isto pa želim tudi kolektivu centrale in celotnemu kolektivu podjetja GRADIS.« Poslednje jesensko listje je prekrilo gomilo mladega življenja — Martine' Čebašek. 27, oktobra, petnajst minut pred šesto uro se je dobro razpoložena v svoji novi škodi peljala v službo. Toda ta dan in nikoli! Svojega delovnega mesta ni več zasedla. Pri Mednem blizu Ljubljane jo je čakala smrt. Ne bi se spuščal v podrobnosti časopisnih novic, ki so o nesreči veliko poročali, presojali to ali ono. lahko pa rečem samo eno. Velika je bila cena pretirane borbe za zaslužek, za katerega je morala žrtvovati mlado življenje naša Martina. Nisem je videl ležati v beli krati, sredi nageljnov in krizantem, toda poznal in spremljal sem jo kot štipendistko, pripravnico in pozneje kot dobro sodelavko našega podjetja. Komaj tri dni pred tem. ko bi morala zasesti novo odgovornejšo delovno mesto, jo je doletela prerana smrt. Martina je bila polna življenja in s svojim vedno nasmejanim in neugnanim temperamentom je razveselila vsakogar, ki se je nahajal v njeni bližini. Veličina je bila očitna njenemu značaju. V svojih življenjskih zahtevah J e bila skromna, imela pa je pred sa bo določene cilje, avto, dom in družino. Žal je dosegla samo prvo — vse skupaj pa je odnesla s seboj v Prerani grob. Mlada, komaj 22 let, je morala umreti. Na zadnji poti jo je spremljalo veliko njenih sodelavcev, zadnjo besedo v sltivo pa je ob odprtem grobu spregovoril . Bruno Wabra, Martina, ne bomo te pozabil'! L. C. Uspelo športno srečanje Sistematizacija delovnih mest V sklagu z določili 37. člena zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 20/69) morajo vse delovne organizacije izdelati akt o sistemizaciji delovnih mest. Akt o sistemizaciji ni samo zakonska obveznost, temveč je zahteva po racionalni delitvi dela znotraj vsake posamezne organizacije. Sistemizacija, ki m ošteva za vsako delovno mesto pogoje dela, šolsko izobrazbo, organ nacijo poslovanja itd. je za delovno organizacijo prav tako važna kakor npr. tehnološki postopki oz. dokumentacija, brez katere si ne morem i zamisliti sodobne organizacije dela. Kadrovska služba že dalj časa pripravlja akt o sistemizaciji. Vsa sistemizacija sestoji iz pravilnika in iz popisa delovnih mest. Ker je naše podjetje veliko, je veliko tudi število delovnih mest in smo le-teh opisali 450. Te opise bomo poslali te dni v razpravo našim enotam. Pričakujemo, da bodo člani našega kolektiva te opise pozorno preči tali in, kolikor se ne strinjajo, dali svoje utemeljene pripombe. Vsak Opis 'ima deset zaporednih točk. Nekatere podatke bomo potrebovali za poznejšo analitsko oceno delovnih mest, za samo sistemizacijo pa so najvažnejše: Delovna področja (3). Stopnja strokovne izobrazbe z delovnimi izkušnjami (9) in posebni pogoji na delovnem mestu (8) ter odgovornost (7). Posebno bi poudarili, naj člani kolektiva pregledajo ali opis dela ustreza označenemu delovnemu mestu in če je predvidena strokovna izobrazba primerna. Posebna komisija za sistemizacijo, ki jo je imenoval DS podjetja že decembra 1969, bo vse pripombe pregledala in potem izdelala predlog za delavski svet, ki bo akt o sistemizaciji potrdil. Ko bo to urejeno, po naši oceni ob koncu leta 1970, gremo na drugi del, tj. analitsko oceno, kinam bo služila za izdelavo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Novi pravilnik o delitvi OD potrebujemo, ker je sedanji samo provizoričen in nima najbolje urejenih odnosov med posameznimi delovnimi mesti. Pričakujemo od vseh članov kolektiva in posameznih enot podporo, da bodo predloženi material obravnavali s potrebno resnostjo. Objektivno predvidevamo, da bomo novi pravilnik o OD pripravili do nove gradbene sezone 1971. Ing. Dr. Sever Kakor je bilo že objavljeno v zad-nji številki Gradisovega vestnika, je *ndikalna organizacija centrale ob Pomoči sindikalnega odbora podjetja organizirala športno srečanje gradbincev v počastitev 25-letnice obstoja podjetja Gradis. Tekmovanje Je imelo predvsem značaj kvalitete, saj so bile povabljene k sodelovanju v posameznih panogah najboljše ekipe z zadnjega športnega srečanja gradbincev, ki je bilo letos v Trbovljah. Lahko trdim, da je tekmovanja (razen mogoče spodrsljaja pri balinanju) v celoti uspelo, za kar imajo zaslugo vse povabljene ekipe, ki so Se vabilu polnoštevilno odzvale. Smatram, da so se Gradisove ekipe kljub izredno močni konkurenci dobro odrezale posebno še, če upošte-vamo, da šport v zadnjih letih pri Gradisu stagnira, vtem ko v drugih Podjetjih kvaliteta stalno napreduje. Za konec še pregled končnega Vrstnega reda posameznih ekip v Panogah: . . I. Balinanje (končni vrstni red) L Megrad 3 2 1 37:25 2 2. IMP 3 2 1 35:30 2 3. Gradis 3 2 1 32:28 2 4. Pionir 3 0 3 18:39 0 II. Kegljanje a) moški Podrti keglji 1. Konstruktor, Maribor 871 2. Gradis, Ljubljana 824 3. Stavbenik, Koper 797 4. Slovenija ceste 754 5. Pionir, No- > 668 b) ženske 1. Konstruktor, Maribor 440 2. Gradis, Ljubljana 374 3. Salonit, Anhovo 344 4. Ingrad, Celje 334 III. Namizni tenis a) moški 1. IBT, Trbovlje 4 4 0 20: 4 8 2. Gradis, Ljubljana 4 3 1 17: 9 6 3. IMP, Ljubljana 4 2 2 13:12 4 4. Salonit, Anhovo 4 13 6:17 2 5. Ingrad '5 e 4 0 4 6:20 0 IV. Streljanje a) moški Krogov 1. Stavbar, Maribor . * : * 2. Pionir, Novo mesto . . . 3. Nigrad, Maribor . . . . 4. Gradis, Ljubljana . . . . 5. Slovenija ceste, Ljubljana 828 795 786 759 724 b) ženske 1. Ingrad, Celje..............440 2. Gradis, Ljubljana .... 415 8. Pionir, Novo mesto . . . 406 4. Nigrad, Maribor .... 382 5. Slovenija ceste, Ljubljana 356 V. Šah Točk 1. Salonit, Anhovo .... 15,5 2. Ingrad, Celje ..... 14,5 3. Grosuplje................8,5 4. Slovenija ceste .... 7,0 5. Gradis, Ljubljana ... 4,5 Tekmovanje je za nami. Kaj naj ob zaključku še rečem? Potrebno bo pač več razumevanja za šport, več sodelovanja, tako da bodo Gradisovi športniki v bodoče zopet na prvem mestu, kot so bili pred leti. Ing. Janez Pogačnik Kot delo v podaljšanem delovnem čase (nadurno delo) se šteje samo delo, ki je daljše od 42 or tedensko v smislu 37. in 45. člena TZDR Glede na to, da je delavec v posameznih dnevih tedna delal več, kot je obvezni redni delovni čas po r&iporeditvi, hi pa dosegel popolnega delovnega časa 42 ur na teden, mu ne pripada povečani osebni dohodek na podlagi dela v podaljšanem delovnem času (46. člen TZDR). Ce je delavec v tednu neopravičeno izostal ž dela ali če je bil na brezplačnem dopustu zaradi zasebnih zadev in zaradi tega ni delal 42 ur v tednu, mu ne pripada povečan osebni dohodek zaradi dela v podaljšanem delovnem času, ki ga je opravil v posameznih drugih dnevih tedna. Če pa je delavec upravičeno izostal z dela zaradi bolezni, rednega oziroma izrednega plačanega dopusta, se mu prizna" dodatek Za delo v podaljšanem delovnem času, ki je bilo opravljeno v drugih- dnevih tedna. V tem primeru je namreč upravičeno, da se število priznanih ur, za odsotnost z dela prišteje efektivnim uram dela, vključno z urami v podaljšanem delovnem času v posameznih dnevih tedna. (Tolmačenje Zveznega sveta za delo št. 3-2632/70). e bolezni in nesreče preprečiti kot zdraviti Obratna ambulanta podjetja Gradis posluje že skoraj leto dni. Ambulanto vodi prijazna zdravnica dr. Vida Ša-ranovič, ki si je s svojim visoko strokovnim delom in lepim odnosom do bolnikov kmalu pridobila vsestransko zaupanje delavcev ljubljanskega območja. Veliko pozornost je posvetila preventivnim ukrepom, o tem pa je tekla tudi beseda ob zadnjem pogovoru. Preventivni ukrepi na področju zdravstva in varstva pri delu morajo postati sestavni del samoupravnih odnosov, preiti pa morajo tudi v zavest vsakega posameznika, kajti bolje je bolezen in nesreče preprečiti, kot pa zdraviti. Analiza obratne ambulante kaže, da moramo na tem področju še marsikaj storiti. v Vzemimo nesreče pri delu! Čeprav nesreče pri delu kažejo tendenco upadanja, so v marsikateri enoti še vedno na prvem mestu tako po procentu bolniškega staleža kot po številu delovnih ur. In preventivni ukrepi? Teh je veliko. V prvi vrsti ima tu služba varstva pri delu široko, odgovorno in nikoli končano področje dela. Vzroki za poškodbe pri delu so kompleksni, objektivni ali subjektivni. Med pogostne vzroke nezgod, s katerimi se ambulanta srečuje, je nepoznavanje ali celo opuščanje varnostnih sredstev in ukrepov. Dobro znani vzroki so: uporaba slabega oziroma poškodovanega orodja, igra z orodjem, nered v delovnem okolju, nezavarovani stroji itd. Pogost vzrok nesreče so tudi subjektivni faktorji — utrujenost, dekoncentracija, začetek bolezni in ne nazadnje tudi alkohol. Med poškodovanimi je veliko nevrotičnih oseb. Odkrivanje in preprečevanje subjektivnih faktorjev pa je naloga zdravstvene službe, ki jo vrši ob sprejemu delavcev in ob periodičnih pregledih in ob sugestijah ka-drovikov^ za spremembo delovnih mest. Prav tu potrebuje naša služba vso pomoč in razumevanje kadrovske službe in njihovih sodelavcev. Visok procent staleža zaradi prebavnih obolenj Tudi ta obolenja bi se dala s preventivnimi ukrepi občutno zmanjšati. Naj navedem samo nekaj podatkov! Zajtrk imajo organiziran samo tri enote (Maribor, Jesenice, OGP) in ga od 1650 zaposlenih v teh enotah vzame le 628 delavcev. Malico imajo organizirane vse enote razen PE Ravne na Koroškem. Malico vzame 40 %> zopaslenih. Organizirano kosilo jemlje 32 %> zaposlenih, večerjo pa 20 %>. Vse to nakazuje, kako nujna je ureditev družbene prehrane posebno, ker živi večina delavcev ločeno od družin. Dr. Saranovičeva je povedala tudi, da bi bilo treba čimprej urediti čajne kuhinje v vseh samskih domovih in barakah tako, da bodo akutno oboleli imeli možnost vsaj kuhanja čaja. Tudi ni primerno, da bi moral bolnik z vročino v mrazu in dežju hoditi ven zaradi skodelice toplega čaja ali mleka. Nadalje predlaga, da bi pozimi delavci prejemali topel šipkov čaj, kar bi se dalo z minimalnimi stroški tudi urediti. Potrebni bodo ukrepi za večjo osebno zaščito sluha Veliko bolezenskih izostankov je zaradi žilnih obolenj in obolenj čutil. Posebno se to pojavlja v SPO, KO ter Ljubljana-okolica. To je z ozirom na škodljivost, ki jo predstavlja ropot, razumljivo. Zato bodo potrebni ukrepi za večjo osebno zaščito sluha, to je za nošenje švedske vate ali glušnikov ter drugi ukrepi za zmanjšanje ropota. Visok odstotek bolniškega staleža zaradi influence je bil v enoti Koper in v ljubljanskem bazenu. Na prvem mestu pa so seveda bolezni dihal in poškodbe zunaj delovnega mesta. Se in še bi lahko opisovala vzroke obolenj in preventivne ukrepe, je dejala dr. Saranovičeva. Toda možnosti zdravstvene službe so majhne. Naša ambulanta dela zaradi pomanjkanja prostorov le v popoldanskem času in kontakti s podjetjem v rednem delovnem času so zelo minimalni. Predlaga, da podjetje prične misliti na ustanovitev lastne ambulante, kajti šele tako bo možno sistematično in uspešno izvajati preventivno dejavnost. Upoštevajmo obade kadre! Srečal sem ga na delovišču v Mariboru. Inženir Franc Kositer, mlad strokovnjak, poln vedrine in elana, je dejal ob 25-letnici podjetja naslednje: »Mlad sem še, da bi ocenjeval delo podjetja v preteklih petindvajsetih letih. Vem pa, da je Gradis dobro podjetja z velikim številom strokovnih kadrov, s sodobno organizacijo in moderno mehanizacijo. Zato sem se v tem podjetju tudi zaposlil. Posebno pa cenim, da tu upoštevajo tudi mlade kadre, njihovo sposobnost in strokovno znanje. Prepričan sem, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Vsekakor pa Gradisu ob njegovem srebrnem jubileju čestitam.« Najstarejši gradisovec odhaja član kolektiva ima možnost, da se izobražuje iii« f ■ /F:: gg mm ji . * fl It Hn 1 |i 1 HH j lil m »k j; :: ' PRIHODNJE LETO BOMO POTREBOVALI PREKO 2000 NOVIH STROKOVNIH DELAVCEV. ŠTIPENDIRAMO 200 ŠTIPENDISTOV, ŠOLAMO 430 VAJENCEV, V ZIMSKI SEZONI SE BO V OKVIRU CENTRA ZA IZOBRAŽEVANJE IZOBRAŽEVALO 400 DELAVCEV. KJE DOBITI DRUGE MANJKAJOČE KADRE? Izobraževanju strokovnjakov in še drugih zaposlenih smo vsa leta nazaj posvetili mnogo truda, časa in seveda tudi denarja. Kljub temu pa je vprašanje strokovnih kadrov še vedno v ospredju. Dobrih in strokovno usposobljenih ljudi je enostavno premalo. To pa je bilo tudi ključno vprašanje na zadnji seji upravnega odbora centra za izobraževanje. Kje torej dobiti manjkajoče kadre? — Odgovor je na dlani: vzgojiti si jih moramo sami. O vzgoji in izobraževanju je precej napisanega v novem statutu podjetja, pa tudi popis delovnih mest, ki ga pravkar končujemo, bo zahteval za vsako delovno mesto določeno stopnjo izobrazbe. Zato je v interesu vsakega člana kolektiva, da se strokovno izobražuje prav zaradi napredovanja proizvodnje in samoupravljanja, povečanja produktivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja. Zato je tudi vsakemu članu kolektiva omogočeno. da se strokovno izobražuje in si pridobiva višjo kvalifikacijo. Kljub temu pa imajo prednost pri izobraževanju tisti delavci, ki s svojim delom, disciplino in prizadevnostjo na delovnem mestu pa tudi s svojo sposobnostjo jamčijo za uspeh izobraževanja. Na zadnjem sestanku vodij kadrovskih služb je bilo povedano, da bomo prihodnje leto potrebovali nekaj več kot 2.000 novih strokovnih sodelavcev; med njimi kar 600 tesarjev, 280 zidarjev in 60 železokriv-cev. Zato stoji upravni odbor centra za izobraževanje pred veliko in odgovorno nalogo, kako čez zimo usposobiti toliko ljudi. Prve akcije centra in interes poslovnih enot, da kadre vzgojimo iz lastnih vrst, še posebno pa interes delavcev samih, nam je porok, da bomo tudi uspeli. Zavedamo se, da se moramo nasloniti le na lastne sile, šolati lastne kadre ter jim nuditi vse možnosti, da si pridobijo ustrezno kvalifikacijo in strokovno znanje. O kadrih je tudi mnogo napisanega v perspektivnem programu podjetja. Že davno poznamo dejstvo, da je človek s svojim znanjem in delovno sposobnostjo najpomembnejši element proizvodnje. Danes ni racionalne, ekonomične in učinkovite proizvodnje brez dobro usposobljenih delavcev za proizvodnjo. Zato moramo današnji interes delavcev za strokovno izobraževanje podpirati in pri vseh konkretnih akcijah tudi vsi sodelovati. L. C. Cas je že, da se tudi iz tujine pojavi kakšen članek v Gradisovem vestniku. Pridno ga beremo in tako vsaj malo izvemo, kaj se dogaja doma. Praznovali ste 25-letnico obstoja našega podjetja — sprejmite tudi naše iskrene čestitke. Pošiljamo vam posnetek skupine naših delavcev, ki dela »Arge IMMO v Krezbrohnu. Na drugi pa posnetek začetka del na tri-najstnadstropni stolpnici, katera bi naj bila do 15. XII. 1970 pod streho. Trenutno smo v sedmem nadstropju in dela lepo napre- dujejo. Ker je sistem gradnje drugačen, kot smo ga bili vajeni doma, smo se morali vsi temu priučiti in danes vse teče po predvidenem planu. Naše skupno mnenje je, da bi bilo dobro, če nas kdaj obiščete in vas bomo lahko bolj seznanili s težavami in problemi, ki nas spremljajo pri delu in prostem času. Še enkrat lep pozdrav iz tujine! Franc Cvetko v zaslužen pokoj Prvega decembra letos odhaja v zasluženi pokoj naš najstarejši delovodja Franc Pohlin. Našega Franca pozna vsak član kolektiva obrata gradbenih polizdelkov v Ljubljani. Kako tudi ne, saj je med svojimi fanti preživel polnih 16 let. Franc Pohlin je bil rojen 13. 9. 1900 v Spodnji Loki pri Lukovici. Pri našem podjetju se je zaposlil 20. 4. 1954 kot delovodja. Izhaja iz delavske družine, oče je bil krovec. Ko mu je bilo 14 let, je že moral s trebuhom za kruhom, ker je bilo šest otrok in oče ni mogel vseh preživljati. Tako se je zaposlil v tovarni slamnikov v Domžalah, sedaj STOB. | Ob koncu prve svetovne vojne je :E>; moral okusiti tudi avstrijski komis. I Ko se je vrnil iz vojne, se je izučil B-za zidarja pri Vodopivcu v Zagorju ob Savi. Leta 1923 je odslužil še staro jugoslovansko vojsko, in to v Ma- s kedoniji. Po vrnitvi z vojaškega roka je zopet začel na raznih delov- ; nih mestih in tudi privatno je delal. Leta 1941 je bil pri prvih prostovoljcih v zelo znani Rašiški četi. Po nemškem napadu na četo se je vključil v terensko delo. Medtem si je zgladil tudi svojo hišo, na katero je zelo ponosen. V podjetju je bil zelo priljublien, zato ga bomo težko pogrešali. Ob njegovem visokem jubileju, čeprav malo pozno, mu iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in zdravja ter da bi še dolgo let užival zasluženi pokoj. Martin Pižent Stran 10 * »GRADISOV VESTNIK« Strešni žlebovi iz plastičnih mas V prilogi revije »Annales de 1’institut tech-nique du batiment et de traveaux publics«, kf je izšla letos meseca- februarja je članek, ki obravnava lastnosti in uporabo odtočnih žlebov iz plastičnih mas. Prej ali slej se bodo žlebovi iz plastičnih mas pojavili tudi pri nas, zato bomo iz zgoraj navedenega članka Povzeli vse, kar lahko zanima tehnično osebje našega podjetja. Kadarkoli nadomeščamo do sedaj uporabljene materiale s plastiko, naletimo na probleme. Te je možno razrešiti tako, da proizvajalci karakteristike plastičnih mas prilagodijo vsem posebnim zahtevam za njihovo uporabo. Prvi izdelki imajo po navadi dve vrsti neprijetnosti: tehnično še niso izpopolnjeni in dragi so, ker se izdelujejo v manjših serijah. Po desetletnih izkušnjah v Franciji kaže, da se bo dosedanja majhna uporaba plastičnih odtočnih žlebov hitro razširila, posebno še ker so cene teh izdelkov že postale konkurenčne kovinskim. Za izdelavo odtočnih žlebov uporabljajo Polivinilklorid (PVC), za posebne namene pa Poliester, katerega cena pa je precej visoka. Plastične mase se lahko pravilno uporabljajo le, če poznamo njihove karakteristike. Kadar jih uporabimo za žlebove, je najvažnejše, kako so občutljive na temperaturne spremembe: raztezanje in krčenje zaradi vročine in mraza, toda tudi krčenje zaradi Popuščanja notranjih napetosti, ki nastanejo Pri izdelavi žlebov. Odtočni žleb na stavbi mora prenesti temperaturne razlike 60° C, ta razlika v temperaturi pa zahteva primeren način polaganja žlebov. Koeficient razteznosti je za PVC poprečno 8 X 105 za 1° C. Ta koeficient je trikrat večji kot pri cinku, zato je neobhodno potrebno Predvideti dilatacij ske stike na vsake 4 metre, sicer se žleb zvije, zakrivi držaje žleba ali pa se zlomi. Razen pri znižanju temperature nastopajo krčenja še pri izdelavi žlebov, pa tudi kasneje. Ta druga krčenja so sorazmerno majhna in jih brez težav prevzamejo dilatacijski stiki. žlebovi morajo vzdržati tudi obtežbo snega. V krajih z večjo količino snega morajo biti držaji postavljeni bolj gosto ali pa je treba predvideti še posebne držaje, ki preprečijo zvijanje žlebov zaradi snega. Lahko Pa predvidimo tudi posebne distančnike, ki Preprečijo odpiranje žleba. Te ojačitve so koristne tudi zato, ker tako ojačen žleb bolje prenaša udarce lestev, katere naslonimo nanj. V zadnjem času se izboljšuje kvaliteta žlebov tako, da PVC primešajo še druge plastične mase. Nekajletne izkušnje dokazujejo, da je trajnost odtočnih žlebov iz plastičnih mas zadovoljiva. Žlebovi iz plastičnih mas so bolj cenjeni kot kovinski žlebovi v industrijskih Predelih in ob morski obali. Žlebovi, ki so izpostavljeni soncu, morajo biti izdelani iz snovi, ki je posebej obdelana in odporna Proti ultravioličastim žarkom. Staranje žlebov iz PVC je najprej opazno z rahlo spremembo barve, kasneje pa se opazi na površini luščenje in pretvarja ■ trdne snovi v moko. Seveda upada pri tudi mehanična trdnost materiala. V posameznih Primerih so tudi opazili, da je površinski sl°j (v debelini nekaj desetink mm) razjedel kisik in sprostil klor. Pogosto po krivem. pripisujejo staranju plastičnih mas napake, ki izvirajo iz slabega polaganje! žlebov (premalo dilatacijskih stikov, premalo držajev žleba, itd.), ali'pa nastajajo zaradj slahe. zasnove odtočnega žleba (premajhna debelina, slaba vodotesnost, slaba oblika stikov)... Plastični žlebovi ne zahtevajo nikakršnega vzdrževanja, prav tako tudi ne drugi material, kot npr. držaji, distančniki, spoji, pa čeprav so iz kovine, ki je pri običajnih izvedbah prevlečena s plastično maso. Omenimo lahko še, da se na izdelkih iz plastičnih mas rad zadržuje prah. Zato je razumljivo, da je treba žlebove včasih očistiti. Odtočne žlebove in odtočne cevi je treba včasih tudi pleskati, da njihova barva prilagodi barvam drugih vrst materiala. V ta namen so uporabne nekatere vinilne barve. Velika prednost plastičnih odtočnih žlebov v primerjavi s kovinskimi je v tem, da jih je moč enostavno in hitro postaviti na predvideno mesto. Odtočne žlebove pritrdimo na držaje brez orodja. Nanašanje odtočnih žlebov sestoji v splošnem le v tem, da žlebove položimo in spojimo. Nekatere vrste priključkov je treba lepiti. To delo sicer zahteva nekoliko previdnosti. Zato pa ga je lahko zelo hitro opraviti brez kakršnega koli posebnega znanja. Držaji, na katere položimo strešne žlebove, so ali iz plastične mase ali pa iz kovine, ki je prevlečena s plastično maso. Ti so različnih oblik in jih pritrdimo na strešno konstrukcijo v medsebojni razdalji približno 50 centimetrov. Padec strešnih žlebov je od 1 mm do 5 mm na 1 m2. Zaradi velikih raz-tszkov plastičnih mas morajo biti žlebovi rahlo pritrjeni na držaje, razen v sredini vsakega elementa, kjer mora biti pritrjen solidno, da bi preprečili vzdolžno pomikanje žlebov. Dva elementa se ponavadi medseboj stikata s posebno objemko. Ker so stiki približno na vsake 4 m, elemente le redkokdaj lepimo. Stiki se tesnijo s tesnilom iz gume ali mehke plastične mase. Pri polaganju strešnih žlebov je treba skrbno paziti na to, da je vedno mogoče širjenje in krčenje elementa v stiku. Za olajšanje dela pri polaganju cevi v stikih so nekateri proizvajalci stike opremili s posebnimi oznakami, ki povedo pravilno lega žleba. Podobno kot spajamo normalne elemente, spajamo tudi vogale, ali uporabljamo objemke, ali jih pa zavarimo. Na ceno strešnega žleba iz plastične mase vplivajo: — nabavna cena, — stroški dela in — cena eventualnih popravil in čas trajanja žlebov. Žlebovi iz plas1 mase so trenutno dražji od cinkovih. Cene pa se spreminjajo ne samo pri kovinskih žlebovih ampak posebno pri žlebovih iz plastičnih mas. Stroški dela so pri plastičnih žlebovih znatno nižji kot pri kovinskih žlebovih, tako da je končna cena enih in drugih žlebov precej izenačena. V ozračju, ki vsebuje mnogo plinov, so žlebovi iz plastičnih mas ugodnejši od kovinskih žlebov, ker le-ti zelo, hitro korodirajo. Izjema bi bilo nerjaveče železo, ki pa je predrago in za taka dela ne pride v poštev. Ing. Milivoj Šircelj Oblaganje fasade z naravnim kamnom b) KAMNITA OBLOGA SLUŽI ISTOČASNO KOT OPAŽI. — Ta obloga se polaga istočasno z betoniranjem oziroma zidanjem zidu. Vezana je torej z betonom ali z zidom. Med nosilnim zidom, razen če je ta iz betona, in med kamnito oblogo moramo imeti 6 do 8 cm debel sloj betona, v katerega se zas.drajo > kamnite obloge (slika 9). Pri vlivanju betona za kamnitimi ploščami lahko skozi rege teče cementno mleko in umaže vidno ploskev kamna. To zamazanje fasade lahko :prepre in 369/5 v izmeri 708 m2 tar na delu pat eele št. 365/3 v izmeri 1693 m1, proti plači' i 20,00 din za 1 m* oz. skupaj 103.060,00 din. 22. Delavski svet podjetja se strinja s predlogom skupščine mesta Ljubljana, da vlaga podjetje v