"« komemoraciji pri spomeniku padlim partizanom Prešernove brigade na Pokljuki je pel zbranim novi ženski pevski zbor iz radovljiške občine pod vodstvom Albina Završnika. Zbor sestavljajo je radovljiške ekonomske šole, iz gostinske šole Bled, mladinke iz Bohinja in z Bleda. — Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 38 ^stanovitelji: obč. konference SZDL pšenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka « Tržič — Izdaja ĆP Glas Kranj. Glavni Ur«dnik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo soci Kranj, torek, 20. V. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. za gorenjsko ki'',l>-n(na n<)va vojna bi bila za zdravstvo seveda drugačna kot so bile ii ^St\>e iz druge svetovne vojne, predvsem zato, ker a poškodbah, ki jih pov °._m><'o in tehnično izpopolnjeno orožje, pa še nuklearno orožje ir bitl^* novo in tehnično izpopolnjeno orožje, pa • . P*ha sredstva, vemo le malo, naše znanje je le teoretično. Medtem koje v bitni\'lt r°J'u lank° i'anjence oskrbela vojaška saniteta, pa v sodobni moi 'os-daval i„ vojni ranjencev ne bo možno zadostno poskrbeti brez povezave s splo: m ^.(/r('rstn'n<> službo. O tem je zbranim zdravnikom na Pokljuki predavc F^mtetni podpolkovnik dr. Opačič. |tibile jna Mes aniea Dragocene izkušnje partizanskega zdravstva v soboto popoldne se je s komemoracijo pri spomeniku padini partizanom tretjega bataljo-Prešernove brigade na Poduki sklenil letošnji 112. občni 2b°r slovenskega zdravniškega Nadaljevanje na 16. strani Postaja vojaški enote, kot je bila prikazana na Pokljuki, lahko *0r„ vem in bolnikom specialistično zdravstveno pomoč. Zaradi na- ''h prikaza deloi nuja je bila soilobna poljska bolnišnica postavljena knu l iz vsake občine, predsedniki skupščin in predsedniki izvršnih svetov občinskih skupščin pa so člani regionalne skupščine že po položaju. -jk Ob 40-letnici zle t a Svobod Celje, ki je leta 1936 gostilo /.let Svobod, bo letos pripravilo proslavo ob 40-letnici tega pomembnega dogodka. Pričakujejo,_ da se bo proslave poleg številnih domačinov udeležilo več kot 15.000 delovnih ljudi in občanov iz vse Slovenije in Hrvatske. Slavnostni govornik bo sekretar izvršnega komiteja CK ZKJ Stane Dobrne. Prireditev bo 14. junija v mestnem parku. V kulturnem programu bo sodelovalo 2000 pevcev moških in mladinskih pevskih zborov s celjskega območja in Zasavja ter 17 godb na pihala. Zveza kult urno-prosvet nih organizacij Slovenije je povabila k sodelovanju tudi številne umetniške skupine. Ob tej priložnosti bodo v muzeju revolucije odprli spominsko razstavo. -11) Koliko delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem Družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatov in voljenih ali imenovanih funkcionarjev so snovali predstavniki gorenjskih občinskih skupščin, skupščina gorenjskih občin, medobčinski organi gorenjskih družbenopolitičnih organizacij in samoupravne interesne skupnosti. Vključevanje slednjih v ta dogovor je novost, obenem pa bo konkretnejša določila prinesel regionalni samoupravni sporazum za to področje. Predlog omenjenega družbenega dogovora so v četrtek obravnavali in sprejeli tudi delegati družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela tržiške občinske skupščine. Prej je o predlogu dogovora razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL in z njim soglašalo. O predlogu družbenega dogovora se je razvila živahnejša razprava na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Delegate, predvsem iz delegacij Bombažne predilnice in tkalnice. Peka in obeh Slovesnost v Vogljah V Vogljah so v nedeljo popoldne slovesno proslavili 30. obletnico osvoboditve. Vodstva krajevnih družbenopolitičnih organizacij in krajevna skupnost so bili organizatorji srečanja, ki so se ga udeležili tudi člani organizacije ZB in žene padlih borcev in talcev ter DO vojni umrlih udeležencev in sodelavcev NOB. Ženam so na slovesnosti, ki jo je popestril kulturni program učencev osnovne šole Voglje pod vodstvom ravnatelja Jožeta Kaj farja, izročili skromna darila. Tovariško srečati je po proslavi je minilo v prazničnem vzdušju. Obdarovanke takšne pozornosti krajanov ob prazniku niso pričakovale. -jk postaj milice, carine in karavl, je zanimalo, v kolikšni meri je dogovor usklajen z merili o dohodku in njegovi delitvi v tržiški občini in zakaj je predlagana veljavnost od začetka leta in ne od dneva sprejema dalje. Predstavniki izvršnega sveta občinske skupščine so dali zadovoljiva pojasnila in tako je bil predlog dogovora sprejet. Obenem pa je bilo na četrtkovi seji sklenjeno, da bo na eni prihodnjih skupščinskih sej o tem in o nadomeščanju osebnega dohodka delegatov in voljenih ter imenovanih funkcionarjev in drugih, ki opravljajo druge pomembne družbene dolžnosti, več razprave. Izvršni svet bo pripravil potrebno gradivo. -jk V soboto srečanje internirancev na Ljubelju Letos mineva 30. let odkar so se odprla vrata v svobodo tudi inter-nirancem in zapornikom v nemških koncentracijskih taboriščih. Slovenski interniranci bodo ta dogodek proslavili v soboto, 24. maja, ob 10. uri na prostoru nekdanjega taborišča na Ljubelju, podružnice Maut-hausna. Organizatorja proslave sta republiški odbor Zveze združenj borcev NOV in občinski odbor ZB Tržič. V kulturnem programu bodo sodelovali pihalni orkester Tržič, pevski /bor tržiščih osnovnih šol in člani Amaterskega gledališča i/ Tržiča. Po proslavi bo na prireditvenem prostoru, tovariško srečanji'. Organizatorji žele, da bi M sobotne prireditve udeležilo čim več inter-niraneev, zapornikov, borcev, aktivistov, mladine in drugih občanov. Od osme ure dalje bodo vozili na Ljubelj s tržiške avtobusne postaje posebni avt obusi. - jk Proslava V Ribnem V dvorani zadružnega doma ^ Ribnem so v nedeljo, 11. maja, čano proslavili 30-letnico osvob^ ditve in zmage nad fašizmom. Kr(,j stavnik KO ZZB NOV Ivan Vidici kulturnem programu pa so nastop'1 reci ta tor j i dramske skupine in m«' Sani kvintet pod vodstvom Gabri jc' Skumavca iz Bodešč. Ob tej pr'i'|k' unuiiion.a it. mmcni,. tej |-- so v domu pripravili tudi razstav' slik in ročnih del domačih likovni" amaterjev in gospodinj. Praznične Selca V minulih dneh, zlasti za kon^c v iiiiiiuiiii unun, ziasu f-a ... A. tedna, so se povsod po Sloveniji n daljevale proslave ob 30. oblet"'. Ao.mk«lu.,„ T..a; ..„u„*„.. Mele*"' m i i"1 učenci selške osnovne osvoboditve. Tudi sobotno v ^e'~ia v Selški d olini si je prišlo :rji veliko število domačinov. In ni J. bilo žal. Podobno kot prejšnjo n(( , Ijo na Bukovici so obiskov8' najbolj navdušili člani okteta ->e e vica iz Škofje Loke, katerega PetJJJ z vmesnimi recitacijami lepo nil dramski igralec Janez Roh»c,* Posebno priznanje pa zash' '\,y .-...i,, u.r " I., prazničnega programa s Pe8n3 plesom in doklainaci jami spomin na težke, a slavne dni svet ovne vojne. ,. . . . xefl$ V okviru praznovanj, posve' ,. zmagi nad okupatorji, je treba o> niti še prispevek amaterske Pe $ liške skupine .Selca. Pod vodst* režiserke Olge Smid so namreč P»V^, devni ljubitelji odra naštudirali „ dejanko Lojzeta Štandekerja vara« ter se z njo v soboto, 10. nw, prvič predstavili občinstvu. Na^jL., pajočim velja izreči vse pri/-"a saj uspešno nadaljujejo dolg°,e odrsko tradicijo Selčanov. (-ig) A*0 Na podlagi zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72), družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 1/74), samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo z dne 29. 1. 1973 in pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve - razpisuje zbor samoupravne enote za graditev stanovanj, samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica NATEČAJ za dodelitev posojil za nakup ali gradnjo družinskih in samskih stanovanj, dograditev stanovanjskih hiš ter za komunalno opremljanje zemljišč, namenjenih za stanovanjsko gradnjo I NAMEN POSOJIL Posojila se dodeljujejo za: - nakup ali gradnjo družinskih in samskih stanovanj od proizvajalcev stanovanj oz. njihovih pooblaščenih organizacij; - dograditev stanovanjskih hiš; - graditev komunalnih naprav in napeljav za osebno in skupno porabo na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko gradnjo. H. VIŠINA POSOJIL Posojila so razpisana iz dela sredstev, ki jih OZD združujejo v »Ljubljanski banki« - podružnica Kranj, PE Radovljica, do skupne višine 5,000.000,00 din in se dodeljujejo za: - nakup ali gradnjo družinskih in samskih stanovanj od proizvajalcev stanovanj oz. njiho-» vih pooblaščenih organizacij do 3,000.000,00 din; - dograditev stanovanjskih hiš do 1,000.000,00 din; - graditev komunalnih naprav in napeljav za osebno in skupno porabo na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko gradnjo do 1,000.000,00 din. HI. PRAVICA DO POSOJILA Upravičenci do posojila iz teh združenih sredstev so: A. OZD, ki združujejo del svojih sredstev v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo z dne 29. 1. 1973 (v nadalj-njem besedilu sporazum) v »Ljubljanski banki« - podružnica Kranj, PE Radovljica; B. delavci, ki združujejo svoje delo v OZD iz prejšnje alineje in namensko varčujejo za na-kup stanovanja oz. za dograditev stanovanjske hiše; C: komunalne in druge OZD za graditev komunalnih naprav in napeljav za osebno in skupno porabo na zemljiščih, namenjenih za usmerjeno oz. organizirano stanovanjsko gradnjo" na območju občine Radovljica. IV. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA A. OZD pridobe pravico do posojila za nakup ali gradnjo družinskih in samskih stanovanj, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da imajo srednjeročni in letni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev; ~ da kupujejo ali grade stanovanja v okviru občinskega programa usmerjene oz. organizirane stanovanjske gradnje in sprejetega stanovanjskega standarda; n ~ da so kreditno sposobne. • Delavec, zaposlen v OZD, ki združuje del sredstev v »Ljubljanski banki« — podružnica Kranj, PE Radovljica, po določbah sporazuma in nima stanovanja oz. ima premajhnega, neprimernega, lahko dobi posojilo za nakup stanovanja oz. dograditev stanovanjske hiše, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da kupuje stanovanje oz. dograjuje stanovanjsko hišo v okviru občinskega programa usmerjene oz. organizirane stanovanjske gradnje in sprejetega stanovanjskega standarda; ~ da predloži potrdilo OZD, kjer je zaposlen, o soglasju za najetje posojila; — da je kreditno sposoben. rosilec za posojilo za dograditev stanovanjske hiše pa mora izpolnjevati še pogoja: ~ stanovanjska hiša mora biti že zgrajena do zaključene III. gradbene faze; C ^anovanJsko hišo mora usposobiti za vselitev v letu dni po odobritvi kredita, v, Komunalne in druge OZD za graditev komunalnih naprav in napeljav za osebno in skupno porabo na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, pridobe pravico do poso- - jila, če izpolnjujejo pogoj: — da zaprosijo za posojilo za graditev komunalnih naprav in napeljav za osebno in skupno porabo na zemljiščih na območju občine Radovljica, namenjenih za usmerjeno oz. organizirano stanovanjsko gradnjo. V. LASTNA UDELEŽBA A. in C. - OZD, ki zaprosijo za dodelitev posojila za nakup ali gradnjo družinskih in samskih stanovanj ter za dograditev komunalnih naprav in napeljav, morajo sodelovati z lastno udeležbo, ki ne more biti manjša od 20 % zneska, potrebnega za celotno investicijo. Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga OZD dobe v poslovni banki, na podlagi vezave sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo. Lastna udeležba delavca prav tako ne more biti manjša od 20 % zneska, potrebnega za celotno investicijo. Lastna udeležba je lahko tudi višja, če povprečni mesečni dohodek na družinskega člana presega povprečni mesečni osebni dohodek v SR Sloveniji v preteklem letu: H če znaša povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom v SRS v letu pred odobritvijo posojila od 51 % od 76 % od 101 do 50 % do 75 % do 100 % do 120 % nad 121 r* znaša lastna udeležba v odstotku od cene standardnega stanovanja najmanj 30 % 35 % 40 % 45 % 50 % Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga delavec dobi na podlagi namenskega varčevanja v poslovni banki. V*. POSOJILNI POGOJI L Odplačilni rok Anj'^8 (xlPlaf'Ina doba za posojilo znaša 20 let. «< Odplačilna doba za posojila OZD, za nakup ali gradnjo družinskih in samskih stanovanj J dl,erencirana in odvisna od ekonomskih možnosti oz. kreditne sposobnosti OZD. B- Pri določanju dobe odplačila posojil delavcev za nakup stanovanja oz. dograditev stanovanjske hiše se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu in kreditna sposobnost prosilca. C- Odplačilni roki posojil komunalnim in drugim OZD za graditev korhunalnih naprav in napeljav za osebno in skupno porabo na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, ne morejo biti daljši od osmih let. *• Obrestna mera A- B. in C. Za najeto posojilo iz sredstev, s katerimi razpolaga S. E. za graditev stanovanj, plačujejo najemniki 3 % obresti. Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila se poveča obrestna mera za neplačani del posojila za 2 %. "i »Mina posojila Individualni prosilci za dodelitev posojila za nakup stanovanja oz. za dograditev stanovanjske hiše lahko dobijo posojilo največ do 35 vrednosti standardnega stanovanja. Vil DOKUMENTACIJA . , ^aeleženci natečaja morajo k vlogi za dodelitev posojila na predpisanem obrazcu, ki jih do-oe pri »Ljubljanski banki« - podružnica Kranj. PE Radovljica, predložiti še: rt- UrKanizacije združenega dela: ~ srednjeročni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev; "~ sklep samoupravnega organa o najetju posojila; - kupoprodajno pogodbo (predpogodbo) o nakupu oz. pogodbo o gradnji stanovanj; - dokumentacijo o zagotovljeni lastni udeležbi in kreditni sposobnosti; - pregled sredstev in obveznosti sklada skupne porabe, ki se nanašajo na stanovanjsko gradnjo. B Individualni prosilci za dodelitev posojila: - potrdilo OZD, kjer je prosilec zaposlen, o soglasju k najetju posojila; - kupoprodajno pogodbo (predpogodbo) o nakupu stanovanja; - potrdilo o višini povprečnih mesečnih dohodkov na družinskega člana v letu 1974 p (administrativna prepoved). "rosihi za posojilo za dograditev stanovanjske hiše pa še: - gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo; - predračun stroškov in podatke o virih sredstev za gradnjo stanovanjske hiše; . - predračun stroškov po zaključeni III. gradbeni fazi; - zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu stavbnega zemljišča oz. vknjižbi pravice o uporabi stavbnega Zemljišča v družbeni lasti za gradbene namene. ^ Komunalne in druge OZD za graditev komunalnih naprav in napeljav: - predračun stroškov projekta s tehnično dokumentacijo; - dokumentacijo o lastni udeležbi, drugih zagotovljenih sredstvih in kreditni sposobnosti; - sklep samoupravnega organa o najetju posojila. VlH OSTALE DOLOČBE 1 V|(>go za dodelitev posojila je potrebno vložiti v tridesetih dneh Predpisanem obrazcu s celotno dokumentacijo pri »Ljubljanski banki 2 ^'''»"J. PE Radovljica. £rePozno prispele vloge se ne bodo obravnavale. ' , * ° ''"hi natečaja bodo obveščene vse OZD - podpisniki sporazuma, ki združujejo »»■edatVHV poslovni banki, in vsi prosilci za dodelitev posoda, najkasneje v .10 dneh DO i6j1 »bora S K za graditev stanovanj, na kateri s.' bo odločalo o dodelitvi posojil. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA S. E. za graditev stanovanj objave na podružnica Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj p.o. razglaša prosto delovno mesto glavnega finančnega knjigovodje Pogoj: višja šolska izobrazba in vsaj 5-letna praksa na razpisnem delovnem mestu. Ponudbe z izčrpnimi podatki in dokazili o strokovnosti sprejema tajništvo podjetja GP Gorenjski tisk Kranj Ul. Moše Pijadeja 1 do 30. maja 1975. V soboto, 17. maja, zjutraj so se zbrali na strelišču v Struževem mladinke in mladinci in pod strokovnim vodstvom rezervnih starešin teritorialne obrambe skupščine občine Kranj izvedli enodnevno vojaško vajo. Mladinci so se najprej seznanili z orožjem in nato izvedli strelske vaje s polavtomatsko puško. Sobotna vaja je pokazala, da imamo med mladinkami in mladinci dobre strelce in daje treba s takimi oblikami izobraževanja in vključevanja mladih v teritorialno obrambo še nadaljevati. — A. R. — Foto: F. Perdan Še na treh krajih zadonela pesem brigadirjev V nedeljo so se začele še tri mladinske delovne akcije: v Brkinih, Suhi krajini in v Halozah. Vse tri so republiškega značaja. Na zvezni akciji Kozjansko 75 pa so prijeli za lopate brigadirji druge izmene. V vseh štirih akcijah bo do konca leta sodelovalo približno 2500 brigadirjev iz Slovenije in iz drugih republik, predvsem iz pobratenih mest. Priprave na letošnje mladinske delovne akcije so se začele že med lansko zvezno akcijo na Kozjanskem. Kljub pripravljenosti pa v mladinskem centru za delovne brigade, ki deluje pri republiški konferenci ZSMS, niso uspeli ustreči vsem željam. Niti željam občinskih skupščin, ki so invenstitorji del niti željam mladine. Po prvotno začrtanem programu naj bi letos pripravili vsaj. pet republiških in eno zvezno delovno akcijo v Sloveniji, na katerih bi skupno sodelovalo več kot 5000 mladih ljudi. Zataknilo pa se je t pri denarju. Zato je bilo treba obseg del močno skrčiti in bo na delovišča odšlo le 2500 brigadirjev. Mladinska organizacija je že v začetku leta pripravila predlog družbenega dogovora, s katerim naj bi. sistemsko zagotovili planiranje in financiranje mladinskih delovnih akcij. Vendar predlog ni bil sprejemljiv. Zato bodo delovne brigade in financiranje njihovega dela vključene v družbeni dogovor, ki govori o pomoči manj razvitim področjem v Sloveniji. Ta dogovor pa je šele v pripravi in od tod tudi zadrega pri vprašanju oziroma iskanju odgovora, kdo bo nosil finančno breme mladinskih delovnih brigad. Od potrebnih 6 milijonov dinarjev je bilo do začetka akcije zagotovljenih komaj polovico. Dogovarjajo pa se, da bi mladinske delovne brigade dobile sredstva, ki se bodo še zbrala za ureditev spominskega parka v Kumrovcu, nekaj denarja bo prispeval cestni sklad SRS, za interesne dejavnosti mladih brigadirjev pa bodo denar prispevale samoupravne interesne skupnosti. Računajo, da bodo na ta način zbrali še dobra dva milijona dinarjev. Delno bodo proračun morale razbremeniti tudi občinske skupščine, ki so investitorji projektov. Republiška konferenca je namreč z njimi sklenila dogovor, da bodo zgradile brigadirska naselja in . priskrbele delovno orodje, Po prvih izračunih bodo letos brigadirji opravili dela v vrednosti dvanajst milijonov dinarjev, torej kar dvakrat več kot bodo porabili za akcijo. Akcijo v Brkinih vodi carinik iz Kopra Stane Kogej. V njej bo sodelovalo 050 brigadirjev, ki bodo utrdili in uredili okoli 15 km slemenske ceste. Sežanska skupščina je za brigadirje obnovila staro šolo, bivali pa bodo tudi v šotorih. Vodovod Hinje-Prevole v Suhi krajini je dolg le štiri kilometre. Vendar teče po zelo težkem terenu in bodo morali brigadirjem pri delu pomagati minerji. Denar za gradnjo bo občinska skupščina zbrala s pomočjo vseh delovnih ljudi novomeške občine, ki bodo za Suho krajino delali eno prosto soboto. Brigadirje, okrog 600 se jih bo zvrstilo v ■petih izmenah, bo vodil pravnik iz Heliosa v Domžalah Marjan Kali-man. Brigadirsko naselje je v pre-volski šoli in v avto kamp prikolicah, ki jih je prispevala IMV Novo mesto. V ptujski občini so denar za mladinsko akcijo zbrali s pomočjo samoprispevka, iz proračuna občinske skupščine, nekaj pa so dale tudi delovne organizacije. Brigadirji bodo zgradili 14 km dolg vodovod od Lancove vasi do Majšperka v Halozah. V akciji bo sodelovalo 500 brigadirjev, vodil pa jo bo študent iz Kranja Jože Poglajen. Brigadirji bivajo v tovarni volnenih izdelkov Majšperk. Gorenjski brigadirji bodo sodelovali v vseh treh republiških in na zvezni akciji. Na delo bodo odšli v drugi izmeni, ki se bo začela 9. junija. L. B. Zelena luč za dijaške domove Pred približno dvema letoma je republiška konferenca Zveze mladine opozorila na kritično stanje dijaških domov v Sloveniji. Izdelala je analizo o pogojih bivanja v posameznih domovih. Ugotovila je, da je večina domov komaj primernih za bivanje, o pogojih za učenje in svobodne dejavnosti gojencev pa skoraj ni bilo vredno izgubljati beseda S tem je republiška konferenca seznanila vse pristojne republiške organe. Kot vse kaže je njena pobuda prodrla in se je že prižgala zelena luč za gradnjo novih domov za mladino. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na seji, ki je bila pretekli teden v Ljubljani, pregledalo program gradnje in predlog družbenega dogovora o zbiranju sredstev. Sklenilo je, da bodo sindikati dogovor podpisali in s tem omogočili, da se bodo dela začela že letos. Na podlagi družbenega dogovora naj bi v letošnjem letu zagotovili 100 milijonov dinarjev za začetek gradnje dijaških in vajenskih domov v Kopru, Velenju, Mariboru in v Ljubljani. Polovico denarja bodo prispevale stanovanjske skupnosti, drugo polovico pa bo treba zbrati iz osebnih dohodkov ali s pomočjo skladov gospodarstva. -lb V Tržiču dopolnjena organizacija občinske uprave s krajevnimi Občinska skupščina Tržič je sprejela predlog izvršnega sveta o organizacijski dopolnitvi uprave skupščine občine. Razlog za takšen ukrep so želje po še boljšem in učinkovitejšem delu občinske uprave ter trenutne kadrovske razmere. Hkrati pa so bili v Tržiču pozorni, da delna reorganizacija ne bo osiromašila posameznih oddelkov uprave občinske skupščine. V Tržiču je po novem tudi uradno začel delovati sekretariat skupščine občine, ki je oblikovan že nekaj časa, vendar ni imel tega naziva. Druga novost je razdelitev sedanjega oddelka za gospodarstvo in finance na dva samostojna oddelka, in sicer na oddelek za gospodarstvo in na oddelek za plan in finance. Upravičenost takšnega posega je bila potrjena tudi na predsedstvu občinske konference SZDL, ki ob tem poudarja, da se delovna učinkovitost predvsem novega oddelka za gospodarstvo ne sme zmanjšati in da mora vladati med omenjenim oddelkom in oddelkom za plan in finance sodelovanje. Predvsem pa se morata organa še bolj povezati z organizacijami Seminar za mlade kmetovalce Aprila je bila v Ljubljani ustanovljena republiška konferenca mladih v kmetijstvu. S tem je bil zaključen program organiziranja kmečke mladine na republiškem nivoju, veliko dela pa mladinsko organizacijo čaka pri ustanavljanju osnovnih organizacij ZSMS v kmetijstvu, aktivov mladih zadružnikov, komisij za kmetijstvo in konferenc mladih v kmetijstvu pjj! občinskih konferencah ZSMS. Za tako široko organizacijo pa so potrebni usposobljeni mladi ljudje. Prvi korak pri izobraževanju mladih kmetovalcev, ki so zainteresirani za delo v mladinski organizaciji, je pred kratkim napravila republiška konferenca. V Bohinju je pripravila seminar, ki so se ga udeležili predstavniki osnovnih organizacij in specializiranih konferenc mladih v kmetijstvu iz vse republike. Na seminarju so se pogovorili o tem kako pritegniti mlade kmetovalce v delo ZSMS, kateri so problemi, ki jih ovirajo pri večji aktivnosti, razpravljali so o kmetijstvu kot gospodarski panogi in o drugih vprašanjih, ki zanimajo kmečko mladino. -lb združenega dela skupnostmi. Tako ima sedaj skupščina občine Tržič oddelek za splošne zadeve in družbene službe, tjddelek za gospodarstvo, oddelek za plan in finance, oddelek za notranje zadeve, oddelek za ljudsko obrambo, davčno upravo in sekretariat skupščine. -jk Krajevni praznik Kranjske gore Minulo soboto in nedeljo so prebivalci Kranjske gore slovesno proslavili letošnji krajevni praznik Kranjske gore, ki je bil ob 30- letnici še slovesnejši. Proslave v nedeljo so se udeležili borci jeseniško-bohinj-skega odreda, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Jesenice, predstavniki kraja in številni prebivalci. Že v soboto so z različnimi prireditvami proslavili svoj praznik. Tako so imeli gasilci vajo, v Kranjski gori pa so z dramo gostovali člani amaterskega gledališča Tone Čufar z Jesenic. V nedeljo je bila slovesnost pred hotelom Prisank. Komisar jeseni-ško-bohinjskega odreda Milan Lo-štrek je orisal borbe jeseniško-bo-hinjskega odreda in se spominjal tistega dne pred tridesetimi leti, ko so borci tega odreda osvobodili Kranjsko goro. Zbranim je spregovoril o razvoju Kranjske gore tudi Jože Gazvoda. V kulturnem programu so sodelovali godbeniki pihalnega orkestra jeseniških železarjev, pevski zbor KUD Slavko Crne iz Kranjske gore, učenci osnovne šole, igralec Aleksander Valič iz Ljubljane in drugi. D. Sedej Novi prostori za ZD Kranj Kljub inehnemu razvoju strokovnih služb in ob kadrovskem porastu, se od leta 1959, ko je bil Zdravstveni dom Kranj preseljen v sedanjo stavbo, niso zgradili nobeni novi prostori. Samo v tem času se je število zaposlenih dvignilo od tedanjih 230 na sedanjih 390 zdravstvenih delavcev. »Prav zato je pomenil za nas pravo olajšanje sklep sveta gorenjskih občin in skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja o zbiranju sredstev za investicije v zdravstvo na Gorenjskem,« pravi direktor ZD Kranj dr. Drago Petrič. »Gradnja novega prizidka zdravstvenega doma se je začela julija 1973. Pri planiranju gradnje smo predvsem upoštevali, da morajo dobiti primerne prostore predvsem tiste dejavnosti, ki skrbe za zdravje otrok, šolske mladine in delavcev. Te dejavnosti so bile namreč v sedanji stavbi najbolj utesnjene. V novo stavbo se bo tako v kratkem preselil celotni otroški dispanzer, šolski dispanzer in pa dispanzer za medicino dela, prometa in športa. V kleti pa je dobila nove dodatne prostore in bazen fizioterapija.« V sedanje izpraznjene prostore teh dejavnosti pa se bodo lahko razširile ostale strokovne službe zdravstvenega doma. Tako se bo v sedanje prostore otroškega dispanzerja vselila ambulanta nujne medicinske pomoči. »Doslej je imela ta ambulanta le en prostor,« pravi dr. Ciril Armeni, vodja splošnega zdravstva v ZD Kranj. »Še prej smo imeli zgoraj malo operacijsko dvorano, vendar pa smo zaradi širjenja okulističnega oddelka morali to dejavnost preseliti v prej omenjeni edini prostor urgentne ambulante. Po noviteti novega zakona o zdravstvu mora namreč vsak zdravstveni dom kot enota osnovnega zdravstvenega varstva imeti tudi ambulanto nujne medicinske pomoči. No, v Kranju jo imamo že kar sedem let, organizacijsko je dobro urejena, le vseskozi se ubadamo s prostorskimi težavami. Zdaj bomo lahko v izpraznjenih prostorih otroškega dispanzerja uredili prostor za običajne poškodbe in pa aseptični prostor za manjše operativne posege.« V izpraznjenih prostorih v pritličju bo prostor še za dve splošni ambulanti, povečano čakalnico na desni strani, kjer je bila sedaj ambulanta nujne zdravniške pomoči: tako bo skupno število splošnih ambulant po preureditvi deset. To bo po petnajstih letih tudi prva razširitev alpina tovarna obutve Žiri Stara vas 23 n.sol.o. razglaša po sklepu delavskega sveta TOZD Proizvodnja obutve javno dražbo za prodajo rabljenh električnih šivalnih strojev (čevljarskih) in elektromotorjev manjše jakosti Javna dražba bo 31. maja 1975 v prostorih Alpine v Zireh od 9. do 10. ure za družbeni sekr tor, od 10. do 12. ure pa za ostale interesente. Ogled električnih šivalnih strojev in elektromotorjev je možen 31. maja 1975 od 8. do 9. ure dopoldan v prostorih Alpine v Žireh. Zazidalni načrt za Pokljuko Vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine so v sredo na skupni seji med drugim razpravljali o predlogu odloka o potrditvi zazidalnega načrta za počitniške hišice na Go-reljku na Pokljuki. Na dnevnem redu pa je bila tudi razprava o predlogu odloka o potrditvi zazidalnega načrta Vrhnje. Zazidalni načrt za počitniške hiše na Goreljku na Pokljuki so potrdili. Na tem področju bo kakšnih 40 počitniških hišic, zemljišče pa bo komunalno urejeno. Sprejem odloka o potrditvi zazidalnega načrta za Vrhnje pa so odložili. Po osnutku zazidalnega načrta je v Vrbnjah predvideno naselje montažnih hišic. To bi bilo prvo takšno naselje v radovljiški občini, ker doslej postavljanja montažnih hiš niso dovoljevali. A. Z. ambulant splošne medicine v ZD Kranj. V izpraznjene prostore šolskega dispanzerja, ki se seli v novi prizidek, pa se bo razširil dispanzer za mentalno higieno. V stare prostore, ki jih zapušča dispanzer za medicino dela, pa se bo verjetno razširil laboratorij in morda še katera dejavnost. Otroški dispanzer in druge dejavnosti bodo v novem prizidku kot je povedala dr. Zavrnikova začeli delati konec maja, ko bo dokončno izgotovljena vsa oprema. Otroški dispanzer bo v pritličju, šolski dispanzer pa v prvem nadstropju novega prizidka. V prvem nadstropju je tudi knjižnica, kjer bo prostor za šolskega pedagoga, za posvete ter zdravstveno vzgojo otrok in staršev. Novost šolskega dispanzerja so tudi posebni prostori za sistematske preglede šolskih otrok, ki so ločeni od ambulantnih prostorov za bolne otroke. V drugem nadstropju prizidka pa ima svoje nove prostore dispanzer za medicino dela, prometa in športa. Prejšnji prostori so bili za ta dispanzer resnično nemogoči, tako da sploh ni bilo možnosti za razvoj nekaterih dejavnosti. V novih prostorih pa bodo lahko delovale ambulanta za športno medicino, za prometno medicino, za preglede oseb pod-zdravstvenim nadzorom in ambulanta za udeležence NOB. Razen tega pa bodo tu še novi prostori za fiziologijo dela in športa, za ekologijo delovnega okolja, prostor za psihologa in testirnica ter arhiv. L. M. Nadaljevati z gradnjo družbenih objektov Na razširjeni seji družbenopolitičnega zbora kranjske občinske skupščine s predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij so podprli predlog izvršnega sveta za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih — Tokrat denarja ne bi zbirali na podlagi referenduma, marveč z družbenim dogovarjanjem Dobrih deset let je minilo, ko je bil v Kranju prvi referendum v državi za samoprispevek za gradnjo šol in vrtcev. Pred petimi leti so se občani kranjske občine na referendumu ponovno odločili za nadaljevanje gradnje teh družbenih objektov. Zdaj se samoprispevek izteka. V .desetih letih je bilo zgrajenih 13 šol in 18 vzgojnovarstvenih ustanov. Občinska skupščina je na eni zadnjih letošnjih sej sprejela mandatni program družbenega razvoja občine v prihodnjih petih letih. Izvršni svet občinske skupščine je zdaj na podlagi programa izdelal predlog predlog za uresničitev, ki ga je na razširjeni seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine s predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij minuli teden v četrtek razložil predsednik izvršnega sveta Franc Sifkovič. Ugotovil je, da so dosedanje analize in razprave v občini pokazale, da so potrebe po nekaterih družbenih objektih še vedno velike. Se naprej bo treba graditi osnovne šole, vrtce, nič manjše niso težave v srednjih šolah in premalo je šport-norekreacijskih objektov. Zato je vse te objekte vključila vjiadaljnji program tudi občinska skupščina. Pri nadaljnji gradnji osnovnih šol bo treba čimprej zgraditi dve: na Planini in na Primskovem. Prvotno je bil na Planini predviden le prizidek, vendar se je izkazalo, da bi bil zaradi hitre stanovanjske gradnje tak objekt premajhen. Sicer pa šoli na Planini še grozi triizmenski pouk. Za prvotno predvideno adaptacijo šole na Primskovem pa so ugotovili, da bi bila predraga in je zato bolje zgraditi novo šolo. Podobne kot s šolo na Planini so tudi težave zaradi pomanjkanja prostorov za varstvo. Zato naj bi zgradili tamkaj tudi vrtec. En vrtec pa je po programu predviden tudi v Preddvoru. Od rekreativnih objektov so uvrščeni v program umetno drsališče, strelišče za malokalibrsko puško in pištolo ter različni športni objekti v Šenčurju, Naklem, na Jezerskem, Golniku, v Dupljah, Stražišču, Voklem, Vogljah, Besnici, na Kokrici in nekaterih drugih krajih. In ne nazadnje izvršni svet ugotavlja, da je treba čimprej s sodelovanjem občine in seveda tudi širše skupnosti začeli reševati problematiko srednjih šol. Ko so v izvršnem svetu tehtali, kako zbrati denar za gradnjo teh objektov, so opustili misel na samoprispevek občanov na podlagi referenduma. Referendum oziroma samoprispevek kot oblika zbiranja sredstev naj bi namreč poslej predvsem prevzele in uvajale krajevne skupnosti. Za uresničitev sedanjega programa izvršni svet predlaga sklenitev družbenega dogovora z delovnimi ljudmi in temeljnimi organizacijami združenega dela. Zboru so predlagali, da bi na podlagi družbenega dogovora z enoodstotnim prispevkom od čistih osebnih doliodkov v šestih letih zbrali okrog 50 milijonov dinarjev, temeljne delovne organizacije pa bi prispevale en odstotek od bruto osebnih dohodkov oziroma okrog 90 milijonov dinarjev v petih letih. S 140 milijoni bi tako lahko uresničili začrtani program. Razširjeni družbenopolitični zbor je na seji predlog izvršnega sveta občinske skupščine sprejel in hkrati podprl akcijo za tak način zbiranja sredstev. Omenili pa so, da je treba preučiti še druge možnosti zbiranja sredstev, kot je recimo delo ob prostih dnevih. A. Zalar Večja kmetijska proizvodnja V jeseniški občini je osnovni cilj agrarne politike večja proizvodnja in produktivnost, boljši dohodek in boljša izkoriščenost prostora — Več ukrepov za razvoj kmetijske proizvodnje — Samoupravna organiziranost kmetov silka kmetijske zemljiške politike v občini. Skupnost aktivno sodeluje pri oblikovanju prostorskih planov in načrtov za razvoj kmetijstva, skrbi za pravilno rabo zemljišč in spodbuja sodelovanje med kmeti in kmetijskimi organizacijami združe nega dela. Dejavnost kmetijsko zemljiške skupnosti je v občini že močno čut it i. 60.975 dinarjev je lani jeseniška občina prispevala za delno regresiranje obresti za nakup kmetijske opreme, modernizacijo kmetij in za raZVOJ kmečkega turizma. Obenem je skupščina ODČihe dala denar za izobraževanje kmetov, in sicer za tečaj kmečkih gospodinj v Mojstrani in prispevala sredstva za začetek delovanj kmetijsko zemljiške skupnosti. Za starostno zavarovanje kmetov je priznala olajšave v znesku 40.000 dinarjev, davčnih olajšav za tiste kmete, ki so v izboljšavo svojih gospodarstev vložili V zadnjih treh letih najmanj 50.000, pa je bilo lani za 38.850 dinarjev. Tako je jeseniška občina lani prispevala za razvoj kmetijstva 116.625 dinarjev in priznala zn 111.513 dinarjev skupnih davčnih olajšav. I). Sede j V jeseniški občini živi le 2,4 odstotka kmečkega prebivalstva, precej več pa je tistih, ki se poleg redne zaposlitve ukvarjajo še s kmetijstvom. Da na Jesenicah ne bi več puščali razvoja kmetijstva vnemar, so se odločili za več učinkovitih ukrepov, predvsem za vsesplošno pomoč kmetom. Lani se je v jeseniški občini preusmerilo na živinorejo Hi kmetij in je tako preusmerjenih že (iti kmetij, ki se ukvarjalo s proizvodnjo mleka in mesa. Da bi jim proizvodnja kar najlaže stekla, so lani dobili za 1,384.300 dinarjev kreditov, od tega je bilo 511.300 dinarjev kmetove udeležbe. Lani so ustanovili tudi 11 pašnih skupnosti. 9 jih je podpisalo pogodbo s KZK Kranj TOZD kooperacija Radovljica, s katero kmetijska zadruga odstopa skupnosti v gospo darjenje skupne pašnike. Pašne skupnosti so ustanovili zaradi povečanja živinorejske proizvodnje in zaradi boljše izkoriščenosti skupnih pašnikov. Pomemben korak v razvoju kmetijstva jeseniške občine je bil lani z ustanovitvijo kmetijsko zemljiške skupnosti, ki je usmerjevalka in no- dogovorimo se V četrtek, 29. maja, bo na Jesenicah seja vseh treh zborov skupščine občine, na katerih bodo razpravljali o poročilu inšpekcijskih služb, o poročilu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, o delu občinskega štaba civilne zaščite, o samoupravnem sporazumu in o statutu občinske skupnosti socialnega varstva in o družbenem dogovoru o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim in imenovanim funkcionarjem. Razen tega bodo delegati postavljali tudi delegatska vprašanja. Člani občinskega štaba civilne zaščite bodo poročali o delu v času od 6. aprila do 14. aprila, ko so obilne snežne in kasneje deževne padavine povzročile močno naraščanje hudourniških potokov. Med poročili inšpekcijskih služb pa bodo obravnavali poročilo o delu urbanistične in gradbene inšpekcije, poročilo o stanju požarnega varstva v občini za lansko leto, poročilo veterinarske inšpekcije, sanitarne inšpekcije, tržne in kmetijske inšpekcije. D. S. (ENTRAL GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ n.sol.o. TOZD Delikatesa n.sub.o. Maistrov trg 11 Razpisna komisija za delovno mesto direktorja TOZD Delikatesa, ki je v sestavi delovne organizacije Central Kranj ponovno razpisuje na podlagi 9. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto direktorja TOZD Delikatesa ki je obenem tudi poslovodja trgovine Delikatesa — ni reelekcija Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da imajo ustrezno srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 10 let prakse na odgovornih delovnih mestih, 2. da imajo moralnopolitične kvalitete in sposobnosti za vodenje TOZD. Kot poseben pogoj za objavljeno delovno mesto je določeno poizkusno delo, ki bo trajalo 3 mesece. Poizkusno delo bo opravljeno le s pristal' kom delavca. Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi delovnega mesta na naslov: Razpisna komisija pri TOZD Delikatesa, delovna organizacija Central Kranj, Maistrov trg 11. Poleg dokazu o zahtevani izobrazbi in delpvnih izkušnjah priložite tudi potrdilo o nekaznovanju. Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45 po sklepu DS razpisuje prosto vodstveno delovno mesto tehničnega vodje Pogoji: gradbeni inženir s pooblastilom in zaželeno petletno prakso, gradbeni tehnik s pooblastilom in zaželeno 10-letno prakso, da ima organizacijske sposobnosti in pozna posebnosti obrtnih dejavnosti Pismene prijave in dokazila o strokovnosti s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev je treba poslati na upravo podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. KOLEKTIV NARODNE BANKE V DRAŽGOŠAH - Kolektiv ^'''f^ banki' Slovenije, ki ima razen centrale v Ljubljani še filiale v MQr Q\f(f Celju, Kopru, Sesani in Novi Gorici, je V petek proslavil 30. obletnico oStc^0 (iitve v partizanskih Dražgošah. Zbranim je »pregovoril guverner ' Kobal, nato pa so podelili delavcem, ki io v banki tO, 20 m 30 let, Z"'-" in zlate cekinekc. učenci Dratgbške osnovne šole so pripravili kulturi}1 lr gram. Na petkovi proslavi, hi ji je sledilo družabno srečanje, so sklenili 0.^ nizirati toka srečanja vsako leto, in sicer v znanih slevenskih />'"> k ni/i h. (jk) - Foto: F. Perdan 2 Mnogi se najbrž ne bodo strinjali, če zapišemo, da škofjeloška »teatrska« dejavnost drsi v resno krizo. Njeni akterji so namreč prispevali velik delež, k lepo uspelim proslavam tisočletnice ozemlja. Poleg tega je v nedavno ustanovljenem Loškem odrp, nastalem po združitvi eksperimentalne skupine Oder-galerija in Loškega gledališča, precej mladih, nadarjenih fantov in deklet, odločenih, da nadaljujejo tradicijo starejših vrstnikov, ki so v razgibanem povojnem obdobju privabljali pred zastor trume obiskovalcev. Kolektivu tudi ne manjka ambicioznih načrtov, saj spričo širokega izbora ljudi, pripravljenih sodelovati, celo poklicni režiserji radi zahajajo v mesto pod Lubnikom. A vendar lahko govorimo o krizi. Zakaj? kajti v spodnjetrških katakombah, zadnjikrat adaptiranih V prvem desetletju 20. stoletja, niti zbori volivcev niso več najbolje obiskani. Medtem ko je razpravam, obljubam in zagotovilom o rekonstrukciji, razširitvi in obnovitvi zrasla že kraljmatja-ževska brada, medtem ko sta izjalovljeni referendum tri leta nazaj ter nesrečna petina odstotka sredstev iz letošnje skupne porabe, odtegnjena občinskim KUS in preusmerjena v republiški moš-njiček, znova odmaknila realizacijo programa nekam v megleno prihodnost, so drugod v komuni, po vaseh, pridno gradili moderne domove. Kakor v posmeh občin: skemu središču prirejajo obiske ljubljanskih dramskih hiš, katerih ansambli bi — kar zadeva zelo odzivno »publiko« — rade Gledališče trhlih nog Pianist brez klavirja ni noben Pianist, pilot brez letala ni noben pilot, govornik brez poslušalstva ni noben govornik — igralec brez spodobnega avditorija pa noben igralec. In zdaj smo'pri srži problema: Škofja Loka, kulturniška Meka, slovenski Barbizon in srednjeveški muzej obenem, ne premore prostora, kjer bi bilo dandanes moč uprizoriti dostoj-n°, času in okusom sodobnega Potrošnika duhovnih dobrin ustrezno teatrsko predstavo. Prizadeti domačini upravičeno zardevajo od sramu, kadar beseda nanese na »njihovo« dvojno, primerno kvečjemu za občne zbore društva restavra-torjev zgodovinskih poslopij, volje ustregli podobnim željam Ločanov, vendar jim nemogoči tehnično-prostorski pogoji v LG ne dovoljujejo prikazati niti ene malce zahtevnejše uprizoritve. Po dosedanjih izračunih naj bi adaptacija stavbe na Spodnjem trgu stala okrog 5 milijonov dinarjev, predvidene letošnje dotacije kulturni skupnosti Škof j a Loka pa znašajo dobre 4 milijone din. Sama KUS torej nikakor ne bo zmogla pokriti izdatkov. Potrebna je širša družbena intervencija, s katero ne kaže več odlašati. Razlog tiči v dejstvu, da počasi, a nezadržno slabi entu-ziazem amaterjev, ki so trenutno še pripravljeni delati, in daje nekoč zares številno občinstvo zače- lo obračati hrbet »teatru«. Nazorno potrdilo bomo našli v podatku o rezultatih marčevskega gostovanja Prešernovega gledališča Kranj; navzlic solidni reklami si je Lacka in Krefle prišlo ogledat natanko 28 oseb. Večerno reprizo so nato odpovedali. Seveda ob nanizanih miselnih špekulacijah nastaja vprašanje, ali odprti Jubilejni podij na grajskem vrtu, postavljen poleti 1973, ni nemara zadostna kompenzacija za prej omenjeno »luknjo« avstro-ogrskega porekla. Odgovor je jasen: ni! Poprečne vremenske razmere dovoljujejo nepokrito areno uporabljati kvečjemu dva meseca letno, v juliju in avgustu. Razen tega naložba ni zaključena, saj so spričo finančne stiske investitorji »pozabili« urediti sanitarije, ozvočenje, razsvetljavo, obrobne priodrske objekte itd. Dasi impozantni pol-krožni avditorij s tisoč sedeži pomeni privlačno atrakcijo, je denar zanj vseeno potrošen neracionalno. Vložen v renesanso neugledne dvorane LG bi zanesljivo prinašal mnogo višje (nematerialne) obresti. Pričujoči komentar morda zveni kritizersko, kajti nobene konkretne rešitve ne ponuja. Toda mar jo je sploh dolžan iskati? Konec koncev smo prek njega hoteli samo udariti plat zvona. Brez zlih namenov smo sklenili obelodaniti tlečo bojazen, da utegne usihajoči gledališki zanos Ločanov v zatohli garderobi nad škri-pajočimi deskami škofjeloškega hrama boginje Ta lije najti svoj grob in da bi ne smeli biti začudeni, če bo v mestu pod Lubnikom prej ko slej zavladalo nepopravljivo teatrsko mrtvilo. I. Guzelj •MIŠ g Slovenijales vam od 5. do 31. maja daje sezonski popust od 5 do 20 odst. pri nakupu pohištva, ki ga proizvajajo delovne organizacije Slovenijales. Prodajna mesta: stalna razstava in prodaja pohištva, Kranj, Savski log — sejemska hala Gospodarsko razstavišče Ljubljana»Prodajni salon Vižmarje V prostorih osnovne šole Podlubnik v Škofji Loki je bila v soboto pevska revija. Udeležili so se je mladi pevci, člani mladinskih in otroških pevskih zborov z osnovnih šol škofjeloške občine, posebne osnovne šole Škofja Loka, loške gimnazije ter gojenci domače glasbene šole. Na pevskem festivalu je sodelovalo blizu 500 mladih, pevcev. Med najboljšimi zbori je bil otroški pevski zbor osnovne šole »Ivan Tavčar« Gorenja vas (na sliki). V njem je 48 pevcev, vodi pa ga Valentin Bogataj. Pokrovitelj prireditve je bil predsednik občinske konference ZSMS Škofja Loka Janez Sušnik. Žal pa se je dobre pevske revije udeležilo izredno majhno število poslušalcev. V soboto pa je bila v prostorih osnovne šole Podlubnik odprta tudi razstava ob 10- letnici tekmovanja za Prešernovo bralno značko, (-jg) — Foto: F. Perdan Delo v treh mesecih Po sklepu 2. seje skupščine kulturne skupnosti -Jesenice so morali izvajalci kulturnih dejavnosti na osnovi sprejetega programa kulturne skupnosti poslati poročila o delu in o uresničevanju programov v letošnjem prvem tromesečju. Z letošnjim januarjem so vse nekdanje vaške knjižnice postale podružnice občinske knjižnice na Jesenicah. V vseh oddelkih in podružnicah so si bralci izposodili 17.072 knjig. Od tega v podružnicah le 1771 knjig. V tem času je občinska knjižnica nadaljevala s preurejanjem in preselitvijo podružnice na Koroški Beli. Otvoritev je bila ob koncu aprila. Knjižnica je nakupila 434 novih knjig od 17(K) načrtovanih. Razen tega pripravi knjižnica vsak teden uro pravljic za predšolske otroke ter ogled knjig. V tem času je pripravila tudi literarni večer lirike tujih narodov. Amatersko gledališče je imelo v prvih treh mesecih 13 lastnih predstav, ki se jih je ogledalo 1578 gledalcev, kar pomeni poprečno 121 gledalcev na predstavo. Vse predstave gledališča so bile pripravljene že lani. Gledališče je organiziralo dvoje gostovanj tujih gledališč: Prešernovo gledališče iz Kranja s Pohujšanjem v dolini šentflorjanski in DPI) Horjul z Junono in pav. Gostujoče skupine so imele tri predstave, ki si jih je ogledalo 370 gledalcev ali 125 na eno predstavo. V dvorani gledališča je bilo še 12 drugih priredttey in 9 proslav. Pri centralni proslavi za dan-žena so sodelovali člani gledališča kot reci ta tor ji. V okviru zveze kulturno-prosvet-nih organizacij in njenih članic je bilo v prvem tromesečju 109 priredi- tev in nastopov. Od teh 19 dramskih uprizoritev, 10 koncertov, 14 gostovanj in drugih skupin, 12 proslav in akademij, 27 klubskih prireditev in krožkov, 43 razstav, 0 predavanj, 4 folklorni nastopi in 9 ostalih prireditev. Od tega je Zveza organizirala 4 koncerte z dvema predstavama,' DOLI K 4 razstave s 3500 obiskovalci ali 890 poprečno, pihalni orkester dva samostojna koncerta, ostali člani pa 28 samostojnih celovečernih prireditev. V tem času si je Zveza prizadevala za temeljito organizacijsko delo, za prilagajanje društev novim oblikam dela. Skupaj z glasbeno šolo je organizirala seminar za zborovodje, pripravila posvetovanje o družbeni organiziranosti in sodelovala pri organiziranju zaključnega srečanja lutkovnih skupin na Jesenicah. V programu 1975 Gorenjskega muzeja Kranj je kulturna skupnost Jesenice sofinancirala le akcijo Dokumentacija ogrožene kmečke arhitekture, v okviru katere ImkIo oprav-' vili izmere in izrise pastirske zgradbe na Bašči nad Srednjim vrhom. Pri Tehničnem muzeju jeseniške Železarne so nadaljevali s popisom zgodovine predvojnega dalavskega gibanja na terenu, z zbiranjem dokumentov in fotografij iz tega obdobja. Začeli so tudi s pripravami občasne in potujoče razstave 40 let stavkovnega gibanja na Gorenjskem. Razstava bo odprta za jeseniški občinski praznik 1. avgust. Filmska skupina Odeon je izdelala dva petminutna filma, Filatelistično društvo Jesenice pa aktivno deluje in sodeluje s člani krožkov na osnovnih šolah Tone Čufar in Koroška Bela. I). Sede j Janez Ravnik in Danilo Fugger bosta razstavljala na Bledu V četrtek, 22. maja, ob 18. uri bodo v avli osnovne šole dr. Josipa Plemlja na Bledu odprli razstavo akademskih slikarjev domačina prof. Janeza Ravnika in Danila Fuggerja iz Domžal. Prikazala bosta okrog 20 naibolj uspelih del v olju. Na slovesnosti, ki je posvečena tudi 30-letnici osvoboditve, bodo nastopili moški pevski zbor France Marolt pod vodstvom Milka Skoberneta, kvintet bratov Zupan iz Kovorja in harmonikarski orkester glasbene šole Domžale. JR V Bohinjski Bistrici kmalu celodnevna šola V osnovni šoli v Bohinjski Bistrici že nekaj časa resno razmišljajo o uvedbi celodnevne šole. Menijo, da je ta šola v radovljiški občini trenutno edina, ki ima že zdaj največ pogojev, da kmalu lahko začne s to novo obliko vzgoje in izobraževanja. Trenutno dokončujejo veliko in malo telovadnico, ki bosta gotovi junija letos. Prizadevajo pa si tudi, da bi dokončali plavalni bazen, ki naj bi rabil tako otrokom kot občanom in turistom. Pravijo, da bi bil bazen še toliko bolj dobrodošel, ker v Bohinju ni hotela s plavalnim bazenom. V primeri z nekaterimi drugimi na tej šoli tudi nimajo posebnih težav s kadri. Le stanovanja za učitelje bi morali urediti. Zato nameravajo stanovanja urediti v bivši šoli. Tako bi praktično imeli vse pogoje za prehod na celodnevno šolo. Ce bo vse potekalo po programu, so prepričani, da bi lahko s celodnevnim poukom začeli že na začetku prihodnjega šolskega leta. Do takrat pa bi uredili tudi okolico šole. A. Z. Nov pevski zbor Ze dalj časa upokojeni učitelj z Bleda Albin Za vrsnik, znani in požrtvovalni družbeni delavec in vzgojitelj vadi nov 110-članski ženski pevski zbor. Dal je pobudo, da v počastitev 30-let niče osvoboditve organizira zbor, s katerim bo nastopal na različnih letošnjih prireditvah na Gorenjskem in Primorskem. Zbor sestavlja 28 mladink z ekonomske šole v Radovljici. 12 z gostinske šole Bled, 30 jih je i/, vrst mladinske organizacije Bled in 40 iz bohinjskih vasi. / Albin Završnik hkrati vodi tudi svoj nekdanji ženski pevski zbor na Primorskem. Vodil ga je že med NOB na območju Vojskega, Gorenje in Dolenje T rebuse. Poleg takratnih pevk je v zbor vključil tudi njihove hčerke. Ta zbor bo nastopil ob odkritju spomenika padlim v NOB v Tribuši, skupaj z novoustanovljenim radovljiškim pevskim zborom na Bledu pa najbrž tudi na osrednji gorenjski proslavi v Begunjah 4. ali 5. julija. Novoustanovljeni radovljiški zbor se je prvič predstavil v soboto, 17. maja, na spominski svečanosti društva slovenskih zdravnikov na Pokljuki. 22. maja bo nastopil v okviru obrambnega dne šol II. stopnje v vojašnici na Bohinjski Beli in 24. maja na proslavi dneva mladosti v Radovljici. JR Inž. Janez Pšenica, predsednik liorfiku/furnega društva Jesenice, na fese-niškem parku. Foto: li. lilcnkuš Park na starem pokopališču Nekdanje staro pokopališče na -Jesenicah se spreminja v lep park, ki ga ureja Hort i k u 11 urno društvo -Jesenice, prodVsem pa njegov dolgoletni predsednik inž. -Jane/. Pšenica. Sadovi vseli prizadevanj so že vidni. S finančno pomočjo skupščine občine in velikega št evila prost (»voljnih ur so člani hort i k 1111 urnega društva ter občani -Jesenic, predvsem naselja Plavž, uredili park. Na. njem v sedanjem času raste in cveti nad osemnajst tisoč tulipanov, na zeleni- cah pa rasle nad .'500 vrst drevja. Poleg cvetja so delno tudi že uredili skupno grobišče padlih partizanov, spomenik ponesrečenim oh graditvi karavanškega predora in ■ druge pomembne spomenike. Popravili so tudi prostor, kjer so napisi žrtvam 1. svetovne vojni'. Notranjost tega prostora bodo uredili tako, da bodo v njem lahko pripravljali občasne razstave. Prostor na jeseniškem parku so t udi že rasvet lili. B. Blenkuš Zgradili bodo mrliške vežice Svet krajevne skupnosti Bled je na zadnji seji ocenil uresničevanje letošnjega programa. Ugotovili so, da so dobršen del programa že uresničili. Tako je na primer zelo dobro uspela očiščevalna akcija in Bled resnično očiščen čaka na glavno sezono. Zdaj pa čaka krajevno skupnost druga pomembna akcija, Lotiti se nameravajo gradnje mrliških vežic na blejskem pokopališču. Uredili pa bodo tudi prostor za obrede. Vhodi V vežice bodo z zunanje strani pokopališča, na prostoru, kjer je zdaj gospodarski objekt. Nekaj denarja za gradnjo treh mrliških vežic bo zagotovila krajevna skupnost, večji del pa nameravajo dobiti od delovnih organizaci j. Kaj več na Bledu letos zaradi pomanjkanja denarja ne bo moč narediti. Proračunska sredstva za krajevne skupnosti so namreč vedno manjša, po drugi strani pa še ni urejeno financiran ji' krajevnih skupnosti kot ga določa nova ustava. Tako bodo letos lahko na Bledu le delno modernizirali nekatere cesti'. Uredili bodo na primer makadam v naselju na Jermanki in na Mlinem, cesta okrog jezera, ki bi jo bilo treba v veliki Zaki razširiti, pa bo ostala tudi letos taka kot doslej. Sicer pa- bo imela krajevna skupnost precej stroškov zaradi odprave škode, ki je nastala po aprilskih nalivih. Nujno bo treba popraviti usek ceste ob jezeru. i A. Z. Očiščevalna akcija v Bohinju k raj iii v radovljiški občini so konec aprila (udi v Bohinju ustanovili štab za varstvo okolja, v katerem so predstavniki krajevnih -skupnosti, organizacij socialistične zveze, turističnih društev in zdravstvene službe iz Bohinja. Prva naloga, ki so si jo zadali, je bila očiščevalna akcija. Akcijo so razdelili na dva dela. Konec minulega meseca so lastniki hiš. počitniških hišic in občani očistili okolice hiš, javnih zgradb. Akcija v Kranju Pripravite večje odpadke Pisali smo že, da bodo kranjska občinska skupščina, krajevne skupnosti na področju mesta in turistično društvo Kranj tudi letos organizirali odvoz večjega odpadnega materiala in smeti. Organizatorji pozivajo občane na območju devetih mestnih krajevnih skupnosti, naj /e v četrtek. 22. maja. /večer zložijo odpadni material pred stanovanjske objekte. Ker bosta tokrat v akciji sodelovala Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj ter podjetje Surovina, zložite kovinske predmete in papir posebej oziroma ločeno od drugega odpadnega mate riala. Na turističnem društvu so nam povedali, da bo podobna akcija tudi jeMelii oktobra. Takrat bo pri odvozu namesto podjetja Surovina sodelovalo podjetje D in os. A. Ž. Podobno kot v nekaterih drugih vrtove, dvorišča, smetišča, gnojne jame, sadovnjake in obronke gozdov. V drugem delu akcije, kj je bila 11. maja, pa so čistili parkirne prostore, okolico delovnih in drugih organizacij, pot i in ceste ter deloma tudi obalo jezera in Save Bohinjke. Predsednik štaba Cene Resnian nam je povedal, da je akcija v vseh 17 naseljih v Bohinju dobro uspela. V njej je sodelovalo blizu 500 občanov. Najbolj so se potrudili v Stari Fužini, malo manj zavzeti pa so bili v Bohinjski Bistrici, čeprav so tudi v tem kraju opravili" v se, kar je bilo predvideno. Štab /a varstvo okolja v Bohinju je sklenil, da bo poslej redno prirejal podobne akcije, hkrati pa opozarjal tako občani' kot turiste, naj skrbijo za red in čistočo. Sklenili so, da bodo v vseh naseljih v Bohinju določili prostore, kjer bodo lahko odlagali smeti, prebivalce pa pozivajo naj nabavijo smetnjake. Dogovorili so se tudi /. inšpekcijskimi službami v občini (predvsem s sanitarno), da bodo redno nadzorovale uresničevanje oziroma izvajanje predpisov in dogovorov o varstvu okolja. Med drugim bo sanitarna inšpekcija v kratkem pregledala tudi vse turistične in gostinske lokale v Bohinju. Nedavna očiščevalna akcija v Bohinju pa je le del priprav na začetek letošnje turistične sezone. Tako med drugim nameravajo do začetka sezone povečati prireditveni prostor Pod skalco. prekrili bodo zvonik na cerkvici sv. -Janeza, gradijo peš pot proti Stari Fužini in priprav Ijajo razne prireditve. A. Z. Zbiranje starega papirja in krp V naslednjih dveh dneh. v sredo in četrtek, bo' akcija zbiranja starega papirja in krp, ki jo v kranjski občini organizira občinski odbor Rdečega križa in pa podjetje 1)1 NOS. Zbiranje po krajevnih skupnostih bo potekalo takole: Sreda, 21. maja ( Vrkl je: od 1~>. do 18. ure p ir* f m cg* Torek - 20. maja 1975 Zalog: od U>. do 1 7. ure Velesovo: od 10. do 12. ure I je: od H), do 12, ure klo: od 10. do 12. ure Šenčur: od b~>. do 18. ure Hrast je-Prebačevo: od l-~>. do 17. ure Trhoje: od 1 7. do 18. ure Četrtek, 22. maja: -Jezersko: od 10. do 12. ure Kokra: od 10. do 12. ure Preddvor: od 10. do 12. ure Olševek: od 10. do 12. ure Visoko: od 10. do 12. ure Britof: od 1 1.10 do 17. ure Vo \ Taborniki na beograjski paradi Na Imjošnji vojaški paradi, ki je bila pred dnevi v počastitev iO-let-nice osvoboditve in zmage nad fašizmom v Beogradu, so sodelovali tudi jugoslovanski taborniki. I/ vsake republike jih je bilo po dvanajst, Slovenijo so zastopali taborniki i/ treh najboljših republiških taborniških odredov: odreda -Bičkova skala- in »Dobra volja- i/. Ljubljane ter ..Svobodni Kamnitnik- i/ Škofje Loke. Štirje mladi škofjeloški taborniki Mojca Oblak. Tatjana Franko. Pavel Podobnik ter Andrej Franko so že v začetku maja odšli na priprave v Beograd. Zato so /a nekaj časa šolske obveznosti zamenjali /. veščinami korakanja, post rojevanja in pridobivanja š(. nekaterih drugih spretnosti. V taboru na Banjici so se Za dan zmage v Radovljici Na dan zmage. !*. maja. /večer je bila v avli osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici proslava, ki jo je /a občane krajevne skupnosti Radovljica pripravil pionirski odred Staneta Perca. V programu so nastopili mladinski pevski zbor pod vodstvom prof. Aleksandre Vremša-kove in pevci ter recitatorji pionirskega /bora pod vodstvom učitelja •Janeza Pristavca. Program je domiselno povezovala 1 1 - let na učenka tretjega razreda Simona Vodopivee. -JR odlično znašli m si pridobili precej prijateljev i/ v seli delov -Jugoslavije. Tudi /a razvedrilo je bilo poskrbljeno. I )opoldne so mladi t aborniki t re-n i rali »korak«, popoldne pa sb se vključevali v ra/lične kulturne in športne dejavnosti. Najraje pa so bili v družbi /minili jugoslovanskih šport nikov. Slovenski taborniki so navezali i/redno tesne stike s svojimi vrstniki i/ Srbije. Beograjčani so svoje prijatelje i/ Slovenije pred odhodom i/, našega glav nega mesta povabili tudi na svoje domov e. -J. M. Upokojenci počastili dan zmage Pri društvu upokojencev v Radovljici že dlje časa uspešno deluje ki'-gljaški klub. (""lani kluba pridno trenirajo. V počastitev ;}<)-let niče osvoboditve pa je klub organiziral na kegljišču doma upokojencev v Kadov.; Ijiei tekmovanje, kjer so se pomeril' s kegljači delovnega kolektiva T«; petništvo Radovljica. Prvi del j**" kmovanja je bil že konec aprila, drugi pa v soboto. :i. maja. Na obeh srečanjih'so bili boljši kegljači upokojenci. - JK Taborniško srečanje vsak dan 2 V KRANJU od 9. do 19. ure Central Kranj Tudi letošnjega pohoda »Po poteh tovarištva in spominov« v Ljubljani so se udeležili številni taborniki. Z ■'Gorenjske jih je bilo približno 500, Večina med njimi se je podala na daljšo pot. na pot dolgo deset kilometrov. Po končanem pohodu so se slovenski taborniki srečali v Festivalni dvorani, v neposredni bližini Gospodarskega rastavišča. Predsednik Zve/e tabornikov SK Slovenije Zdravko Krvina je enajstim slovenskim taborniškim odredom ob tej priložnosti podelili odlikovanja. Vse skupine so dobite naziv »partizanski odred«. Tudi letos je to priznanje dobil odred »Svobodni Kamnitnik« i/. Škofje Loke. kateremu je to že osmi naslov v dvajsetletnem delovanju. Seveda ni treba posebej poudarjati, da je pri/nanje spodbuda za nadaljnje delo, za še boljše delo in množičnost v taborniški organizaciji škofjeloške občine: Poleg nazivov partizanski .odred so bile šestim taborniškim odredom podeljene še posebne pohvale. Pohvalo je prejel t udi'najboljši odred v kranjski občini — odred »Štražni ogn ii.« Po podelitvi priznanj je bil še republiški taborniški kviz. na katerem so Gorenjsko zastopali člani odreda »S t razni ognji« iz Kranja, ki pa na žalost niso dosegli vidnejšega uspeha. Sploh pa tudi tekmovanje ni bilo pripravljeno najbolje. Vprašanja so bila prera/vlečena in pretežka, kar mladih tabornikov nT moglo posebno pritegnit i. Kljub temu je bilo srečanje /a'"' m ivo. saj so se ponovno srečali ^tal1 prijatelji i/, taborniških vrst. Tal)"1'" niki so se že domenili, da se bode pJ'1' hodnje leto zagotovo spet udek#' pohoda, s seboj pa bodo pripeljali*' svoje mlajše vrstnike.'Taborniki s° namreč vedno pripravljeni, da W! svoj prispevek k obujanju tr;i(l'('" NOB. da se spomnijo vseh padlih i'1 počastijo njihov spomin. -J- M- Slovesni sprejemi kurirčkove pošte Pot letošnje kurirčkove pošte M čez nekaj dni sklenjena. PiotiW bodo po nekaj tisoč prehojenih kil"' metrih predali tople čestitke in n-jj' boljše želje predsedniku repu)>WJ -Josipu Brozu-Titu oh njegovem rojstnem dnevu. Čeprav je ku"' čkova pošta že pred dnevi zapusO'-1 Gorenjsko, na naslov našega ul't>(| ništva še vedno prihajajo poročila (! ■slovesnih sprejemih ob poti. , Martin Ojdenič, tabornik iz \>W. dvorske čete »-Jutranja zarja«./ okviru odreda »Stra/"1 deluje ognji« Kranja, sporoča. da aanjski taborniki sprejeli kurirčl«'- >'|'iv j," ---- , vo pošto na Trsteniku. Kljub p«* kano postavljenim zasedam s" l kurirji, člani taborniškega odi'<'('J varno prinesli na dogovorjeno "'■ sto. Na mnogih mestih pa so u(T , šol kranjske občine pripravili p11* ne kulturne programe. "/T sistem **** ko\a v^ sov oP«*1-"*. 1» o- P< a- SLOV**? ALPL^ BEOGRAD 74 tndustrija „ALPLES" rt,Kl 64228 ŽELEZ" sistem 25 Gorenjska se je predstavila Bavarski Z gorenjskimi turističnimi in sejemskimi delavci, ansamblom Gorenjci iz Radovljice in s folklorno skupino iz Bohinjske Srednje vasi v Regensburgu, Nurnbergu in Munchnu Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) najbolj veseli našega obiska, ne kaže posebej poudarjat i. Dan, ki smo ga preživeli večinoma na nogah. na. tlaku in na asfaltu, sredi' mestnega vrveža, pošteno zdelal. vsakega Gorenjska narodna noša je bila že Bavarskem. - Foto: d. Košnjek Sledila je najbolj posrečena in edinstvena oblika našega bavar-poslanstva. Folkloristi iz Bohinja in ansambel Gorenjci iz Radovljice so odšli v povorki v narod-'J'li nošah do - najbolj prometnega dela Regensburga, v trgovsko sredi-S(,t', kjer se-v vsakem trenutku dobe-s°dno tare ljudi. Ko pa so se oglasili l,,st rumeni i in naša pesem in ko so *(; Bohinjci zavrteli kar na ulici, je N« razpoloženje na višku. Trg, kjer NllVo predstavili našo pesem in ples, '»d hipoma poln. Kmalu se je raz-^'delo, od kod smo. Plesalci iz Bo-1ln.ja in turistični ter sejemski de-»Vci so gledalcem delili gorenjsko 'cistično propagandno gradivo, jim Pojasnjevali, kje je naša "dežela, kakšna je, kako najlaže priti do nje "d. Precej zanimanja je vladalo za. "'isambel Gorenjci, ki so ljudem l)(>nujali ploščo z najnovejšimi po-s,U'tki. Omeniti velja, da so na plošči Podstavljene stare tržiške pesmi fn vi'-e, ki so jih Gorenjci sami priredili! Con nas je neusmiljeno gnal in priganjal. Odpeljali smo se v moderen regensburški dom za ostarele, kjer je pila sklicana prva novinarska konle-1'i'iica, po njej pa koncert Gorenjcev '"i folklorne skupine iz Srednje vasi. Nad udeležbo na novinarski konfe-i'eiici smo bili vsi od kraja prijetno presenečeni. Udeležili so se je pred-sl;ivniki turističnih in potovalnih Agencij, vlade, pošte, železnice, gospodarskih združenj, zahodnonem-■ armade in seveda osrednjih časnikov. Med gosti je bil tudi v ice-k,»nzul SFRJ v Nurnbergu Vojislav bopičič. Začelo se ji' s predstavitvijo •higoslavije in Sloveniji", nato pa je s!t'dil nadrobnejši opis gorenjske tu V,stiČiu> ponudbe. Povedati velja, da ,(> bila naša pokrajina predstavljena Zelo celovito in slikovito, k čemur je I' Veliki meri pripomogel Pavel Meril''' Bleda z okrog 150 barvnimi ,il;M>ozitivi! Nastop v veleblagovnici sama po sebi izredna privlačnost na Za obnovo Niirnberga 16 milijard mark V četrtek, 24. aprila, smo se odpeljali • proti zgodovinskemu Nurnbergu. 513.000 prebivalcev šteje to bavarsko mesto z bogato in burno zgodovino. Deloma seje Nemci radi spominjajo, deloma pa ne. Mesto je štelo pred drugo svetovno vojno 3 15.000 prebivalcev, po vojni pa le 85.000. Za obnovo razrušenega mesta so Nemci potrošili do leta 1970 16 milijard nemških mark! Zavezniška letala so se nad Hitlerjevo strankarsko prestolnico (nacistični kolovodja se je sem preselil zaradi (69. zapis) Y prejšnjem zapisu sem le bolj na hitro omenil slovito Slomškovo pridigo v Blat ogradu leta 1838. Takrat so tu še živeli Slovenci, a so narodnostno gotovo že omahovali. Le tako si danes lahko zamišljamo starega župnika in pesnika Urbana -Jar-nika povabilo mlademu duhovniku Antonu Slomšku, tedaj še spiritualu (duhovnelnu vodji) v celovškem semenišču, naj s prižnice njegove farne cerkve spregovori vernikom »o dolžnosti, svoj materin jezik spoštovati«. ;ladko zlag; ijo naše sit-adelj Slovenci po vseh o radi poju. - Kdor svoj venske, ki se lepo po nebeško razvesi te ta Zaloge gorenjskih prospektov so bile v vsakem mestu hitro razgrabljene. Bohinjski folkloristi so bili neutrudni razdeljevala propagandnega gradiva. — Foto: J. Košnjek Naporen ,1:,daljeval. st'Zlio regensourski uan se je Peljali smo se skozi raz- mesto do obrežja Donave, v i1"0 največjih regensburških velebla- Koviiic Kaufhol. Firma Kaufhof ima .)laKov ni, e po vsej Nemčiji. Menda gh. ''na 75. Hegensburška je , aJvfličastnejšimi. saj je v njej KUpitj ■ i več kot* 1 10.0IH) artiklov med moč Pre- cej časa porabiš, da si ogledaš trgovskega orjaka, pa še presneto previden moraš biti, da kani ne zaideš. Gorenjci in folklorna skupina iz Bohinja so ponovno vžgali. Restavracija, kjer je bil koncert, se je napolnila, vsak ples, vsaka melodija pa nagrajena s prisrčnim aplavzom! Bliskali so fotografski aparati, naj-poguninejši ljubitelji naših polk in valčkov pa so se zav rteli. Za nagrado nas je vodstvo regensburškega Kauf-hofa počastilo s kosilom, ki je po pravici rečeno, pošteno teknilo! Naše regensburško poslanstvo pa s leni še ni bilo končano. Komaj smo si malo oddahnili in povečerjali, izvlekli iz avtobusa nove zaloge prospektov in uredili ozvočenje, se je začela v gostišču Landshuter llof večerna prireditev. Njen prijazni lastnik je -Josef Schvvindl. Ugledni predstavniki Regensburga in gostje, med katerimi je bil tudi tokrat v ice-konzul Voje Lopičič, so bili na »gorenjskem večeru«. Pavel Merlak je spet predstavil našo deželo v sliki in besedi, folkloristi in godci pa v glasbi in plesu. Dvorana se je pridno sukala do polnoči in še čez. Med udeleženci naše prireditve niso bili zgolj domačini, temveč tudi nekaj -Jugoslovanov. V regeiisburškem okolišu jih je okrog 2000. Da so bili prav ti tor Gorenjskega sejma Alojz Okom je izročil Gunthcrju Mccricaldu. '■^'»sburškemu novinarju, umetniško sliko v zahvalo za trud pri orgumzu-J" "i popularizaciji našega obiska v Regensburgu. Drugi z leve dohannes l'°<'rt, tudi novinar, ki se bo kot uradni predstavnik Regensburga udeležil *to&njega /ubile/nega Gorenjskega sejma. - Foto: d. Košnjek navduševanja delavcev za svojo stranko, ki pri delavcih dolgo ni uživala prevelikega ugleda) zadnjič znesla 20. aprila leta 1945, na Hitlerjev rojstni dan, in jo dobesedno zravnala z zemljo. In še zaradi nečesa ho mesto vedno zapisano v zgodovini. Zaradi štiri mesece trajajočega procesa proti nacističnim -zločincem, ki se je končal leta 1946. Proces je bil v dvorani 26 a, ki sprejme okrog 250 ljudi. 11 najhujših zlo-•čincev so v posebej postavljeni baraki na dvorišču sodišča obesili, po eksekuciji pa barako »zbrisali« s sveta. Zanimivo je, da je bil proces v čisto navadili sodni palači, kjer je še danes občinsko in deželno sodišče. Veličastni stadion in njegova okolica, kjer je Hitler navduševal tudi po 300.000 ljudi, sta opuščena. V bližini so otroška igrišča in zabaviščni prostori, vsako drugo zbiranje ljudi na stadionu in v okolici pa ni dovoljeno. Tudi nacistična palača, prava trdnjava z več metrov debelimi zidov i, sameva. Nemci so jo spremenili v skladišče! To so bežno nanizane stvari, ki se jih Nemci neradi spominjajo. Na druge plati mestne zgodovine so bolj ponosni. Na Albrechta Dii-rerja. ki počiva na -Johanisovem "pokopališču, na zgodovinsko mestno obzidje, ki ga vestno čuvajo in sproti obnavljajo, na podzemsko železnico, ki jo grade in bo dolga 81 kilometrov. 17 kilometrov pa je že usposobljene, na veličastni mestni park, ki je razdeljen na 18 delov, na palačo zveznega ministrstva za delo. ki ima 3450 okeh, na gospoda Grundiga. ki živi v bližnjem Furthu in je svojo podjetniško pot začel pred dvema desetletjema kot običajni elektrotehnik itd. NUrnberčani so nadalje ponosni na opero Kicharda VVagner-ja. ki sprejme 6000 ljudi in še na številne druge mestne zanimivosti. Povedati nadalje kaže, da živi v mestu in okolici tudi okrog 12.000 -Jugoslovanov. Skratka. Nurnberg je mesto življenja, novosti in stalnega razvoja. Danes obsega 480 kvadratnih kilometrov površine, boje pa se. da bo za mesto predvidena površina kmalu pretesna. Zares škoda, da je bila skupina s časom tako na tesnem, da smo se lahko z mestnimi znamenitostmi seznanjali le bežno in površno. (konec prihodnjimi -J. Košnjek Pogled na romantični Blatograd (Moosburg). Z jezerci in močvirji obdani grad je bil zgrajen v 12. stoletju. Že tedaj narodno zavedni in agilni (v celovškem sejnenišču je prostovoljno poučeval slovenščino in spodbujal gojence k pesnikovanju v materinem jeziku) Anton Slomšek je res prišel v Blatograd in na binkošt-ni ponedeljek, dne 28. maja leta 1838 govoril besede, ki so bile pozneje večkrat ponatisnjene v knjigah in' v časopisju ter našle pot tudi v številne šolske čitanke. Pridiga je primer iskrenega rodo-ljubja, hkrati pa prepričljiva in retorično (govorniško) vzorna. Kar v navado mi je v teh letih že prešlo, da vsakokratno skupino pre-šernoljubov, ki jo vodim po pesnikovih stopinjah na Koroškem, pripeljem tudi v Blatograd. Tu jim po razlagi -Jarnikovega pomena za naše slovstvo kar izpred oltarja preberem še Slomškovo pridigo. Car ljubeznivih besed in vzdušje, ki ga je nekoč že poplemenit ila tudi Prešernova prisotnost v tem kraju — močno prevzame poslušalce, saj so bili neme priče dogodku v nesrečni zgodovini naših Karantancev, ki so v tem potujčenem kraju zapustili le še nagrobnike s slovenskimi priimki . . . Zato bo gotovo prav, če znamenito Slomškovo pridigo zaradi njene žlahtnosti v celoti ponovim: i m Za-•ijih materinski jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je podoben zmedenei e.i pijancu, ki zlato, v prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela. Slovenski starši, ki slovensko znajo, pa svojih otrok slovenskega jezika ni' učijo, so nespametni gospodarji, ki zapravijo svojim otrokom drago domačo reč, ki so jim jo izročili njih dedi. Taki očetje in matere so podobni slabim gospodarjem, ki svoje očetno gospodarstvo prodajo, kupujejo drugo pohištvo" poslednjič pa večjidel najdejo beraško palico. — Kar je oče dobrega prejel od svojih staršev, mora zapustiti svojemu sinu, in kar se je mati hvalevrednega naučila od svoje matere, bo zapustila tudi svoji hčeri. Materinski jezik pa je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih starih; skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in zapustiti svojim mlajšim. Človeški jezik je talent, katerega nam je izročil Gospod nebes in zemlje. Kdor svoj materinskih slovenski jezik pozabi, svoj talent malopridno zakoplje; Bog bo enkrat sodil in vsi zaničevalci svojega pošt enega jezika bodo potisnjeni v večno temo. Oj. ljubi lepi in pošteni slovenski materinski jezik, s katerim sem prvič klical svojo ljubeznivo mamo in dobrega ateja, v katerem so me moja mati učili spoznavat i-Boga, v katerem sem prvič častil svojega Stvarnika! Tebe hočem, kakor najdražji spomin svojih staršev, hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto skrbeti po .pameti, kolikor premoreni; v slovenskem jeziku do svoje poslednje ure najrajši hvaliti Boga; v slovenskem jeziku najrajši učiti svoje ljube brate in sestre Slovence. In želim, kot hvaležni sin svoje ljube matere, da. kakor je bila moja prva beseda slovenska, tako naj bo slovenska t udi moja poslednja . . . B O DOLŽNOSTI, SVOJ MATERIN JEZIK SPOŠTOVATI rat je in sestre moje, Slovenec bom Slovencem zaradi ljubezni materinske govoril nove besede v slovenskem jeziku. Med vsemi jeziki mora biti "Slovencem najljubši naš materinski jezik. Naš slovenski jezik je brat tistega grškega jezika., v katerem so apostoli in evangelisti spisa I i Sveto pismo; že več tisoč let pošteni ljudje niarnjajo slovensko. Slovenski jezik je brat latinskega jezika in že pred stoletji so naši stari očetje brali Sveto pismo v slovenskem jeziku in so po slovensko v hiši božji prepevali Bogu hvalo. Zato se še zdaj pri vas v cerkvi beri' Sveto pismo v treh jezikih, po latinsko, nemško in slovensko. Kdor se tedaj tako starega jezika sramuje, je podoben človeku, ki s sebe strga lepo. pošteno oblačilo, ki mu ga je dal dober oče. se obleče po t u je in misli, da bo lepši. Naš imenitni slovenski jezik se ne marnja samo po Koroškem, ni ga jezika na svetu, ki bi ga niarnjali tak;* po širokem kakor jezik slovenski. Pojdi za jugom do morja, našel boš po Hrvaškem. Dalmatinskem ljudi, ki govorijo slovensko kakor ti. Prehodi ogrsko, češko, poljsko in .ko deželo, povsod boš našel I o vensko žlahto. mora v; svojo s Za slovenski jezik se malo zmeni le tisti, ki svetil ne pozna in ne ve. kakšni ljudje živijo po svetu. Tak je podoben nevednemu otroku, ki tudi misli.'da je Celovško jezero največje morje na svetu in da je onkraj Ljubelja že konec sveta. -Je pa morebiti slovenski jezik tako grd in zarobljen, da bi nas moralo biti "sram slovensko govoriti? — Lepe so pridige v nemškem jeziku, pa božji nauki teki) lepo tudi v slovenskem, lahko se primejo človeških src in obrodijo dober sad. Prijetne so nemške pesmi, ali prijetnejše so shr PrižniCa v cerkvi sv. Mihaela v lila-togratlu, s katere je Anton Slomšek govoril svojo znamenito pridigo o dolžnosti, svoj materin jezik sp< štovati. »ZANIKARNI PISAR« oleg pisma, iz katerega smo zvedeli za Prešernovo in Slomškovo pot k -Jarniku v Blatograd, ni ohranjenega nobenega drugega, iz katerega bi mogli'zvedet i izpod peresa pesnika samega še za morebitne druge njegove izlete pb koroški deželici. Prešeren je bil takrat še mlad, bilo mu je komaj 32 let, in rad je pešačil. (Po pričevanju sodobnikov vemo. da je šel celo na Dunaj peš prav iz Ljubljane! To je bilo ob koncu oktobra leta 1821, ko seje Prešeren odločil, da bo študiral pravo na dunajski univerzi.) Ne moremo sicer za trdno reči, da si pesnik v času svojega prvega bivanja v Celbvu, t. j. v pomladi leta 1832. ni ogledal še kakšnega koroškega kraja. Le pričevanj o tem ni nobenih. Kajti Prešeren ni bil kaj posebni marljiv pisalee pisem, v katerih bi sporočal sorodnikom ali prijateljem vesti o svojem osebnem življenju. Sani je to koinodnost potrdil v pismu, ki ga je dne 14. marca leta 1833 pisal češkemu pesniku in pisatelju Fran tisku Ladislavu Uelakov skemu. Na koncu precej obširnega pisma — pisanega slovensko! — se naš Prešeren opravičuje: »Ne zamerite de tako pozno odpišem. Pred bi bil pisal, al ker Vam je Čop odgovoril, sini se bal. de bi Vam ne bilo ustreženo z mojim listam, in zraven sini tako zanikarni pisar, de se mi je ljubezen z nekakšino gospodično v Gradcu le zavolj tega poderla. ker sini ji premalokedaj pisal.« (Se bo nadaljeval«) Torek Prenosni transformator za varjenje TBH 140 BANTAM je izredno primeren za varjenje kosov lahke pločevine ali za njeno obdelavo. Tehta le 20 kg, priročen je torej za dela v delavnici ali na terenu. Z njim lahko varimo mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Transformator za električno varjenje TBH 400 v moderni izvedbi ima izredne sposobnosti varilnega aparata. Zaradi vrhunca praktičnosti so pogonski stroški majhni Dobite ga v različnih izvedbah — glede na zmogljivosti kot tudi na načine upravljanja Možna je uporaba v delavnici ali na odprtem prostoru ne oziraje se na vremenske pogoje Transformator za električno varjenje TBH 700 transformator je višja oblika delovnih orodij TBH Prilagojen je delom vseh vrst — tudi glede na delovno okolje, delavnico in v njej za razna delovna mesta — ali za zunanja dela, pri čemer pa take ali drugačne klimatske razmere ne morejo motiti rednega dela Za vsa orodja TBH so na voljo prospekti z opisom konstrukcij, različnosti izvedb in z najnatančnejšimi strokovnimi pojasnili Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula. P P BR 208 TEL CENTRALA (052) 24-322 TELEX 25 252 YU ULJTES STOL Industrp pohištvo STOL Kamnik Orgoniziro v času od 15. V do 15. VI. 1975 prodojo lesenih stolov in miz po TOVARNIŠKIH CENAH v prodajnih salonih: Stol - Interier Ljubjona Celovško 163 Stol - Interier Duplico pri Kamniku Brezplačno dostava na dom v. Schiedel — YU — kamin, 1 1 dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja j r.' i I PGP i Gradnja Žalec 1 — belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-I telefon h. c. 061/314 177 telex 31 260 yu bel Sadolin PX65 — uživa mednarodni sloves — odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki — najbolj t-skano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa — uničuje plesen in zajedalce ter je odporen pred vremenskimi vplivi — služi za osnovni ter končni premaz in je izdelan v 13 barvah — Zahtevajte prospekte in navodila za uporabo voba voba voba voba voba voba S* J« voba vobj JK voba vobaj^^ ./oba "*'. " viba ^N^o;?« voba voba voba voba voba voba voba voba voba voba >ioba {grob barva zanesljiva pot do uspeha sami boste hitro in poceni olepšali svoj dom C IKU I* AR MA G3 C E L9 E mali oglasi • mali oglasi r prodam Prodam mlado KOZO in KOZLA za pleme. Kranjska gora 145 2893 Prodam TELICO, ki bo junija teletila. Bodešče 20, Bled 2895 Ugodno prodam črno-beli TELEVIZOR GORENJE elektronik 920. Rozman, Planina 1, Kranj 2896 Poceni prodam rabljeno STREŠNO OPEKO bobrovec. Jurčičeva 1, Kranj, iz Partizanske 2897 Prodam brejo TELICO. Cerklje št. 101 2898 Prodam borove PLOHE, KRAVO Po izbiri in konjsko motorno KOSILNICO. Zg. Brnik 73, Cerklje 2899 . Ugodno prodam ZGRABLJAL-NIK za seno. Cerklje 118 2900 Prodam mlado KRAVO s teletom. Salog 52, Cerklje 2901 Prodam 9 mesecev stare KOKOŠI - nesnice. Cegelnica 1, Naklo 2902 Prodam stoječo TRAVO. Jezerska !03, Kranj 2903 Prodam suhe hrastove in smrekove PLOHE. Trstenik 25, Golnik 2904 RAZPRODAJAM 9 mesecev stare KOKOŠI — dobre nesnice, vsako sredo, soboto in nedeljo od 9. do '9. ure. Bistrica 27, Tržič 2905 Prodam 8 let staro KOBILO, mir-n°> težko 500 kg ali zamenjam za težkega KONJA. Špruk Franc, Lenart 4, Cerklje 2906 Prodam SLAMOREZNICO s putnikom, dobro ohranjeno in eno Drez puhalnika. Letence 5, Golnik 2907 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko KREDENCO, ŠTEDILNIK ^ORENJE in komplet sobna VRA-lA - nerabljena. Zg. Bitnje 165 2908 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo, tretjič teletila, dobra mlekarica in stoječo TRAVO, ki se štirikrat seče. ^Ranja vas 24, Tržič 2909 Poceni prodam brezhiben TELEVIZOR EI NIŠ. Pagon, Šempetrska 49-Kranj 2910 Prodam SENO. Ljubno 4, Podprt . 2911 Novo stensko omaro ARTUR in se. Golnik 2915 RENAULT 8, karamboliran, pro-Jam po delih. Frelih, Sr. Dobrava 18, Kropa 2916 ,. Prodam ZASTAVO 750, karambo- lrar>o, po delih. Mošnje 51, Radov-lJ»ca,od 15. do 19. ure 2917 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1969. Voklo 70, Šenčur 2918 Prodam osebni avto DIANA 6. Informacije Dom JNA, Kranj 2919 kupim Kupim SEDEŽ za BČS 127. Gole, Višelnica 15, Zg. Gorje 2894 Kupim otroško POSTELJICO. Ponudbe na telefon 23-787 od 7. do 14. ure 2920 jjtfaja CP Glas, Kranj, Ulica MoJe *?Jadeja 1. Stavek: GP Gorenjski "?k Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in "Prava li„ta: Kranj, Mofte Pijadeja . — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Te-'efoni: glavni urednik, odgovorni Urednik in uprava 21-190, urednico 21-835, novinarji 21-860, malo-°Klasni in naročniški oddelek *l-194. — Naročnina: letna 90 din. P°Uetna 45 din, cena za 1 Številko * dinar. _ Oproščeno prometnega °avka po pristojnem mnenju 421-1/72. stanovanja Iščem enosobno STANOVANJE, mlad miren intelektualec. Dam lepo nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 2921 zaposlitve Dam izdelavo serijskega izdelka na dom ženski, ki zna dobro KVAČ-KATI in ima dosti prostega časa. Ponudbe pod »Kvačkanje« 2922 Sprejmem vsa ZIDARSKA in ZEMELJSKA DELA za izkop. Kušej, Rupa 23, Kranj 2923 INSTRUIRAM vse težje predmete za osnovno šolo. Ponudbe pod »60 minut je 30 din«. Informacije na telefon 22-066 2924 najdeno Na Stari cesti v Kranju je bila najdena ženska URA. Dobi se v La-hovčah6. 2925 obvestila GOSTILNA DRAKSLER na La-borah bo zaradi beljenja zaprta od 20. do vštetega 29. maja." 2926 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 2732 POPRAVEK Pri zahvali Alojza Cebulja 16. maja 1975 je prišlo do pomote. Pri žalujočih je pravilno: žena, hčerke in sinovi z družinami 2927 Mnogo prezgodaj nas je v 62. letu zapustil naš ljubljeni mož, oče stari oče. brat m si rk Janez Lanišek iz Šenčurja, Beleharjeva 49 , - Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 21. 5. 1975, ob 10. uri na šeiirursko pokopališče. *«lujoči; žena Ana, sin Ivan z ženo Cilko in sin Andrej z družino in ost alo sorodst vo. Šenčur, 19, maja l!)7f> Past za inšpektorja Kalahana Režija: Ted Post GL vloge: C lini Eastwood. Hal Hol-brook Si ara /lata pravila kriminalnega filma se čedalje bolj umikajo novim razsežnostim v /.ve/i /. vsemi oblikami kriminala kot splošno družbenega pojava. Še vedno sicer velja pravilo, da se /ločin nt spi ar x saj storilca prej ;ih slej izsledi roka pravice, vendar ustvarjalci v črno-belo prikazovanj« posameznih dejstev vnašajo ozadje in vzroke za kazniva dejanja in pa probleme druge strani zakona, ki ima v omejevanju teh dejanj predvsem težave pri izbiranju pravih sredstev. V filmu Teda Posta je v ospredju preganjanje kriminalcev mimo zakona. k;ir je danes že precej razširjen poj i\ Pitd leti st jt najprej \ Braziliji pojavila skupina upokojenih policajev, ki je menila, da so kazni preveč mile in je zato kar sama likvidirala vse vrste prestopnike. S podobno skupino ima opraviti tudi inšpektor Kalahan. kar daje filmu seveda določeno privlačnost, i epnv sicer zaostija za željtnmu cilji, tudi tedaj, ko skuša razčleniti problem uporabe nasilja zoper nasilje. M. G. kino Kranj CENTER 2(1. -maja ital.-angl. barv. pust. GUSARJI Z ZELENEGA OTOKA ob Ki.. IK. in 20. uri 21. maja ital.-angl. barv. pust. GUSARJI Z ZELENEGA OTOKA ob Ki. in 18. uri. premiera liane, barv. ljub. VLAK ob 20. uri 22. maja franc. barv. ljub. VLAK ob Ki., 1H. in 20. uri Kranj STO RŽ IC 20. maja franc. barv. O. K. ŠEF ob Ki., 18. in 20. uri 21. maja a mer. barv. vohun. BODALO ob Ki., 18. in 20. uri 22. maja angl. barv. krim. MORILEC Z RIL-LING TONSKEGA TRGA ob Ki.. 18. in 20. uri Tržič 20. maja amer. barv. vohun. BODALO ob 18. in 20. uri 21. maja ital. barv. komed. TUDI ANGELI JEDO FIŽOL ob 18. in 20. uri 22. maja ital. barv. komed. TUDI ANGELI JEDO FIŽOL ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 20. maja angl. barv. krim. MORILEC Z RIL-LINGTONSKEGA TRGA ob 18. uri 21. maja angl. barv. krim. MORILEC Z RIL LING TONSKEGA TRGA ob 18. in 20 uri 22. maja slov. barv. STRAH ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 20. maja amer. barv. komed. TOM SAWYER ob 20. uri 21. maja amer. barv. komed. TOM 8AWYER ob 18. in 20. uri 22. maja ital. barv. drama NOČNI VRAČAH ob 20. uri Železniki OBZORJE 21. maja amer. barv. akcij. SLAUGHTER-JEVA VELIKA BITKA ob20. uri Radovljica 20. maia ital. halv. zabavni HOĆEMO POL KOVNIKE ob 20. uri 21 maja ital barv. LOV ZA ZAKLADOM ob 20. uri 22. maja amer. barv. M DIMA BREZ OGNJA oi>20. uri Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj p.o. sprejme v delovno razmerje za določen čas administrativno moč z znanjem strojepisja (lahko tudi upokojenka) Ponudbe oddajte v tajništvo podjetja GP Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijadeja 1 do 27. maja 1975. Osnovna šola Stanka Mlakarja Šenčur razpisuje prosto delovno mesto hišnika (za nedoločen ča§) Pogoj je kvalificiran delavec kovinske stroke. Na voljo je dvo in polsobno stanovanje v šoli. Rok za prijavo je 15 dni po objavi, nastop dela pa 1. junija 1975. Gozdno gospodarstvo Kranj išče kuharico za počitniški dom v Piranu za čas od 21. junija do 31. avgusta 1975 Osebni dohodki po sporazumu o delitvi osebnih dohodkov. Vse informacije dobite pri sekretarju Gozdnega gospodarstva Kranj, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 a. Kemična tovarna Exoterm Kranj Struževo 66 objavlja naslednje prosto delovno mesto: vzdrževalca strojev in naprav Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednji pogoj: končana poklicna šola kovinske stroke in tri leta delovnih izkušenj. Prijave sprejema splošni oddelek do vključno 26. maja 1975. Turistična, gostinska, prometna in proizvodna delovna organizacija Alpetour Skofja Loka Kadrovski sektor objavlja za I. TOZD Creina — kmetijska mehanizacija Kranj naslednja prosta delovna mesta 1. 2 K V rezkalcev 2. 5 KV ali PK strugarjev 3. 1 K V obratnega elektrikarja 4. 10 NK delavcev za delo v proizvodnji, transportu in skladišču Pogoji za zasedbo: pod 1.: uspešno zaključena poklicna kovinarska šola — rezkalec, praksa zaželena, pod 2.: uspešno zaključena poklicna kovinarska šola — strugar, praksa zaželena ali polkvalifikacija ter 2 leti delovnih izkušenj na delovnem mestu strugar, pod 3.: uspešno zaključena poklicna šola — elektro smeri, zaželene delovne izkušnje na delovnem mestu obratni elektrikar, pod 4.: nedokončana osnovna šola, veselje do dela v kovinarski stroki. II. TOZD Gostinstvo Kranj 1. 1 šefa strežbe 2. 2 natakarjev 3. 2 kuharjev 4. 1 perice Pogoji za zasedbo: pod 1.: srednješolska izobrazba gostinske smeri s predizobrazbo natakar in 3 leta delovnih izkušenj na delovnem mestu šef strežbe ali vodja izmene v strežbi, pod 2.: uspešno zaključena poklicna gostinska šola — natakar, praksa zaželena, pod 3.: uspešno zaključena poklicna gostinska šola — kuhar, praksa zaželena, pod 4.: nedokončana osnovna šola, praksa zaželena. Pismene vloge sprejema kadrovska služba v Kranju, kjer lahko kandidati dolnjo vse podrobne informacije. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Kandidati bodo sprejeti na delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Osebni dohodek se določi v skladu z določili samoupravnega sporazuma o delitvi OD. Obenem objavljamo naslednja učna mesta.- I. TOZD Creina Kranj kmetijska mehanizacija 1 za poklic orodjar 2 za poklic rezkalec 4 za poklic kovinostrugar 7 za poklic strojni ključavničar 5 za poklic ključavničar 3 za poklic avtomehanik 1 za poklic avtoelektričar II. TOZD Gostinstvo Kranj 5 za poklic kuhar 5 za poklic natakar Pogoji: uspešno zaključen osmi razred, zdravstveno sposobni za opravljanje poklica in da niso starejši od 18 let. Učna doba za vse poklice traja 36 mesecev. Zavod za gojitev divjadi Triglav Triglavski narodni park Bled razpisuje delovni mesti 2 pripravnikov za revirne lovske nadzornike Pogoji: dokončana osemletka, opravljen lovsko-čuvajski izpit, da ni bil sodno kaznovan, da je moralno neoporečen, da ima izredno veselje do dela v naravi. Pismene prijave pošljite na naslov Zavod Triglav Bled — TNP, Ljubljanska 27. ATROSTALNA Zenica TOZD OTS ii Jesenice razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. varnostnega inženirja 2. šefa materilno-finančne službe Pogoji: pod 1.: varnostni inženir ali inženir I. stopnje tehnične stroke z izpitom iz varstva pri delu po I. programu, inženir I. stopnje tehnične stroke, ki bi bil pripravljen opraviti izpit iz varstva pri delu po I. programu. pod 2.: dipl. ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj ali ekonomist in 5 let delovnih izkušenj ' Osebni dohodki po Samoupravnem sporazumu o delitvi osebnega dohodka. Prijave je treba poslati v 10 dneh po objavi razglasa. Informacije na telefon 81-743. Z a vozil s ceste V soboto, 17. maja, ob 2.30 zjutraj se je na testi drugega reda med Kranjem in Jezerskim pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Mihael Špindler troj. 1941) iz Slov. Bistrice je v levem preglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v obcestni kamen, od tu pa je avtomobil zdrsnil še po nasipu in obstal na kolesih. V nesreči je bil voznik laže ranjen, škode pa je za 19.000 din. Neprimerna hitrost V soboto, 17. maja, oh 18. uri seje v Bistrici pri Tržiču pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Leon Papler (roj. 1954) iz Bistrice je peljal po cesti drugega reda od Bistrice proti Begunjam z neprimerno hitrostjo. Pri peskokopu v Bistrici ga je začelo zanašati, nato pa ga je vrglo v jarek. V nesreći je bil voznik laže ranjen, škode na avtomobilu pa je za 25.000 din. Ni ju videl V soboto, 17. maja, nekaj po 21. uri seje na lokalni cesti Kranj —Kupa — Kokrica pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Borut Knoll (roj. 1958) iz Kranja je peljal od Kokrice proti Kranju. Na Hupi je na neosvetljenem delu vozišča zapeljal med Anko Korošec (roj. 1940) in Natašo Kuprešanin (roj. 1948), obe iz Kranja, ki sta hodili skrajno desno od Kupe proti Kranju. Vsi trije so padli in se hudo ranili. Otrok stekel pred avto V nedeljo, 18. maja, nekaj pred 20. uro se je na lokalni cesti v Cešnjevku pripetita prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Sajovic (roj. 1952) je pel jal skozi Cešnjevk proti ('erkljam. Na ravnem delu ceste mu je i/, skupine treh otrok na levi strani ceste nenadoma stekla pred avtomobil 5-letna Darinka Globočnik iz Vogelj. Kljub zaviranju voznik ni mogel preprečiti nesreče in je deklico zadel. Laže ranjeni so nudili pomoč v zdravstvenem domu K ran j. Izognila se je trčenju V nedeljo, IN. maja, nekaj po 14. uri se je na cesti prvega reda med Kranjem in Polico pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Nada Grv (roj. 1954) z Bleda je peljala proti Kranju. Ko se je srečevala z nekim avtobusom, "ki ga je prav tedaj prehitevala škoda rdeče barve, je morala zapeljati s ceste, da ne hi prišlo do nesreče. Njen avtomobil se je prevrnil na bok, voznica pa je bila laži- ranjena. Avtobus in avtomobil škoda rdeče barve sta odpeljala naprej ne da bi ustavila. L. M. Moža našli v potoku V petek, 16. maja, popoldne so našli v potoku v Zalogu huje ranjenega Feliksa Kvasa (roj. 1929). Takoj so ga odpeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Dejanja je osumljena Kvasova žena Angela (roj. 1945), ki se je naslednjega dne že javila oddelku milice v Cerkljah. Povedala je, da je prejšnji dan trikrat s topim delom sekire udarila po glavi svojega moža, nato pa ga je ž vozičkom odpeljala in prevrnila v potok in odšla. Preiskovalni sodnik je za Angelo Kvas odredil pripor. Venac Industrija mesa, mesnih preradjevina i konzervi Novi Sad, Industrijska zona b.b. OOUK Promet komisija za medsebojne odnose delavcev v združenem delu razpisuje prosto delovno mesto šoferja — distributerja v skladišču v Kranju Pdleg splošnih pogojev po zakonu o medsebojnih odnosih delavcev v združenem delu mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: K V šofer, popolna zdravstvena sposobnost za opravljanje dela. Prijavi je t reba priložit i Se overjen prepis diplome. Osebni dohodek po normativnih aktdi osnovne organizacije. Nepopolne prijave ne bomo upoštevali. Oglas velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave pošljite na naslov: Venac Industrija mesa (komisija za medjusobne odnose radnika u udruženom radu OOUR-a Promet) Novi Sad, Industrijska zona b.b. Zahvala Ostali smo sami, tihi z bolečo resnico, da nas je nenadoma in mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša draga ili dobra žena, mama, stara mama. sestra ni teta Frančiška Golmajer, rojena ZOR Ob tem izrekamo iskreno zahvalo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam oh teh težkih dneh stali ob strani, ji darovali cvetje in jo številno spremili na njeni poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Portuni, dr. Jado-niču, strežnemu osebju oddelka 000 na Golniku, kolektivu Planika, tiskarni Golnik, gojencem l.a razreda in šolskemu centru KSNZ. Servisnemu podjetju Kranj in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem. Še enkrat vsem skupaj najlepša hvala. Žalujoči: mož, otroci z družinami ter ostalo sorodstvo. Ciolnik. Ljubljana-Polje. Visoko. -Jesenice. Moše. Kranj, Ptuj. Beograd. 20. maja 1975 Zahvala Ob boleči in prerani izgubi naše drage mame Ivane Bašelj se iskreno zahvaljujemo organizaciji ZB Strazišče, dr. Bajžlju /a zdravljenje in vsem sosedom za podarjeno cvetje in tolažilne besede, g. župniku iz. Cerknega za opravljen pogr-ebni obred. Žalujoči: hčerke in sinovi z družinami. Kranj. Cerkno. Idrija. Kanada, ISA. , Ki. maja 1975 24. maja 1975 bo zaključena RAZSTAVA OPREME ZA TABORJENJE pred VELEBLAGOVNICO nama v Škof ji Loki. Še nekaj dni torej lahko izkoristite priložnost, da na enem mestu lahko kupite vse potrebščine za taborjenje in rekreacijo. od 20. III. do 20. V. 1975 20 % POPUST 20 LET 20 LET 20 LET 20 LET 4 9 ZAGREBPUBLIC Razstavljamo izdelke pohištva nagrajenega na sejmih v Beogradu in Ljubljani festivalna ^ dvorana bled od 23 maja do 10. junija 1975 razstava in prodaja pohištva preprog •zaves •gospodinjskih strojev 9 BLED'75 stava bo odprta vsak dan od 10. do 19. ure urli Športna rekreacija železarjev Organizacije in organi sindikata v jeseniški Železarni vsa leta intenzivno skrbe za organizirani oddih m rekreacijo delavcev tega kolektiva. Športna rekreacija ima v Železarni že bogato tradicijo, saj tega podroft ja niso nikoli zanemarjali. V zadnjem času ugotavljajo, da vse bolj upada interes za stare oblike športne rekreacije, občutno pa zanimanje za nove aktivnosti. Ta ni zanimanja za predvsem tekn valne aktivnosti, vedno večji -inte pa je za stalno in sistematično delovanje v svobodno izbranih tivnostih. To so med drugim t interesne skupine, ki so povsod ta kjer so zanje ugodne material možnosti. Precejšnje zanimanje je v zadnjem času med železarji za odbojko in za aktivnosti TKIM kabineta, ki ga je komisija za šport i'1 rekreacijo skupaj s TVD Partizanom Jesenice in občinsko zvezo za telesno kulturo opremila v prostoi'1 TVD Partizan., To je eden prvU» TRI M kabinetov v Sloveniji. Nalllw ravajo pa tudi urediti TKIM poligon, s katerim naj bi obogatil' poletne rekreativne dejavnosti in s tem zaključili z izgradnjo TRI M objektov v jeseniški občini. Po podatkih beležijo v letu 197,'J leto pozneje v enajstih športni zvrsteh v okviru prvenstev Železarne skupaj 4.314 nastopov; v šestih zvrsteh športnih panog v okviru medobratnih tekmovanj so zabeležili 695 nastopov; v sedmih obratnih tekmovanjih pa je bilo 1200 nastopov. 950 tekmovalcev je sodelovalo v tako imenovanih interesnih skupinah. 385 udeležencev je nastopilo v medkolektivnih tekmovanjih, ki jih je bilo 10, 295 delavcev pa je odšlo na pohode na Triglav, 0* Stol in na Peco. D. S- Radovljica gorenjski prvak v balinanju Gorenjski balinarji so letošnjo ^' zono začeli s prvenstvom v v. ;v' kah. Predtekmovanje je bilo na spx>* redu pred desetimi dnevi, sodelovalo pa je 8 klubov z. vse Gorenjske. P'-Vf so nastopili tudi tekmovalci iz Ztf*> • ki so pokazali kar solidno znanj«' Finalni del prvenstva pa je bil PJ"' teklo soboto na -Jesenicah in v P dovljici. Obakrat so imeli največ peha Kadovljičani, ki so tako zasl* ženo osvojili naslov gorenjske!*« prvaka. Skupaj z Jeseničani so si p'1 borili pravico nastopa na repu h" škem prvenstvu, ki bo prihodnj mesec v Postojni. Rezultati finala: Trata : Radovljica 10:13 in 7:13, Borec : JesenM* 10:13 in 13:11, Trata : Jesenice 6:.« in 10:13, Borec : Radovljica 8:13 i" 7:13. Trata : Borec 13:11 in 2:13, J« senice : Radovljica 8:13 in 13:11- Vrstni red: 1. Radovljica, 2. Jesenice. 3. Borec Kranj, 4. Trata ŠkoOJ Loka. 5. Lesce, 0. Vodovodni stolp K ran j, 7. Ziri, 8. Huje. F. Praprotnic Tokrat pionirji heroja Grajzerja Osnovna šola heroja Grajzerja J bila med tednom organizator^ področnega pionirskega prveiisj 1 osnovnih šol Gorenjske. Za nas najboljše pionirske ekipe se je P" * govalo devet moštev: OŠ Kranj*** gora, OŠ Peter Kavčič Skofja OŠ France Prešeren Kranj. (),S pnica, OŠ -Jesenice, OŠ Matija — Ijavec Preddvor, Oš Ratitove. ()Š -Jesenice. ... ... . i d1 Oh odlični organizacij Šili, st a I ckinc vič (Golnik) in brez je I. ii' c i o . 11 c • • , heroju (' /C sodila Nikaa i Dušan H u mer <■ Naj zmaga medsebojno razumevanje in iskreno prijateljstvo! v izredno dinamični in zanimivi igri je državni košarkarski prvak Zadar šele v drugem delu obračunal z moštvom kranjskega Triglava. - boto: b. Perdan Triglav : Zadar 104:124 (47:47) Sedanji dogodki v Avstriji grozijo, da se bodo pretrgale vse prijateljske vezi z našo državo, še zlasti pa med prebivalci obmejnih pokrajin. Tega se močno zavedajo tudi šport niki-strel-ci iz Celovca in Kranja. Ze od leta 1962 gojijo prave prijateljske stike in jih vsako leto znova [Potrjujejo s srečanjem mestnih reprezentanc, enkrat v Celovcu, drugič v Kranju. Zato jim je še toliko težje ob misli, da bi se zaradi političnih zapletov porušili vsi mostovi prijateljstva, ki so jih tako vztrajno gradili in obnavljali. Svoje sodelovanje so v teh letih celo poglobili. V začetku sta se ekipi obeh mest merili med seboj le v streljanju z zračno puško, kasneje pa so se priključili še strelci s pištolo. Skupno so se veselili vsake zmage in se navduševali nad dosežki posameznikov, še bolj pomembna pa jim je bila zmaga prijateljstva in sodelovanja, saj so se zadnja leta vse bolj zavedali resnosti političnih razmer. To prepričanje sta oh vsakem ponovnem srečanju poudarjala predsednika celovških in naših strelcev. Tudi ob zadnjem obisku koroških strelcev v Kranju je \Villi Leitner dejal: »Ce bi vsi pokazali toliko razumevanja kot ga kažejo strelci, potem gotovo ne bi bilo problemov med ljudmi, ki pripadajo različnim narodom in govorijo različne jezike. Storili bomo vse, da bo šport še naprej združeval oba naroda in da bo končno zmagalo prijateljstvo in medsebojno razumevanje.« Naše strelce je povabil, naj prihodnje leto obiščejo Celovec in tako dal svojim besedam še večji poudarek. . B. Malovrh Pred rekordnim številom gledal cev 1200 je bila v četrtek v Kranju Prijateljska košarkarska tekma, kjer je domači Triglav gostil zveznega ligaša Zadar. Zmagali so gostje s 124:104 (47:47). Za Triglav so dali koše: Košir 25, Torkar 17, Zupan 2, Kalan 4, Skubic 17, Klavora 8, Lipovac 18, Urlep 1, Fartek 6, Hribernik 6- Prosti meti: Triglav 16:6, Zadar 34:22. Čeprav so gostje nastopili brez najboljših, so z lahkoto premagal' kranjski Triglav. Igra v 1. polčasu je bila enakovredna, v 2. delu pa so m igrišču prevzeli pobudo igralci Zadrg in ob koncu zmagali z 20 točkami razlike. Trener Zadra Valčič je pc tekmi dejal: »V Kranju imate odličen košarkarski kader, ki bi s še več treninga postal kvalitetnejši. Za drugo ligo mu manjka le dober visoki center.« dh gorenjska nogometna liga Korotan .. v* .18. kolu gorenjske nogometne lRe je prišlo do spremembe na vrhu lestvice. Ker je kranjski Korotan doma premagal Bled, je prevzel vodstvo na lestvici z 1 točko prednosti Pred Bledom. KOROTAN : BLED 1:0 . Srečanje je bilo dokaj razburljivo m zanimivo. Napadalci obeh ekip pa So zapravili vrsto lepih priložnosti za zadetek. Domačini so bolje zaigrali ^ele v 2. polčasu in v 53. minuti zabili zmagoviti zadetek. Sodil je Torbar iz Kranja. ŠENČUR : PRIMSKOV0 4:2 V začetku je kazalo, da bodo domačini na svojem igrišču izgubili. Gostje so do zadnjih minut 1. polčasa vodili. Sodil je Prigora iz Kranja. NAKLO : PREDDVOR 4:1 Tekma ni bila na kvalitetni višini. Domačini so zasluženo zmagali. Sodil je Sekne iz Vogelj. MEDVODE : BRITOF 3:4 Nogometaši iz Britofa so pripravili presenečenje, saj so v Medvodah Tudi najmlajši košarkarji začeli Tako kot njihovi starejši vrstniki *° se tudi najmlajši košarkarji in ko-^arkarice »pognali« v boj za čim višjo uvrstitev v gorenjskem pionir* ^ern košarkarskem prvenstvu. Pionirji v letošnji tekmovalni sezoni nastopajo v dveh skupinah - v vsa-kl. skupini je šest ekip, za tekmovale pionirk pa se je prijavilo šest ekip. Izidi: pionirji A skupina: Tričav A : Jesenice 25:23 (14:8), Krva-g* : Šenčur 77:31 (35:15), Sava B : Radovljica 22:50 (12:24); pionirji B **uPina: Kladivar : Kroj A 76:27 ?J.16), Sava A : Triglav B 28:24 u°:8), Kroj B : Triglav C neodigra-n"; Pionirke: Sava : Triglav 18:19 SJj?>. Jesenice : Kroj neodigrano. Kladivar : Šenčur 02:21 (34:4). -bb- Bled 1:0 premagali domačo ekipo, ki se bori za dobro uvrstitev pri vrhu lestvice. Korotan Sodil je Vrečko z Jesenic. BOHINJ : JESENICE 0:3 Jeseničani so dobro zaigrali in z lahkoto osvojili obe točki. Sodil je Grošelj iz Škofje Loke. ALPLES : LESCE 2:1 Gostje so povedli, vendar so domačini že v 34. minuti izenačili. Zmagoviti zadetek pa so dosegli šele 6 minut pred koncem tekme. Sodil je Mesec iz Kranja. * P. Novak Šport v Komendi Letošnje prireditve v različnih športnih panogah v Komendi bodo vse posvečene 30. obletnici osvoboditve in proslavi občinskega praznika občine Kamnik. Pričakujejo, da bodo v tekmovanja vključili še več občanov kot na lanskoletni prireditvi. Letos bodo tekmovanja v košarki, namiznem tenisu, odbojki, nogometu, kolesarjenju in šahu. Tudi letos bodo sodelovali nogometaši iz Sel iz avstrijske Koroške, košarkarji SVW iz Celovca s člansko in pionirsko ekipo, pričakujejo pa tudi udeležbo članov slovenskega namiznoteniške-ga kluba iz Sela. Pripravljalni odbor je povabil na tekmovanje tudi športnike iz Šenčurja, Cerkelj, Mengša, Radomelj in Kamnika. Računajo, da bo na vseh prireditvah nastopilo okoli 400 športnikov. J. K. Za pokal mladosti v Dupliah V četrtek, 22. maja, ob 17.30 bo na rokometnem igrišču v Dupljah tradicionalni rokometni turnir moških ekip za pokal mladosti, ki ga organizira aktiv ZSMS Duplje. Na turnirju bodo sodelovale 4 ekipe: Tržič, Sava, Duplje in Križe. J. Kuhar šport med vikendom 0°sta L .KT ~ Oba gorenjska predstavnika Triglav in Sava, ki se borita za »tavn'lf- V sta v nedeljo pobrala ven izkupiček. Tudi ostali gorenjski pred- •"emizir |N°jC?t!!>ro /'n'KrH''' Škofjeločani so zmagali na Vrhniki, Tržič pa je doma (00w,?U,tati: Sava : K»«mnik 1:0 (0:0), Renče : Triglav 0:1 (0:0), Usnjar : LTH 0:1 •"'•'rzič: Litija 2:2 (1:0). Tržitar' pr'h°dnjegn kola: Triglav : Tabor, Kamnik : Primorje, Adria : Sava, LTH : i„ "^^ARKA — v sobot nem kolu so Kranjčani katastrofalno premagali ajdov -.ki F rud al v j • .l),,VzPeli na 1. mesto na lestvici. V SK1. moški 1 M pa so zmagali tudi -Jeseničani, ki so v M •'V'*8"" premagali domačo ekipo. V ženski republiški lini so bile Škofjeločanke uspešne r,Whki Soboti, K Rezultati: Triglav ; Krnet al l!> (51:31). Litija : .Jesenice .89:91 (4:1:48), Pomurje : iijrjprihodnjega kola Trigla\ : Ilirija -Jesenice ; Marte«, Kroj : Vrhnika \\ - _''KOMET — V II. zvezni ženski ligi se je derbi slovenskih ekip Olimpije in 2 1 ■ io*H". v 'jJubljani končal /. zmago Ljubljančanov. Olimpija je premagala Alples 'Pek ft*'1 V rePuMilki moški ligi je Tržič izgubil z Inlesom v Ribnici s 13:22 («:8). I'n ,n>ir ^'*'r • Soitanj pa bo odigrana danes v Škofji l»ki. V ženski republiški ligi s<> Kranjčanke gostile Slovanu in izgubile / 1S:25 (7:10). gjj wri Prihodnjega kola: Alples : Partizan. Drava : SeSir, Izola : Tržič, Sava : .j,.K ^"Ba" Prihodnjega kola Bled : Mežica. Kamnik : Gaberie. k„t,. SK() smučanje - V Vratili je bilo v nedeljo 1 1. /latorogov veleslalom, na JVj^j .^»IAan„m ftnherlom. -• NKO SMl ( ANJK - V Vratin je mio v neue.jo . .......r. , <>:!, <>:l.(i:4 ATLETIKA: na atletskem mitingu profesionalcev v KI Pasu je Američan Brian Oldlield vrgel kroglo 22.8(i m daleč. To je za 1.04 m več od uradnega svetovnega rekorda Keuerbacha. vendar rezultat ne bo priznan kot novi svetovni rekord, ker profesionalci niso člani mednarodne atletske zveze. Oldficld je ta rezultat dosegel z. novo tehniko — z obratom. NOGOMET: rezultati kvalifikacijskih tekem za nastop na olimpijskem turnirju: Irska : f*SSH 1:2. .Španija : ZRN 3:2. Norveška : Kinska 5:3. V pri-I tteljski mednarodni ttkmi je Ški:tsk;i premagala Portugalsko z 1:0. splitski Hajduk berlinsko Herto z 2:1. ZIvN in Nizozemska pa sta igrali neodločeno 1:1. ŠAH: organizacijski odbor tretjega šahovskega turnirja v Vinkpvcih je k sodelovanju povabil tudi bivšega svet osnega prvaka Roberta Kischerja. Na Vid-marjevem memorialu pa bil nastopil sedanji svetovni prvak Anatolij Karpov. KOLESARSTVO: na dirki »Okrog Španije,^ je zmagal domačin Tomanes pred svojimi rojaki Perurenom. Lasom in Ocanom. Dirka je bila dolga 3134 km, imela je IS' etap. trajala pa je 20 dni. Po 7. etapi »Dirke .miru« vodi Poljak S/urkouski. med ekipami pa Sovjetska zveza. AVTOMOBILIZEM: na »YU ral-Ivju« je zmagal Italijan Verini pred Fincem Markku Alcnom (oba fiat aliarlb 124). Aleš Pušnik je moral odsto-piti na 7. hitrostni preizkušnji, pred odstopom pa je bil na odličnem I. mestu. Pušnik je zmagovalec tistega dela ral-hj.i ki |: Vi Ij ti za drž i\ no prvinslvo. KOŠARKA: reprezentanca Jugoslaviji .u soboto v I juhljim prt m igala selekcijo ameriških profesionalcev' s 10R:!M>. Najboljša strelca sta bila Dali-pagič in -Jclovac z. IS koši. V nedeljo pa so naši v Zagrebu zmagali kar s 122:77. Naši košarkarji so v obeh srečanjih prikazali zelo dobro in atraktivno košarko in so slovite goste popolnoma nadigrali. K. P Pozno — kljub temu številno Smučarski veterani so se končno le,pomerili v letošnjem tekmovanju. Tokrat so se zbraii na Jezerskem, kjer so tekmovali na plazu pod Ma-kekovo Kočno. Letošnje srečanje je bilo že 8. po vrsti. Prireditev so organizirali smučarski delavci SK Jezersko. Vrstni red — ženske, 1. skupina: 1. Praček, 2. Magušar-Kosec, 3. Oblak, 2. skupina: 1. Zupančič, 2. Benedik, 3. Stražar, 3. skupina 1. Zupan, 2. Dekleva, 3. Pelan, 4. skupina: 1. Mat voz; moški, 1. »kupina: 1. Pesjak, 2. Marenčič, 3. Zadravec, 2. skupina: 1. Mulej, 2. Magušar, 3. Bevc, 3. skupina: 1. Pogačnik, 2. Lukanc, 3. Rogelj, 4. skupina: 1. Ber-nik, 2. Dornik, 3. Cetina, 5. skupina: 1. Stuflej, 2. F. Gartner, 3. Ahačič, 6. Skupina: 1. Krathaker, 2. Mažgon, 3. Lukež, invalidi: 1. Furlan, 2. Skob-lar, 3. Bevc. J. J. Kvalifikacije za atletski pokal Slovenije Letošnje tekmovanje — kvalifikacije za atletski pokal Slovenije — za člane in članice vseh slovenskih klubov so bile v štirih krajih. Kranjski Triglav je nastopil na tekmovanju v Ljubljani. Rezultati so bili poprečni. Uvrstitve Kranjčanov: člani: 100 m: 2. J. Sagadin 11,2, 6. M. Sagadin 11,4, 200 m: L Ravnikar 22,3, 5. J. Sagadin 23,3, 6. Peneš 23,4, 1500 m: 4. Gartner 4:06,4, 110 m ovire: 6. Bitenc 17,4, daljina: 2. Udovč, 666, palica: 1. Cvetkovič 370, krogla: 2. Satler 15,73, 4. Pristov 12,66, disk: 3. Satler 41,24, 6. Grozelj 38,02, kladivo: 1. Pristov 51,30, 4. Satler 46,85; članice: 100 m: 1. Jesenovec 12,6, 800 m: 2. Reja 2:19,6, daljina: 2. Jesenovec 502, krogla: 1. Kladnik 12,01, disk: 4. Kladnik 33,96, 5. Mašič 33,92. Finale za pokal Slovenije bo 7. in 8. junija v Celju. J. J. Plaketa Tržiča ZŠNS V petek je bila v Ljubljani skupščina športnih novinarjev in dopisnikov Slovenije. Za novega predsednika je bil izvoljen Marko Rozman, sekretarske posle pa bo opravljal v novi 3-Ietni mandatni dobi Franjo Mavric. Novi izvršni odbor je bil izvoljen po delegatskem sistemu. Predstavnik dopisnikov v novem izvršnem odboru ZSNS je Jože Ja-vornik iz Kranja. Združenje je dobilo priznanje skupščine občine Tržič za uspešno sodelovanje na prireditvah v motokrosu v Podljubelju. Športni novinarji in dopisniki so bili v Ljubljani gostje nogometnega kluba Olimpije. Ogledali so si novi zimski bazen v Tivoliju in nastopi)] v strelskem tekmovanju za prvenstvo ZŠNS. Udeležilo se je tekmovala 32 novinarjev. Vrstni red: 1. Klasinc (RTV) 174, 2. Boncelj (ITD) 172, 3. Urbas (Kmečki glas) 163, 4. Ferš (Večer) 159, 5. Zidan (Delo) 158, 15. Humer (Glas 115 krogov. -dh CILAS 15 Torek - 20. maja 1975 Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje i/. Kranja se je i/, dokaj skromnih začetkov razvilo v močno organizacijo združenega dela, pomembno ne le v družbenem in gospodarskem življenju kranjske občine, temveč tudi Gorenjske. 380 zaposlenih je združenih v treh temeljnih organizacijah združenega dela: Komunali, Obrti in Gradnjah ter samoupravni delovni skupnosti skupnih služb. Kolektiv, ki je še posebno v zadnjih letih dobival današnjo podobo in začrtal obenem pota prihodnosti, je slavil v soboto, 17. maja, 20. obletnico obstoja. Ker je jubilej Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja pomemben še posebno zaradi specifičnega položaja in dejavnosti, so trije delavci Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja gostje današnje rubrike. Rafko Erzar iz Cerkelj, TOZD Komunala, šofer smetarskega avtomobila, v podjetju od leta 1968: »Razen nekaj začetnih mesecev mojega dela pri KOGF vozim stalno smetarski avtomobil. Upravljam novo vozilo s 14 kubičnimi metri prostornine, izpopolnjeno do take mere, da smeti pri polnjenju ne stresa. Pri starem tipu vozila je bilo treba pri praznjenju smetnjaka uporabiti tudi metlo. Trije takšne vrste šoferji smo pri podjetju. Da bi boij spoznali teren in da smetnjaki ne bi ostajali neizpraz-njeni, ima vsak med nami določeno relacijo. Mene je najpogosteje srečati v severnem delu Kranja, na Golniku in na Jezerski testi. Uspešnost dela je odvisna od spremljevalcev, na katerih varnost moram še posebno paziti pri vzvratni vožnji. Zaradi opravka s smetmi in nesnago moram vsako leto na zdravniški pregled. Najbolj me razjeze smeti poleg praznega smetnjaka in ljudje, ki puste avtomobil kar Bredi ceste (to velja za mesto in še posebej za Tavčarjevo ulico!). Ce želim do smetnjakov, moramo avto premikati ali čakati na voznika.« Janez Nemee iz Moš pri Smledniku, TOZD Gradnje, kvalificiran zidar, v podjetju od leta 1968: »Zidarji KOG P opravljamo precej raznoliko delo od nizkih do visokih gradenj, vbetoni- ranj tlakov, cevi in vstopnih jaškov ter popravil in novogradenj stanovanjskih hiš. Zidar sem od leta 1958 dalje. Delo je naporno, vendar se ga navadiš. Večinoma delam 8 ur, in to v glavnem v Kranju in okolici, ker nimam osebnega avtomobila, da bi se vozil na delo v oddaljenejše kraje Gorenjske, kjer je tudi srečati naše zidarje. Veste, hišo gra-. dim in sam sem zaposlen v štiričlanski družini, pa na osebni avtomobil še ni misliti. Na delo pri KOG P sem se navadil, pa tudi sicer ni dobro zaposlitev pogosto menjati! Član delavskega sveta in delegacije za zbor združenega dela sem in menim, da je sodelovanje med organizacijo združenega dela, temeljnimi organizacijami in delavskimi sveti dobro. To je pogoj, da bomo tudi v prihodnje dobro delali.« Tone Roblek iz Preddvora, mizar, TOZD Obrt, v podjetju od leta 1964: »V temeljni organizaciji Obrt smo zaposleni mizarji, steklarji, polagalci, pleskarji, tapetniki in pečarji. Večinoma imamo dosti dela, saj so obrtne storitve vedno bolj iskane. Moje delovno mesto je v strojnem delu mizarske delavnice, ki postaja z razvijajočo se dejavnostjo vedno bolj utesnjena. V podjetju st,- že pogovarjamo o razširitvi, vendar je le-ta odvisna od finančnih zmogljivosti. Poslopje, v katerem smo mizarji, je namreč staro že 10 let. Z delom pri Komunalnem, obrtnem in gradbenem podjetju sem zadovoljen. Sicer pa z menjavanjem službe kaj prida ne prebereš, Prav sedaj razpravljamo o novem pravilniku o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Delavci se zanimamo zanj. Računamo, da se bodo v primeru sprejetja novega pravilnika osebni dohodki povečali za okrog 20 odstotkov.« J. Košnjek Vključevanje študentov in dijakov v SLO Občinski štab za teritorialno obrambo v Tržiču posveča veliko pozornost vključevanju mladine v oboroženi del splošnega ljudskega odpora, v enote teritorialne obrambe. Delavska in kmečka mladina se v obrambne priprave vključuje prek osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine, v Kranju, Ljubljani in drugih krajih šolajoča se mladina pa ie zaradi vsakodnevne vožnje v šole pri tem prikrajšana. Ohčinski štab v Tržiču pa se je odločil vključevati v enote oboroženega dela SLO tudi te mladince, ki sicer dobivajo v šolah teoretično znanje. V nedeljo je bila v Tržiču Uresničena prva etapa vključevanja študentov in dijakov v oboroženi del splošnega ljudskega odpora. Na Btre-liftcu se je zbralo lepo število mladih, ki so se uvodoma seznanili z VVStami orožja, nato pa opravili praktični preizkus znanja V streljanju s puško, ki je osnovno orožje teritorialne obrambe. Srečanje na strelišču je uspelo, obenem pa pokazalo, da so omenjeni mladinci enakovredni drugim pripadnikom oboroženega dela splošnega ljudskega odpora. Dragocene izkušnje partizanskega zdravstva Nadaljevanje s 1. strani društva, ki ga je tokrat pod pokroviteljstvom skupščine gorenjskih občin organizirala gorenjska podružnica SZD. Zdravniki, udeleženci občnega zbora, so, večji del svojega delovnega programa posvetili dvema večjima temama: alkoholizmu na Slovenskem in pa partizanskemu zdravstvu. Alkoholizem je pri nas postal velik zdravstveni in družbeni problem, ki po eni strani zahteva učinkovito družbeno akcijo za preprečevanje, po drugi strani, gledano s strokovne plati, pa je vsekakor enotna doktrina pri zdravljenju alkoholikov edina uspešna pot. Tak je v kratkem zaključek dokaj široke "strokovne informacije za zdravnike udeležence občnega zbora, ki so ob zaključku soglasno sprejeli priporočila in sklepe za bodoče strokovno delo na področju zdravljenja alkoholikov, vloge splošnega zdravstva ob tem, pozvali pa so tudi vse družbene dejavnike naj z raznimi preventivnimi ukrepi od pocenitve brezalkoholnih pijač naprej prispevajo svoj delež v boju proti alkoholizmu. Partizansko zdravstvo je bila zaključna tema na občnem zboru slovenskega zdravniškega društva. Nekdanji partizanski zdravniki kot so dr. Pohar, dr. Štan-gl, dr. Bem, dr. Hribernik, dr. Zemva in drugi so govorili o svojih izkušnjah o zdravstveni oskrbi partizanskih ranjencev in bolnikov med NOB na Gorenjskem: medtem ko so prvi partizanski zdravniki in kasneje tudi medicinci skrbeli za svoje ranjence zavite v šotorska krila in skrite posamič po gozdu, pa so kasneje leta 1943. in 1944. nastale v gozdovih prave partizanske bolnišnice kot je bila na primer postojanka na Malenskem in Oj-strem vrhu, pa odredna bolnica Pokljuka — Stol na območju Podlonka in Prtovča ter bolnica nad Kupljenkom, pa ambulanta E na južni strani Mežaklje in druge. Nekatere od teh bolnic so se ohranile skrite skozi vso vojno vihro, medtem ko so druge spet sovražniki odkrili in uničili z ranjenci in varstvom vred. Tekmovanje fizikov V soboto je bilo v jeseniški gimnaziji tekmovanje fizikov srednjih šol. Tekmovanje je pripravil Center srednjih šol, podružnici jeseniške in radovljiške občine. Tekmovanja se je udeležilo 110 dijakov, in sicer 55 za drugi razred, 27 za tretji in 28 za četrti razred srednjih šol. Čeprav prvih nagrad za tretji in četrti razred niso podelili, so dijaki prikazali solidno znanje. V starostni skupini dijakov drugih razredov sta dobila prVi nagradi Matjaž Vidmar iz Nove Gorice in Mišo Jel-čič iz 2. gimnazije v Ljubljani. I). S. Udeleženci občnega zbora SZD in pa rabljeni gostje so si na Pokljuki v bližini Sport hotela ogledali demonstracijsko vojaško vajo s praktičnim prikazom delovanja sanitetne postaje vojaške enote in enote SLO. Na sliki: med »na' padom« sovražnika nudi bolničarka — pripadnica enote teritorialne obrali be prvo pomoč ranjencu s sanitetnim materialom iz svoje torbice in s pusk° kot sredstvom za imobilizacijo. Ta prva pomoč na kraju samem ostaju M vedno na prvem mestu kljub sicer izredni opremi in zdravstvenem kadru, «' pa jasno tu »na vroči liniji« nima mesta. I 'i/elcžcnci občnega zbora slovenskega zdravniškega društva in A'"'s' so ob zaključku s komemoracijo počastili spomin padlih borcev tretjin bataljona Prešernove brigade ob spomeniku, ki so ga postavili na mš nekdanjega hotela Lovec in ki je postal grob za 79 borcev tega bataljonu- ' s/)omeniku delu Toneta Svetine je govori/ Matej Bor, partizanske in borbi'1 pesmi pa je pel združeni mladinski pevski zbor radovljiške občine. Besedilo: L. Mencinger Slike: F. Perdan Vsaka gorenjska vas telefonsko zvezo Nadaljevanje s 1. strani Prav tako bo podjetje letos zgradilo še obsežna lokalna telefonska omrežja. Najpomembneje pa je, da so danes telefonske centrale povezane med seboj s kabli in z brezžičnimi radijskimi zvezami. V 15 letih je podjetje izboljšalo tudi dostavno službo. Kar 90 odstotkov prebivalcev, ki jih je na Gorenjskem okrog 100.000, dobiva pošto vsak dan, ostali pa vsak drugi dan. Zgradili, obnovili ter povečali so več poštnih poslopij in uredili lasten prevoz pošte. Do 1908. leta so vložili v razvoj ptt službe 21 milijonov dinarjev, v zadnjih sedmih letih pa kar 1 12 milijonov. Trenutno so v kranjski občini tri javne telefonske govorilnice za med krajevni promet. Letos imajo v pro-> gramu, da jih bodo postavili še okrog 30. V mestih na Gorenjskem jih bodo namestili v glavnem v javnih objektih, nekaj pa jih bode* postavili tudi po vaseh. Prav tako je predvi- \' nedeljo se /c r Skof/i Loki končal mednarodni nogometni turnir mladinskih ekip. Turnir,a HO se udeležil« cna/stence: TSV Stuttgart 1999 A. TSV Stut tgurt 1999 B. NK Preddvor m HK LIH. Največ uspeha HO imeli domači no gomctaši. Rezultati: Stuttgart B . Stuttgart A 0:4 (0:1), LTH : Preddvor 9:1 (■}())■ Preddvor : Stuttgart B 2:2 (0:1) - po streljanju enajstmetrovk 7:''' jekte. Razvojni obrisi za prihodnji* deset let kažejo, da bo 1985. leta «J Gorenjskem že 30.000 telefonskih priključkov. Avtomatska telegrafski centrala pa bo imela 2H0 priključkov. Kolektiv si je zadal na tem področju nekaj pomembnih ciljev. leta naj bi vsakdo, ki bi izrazil želj" oziroma potrebo, dobil teleks pri ključek, vsaka gorenjska vas naj imela telefonsko povezavo in vsi p'1" bivalci naj bi imeli redno vsakodnevno dostavo pošte. Poleg tega p* imajo v načrtu še gradnjo nove poslovne stavbe. Stroški za to ne hod« majhni. Po lanskem predračunu naj bi znašali okrog 500 milijonov novih dinarjev. Kot je povedal direktor Fran*' Škerjanec imajo v podjetju kljub nenehni skrbi za delavca še vedno uaj-več težav zaradi pomanjkanja dt'-lovnih moči. Strokovnost seje V zad-njih letih sicer močno izboljšal* imajo pa težave predvsem zaradi pomanjkanja pismonoš. Za to f)a," porno delo je Iju'di vse teže dol'''1' V zadnjem času so jim skušali <'(''" olajšati z delnim uvajati jem prost'" sobot, v prihodnje pa bodo to služb" skušali še bolj modernizirati, i'('st" vali pa bodo tako kot doslej tudi**71' | novanjske in druge probleme. PTT podjetje Kranj ima dal'1* pet temeljnih organizacij /.(IrU*? nega dela, in sicer v vseh gorenj*5*^ občinah razen v Tržiču ter TOZD '\ gradnjo in vzdrževanje TT sreds"'. in transport. Poleg tega pa je v okv| ru podjetja tudi delovna skupi1"', j skupnih siužh. Ena od glavnih sk> podjetja v prihodnje ho tudi naik'j'j nje razvijanje samoupravljanja. ' ' razreševanju najrazličnejših P'"' inov, predvsem glede nadaljnj^P razvoja, ->i veliko obetajo od sU,11i.j upravnih interesnih skupnosti, . naj bi poskrbele tako za reševal'J finančnih kot drugih vprašanj. Za uspehe, ki jih je kolektiv d«;TJ gel pri dosedanjem razvoju, so J' različni predstavniki na sobotni sl* vesnosti izrekli priznanje. Z želi0- %. hi t udi v prihodnjih deset ih 'et j tako uspešno uresničevali začrt* program, se k čestitkam P>''(,rl jemo t udi mi. A. Zala'