. phupp GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TBURTON: 4687 COETLAKDT. KnUrad m ■mDd.OlMi V StpUmbor SI, IMS, aft Um Port OMim at Htw York, V. T, 11» of of Haroh S, 1ST*. flLVON: 887S COBTULNDT, KO. 227 i- 6TEV. 227. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 27, 1917. — ČETRTEK, 27. SEPTEMBRA, 1917. VOLUKB XXV. m- LETNIK XXV. Strahote ruske ječe. Rusija in nemški odgovor. -ooo- Zadnji Guynemerjev boj. -ooo- --V RUSKEM ČASOPISJU JE Č1TATI OSTRE KRITIKE GLEDE V boju proti štir idesetim sovraŽ- SELE DEMOKRACIJA JE ODKRILA VSE GROZO-! ODGOVORA NEMŠKE VLADE NA PAPEŽEVO MIROVNO PO- nim letalom. — Polagoma je pa-i TE RUSKIH JEC - NEKDAJ PONOSNI PROTOPO- Z^Tw^Si ^ leulo - Moral je D f\\T TV TppT 7T nun rw Tki A t\TTXTTT tu IPPTP ■ A SKORAJŠNJI MIR. — MNENJE WASHINGTON A GLEDE , biti zadet ruv Jfc V JttI. — £L.UJKLUJ£M HA DUHU IJM IJLI^E*- NEMŠKE REVOLUCIJE. — VATIKAN IN ŠPANSKI KRALJ. SU. V JEČI SV. PETRA IN PAVLA. — PRIZNA-! -ooo- V A, DA JE ZAKRIVIL NAJVEČJI ZLOČIN, KER NI RAZUMEL DUHA SVOJEGA ČASA", ■ooo Petrograd, 2»>. septembra. — Po dolgem j ►ovajanju, l.i je t t ajalo ro\i nies«*«-. je slednjič Korenski dovolil, da » • l i~a»nUki poročevalec obiskati poznano Trubceko-o bastilo v tHnjavski jeei sv. Petra in Pavla v Petro- ^ radii. V tej IwtMtiji j«' >edaj zapitih osem visokih zločincev. To so general ticiiitcfikampf, poveljnik kozakov v rusko-.;a|joti>ki vojni in jioveljnik ruske armade, ki je prišla l>r« |M»znM |{iim»iu na |m»uu»č v bitki pri Mažiirskih jezerih :« r je bil zaradi lep odstavljen in vržen v ječo; prejšnji rtolicy*ki ravnatelj Bj«»lecki; prejšnji reakejonami no-tranji minister Maka m v. ki je dosegel, da je bil nek zlo-inee izvoljen v lbnno, da >»i deloval kot spijon; Sikremi-jt-v, ki ji* zakrivil velike zločine pri nabavi avtomobilov za vojsko; prejšnji just i.'ni minister »Ščrglnvitov, katerega je imenoval Wit te ** najbolj koruptnega moža v Evropi"; prim- Aleksander IXolgorukov, kavalerijski poveljnik, ki je bil Ae-le prejšnji teden aretiran, ker je podpi-Kornilovo revolucijo; general Vojejkov, prejšnji po- I Kornil veljnik carjeve pahne in slednji«- Aleksander Protopo-rov, katerega vnekdaj smatrali za patriotičnega Mana lhime, ki je bil |M»zneje tiranski notranji minister in slednji«* zaveznik in suženj mističnega meniha Razputina. V spremstvu nadomestnega predsednika petrograj-skega višjega sodisča se je poročevalec peljal v avtomobi-I i v trdnjavo. Bastija, ki jedel stare trdnjave, stoji ob Ne vi. Ima pritličje in eno nadstropje ter je zidano šeste-r »kotno ter obdaja vrt. na petih straneh sta dve vrsti malih, obokanih in močno zamreženih okenj; na šesti strani I »a sc nahaja visok zid. Kakor ljudstvo pravi, so celice kamenem kotli", ki ' nahajajo |>od površino reke in se lahko preplavijo; toda to domnevanje je napačno. I Vedim je poročevalec nadzoroval celice, je še obiskal jetnisko pisarno, ki ima dvoje vrat. Pmkurator je pokazal proti njim in rekel: — Za njimi izpraša jejo jetnike. Odprl je naglo ena vrata. V sobi je stal precej močan, s i voh rada t mož; bil je Bjelecki. ki je mahaje z rokami novoril z irpra sevalnim uradnikom. Skozi druga vrata pa j" bilo mogoče videti samo orlovski profil silhuete na oknu. — To je Protopoi>ov, — je rekel prokiirator in zaprl vrata. S j m »m« m* jo opazovanja iti pri j>o vedo vanja nadomestnega govemerja K uri da na je )>oročevalec dobil precej natančno sliko o razmerah v ječi. — Vseh osem jetnikov, ki so prej bili oblečeni v jet-ni^ko obleko, -— je rekel Kimdin,"— nosi sedaj svojo obleko. Dajemo jim brezplačno vojaško hrano; toda kaznjen-i : sinejo kupovati tudi častniško hrano, česar se poslužujejo vsi razun Protoj>opova, ki vedno trdeč, da je povzročitelj vseh ruskih liesree, stanovitno hoče jesti le navadno ht-ano. Prijatelji ujetnikov prihajajo v ječo dvakrat na teden na obisk in smejo prinašati s seboj hrano. Smejo 'caditi, toda ne dajejo jim alkohola. Kaznjenci imajo vsak dan po dvakrat telesne vaje na dvorišču. Nikdar pa ne vidijo eden drugega. Zdravnik v ak dan obišče vsako celico j>oscl>ej. Kadar pa kak kaznjenec zboli, ga takoj prebijejo v bolnišnico izven ječe. Kaznjenci so zaporedoma prihajali na preiskavo in slednjič je pmkurator utaknil glavo skozi vrata in naznanil, da je izpraševanje končano. V pisarno je prišel v spremstvu dveh vojakov dobro oblečen, pa brez ovratnika, mož srednje visokosti, tenkc-Lrn stasa s kratko sivo brado, z nenavadno širokimi očmi, ki so nemirno utripale in finega dostojanstva. — To je I*roTopopov, — je rekel prokurator. Poročevalk- je vprašal bivšega ministra, kaka je oskrba. — Nimam ni kakih pritožb, — je rekel Protopopov iu nadaljeval: — Ali bi se kateri Amerikanec pritoževal, ako bi vedel, da je obupan zločinec t — To, -— je pripomnil poročevalec, — je malo čudna pripomba v prisotnosti prokuratorja, katerega dolžnost je zbirati dokaze proti vam. Protopopov je naglo dvignil glavo in rekel brez nasmeha; — Jaz podajam sam dokaze. Kriv sem najstrašnejšega zločina, ker nisem razumel duha svojega časa. Besede **duha svojega časa" je ponovil in je z deli-katno gesturo v spremstvu straže zapustil pisarno. Petrograd, Itusija. sept. — V nskfm »plsju. predvsem pe-trojfj'* Ukem na ost<*r način kritizira opisjf» izjavlja, da jt- nemški odjr>>vor brez vsake koristi, stali->■'•0, < i,i bi >korai zavladal na svetu "liijtv". ki jf oruan profesorja Miljnkova, voditelja kadetov ali ustavnih dfuiokkratnv. pravi, da pomeni odgovor Berlina razočaranji' na ot-ii črti, ki so upali na -■sko-ra.«šr,.U mir. I.Ur "Dan" smatra poslanico za dniyi poskus fla se konča vojno, dot-iiu jf položaj sorazmerno ug*>-za Nt mi"-ijo. Oti^ovor ne vsebuj«1 d mere era kot banalnosti z edino rnziiko, da se izraze o per-fidn^in Albionu in osveteželjrii tVunei.ii nadouie.v-a z izrazom «»le-dc *'ue>pftene kombinacije razmer"; ra kombinacija j<- bila vrrok ^.laujt1 svetovne vojne. - Jjixno jf — nadaljnje eiankar — da ni Nemčija opustila načrta aneksije KurlaiwKke in dela Litve 7. mestom Kimoni vred. "liorzna <;a/^ta" pripominja, da ne vsebuje odgovor ničesar £le-de uso4le Belgije, bodoče usodtf Alzaeije bi Lotarmške, Trentitia in Balkana ter ničesar glede zopet-n.rga vsianovljenja in poprave teh ozemlj. Socualno revolucionarni list "l>e»o Naroda" pravi, da .ie vspri-čo dejstva, da je čel rta zimska kampanja na podlagi tega odgovora neizogibna, smatrati posla-uieo za dokaz *!epe in naravnost kriminalne trmoglavosti'. Nova j a Vremja" pravi, da mora Buuja nadaljevati z boj«in, če m hoče zagotoviti in če prlf-akuje pomoči svojih zaveznikov, ko se bo razpravijalo ^o mirovnin T>f>-gojih. t'elo 4 Nova j a Žizn'. orcan Mak-sinia Oorkega in boljševikov, da je posluniea nedosledjia in hinav ska ter pravi, da je zdaj napočil as za rusko demokracijo, ko mo Pariz, Francija, septembra, zjutiaj objavili, vendar pa je /. o- Ziidnji boj, katerega je imel kapi-fVielne vtrani prišla popolna <1e-jtan Georges friiynemer, katerega mentai-ija. smrt objokuje vsa Francija, popi- (■2avni probhnn. s katerim pečal konirres. bo načrt. kateregai,>;u • bo najbrže i>odpiraia večina in si-eer, via »e oživotvori kabini t. ki bo j odgovoren edinolr konjrresu, Washington. 1». i\. s»-pt. -Visoki ameriški uradniki muc a, da ni v do«rledu''iii času benega upanja, bi i/.bruliuila \ Nemčiji revolui-ija. katere «*ilj bi bil strmog'avitr iu-mšk<'tr;t ee-sarja. nje« .v tovariš, un sledeči na-1 yrn'iiifr <>pazii p<-c -ovraž-f jiil; letal tipa Aibatros l)-3. Brez j obotavljanja je poletel proti njim.' Med t»*in ča^om so nem. patndna ^-tjila krožita visoko v zraku: nr.-uavrlonia s., -s,- prikazala in' pad i a na Uu.vnemera. V t«-m času je bilo v zraku 40: sovražiiib k-tai: med letaiei je bi! j t udi »rof Uichthofen (ki j.- naj-j | znamenitejši 4. 1 »očim je iz ofieielnih poročiltjrname.iif.jfii nemški letalec, |erl razvidno, da vlada v Nemčiji vel-;cHa lotal ki ^ biia bar. no veeje nezadovoljstvo z obstoječo vlado in cesarstvom in i o prav posebno med ženskami. >o ameri- ški politiki in diplomati mnenje, da so Nemci tako z>do vajeni kaj- zerjeve vlade, da ne bodo prej v; ___ ... .. . .'etrov >tnr».i se je polagoma >pu vana ^nodro in bedo. Na desno o<1 Otivnemera je bilo videti nekaj belgijskih letal, toda bilo je prepozno. Guvnemer j^ moral biti za.lcL. pri«"eli kake akcije proti uji. dokler ne bodo nadaljne velikanske izgube odprle njihovih oči, nakar bodo Šele .spoznali, pod kako nio rilno avtokraeijo žive. Na to teorijo temelj* seal proti zemlji in izginil mi j« izpred oči. Vse, kar morem reči. je. da letalo ni bilo v plamenu.** To je prvrt poročilo, da je (»uy-. jneinera sovražnik spravil na tla. \se ^ j Pogrešali so ga že od 11. septem načrte plede bodoče vojn? mea . " , - , • n . . ... |'»ia, ko je poletel iz. DunkirKa in Združenimi državami in Nemčijo, vojni tajnik, mornariški tajnik ter drugi, v kojih rokali je organizacija Amerike za hoj, ki bo rrajal mogoče še dve leti ali več. Rim, Italija, J6. septembra. — Vatikan je zanikal poročila, da hoče preložiti papež Benedikt znova mirovne predloge in sicer s posredovanjem španskega kralja. Načrt za uničenje živine. Chicago, 111., 2f). srpteuibra- — M rs. Seott Dur and je danes izjavila. da ima dokaze, da je obstajal dogovor med j »oznani ni i chrea škimi trgovci in prejšnjim nemškim poslanikom v Washington«, da se pokolje vsa živina po Združenih državah. "Vem za imena poznanih mož", je rekla Mrs. Scott, "ki so bili v zvezi z nemškim poslanikom v tej deželi od časa, ko je bila sedanja ra predložiti račun, ki naj bi ga vojna 1914 napovedana. Vse svo-plačali nemški delavski razredi. J** informacije sem predala zvezni Ministrski predsednik Keren«ki.vladi. v včerajšnjem poročilu se omenja kot izgubljen. Najslavnejši vojni letalec ubit. Pariz, F rancija, li6. se p ten bra. Kapitan George Guvnemer, klavni francoski letalec, je mrtev. Menijo, da je bil Guvnemer pri poizvedovalnem poletu v Flandriji nbir. 11. septembra je zapusti Dunkirk in se od tedaj ni več vrnil. Gu.vnemer je premagal TiO nem ških letalcev. Bil je star komaj 21 j let in j<* dobil že vsa vojaška odli kovanja, patera more dati frauieo ska v hula sv ojim sinovom. Prejšnje leto je v dveh minutah iz^tre lil tri nemška letala. Pri paradi \ Pa rizn v juliju je bil predmet, naj večjih ovaeij. ■»e je vrnil včeraj v Petrograd. — Njegov tajnik je rekel, da ne bo Kerenski priznal ofieielno demokrat ičneca kongres.i in da. je skli-eal svet ielegatov delavcev in vojakov. ki si- ho sestal v četrtek. Glede Kerenskija so krožile v zadnjin oči absurdne in senzaejo-nalne vesti. Listi so te vesti danes s.in ajin ni. V svojih rokah imam pozitiven dokaz, da je bila nemška zarota, ki je imela namen iztrebiti žrvinn po vseh Združenih državah z razširjenjem kužnih bolezni. Možje, ki so opravljali službo zveznega živinskega nadzornika. Lov na Nemce. Sinoči je newyorska policija vpri zerila v velikem obutgn lov na Nemce. Zaprli so jih več kot 200. Iz glavnega policijskega stana so sinoči poslali po Greater New Vorka 200 detektivov, ki so lovil sovražne Nemce. Detektivi so v pozni noči iskali osumljene osebe . , .,. po privatnih stanovanjih in klu so čredam eep.il strup. V nekate- bih. vreUkaU so tudi glavni stan bili možje pravi 11 NAZNANILO Tužnim sr»*em naznanjamo vsem Avštrijakom, zatolebanrein, sovražnikom resnico in poštenosti, tt-hogim na duhu. profesionalnim sleparjem, zagovornikom lfavstrijskega okvirja", škodoželjnežem in nevoSl jiveom. avstrijskim konzulatom, habsburškim jHMi repn i kom in sploh vsem, ki bi jih utegnilo zanimati, da se je zadušil v svojem lastnem smradu Narod" Na tobak xa franooske vojake ni septembra. carine. elan- Francoska vlada je odredila, da od tobaka, ki je name- nezakonsko dete znanega laškega sleparja, glasilo vsega, cesar niso sprejeli ostali slovenski listi v Ameriki, itd itd. Njegovo življenje je bilo tmjevo, smrtni boj je bil dolg in težak. Najprej so mu otekle noge, da ni mogel nikamor iz New Vorka, zatem se mu je zbledla pamet, da so ga vsi pametni pomilovali, navsezadnje je pa z nesrečno špekulacijo z avtomobili toliko izgubil, da se poštenega pogreba ni imel. Za njim žaluje Anton Antonov, slavni slovenski pisatelj, ker so mu počilo vajeti, še predno je mogel spraviti svojega gojenca do liedosežne literarne višine, in slovenski pop Smola, ki je, ne strašeč se dola in napora, dobival za svoje neslanosti trideset .Judeže vih srebrnikov na mesec. Mlademu in po slovenskih groših lire penečemu pokojniku neizmerna hvala, da ga ni več! vencem v Ameriki in Slovencem v starem kra . ■ * ft Okoli polnoči so pričeli prihajati na stražnice prvi ujeti Nemci Po lovili so jih, kakor sc domnev^, najmanj ^00 in policija obljubuje. da jih bo artiranih kakih f»00. Policijski komisar sicer ne pove natančnega števila, dovoljuje pa li s torn, da sami presodijo Število i a ret i ranih. Detektivi so imeli na razpolago 15 avtomobilov, s katerimi so aretira nee vozili na stražnice. Samo v Brooklynu .so do polnoči aretirali 107 oseb; zaplenjenih jc bilo tudi mnogo spisov, brošur itd. Pri osumljenih osebah so pregledali vse omare, shrambe. zaboje itd. ter vzeli s s«'boj vse, kar bi moglo pričati proti osumljencem. Ponavadi aretiranci niso kazati nikakega odpora. Slovenska vest. Včeraj je umrla v New Yorku srospa Frančiška Nučič, stara 3b lett doma iz Ljubljane. Umrla je v bolnišnici sv. Lovrenca. Pokoj-niea je bila soproga zaslužnega predsednika društva "Slovenija S. N. P. J. — Pogreb bo v nedeljo popoldne oh dveh iz hiše "žalosti, 228 AV. 149. St., New York City. Žalujočemu soprogu naše iskreno sožalje. Zahteve Poljske. -ooo- POLJSKI NAROD ZAHTEVA, DA BO ZDRUŽEN V PROSTI IN NEODVISNI DRŽAVI, KI BO DEMOKRATIČNO UPRAVLJANA TER BO IMELA D0< STOP DO MORJA. --ooo- Pri INdjakih je le »*na unroiinn juditikn. Vsi Poljaki, razen par, ki zavzemajo visoka stalila pri avstrijski vladi soglašajo glede naslednjih poirojev: 1- — Vse poljske province kot Galicijo. Slezijo. urinsko in rusko Poljsko je tre)»a združiti v eno narodno poljsko državo. -- — Poljska j nora hiti prosta in neodvisna <1 r/ava. Poljska mora imeti demokratično vlado. Poljska mora imeti prosti dostop do morja. —• < iilaii.sk« * Lilo j »oljsko pristanišče jit s »vično nedvisnostjo ali avtonomijo ]>od ]>ro-^ektoratom »p snveivnireto kake zunanje države. Združene «lr/.ave so po predsedniku Wilsonu zalite* vale januarja 1037 prosto in združeno Poljsko. Poljaki so mu hvaležni ter so uverjeni. da bodo Združene države po-jnairale Poljski do pmsiosti v večji meri kot katerakoli druira d r/ava. . Poljaki »edo. da ]»onu-ni zmaga Amerike zmago Poljske in zmago neodvisnosti. To tudi pojasnjuje navdušenji' Poljakov za Ameriko in njeno armado. Razmerje Poljske do ostalih zaveznikov pa potrebuje nekaj pojasnila. Poljska spada k zapadnim evropkhn državam po svojih mislih, duhu, literaturi, umetnosti ter političnih aspi-raeijah. Pod zapadom j»a razumemo Francijo, Italijo in Anglijo. Poljska je stala vedno na strani Francije. Zgodovina Poljske je polna vojn proti »Ta rt arom in Turkom, ki so bratje in zavezniki modernih llunov. Poljaki so voje»*ali vojne, da branijo evropsko civilizacijo pred otomankim razdejanjem. Poljska je imela dva strasna sovražnika. Prvi je star preko tisoč let in sicer prusijanizem. ki je hotel razširiti svoje brutalne ideje po Poljaki in kojega divjanje segri prav do sedanje generacij«*. Drugi kruti zatiralec Poljske pa jc bila avtokratična Rusija s prejšnjim članom zaveznikov. Zdaj je ruska av-tokracija mrtva in upamo, da za vedno. Nova Rusija se je izrekla za svobodno ih neodvisno Poljsko, deloma da se popravi prej storjeno zlo, deloma pa vsi cd motivov človcčanstva in pravice in končno tudi raditega, ker jc izgubila latnino nad poljskimi deželami. Vsled tega imajo Poljaki zdaj le sc enega neizprosne-ga sovražnika, kojega ln stijalne krivice segajo nazaj celili tisoč let in ta sovražnik je — Prusija. Kako more vsled tega kak Poljak ugotavljati, da so poljski interesi v soglasju z interesi centralnih zaveznikov? -— Kdor je osebno prepričan o tem, se kruto vara. stati odločilen dogodek v življenju nove Rusije. l'ozoriš«V kongresa Ihi tudi bojno polje za dve sili, ki s«- borita za nadvlado vladnega ustroja. Oho t«* sili sta radikalni, a ena j«' bolj radikalna kot illUgB, Ministrski predsednik Korenski, ki je za svojo osebo revolneijonaren socijalist, je videl dosti dela ekstremnih radikalcev, da j«* iz njega spoznal, kako nesrečen bi bil za Rusijo konoe, re bi se polastili oni vlade. Krog sebe pa jr zbral oni d«*l revolueijskih sil, ki so prepričane, da mora biti soeijalizaeija ruske države stop-;ijfvita; ki so nadalje prepričani, da so problemi vojne Jh)1 j nujni kot pa problemi miru, in da je naloga vlade organizirati vse človeške in materijalne vire države za us-l«'Hio rešitev osnovne naloge, ki je obramba dežele. 'A drugimi besedami rečeno, je njegov program gra-dilni. — Proti Korenskemu in njegovim pristašem pa liassto-f»ajo boljseviki, ki so se že polastili kontrole glavnega Program boljševikov je izključno razdiralnega zna-čaja. Njih eilj je neposredno soeijaliziranje celega vladnega ustroja. Oni si <*er ne vedo, kakšno posledico bo imela ta soei-jalizarija razen te. da h<» stmioglavljena sedanja provi-zorična vlada. flolj konservativni elementi v Rusiji izjavljajo, da bi vlada l»oljševikov s])loh ne bila nikaka vlada; da bi u-nravljanje industrije od strani boljševikov pomenilo ko-nee vsake industrije in da bi armada v rokah boljševikov sploh ne bila nakaka armada. Ta ocena vrjetnega učinka kontrole boljševikov temelji na izkušnjah, ki jih je doživela Rusija dosedaj. Kkstremni elementi, ki so dobili kontrolo v svetu delegatov delavcev in vojakov, so se zbrali sedaj za boj da dobe v roko narodno kontrolo na demokratičnem kongresi i v Petrogradu. Ta kongres, ki je prvi korak k rednemu ustavodav-n mu zborovanju, predstavlja solidno inaso ruskega naroda. Izmed tisoč petsto članov tega kongresa je velika večina km»-tov ter je le malo zastopnikov iz slojev meščanstva in rokodelstva. Poznavalci ruskih razmer izjavljajo, da je izmed vseh ruskih razredov kmečki razred najbolj konservativen. Ta utis je izgubil nekoliko na moči vsled dogodkov, ki so se za vršili izza revolucije. Kljub temu pa je resnica, da je ruski mužik še ved-i.o bolj konservativen kot so njegovi voditelji v stranki boljševikov. \a kongresu v Petrogradu se bodo obrnili boljševiki I tO rezervo konservativno. <*V se jim posreči dobiti kontrolo v roke. I h »do s tem dokazali, da je konservatizem ali sorazmerni konservatizem uničen v zadnjem pribežališču. torej v masah ruskega naroda samega. Prve j* bledice tega hi bilo opustitev vojne in vojnih ojieraeij. Končna posledica pa hi bil jxipolni polom ruskega dr-: a vri« ga ustroja in to radi popolnega nepoznavanja dr-ničke vede ter državne uprave r»d strani ljudi, v kojili rokah se bo nahajala kontrola dežele. Prijatelji Rusije Ixwio sledili vodstvu predsednika WiKona ter stali s svojimi simpatijajni na strani vlade, ki je kljub svojim pomanjkljivostim imela zrno uspeha za novo demokracij*. Preveč je namreč vzrokov za bojazen, da bo izpre-i emba v provizorični vladi slična povodnji, ki bo imičila vse, kar je bilo doseženo za stvar prostosti 185 miljonov Rusov. P L v jl South Fork, Pa. ,Clevelandu. Z malo razliko je bilo Najprej naj omenim, da so al: priznanja in pohvala. Ni moj na-iz tukajšnje naselbine že dvakrat meti, da pisem o koncertu, ki je k vojakom. Prvi« jih je slo 14. v že minul, ampak bavki se hočem soboto 22. septembra pa 120. Ve- za v bodoče. Koncert, beseda sa-č i noma so Amerikanei; med njimi ™a. nam anači zabavo: v dejstvih pa jo tudi nekaj Hrvatov, par nam je pa bil prvi kakor drugi italjanov in dva čUovenca. Edeu velika šola. Priznavam, da nista je Frank Erjavec, za ime druge- bila popolna, da tudi tretji ne bo ga pa ne vem. Prav lepo stno jih brez napak, je umevno. Zboljšu-spremili, ko so odhajali. Ljudi je jejo se od enega do drugega, ka bilo vse polno po ulicah; morda kor je že druiji koncert pokazal, ni bilo po cestah tega mesta seje pričakovati slovanski pesmi nikdar toliko ljudi, kakor ravno lep napredek. ob tej priliki. V*i oni. ki so od-| Pevcem m pevkam hi priporo hajali k vojakom, so se vozili v 4-.ai sab eni pa se je sprevod pričel pomikati proti železniški postaji Odpeljali so se tri četrt na tri. Občinstva je bilo toliko, da ga še nikdar nismo videli toliko. V paradi je bila tudi vsa šolska mladina. Bile so tri godbe in tudi slovenska. Kolikor mi je znano, so sli k vo-jrikomi naslednji Slovenci: Viktor Pa kaj zato, saj imamo pevovod-jo, nas bu že naučil. Tudi temu bi bilo treba, da bi včasih Čudeže delal. Da smo pevovodje površni, jc tudi resnica; vsak gleda na to, da več pesmi nauči, in to pod nekakim pritiskom. Pevci namreč zahtevajo novo, pa novo. Ako se temu ne ugodi, so radi pritožfoe. *'zmerom eno žagamo." Tudi »smo popustljivi. So malfs naselbine, da včasih visi pevski 'zbor rta eni oso bi; v takera slučaju pevovodja ne sme misliti na sitrogost, kar se tudi dogaja v večjih naselbinah, kjer je dosti pervskrh moči lako že izvežbanih; veselje imajo do petja in to sanno v nekaki hipnosti ter so različnih nalzorov, katerih ne bom našteval. Omenim naj samo izkušnje za časa mojega truda s pet jem v Ameriki. Ne sežem predaleč, ako rečem, da sem imel že nad 500 petcev m pevk, zdaj pa jih inrnrn samo malo nad 20. Tu je te/.koča za pevovodje, ker so vedno nove moči Ko se ipevec malo privadi, si misli: zdaj pa že znam, učiti se ni več potreba. Te-Iga pa jaz ne vrjameui, samo če sem tako zabite giave: Pri petju se ukvarjam gotovih 25 let, pa mi se na misel ne pride, da že znatm. To je tista napaka, da imamo ve- Mejak, Louis Drnovšek. JožeiVliko pevcev, ki so le v številu, za Krive, Amb-rožič, Tavčar, Oblak, to na pevskem polju zaostajamo. Dimitrovič, Guzelj in še nekaj Sipopolniti ne moremo, kar si že-drugih, ki mi pa niso poznani pojHmo; v lastni krivdi se išče kriv-iuienu. jtia pri bližnjem. V kratkem obri- Dinwtvo Nosa Donnovina štev.pn sem omenil nekatere hibe; žal, 295 SNPJ. je imelo prvo veselico!da. so resnične. 22. septemfcra in se je vršila v j Pri vseh teh zaprekah se je najlepšem redu. Slovenska godba vstanovila Zveza jugoslovanskih iz Burdine, Pa., je jako lepo izvr- pevskih društev Ln priredila «ta iila »vojo nalogo. Zalival j uemo se se že dva koncerta. Ne bo odveč, -društvu št. 6 iz Morgan, Pa., ker jako omenim, da je čas že prišel za *e je v tako lepem &e so tudi dajale povod za razburljive in zanimive iirr«*. Vsak je hotel biti glavar, a nihče sovražnik, katerega se je "skalpiralo". dan*« čjta mladina o bojih Vsako jutro rabite PEDISIIN in vaš«' noge se ne bodo nikoli potile, s«- nikdar ne utrudile, nikoli bolele, nikoli pekle, nikdar ne smrdele, in na njih m> bo niti divjega mesa. niti kurjih očes. Prit.m pa ni treba nikakš-nih nevšečnih in neprijetnih kopdj. Rabite sanio PEDISIN, in prav nič druzegn ni tr»*ba zra ven. Velika družinska škatlja. ki zadostuje za v.č 1u«»see«'V. velja -"rl.OO. CROWN PHARMACY 2812 East 79th Street, E CLEVELAND, OHIO. tem prekoračit L V«-Hko r .i «.lab- vanju mora imeti moški ro- jeni pri t. ni pa so indijanske žen- ko popolnoma j»r kajti v ske. kajti morajo rib«) najprej ijozilni »lobeli pr , i večkrat \ lovit i. Jerbase, katvi e uporab- vnižnik ali divja žival n pri rvtn Ijajo pri tem. morajo najprej sa j«- treba imeti e lprte o i mi UM^sa me izdelati. Zelo velike ribe uja- 'er 1 iti vsak tr»-nn;«-k ]>ri;«rav-me sicer mož >atm. kajti za' to je Ijrn braniti ženo in dete. pot rebuli, večja ročnost v strelja-. Pri Ašlulaj in < .noti Jndiian-nju in potapljanju. Pri tem j^ cin graile ž»-nsk»- koče ter znašajo treba pripoiuniti tla je pravi lov skupaj kurivo. Pri rodu šon« p.; zadeva moža samce a. Kakorhitro sta oba p. da izkijtuflio deb> ino-se je privleklo ribo v kočo. se jo škili. Moški m ženske obdeluj<*jo razloži s pomočjo lesenega noža sku(»no polje, do.-iui jt- živin-ireja. ali jMKtštrcnrh školjk. Poostreno izključno stvar /en>k. Lončarstvo, kamenje je v onih krajih komaj to je izdelovanje lončenih posod u;t.ju in železni noži belih ljudi se ter T kanje je popolnoma pr»-pu-še niso ra/širili med temi prvot- A"»-rio ženskam. Tudi mi tem polju nimi plemeili. kažejo Jndijank. . de. znajo vec Tudi vodo za kuhanje, katero k,)f graditi loče in kuhati. Okrajni pogosto tako kili kom Sil jen o lončenih posodah i-r <*udo-trosimo, ker imamo na razpolago vito lepi vzorci pri tkanju so pra-vodovode. mora prinesti indij an- i-'najditcv indijanski 'i žena. ska žena v posodah. Pri tem pa j- Okiaske v l< učeno po-u.do i Iclu-treba pomisliti, da pota niso ugla- potom oiiakomernejra priti-jena in da so v v -čini slučajev v ilovico, pridno jo oerejejo. zelo trn jeva. Kazveutega pa žgt- ln«Hiar.skii ž.na j. vsled tet?a solnco na način, kot si ga niti rokodelec in umetnik v .-ni os.-bi, predstavljati ne moremo v naših delavni stroj in s*4c v zadnji meri zmernejših krajih. V suhi dobi >m človek, kot si sra predsfnvl ja kane pripomorejo niti najdaljša po- pdalizem v sph^iem. N .rdeng-ta do Ione ba iskati ^ •it, jfti,;,-., ter. V dobrih č.isih siw. in kiriia iv.-a vode. Tedaj pa je tre- 1"-i°,k na:r 1>0P md.jansko >e-i korenine, ki vsebuj-jo k,,t i nižinsko ma- vodo in i/ luiterih se dobiva pri V su;i ,;it,'a kuhanju tekočino. sadeže, nabira semena ter se pri- praviia na novo setev. \ re/.kih \ dob rt h ea-ih skrbi 'mlijnn- t .. . . ..... . . ... - • časih pa mora skrivati indijanska ska /ena lahko za izmenjavo pr. . 1 , ... , . . . ..... ... . . ... . . mati vs.*, kar ic zbra pred !ae- jetliiiii. Tedaj j.' dobiti koruzo, divje sablje, k»»reninc, ril>e in o«l ve"-kr:'t zelo . . P . . , težka naloga, easa do easa prinese moz domov T ... , ... .. . . . Indijanska /ena a<«ni ponavadi z lova tjnii kakega jaguarja. • . * . . .. . . . le dva m kv« jem siri otroke. V takih časih m* vari tudi tako- I)ni._rl olrok prKi(. mj SV(.t ^ zvano Algarrobo pivo, katero .m- ,>ot«.m ko n;ma iuati s 1>pv:jr 0. izdela ill naslednji način- Ve - tro^oni pos. p^sla. Ta- _ moškfh ali žensk sede krop veli- ko znjltev:1j0 življenji jK»-oji rdečekožcev ter se navdušuje tea- kega Ion enega kotla, nakar vza- indijanecv. kajti na potovanjih, nje. Pri tem pa je ottinole žalost-1 »ne vsak k«>s ALgarrobo sadeža v jjjj upr izarjajo, je mog >če no- no, da nimajo pisatelji takih po-1iista. kateri kos prežveči, nakar le cnega otroka. Žen>ka dela vesti pona\-adi niti najmanjšegsi ■ izpljune izžveČeno v posodo sa- (j0 porf; izdala laška v'atla. rc glasi; Sa ee'.i fietiti »a naš,- galantne IN« i no iii vplenili orožje in mam- ♦•ijo na Krasa. .. „ Danes zjutraj so naši letalci bombardira!? železniške naprave v Podbrdn. v dol mi BaČe, in nopoMne smo se zamerili nekemu sosednemu društvu, ne venno. Veselica je potekla jako dobro in imeli smo lep uspeh. To je bila prvta sloven- ravno v tem pogledu je uvaževati. ska veselica v naselbini in le že- da že izurjeni pevci redno vaje leti je, da bi jih zdaj bilo še vee obiskujejo, pri kurjenih pevcih postane v kratkenn času neizur-jen dober pevec, pesem je prej naučena in bolj pravilna. V spiošnetn pogledu je pevska moč v našem narodu močna, z do- ter da bi vse tako lepo uspele kot je ta. Pozdrav vsem! Štefan Vozel. * » Forest City, Pa. Ko sem v zadnjem dopisu pisa- l>rim posluhom, kakor giasom, la o slovenskem pevskem dnu- kar pa samo pevske vaje ne radost vu "Zvon", sem obljubita, da s tu jejo, da se zboljša petje. Pred kadar se zopet kaj izpremeni, da vsem je treba priporočati, da se bom poročala. Zato danes poro- poslužite teorije, nič ne škodi, da čam, da je prevzel zopet tajni- v teoriji več časa porabite, kakor šfrvo Frank Košir in od dne, ko pii petju, to je edini pripomoček pride to v javnost, naj se naslov- za olepšavo pesni. V tem vsaj tjojo vsa pisma, in naznaniLa, ti- upam, da se bodo strinjalli z me-kajoča se dnwtva ''Zvon", na noj pevovodje. pevei in pevke ter Prank KoH&rja in ne vee na Marj' se naj sprijaznijo z nasvetom, ^pec. S tem prosim tudi ves glav- kar jim bo le koristilo. Pevo vodja ni odbor ZJPD., da blagovoli or z ^desetimi pevci vzame peaem, da bi ji pet-deaet kouiaj zadoatoiufo. Velike bflo|ši nočne 94/mm naj bi ae uporab- lišče pri številnih severoamen-ških plemenih, .posebno pri Iroke-zih, zelo visoko, igra indijanska žena ne Je v onih krvavih povestih orno podrejeno ulogo, temveč celo v znanstvenih delih. Brez znanja glede vpliva in delovanja ženske pa nam ostane indijanska kultura knjiga, ki j" zapečatena s sedmimi pečati. V kulturi indijanskih plemen je določena ženski čisto posebna, produktivna uloga. indijanska žena se iaim pečati ne le s hišnim delom, vzjgojo otrok in pripravljanjem jedil. Ona mora preskrbeti doloma vsa živila, posebno ona. ki spadajo po svojem izvoru v rast linstvo. Ona zbira sadeže ter jo je »m&trati tudi za početniro v sajenju rastlin. Nadalje mora sama izdelati vse posode, katere potrebuje v svojem gospodinjstvu, ter tudi obleko, s katero se pokriva družina. Ona gradi pri številnih rodovih koče, izdeluje posode in sklede, prede itd. Tako se je naprimer v Boliviji in severni Argentini ohranila starodavna imli janska kultura, ki je ostala nedotaknjena od modernega vpliva. Nazorno sliko • mnogostnuiske-skega delovanja indijanske žene nam nudi Šved Nordenskjold v svoji knjigi "Življenje Indijancev". V tej knjigi se obravnava plemena v ozemlju Rio Pi! coma v o in življenju žensk samih je posve-čenih par poglavij knjige. Če gre pri nas lanska ns trg, kar nastane vsled vretja alkohol mezrr>h indijanskih rodovih. Naj-Pri tem ne pade nikomur v gla- večjo prostost uživajo pri pleme-vo. da bi smatral slino drugega mi Ašlulaj. Kakorhitro s- ta žen-za nekaj nečistega ali ogavnega. s|oroko se bezenskem življenju indijanskih večkrat udaja drugim moškim, žensk vel" k o ulogo. Indijanska dočim je po poroki stvar zaklju-ženska ne ]>oljubuje svojega lju- čena. Mnogožen.stva sploh ne po-bimca, temveč ca praska ter mu znajo. Zakoni »o srečni. Možje pljuje v lice. postopajo dobro z ženami. Žeiiske Pri indijanskih plemenih Plco- niso sužnje, d asi ravno morajo o-mavo caemlja opazujemo lahko pravljati najglavnejša dela za dve kulturni stopnji, dasiravno l, Conemaugh, Pa. Podpredsednik; LOUIS BALA XT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik : GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blajrajnin Neizplačanih snirtnin: LOFIS COSTELLO, Salida, Col°- . —a * a- I 1 VRHOVNI ZDHAVNIK: I)r. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Elj*, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "MM So. Chicago, 111. IVAN VAROOA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: ( RROOR J. PORENTA. Box 176. Black Diamond, Wash. 1JCONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RCPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAT'TZ. Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.C24 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. M ATT. POOORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave.. N. E. Cleveland Ohio. FRANK &KRABEC, Stk. Yds. Station RED. Box 17, Denver Colo. _ ERANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. V« dopisi, tikajoči m uradnih zadev, kakor tudi denarne »oiiljatve, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode ociralo. . ^ Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Spokornica, Se priporoma vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje i>o "National Fraternal Congress" lestvici. Sestra Louise-de Marie gospodu de Vauertu. poročniku 18. lovskega prapora. A' bi a ga ni ima nad četrt miljona dolarjev; bolniških podpor, poskodbin in snirtnin je že izplačala do 1,300.000.00 dolarjev. Hol niška podpora je centralizirana, vsak opravičen bolnik si je s vest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah, tam, kjer jih še ni, priporočamo ustanovitev novih; društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali člariieami. /a nndaljna izjasnila se je obrniti na glavnega tajnika. Naznanila. Di m r i m* j i d euio no1 JsKJ. . MMUW1U >: oktol » sv. Roka *t. 55 .i&KJ. nvnu, Pa., naznajija ee-Maki.m da mM sklonili ie 'I. septenvhra. da v/a-« ga člana v društvo oz. pa #1 pristopnine in prvi in to samo za tri mese- • •r. «nn*mlwr in decern- Muem naznanjam tudi čla-kateri se niao t«* *eje \xlele-da prowMii, da naj nvzua-«ori»jakom, ds imajo priliko ^»piti k omenjenemu društvu incnjtme tri i»«*attee, ker se o vsak član zavaruje za 250. 1000 in 1500 dolarjev smrt-in 1 ali 2 dol. bolniške pod 'oencin van rojaki, da i o tako 1o,"n smrt nine, 1 n.jcfli Mt VA, pr.»sim, p zagotavljani, dra-bena organizacij* net plava podpore kakor JSKJ. Zato-sohrati omenjenega i am priporočam in ij>eljitc vsak enega eh ntenerili, pa nas lejM) »terilo. Njum* društvo prednje in v je se vri** vsa mesecu v dvo bo v najkrrjšem času dodelan. Delničarji bodo priredili v soboto lo. oktobra parado in otvo- Prijatelj, kje te najde lo pismo, prvo, katero pišem v .samostanski celici {danes sem namreč konča-novieijat)? Popolnoma ločena od sveta že eno leto, ne vem več, kje si: zaprla sem ušesa vsakemu odmevu od zunaj; živela sem brez vsakih poročil o svojem očetu, o svojih sestrah in o tebi, moj dra-Hektor, ki sem te ljubila s tako silnim ognjem. Zdaj je nepre-klicljiva obljub** storjena. V tem svojem novem stanu sem zbrala vse svoje moči in ti hočem napisati nekaj vrstic, katere sem ti dolžna, da ti pojasnim svoj korak in se poslovim od tebe.... K«r vem samo številko tvojega prapora, ne morem nasloviti pisma natančneje. Ce hoče Hog, te najde kljub temu. Zelo sem te ljubila, Hektor; ljubila sem te z večjo stranjo in mnoeo dalj časa, kakor si si mogel kdaj misliti. Ali se spominjaš dobe. ko sva bila še oiroka in sv v «?e icraJa pri tvojih ali pri mojih stariših? Ne da bi sami verjeli, so .smehljaje rekali o nama: "To bo enkrat lep parček!----" Td besede, katerih ti nisi slišal ali vsaj ne razumel, sem jaz slišala; vtisnile so se mi grloboko v dušo, kajti ženska je za take reči mnogo dovzetnejša nego moški. Da, že tedaj si kraljeval v mojem sr-en. In če nisi opazil moje ponižne nežnosti in moje nejasne sreče, kadar sem bila v tvoji bližini, si '.e pač malo brigal za me. Med tem sva rastla. ln najint igre. dotlej skupne, so se kmaln ločile. Tebe so iK>slali v kolegij, mene v samostan. Ni res. Hektor, Ja si daleč od mene le redkokdaj mislil name? Jaz seni, ločena od tebe, mislila samo na to. Vse mi jo dajalo povod, da sem sanjala o tebi. Ce je kaka naša .starejša to-vari&iea zapustila samostan, da se je omožila. sem si rekla: "Nekega dne tudi jaz odidem oa tod, da se omožim s Hektor jem" Kadarkoli sem našla v kaki cerkveni pesmi ali v onih nedolžnih romanih, katere puščali v naših rokah, besedo "ljubezen", sem čutila, kako mi trepeta srce v sladki radosti; kajti predmet ljubezni, moj dragi, si bil ti, samo ti; ta beseda je najfe-ga iLru-stva bo moral plačati £2 kazni. Torej vdeležimo se v-i v potlmem številu, da ne bo nikdo mogel reči, da j;* bil kaznovan. Frank Ovijač, tajnik. se precej dobro m irn. Društven«! to drugo nedelja an i slo vaške cer- H l te •lii l nknttutvnu. Pa, komu prlad" avljam vse in sestre JSKJ. ter vs* i gladila. J o,sij i Kramar, tajnik. rite v dvorane. Ker je to jako k<>-riistna stvar za napredek tukaj živečih .Slovencev, je naše društvo sklenilo na zadnji redni seji. da jim bo priskočilo na pomoč in se vd< lezilo parade omenjenega dne. imela za me samo ta pomen, da Vdcležiti se moramo vsi člani raz * me je spomnijala na te. Ah, koli-ven bolnikov in s seboj prineslie|ko prošenj sem končala z edino društvene »tvari. Ako kaki Man j prošnjo: "Moj Bog. dodeli mi nima teh stvari, naj se pravočas-1 milost, da se omožim s Ilektor-jio z*»lasi pri sobrat-u blagajniku fjem !" Omočiti se s teboj, to je m-navzoči člaa. t pomenilo za me samo. da bi bila vedno pri tebi. da bi bila zvezana s teboj za celo življenje! In tako so minevala leta, tekom katerih sva se videla le redko Zdelo se mi je. da si ti z malo čepico in modrim d-olmanom gojen-jea vedno eleganten in krasen; jaz sem vsled rasti izgubila svoje prejšnje oblike, med zidovi sem postala bleda in sramovala sem se. kadar si me pogledal, tako grdo. tako nerodno, tako nemuno boje čo.... Ko si ti začel svoje drugo leto v Saint-C3TU, sem jaz zapu stila samostan, in vpeljali so me v družbo. Zdaj, ko sem samo še uboga nuna. oropana vsake elegance in prosta vse ženske nečimurnosti, lahko i>ovem, da je bil .ta moj vstop med svet trinmf in pija-j nost. Ne morem se spomniti, *Ui f-š Obletnica. Prvi časopis, katerega se je tiskalo v Severni Ameriki, se bil "PuM ic Occurences1' (Javni dogodki), katerega se je prvič in z-adnjič izdalo pred 227 leti. t o je 25. septembra 1690 v llortonu, Mass. Nameravalo se je ga je izdajati kot TUt*ečnik, a oblasti so bile proti temu in tako se. je prenehalo z izdajanjem. ZRAČNI TRAMVAJ. soci- al mom društva fcv. Antona *t. JSKJ. v Youngstownu, Ohio, se d t: je na znanje, da je bi v« tajnik »obrat Antian Nago«le odstio pil. 1 ajn -rt v o Hci»n p^e^:'.el jajc l- tank <>\ijaM-, ,>:J2 Tyndale Ave.. Ohio. * Tem potoni naznanjam čl en on: nagega dnina. Ja bilo «kle-njeno pri zadnji me*ečai seji, da se morajo vni člani vdeležiti pri-lmm?nje neje, ker imamo rSievati v< vašnih »t vari. Kateri čfcan *r >»e vdeleži. bo uioral plačati $1.0() ka-ern v dnr^tv« oo o4a gtijno Kakor nam (Urvrthg, O (hi bile vprle kdaj »voje oči v oči I red sedanjo vojno se je upo- 110 da bj 6itala v llji}l obču- dovanje in zaviset, — in ne, da bi bila -vprla kdaj svojs oči v oči moža. ne da bi videla, kako se je v »njih posvetil plamen____ Bila sem ponosna in vesela, da so se klanjali moji lepoti. — toda samo zaradi tebe, moj dragi Hek rahljalo zračni Tramvaj v različnih delih sveta, da s«* je prevažalo matrrijal preko propadov in jk> gorskih obronkih v višino. Italja-nom pa je pripadla naloga, da so ga pričeili uporabljali tudi v vo- jevanju v (gorah; s pomočjo zrač nega tramvaja so postale do«top- tor, in zato, ker me je to pomirilo, ne tudi največje sitnim ne. lznajd-bo je pripwovati nekemu mlademu italjanskemu inžetierju. Obaojen Amerikanec na Japon- Nagaaaki, Japonsko, 25. sept. — Manuel Neumoir. vojaški goilbe-nik 13. ameriškega pešpolka. je bil na obtožbo, da je nekega japonskega trgovca tako udaril, da je t tri leta jefe r%-a lanti Mislila sem si: "Ko me bo Hek-U*r z-»pet videl, se mu bom zdela !epa. in ljubil me bo." Pri Bogu ti prisegam, da mi uspehi, katere se žela v družbi, niso nikdar delali drugega veselja. Minula je zima in za njo po-mlad. Meseca julija — štirinajst d ni j •pomeje, kakor si odšel iz Saint-Cyra — si prišel na grad Briere k mojemu očetu m k nam. Ah. moj ljnbljoni. Bogmi je dal ■MK stati ivo.ia žena m mati tvojih o-trok; toda vedno mi še ni dal moči. da bi sovražila one ure in one dni. ki so sledili najinemu svidenju. dasi bi morala sovražiti izvor svojega greha. Naj se branim karkoli, moj spomin se vedno u-stavlja na različnih postajah najinega pota k grehu ljubezni. Vnovič preživljam trenotek, ko sem vsa trepetajoča vstopila v sajon, kjer sem našla. Se vsega zaprašenega od pota, v pogovoru z mojim očetom. Vedno te še vidim kako si ostrmel. ko si me ^agledal, kako ie bil zmeden tvoj glas, kako so tvoje oči v zadregi blodile naokrog ter vzbujale v meni upanj in zmagoslavni -klic: "Zdim se mu ie:>a. in ljubil mc bo!".... Vedno še vidim in čutim one sladke dneve, ki so sledili naito. dneve, ko sva v boječih pogovorih skušala drug drugemu gledati v dušo, do-eim so najine oči pod masko, ki nama jo je čas položil na obraz, polagoma zopet našle nekdanje o-troežke i potege. In nato sva si jeclja je začela priznavati ljubezen v nedogovorejnih be-sdah, v katerih nmira glas, nalahko so se nama dotikali prsti, in burno nama je vtripalo srce.... Ah, ljubila se mte preveč! 17-dala sem se ti že v teh nedolžnih in nežnih malenkostih. Ali sem ti mogla želeti kaj drugega kakor to, kar bi ti bilo v največjo srečo? Ali sem mogla misliti, da je na svetu kaj boljšega kakor izj>olni-ti tebi tvoje želje? Tako sva stala drug proti drugemu brez orožja, — ti mlad. neizkušen, — jaz nevedna, polna zaupanja, premagana že naprej. In zgodilo se je. kar se je moralo zgoditi. Kdo je bil kriv? Ti, ki si razburjen i>o poljubu, ki si ga trenotek prej ukral z mojih ustnic, prišel v oni avgustovi noči in potrkal na vrata moje sobe? Jaz. ki sem slišala samo besede: ' Louise, jaz sem', ter ti odprla? .... Šele ko si se ti prestrašil dneva, ki je posvetil skozaii okna. in si zapustil mojo sobo, šele ko seni bila sama, je padla z mojih očij slepota, 'da sem jasno videla, kako velik je moj greh Zakrila sem si obraz, z rokami in rekla na glas: "Njegova ljubica sem!" ln ta beseda mi je kakor baklja posvetila v vse ono. kar mi je bilo prej nejasno; pojasnila mi je vse skrivnosti človeške ljubezni, ki jo mladim deklicam skrivajo. Da. bila sem tvoja to se pravi nekaj čisto določnega, nekaj takega, da ti več nego to nisem mogla postati; bila sem ti baS nasprotje od onega, kar sem si sanjala izza svojega detinstva. nasprotje tvoje žene. Postalo mi je jasno, da so moje sanje uničene, da jih ni nikdar mogoče vresničiti. "Končano je", sem si mislila. — "Več ne moreš postati njegova žena". Ah, razumi me prav, Hektor. Niti trenotek niesm dvomila o tvoji poštenosti; bila sem prepričana in prepričana sem še danes, da bi se ne bil skušal odtegniti svoji dolžnosti, in da bi bil sam rekel: "Bodi moja žena!" Toda baš to se ni smelo zgoditi. Jaz sem imela v svoji ljubezni do tebe vedno le eno željo, namreč dati ti v svoji osebi najlepšo, najnežnejšo in pred vsem najčistejšo soprogo. In to ni bilo več mogoče. Dati sem ti mogla le še oskrunjeno telo in omadeževano dušo. postati sem ti mogla samo še soproga, ki je manj čista nego so druge!.... Takoj sem se odločila, kaj hočem storiti. "Nikdar in za nobeno eeuo ne postanem Hektorjeva žena!" Ostajalo mi je še eno — in Boga-in tebe prosim odpuščanja, da sem nekaj tre not k o v mislila na to. — namreč postati tvoja ljubica. In ni me odvračala od tega moja vest, tudi ne raise} na bolest, ki jo povzročim svojcem in ne strah pred javnim mnenjem; tudi tega me je odvrnila misel na te, moj dragi, misel, da bi me tf nekega dne začel prezirati. Vedela sem, da me še ne obsojaš, kajti premagal si me nevedmo in razoro-ženo; vedela sem, da očitaš nepravilno ravnanje le samemu sebi. Toda kaj bi bilo pozneje. — ko bi to, kar je bilo prvič ipreseneče-nje. m nepremiŠ jenost, postalo navada. ko bi bil to način življenja, za katereigo se mae odločila pro-jstovoljno in premišljeno?____ m razodel resnico, jasno kakor mlado jutro, ki je že zlatPo drevesa v parku. Morala sem bežati! Več te nisem sme!a videti; prvi moj padec. ki ga je bilo še mogoče oprostiti, je moral ostali edini in poslednji. Kaj se je zgodilo potem, ti je znano, prijatelj : moj beg iz Briera ob jutranji zori, moj prostovoljni zapor v samostanu, neuspešni po-s-knsi, ki mojega sklepa nikakoi niso mogli omajati.... .... Izza onih dogodkov je minulo celo leto. Danes je vse kon-čano. končano brez vsakega po-vrata. Od nekdanja Louisctte n? ostalo ničesar več: če bi me ti videl, hi me ne spoznal, tako zelo so me te skušnje izpremenile. Moje življenje se bo mkaj tiho in žalostno bližalo koncu; prosila boin Boga. naj ti kmalu da ženo čisto ljubečo in lepo, kakoršna sem ti želela postati jaz. Da ti dodeli to milost, se hočem pokoriti za greh, kajti vedno te še ljubim, mo; dragi in ohoževani! Ničesar ti ne očitam; zakrivil nisi nič več nege jaz----Kadar boš mislil na me — pozneje. — poleg svoje m lad t soproge in svojih otrok, nočem da bi te pekla vest----Obdrži sa mo nežen spomin na ono, ki ti j« dala vse svoje bistvo, ker te ji ljubila preveč. — na ono, ki j< mislila, da ne sme postati tvojf žena, tudi zato, ker te je ljubil? pre vet"! Amerikanci v ognju. El Caney in grič sv. Juana. Sprva so bili Spanci v prcdtio-. sti, kajti tudi v tem -»lučaju so sej posluževali hrezdimueera smodili-!kateri ka, vsled česar jili je bilo NAfil ZASTOPNIKI, ■o pooblaščeni poMratl naro8- t«v.kolnl110 ** dnevnik "Olas Naroda". Narofc- zaslediti Ameriške baterije pa so aIna ** "olu9 Nftro4U" ieto bUo n. dnv* Stnmi lahoU e„j>, ^ ^JTlESČ spance. Kajti nad njimi je \ ssel ;Jta BV0t0w katero je lJreJel ^ Jlh vel oblak dima. kom priporočamo. Črnska kavalerija Rough Ilid ^ ft«11* I>otHh. ers ("divji jezdni", h, dol rin.-j^^J^ - gih cet je pneel nato z nupredo- Pueblo, Colo.: Peter Cullg. Jofaa vanje ni. Oddelki so se pomikali j Germ. Piaak Jane^h ln A Kocherar naprej vsprieo cele toče ki-ogelj.' Salida, Cola, ia okolica: Lou.« V naslednjem hočemo n;*vesti popis bitke izpod peresa nekega j ^Z^U^Til^n modernega z godov ma rja : Indianapolis, ImL: Alois Rudmoa. — Naskakujoča črta je bil;, j Aurora. IIL: Jernej n. Verbl«. tenka. Bila je videti cep.i-nenm , •»««- J«*- ***** • ■ .I.-. , . • Frank Jurjorec. majhna za tako težko nalogo, kaj- ^^ ^ ^^ ti neprestano je bila itp«>ta\i je- i^uri.h in John Zaletel, na najhujšitmi ognju i/, bateiij' La Salle, 111.: Mattja Komp. na griču. Llvtnsatoo. 111.: MIH. Ctrar. t-i;'" k . • i I Maseoutah. III.: Fr. Augustln. Kljub temu pa. se jc v manj kot! Nakami^ DL lo okoUra: Mata. potnajstih minutah dospelo do vi- Galabek. hunca. .Spanci, ki su bili tam za ! North Chleago, IIL ta okolica: Aatoa kopani so bili potisnjeni nazaj in Kebal ln Uatb. Ogrln. i>d tami na drago stvari griča ter! J^"" , i Springfield. HL: Matija Barbortl. v (,olino- Wankecan, DL ia okolica: Mata. Divjemu napadu prvih čet Ogrln ln Frank Petkovfiek. sledila druga ojačenja in Sp;tnei| Oierokoe, Kans.: Frank RcAanlk. so morali izprazniti greben. p<,!Cotamfcm, Kana.: Joa KnafekL zavzetju Močne hiše na vrhu je ^^ Frontenae. Kana. Ia okolica: BoK oila z nama jzvojevana. ^ ^ Ken^ S tem pa se je dokazalo celemu- Kansas City, Kaos.: Goo. Bajnk ta svetu, da so ameriške čete iw«um- [Peter Schneller. ne in da znajo izvrstni, streljati. MInera^Kans.: Frank Aa^uMla. v . , ... . I Binso, Kaos.: Mike FendL Nase izgube na griču >an .Juan so, KltxnmeTt to akoUca. znašale 144 mrtvih in i>ol ranje-1 Fodoplvec. nih. j Baltic, Mich.: M. D. Llkovldi. Calumet, Mich. In okolica: M. r. Bilo je to prvič v triintridesetih letih, da se je imela ameriška armada spopasti v redni bitki z drugim sovražnikom kot je bil Indijance. Ta dan je bil oni 1. julija lHUfS. Špansko-ameriška vojna se je nahajala na s-vojem višku. Po-zoi-Kče bojev pa je hi! otok Tuba. j Amerikanci so napredovali proti važnemu mestu Santiago. P redno pa se je moglo zavzeti to m ost o, se j« mo»-a!o pregnati Spazu-e z dveh gričev, ki so branili mesto. El fancy in San Juan. Najprvo se je naskočilo grič K! Canev. Nato. ko bi bil ta grič pod ostrini obstreljevanjem, naj bi se poskusilo zavzeti San Juan. Grič KI Canev in vas je branilo le nekako 520 Špancev in vrhu grača se je nahajala bločna hiša, dobro utrjema. Proti griču pa se je poslalo 6t>54 ameriških vojakov. Vse je izgledalo, kot da je to neusmd ljeno lahka zmaga za naše ljudi, a vendar ni bila. Španski ostrostrelci so dobro streljali na napredujoče Anieri-kance ter rabili pri tem brezdini ni smodnik, kojega iq»orajba je bila takrat nekaj novega v ameriški armadi. Vsled tega jc bilo težko zaslediti Špance in napredovanje ameriških čet so še ovirale prog raje iz bodeče, žice. Skozi celih devet ur s<» držali Španci grič proti napredujbčim Amerikancera. Borili r*o se junaški. a brez vsakega upanja na uspeh. Bilo je šeie popoldne, ko se je s splošnim napadom izvoje-valo zmago. Nato pa se je*uašlo, da je padlo skoro devet desethi branilcev griča, dočim so bili o stali ranjeni. Borili so se dobesedno do zadnjega diha. Vara del Rev, špan&ki general je bil m rtov in poleg njega sta padla tudi njegova dva sinova. Ameriške izgube so znašale 86 mitvih in #55 ranjenih. Vsled tega se lahko reče, da ni zmage na griču El Caney pripisovati edinole večjemu številu naših vojakov. Sovražnik pa je tudi prodal svoja življenja drago. Dočim so generali Law ton, Chaffee k»i Ludlow vodili naskok na grič E1 Canev, je divjala pri San Juanu še večja bitka Generala Wheeler in Kent «ta z 8336 možmi napadla glavno špansko silo, ki je'bila zakopana ob robu višin na griču San Juan. Tam se je nahajalo 750 mož v španski prednji straši, dočim je to silo podpisalo 3500 mož rezerve. Ob S. uri zjutraj so o tvorile ameriške baterije ogenj na španske postojanke m ta o$enj ae je strani Ko se je enkrat zavzelo te višine. j-e bilo im*;to Santiago brez vsake obrambe. Nad mestom in zmagoslavnimi Amerikanci ni bil i nobene ovire več. Posadka je spoznala. da ne bo v stanu držali prostor. V onem času je izjavil angleški konzul v tem mestu: — Če bi nadaljevali Amerikan-j Minn.: Ivan PouSe. ei s svojim prodiranjem ter vdrl d Virginia, Minn.: Frank HrovattcL , i • . i - ,- Kansas City. Kana.: Peter Schnel- v mesto, lu mogoč-.ili. da je postala kapitulacija neizogibna. Tako se je končala največja bitka i:a kopnem v špansko-ame-riški vojni. Potom te bitke pa se je Amerika pokazala, da se ni o-mehkužila v 33 letih miru. Argentina za prelom. Buenos Aires, Argentina, 25. septembra. — Poslanska zbornica je danes s 53. glasovi proti 18 skle- nila, da se prekinejo drplomatične i Burdine, 8t Loois, Mo.: Mike Grabrian Klein. Moot.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. Urlch. Roundup, Moot.: TotuaS Paoltn. Govranda, N. Y.: Karl Stemlfia. Little Falls, N. V.: Frank Gngorta Barberton, O. m akoUea: Math. Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hofevar. Collinnood. O.: Math. SUpalk 'a , John Malovrh. Cleveland, O.: Frank Saksar. Jaxuk Debevc, Chaa Karllnger, Frank .Meh in Jakob Resnik. \ loraki, O. in okolica: lx>nis Bal ant in J. KuiD.se, Niles, O.: Frank KogovSek. Totmcstown. O.: Anton Klkel). Oregon City,Or eg.: M. Justin ta I. Mlaley. Allegnen/, Pa.: M. Klartch. Ambridge, Pa.: Frank JaUa. Besemer, Pa.: Loula Hribar. Bronghton, Fa ta zveze z Nemčijo. Senat je že prejšnji teden sprejel isto resolucijo s 23. glasovi proti 1. . Vladi se je uradno poročalo, da se agitatorji stavke v Santa Fe posvetujejo z nemškim konzulom in da so vse stavke prejšnjega meseca vprizorili nemški ajjenti. — Stavka preti prerti v revolucijo Dovoz v glavno mesto je prekinjen. Brzojavna zveza je pretrgana; samo proti jugu je še ena zveza. Odprt je samo kabel v London. Pa. la akoUea: Joka IŠČE SE PARTNER, ki se razume na rejo kok<»ši, go>i in rac. Farma obsega 00 a krov in je v državi New York. Na farmi je 400 kokoši in vse farmersko orodje. Kdor ima $1000.00. mu je bodočnost zagotovljena. Naslovite: John Patak, 485 Germania Avenue, Jersey City, N. J Kje je premaganec? TT O Demfiar. Canonaburg, Pa.: John Kokllch. Cooemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Vtd RovanSek In Jos. Turk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna ln Kosoglov. Export, Pa.: Louis SnpandB ln Fr Trebeta. Forest City, Pa.: Mat. Kanin. Frani Leben. Faren, Pa.: Anton ValentlnBfl. Greensknrg, Pa. in okolica: Fn.i Novak. Hostetter, Pa. Ia okolica! Frani Jordan. Imperial, Pa.: Val. Pelernel. Box 172. John it own. Pa.: Frank Gabrenja ta John Poianc. Lnserna, Pa. tat okolica: Oaolnlk. Manor, Pa. ta okolica: Fr. Moon Boa. Pa.: Frank Maček ln Fr PodmllSek. Pittsburgh, Pa. ta okoQca: U. U Jakobich, Z. Jakahe, Klarich Mat, X Magister. Beading, Pa. ta okoUea: Fr. Spohar. South BethlehaM. Pcnca.: Januj KoprlvSek. Steelton. Pa.: Anton Hren. Tnrtlo Croek, Pa. ta okolica: Fraa« Schlfrer. Tyre, Pa. ta okoflca: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Josip Jovaa. Willoek, Pa.: J. PeterneL Murray, Utah in okolica: J Km^IK. Tooele, Utah: Anton Pal«i Black Diamond, Wash.: 9. h Porenta. Davis, W. Ta ta okolica: Mu Bruttich ln John Tavlelj. Thomas, W. Va. ta akaBcat A. Korenchan. MQvraukaa, Wis.: Aug. OoUaadar « Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Anton lie, John Stampfel in Herlnln Svetlin. West AMis, Wis.: Anton Denlar la Frank Skok. Back Springs, Wyo.: Prank Itetm A. Justin, in Valentin Marclna. BOJAKT NABOCAJTB shTMA "GLAS nabodam, NAJVEČJI flLOu """ " ¥ MUL nt«. r^pw^lp ff _ GLAS NARODA. 127. SEPT. 1917 Kako to nemški socialisti izdali socgalizem. -——ooo- Dr. Joaip Gk>ri6ar, bivii avstroogrski koniul v Združenih državah. — ooo- Ne moro se lahko razumeti, kake filozofične vzroke «5o našli ameriški soeijalisti, s katerimi branijo stvar kaj-r.erja in Nemčije. Spomniti moram le dejstvo, da je osta !a ve<"-ina ameriških eoeijalistov mirna vsprieo presenetljivih dogodkov v Rusiji. Narodni eksekutivni komite j socijalistiene delavske i-alike v Ameriki je izdal iz svojega glavnega stana v W\v Vorku manifest, v katerem je naroeeval svojim ela-ii«mit naj pričnejo z revolucijo, če bo potreba, da se ustavi v^ako agresivno postopanje proti Nemčiji. Soeijalisti so nadalje oživeli staro laž o nemški vojni stranki, ki je baje izključno proizvod earizma. Mr. K aha ne, urednik židovskega socijalisticnega lista "Forward", ki izhaja v New Yorku, je pisal nekoč: — Nobena sila na svetu ne bo v stanu dovesti ruske-muzika do tega, da bi le za en dan nadaljeval z vojno politiko carja Nikolaja. Nadalje je pisal: — Združene države naj bi zavzele realistično stališče ruskega problema ter pustile celo stvar na miru. Ko je dala provizorična ruska vlada dovoljenje, da se •imejo vrniti domov politični izgnanci, so se pričeli nemško ameriški soeijalisti takoj zavedati prilike, ki se jim je nudila ter pričeli z agitacijo med ruskimi anarhisti ter ultra-socijalisti, ki naj bi se vrnili v svojo domačo deželo ter proglašali tam nov nemški bojni krik: — Obrnite svoje bajonete proti notranjim sovražnikom! Obenem pa naj bi se doseglo to. da se sklene z Nem-čijo separaten mir. Nekako tri tisoč takih Rusov je že zapustilo AmefC-i ko in drugi s<» nahajajo na poti proti domu. Odhajajo pa v Rusijo najbolj nelojalni in nezanesljivi elementi, sanskiloti ter bodo pričeli z agitacijo v deželi, ki ima ž<» preveč takih elementov in ki je bila v teku za-dnjh desetih let v stanju stalne anarhije. m. DEL. SODBA. - NALOGA AMERIKE. Kako sodbo si more ustvariti človek glede izdajstva, ki so ga zagrešili avstro-nemški soeijalisti glede njih prin eipijev in pod pritiskom preiskušenj, katerim so bili izpostavljeni v Bismarekovih vojnah in posebno vspričo najvišje preiskušnje od strani kajzerja in njega vojne stranke? — Sodba more biti le naslednja: •Vsi ljubitelji miru ter občudovalci mednarodnega so-cijalizma morajo občutiti danes močno razočaranje, ko spoznavajo, da ne more socijalna demokracija nikdar izvesti svoje domnevane misije, da prinese svetu trajen mir, dokler bodo obstajali tarifni zidovi, katere je treba braniti v interesu industrij, za zavarovanje katerih so bili ti tarifni zidovi zgrajeni. Socijalni demokrati vseh vojskujočih sc narodov, posebno pa sedaj in v tako industrializiranih deželah kot je Nemčija, so pokazali, da morajo stati na strani svojih vlad kot vsi drugi državljani, ki odobravajo militarizem in pangermanizem, nadalje imperijalizem ter vse druge škodljive teorije, ki so povzročile to vojno ter bodo povzročile vse bodoče vojne. Nemški soeijalisti so sami'dokazali, da so le sinovi svojih pradedov, ki so bili od prvega pričetka zgodovine uajvečji oboževalci princev, kraljev in cesarjev ter vse .^lorije, pompa in slave, ki gre roka v roki z vojaško av-tokracijo. Mladost, POVEST. Gabrijela Preissova. {Nada! j vanje). Težko je reči vnaprej, kake posledice bo rodilo delovanje nemških soeijalistov v Rusiji in Ameriki, vendar pa je treba zasledovati gibanje z največjo pozornostjo od s vrani državnikov in vseh ljubiteljev resnične prostosti t«-r varne svobode. Le najbolj energični koraki od strani mlade dežele a.»t je Amerika, morejo prinesti rešitev iz te težke situacije. Narod Združenih držav pa ne sme dovoliti samemu sebi, da bi se ga varalo glede resničnega položaja stvari v Rusiji. < 'c pomaga Amerika Rusiji, da premosti slednja prepad med avtokracijo iu demokracijo, da napravi iz kaosa red, bo izvršila največjo zgodovinsko uslugo ter si bo zaslužila trajno hvaležnost ne le Slovanov, temveč celega sveta. < 'e pa bo nasprotno sprejela teorijo, da popolna zrnata nad Nemčijo ni potrebna, da zadostuje zavlečenje, po-»cm bo izgabila pravico do nmogoobetajoče bodočnosti ter izgubila tudi najbolj bogato polje za svoje eksporte. Glasom nemškega nazora sc mora končati vojna ali s popolno zmago ali pa s predajo brez vsakega pogoja. Obstati ne more nikaka srednja stvar. Ruski separatni mir z Nemčijo v sedanjem času bi stavil celo slovansko pleme — Ruse, Poljake, Slovake, < 'ehe, Slovence, Hrvate, Srbe in Bulgare, to je kakih 200 milijonov v celem, pod vlado Nemčije za dolgo dobo, če ne za trajno, vsled česar bi bila postavljena v senco tudi anglo-saška in latinska plemena v trajno škodo cele človeške družine. Če se Nemčije v tem času ne bo porazilo ali če se ji ih> dovolilo, da napravi mir na sovražnem ozemlju, bi Nem čija v resnici ostala nepremagljivo cesarstvo s prebivalstvom, ki bi bilo dvakrat tako veliko kot ono Združenih držav, neglede na kontrolo in izkoriščanje plemen od Jadranskega morja pa do Beringove ceste. Vsi neizmerni naravni viri tege ozemlja bi bili na razpolago Nemčiji in s tem bi ji bila dana v roke sredstva, a ji bo prinesla prostost, mi» in proeperiteto. Da pa se doeeže to, mora dobiti velika ameriška republika pravi pojem o svoji misiji. Polovičme odredbe ne bodo prav nič pomagale. Amerika mora mobilizirati vse svoje neomejene vire in svoje sile, vso svojo voljo in eneržijo za boj proti temu mogočnemu in za vratnemu sovražniku. Le na ta način ji je zagotovljena zmaga, ne zmaga — osvojitve, temveč — bratskega miru. fcele pri pesmi "Kristus se nam je rodii — veselimo se!" s katero se je končala pobožnost prve božične maše, se je stresla Majda ne-v oljna zaradi svoje posvetne raz-tresenosti. M o Bog, kaj ji je neki zablodilo v kri? Ali si je kedaj dovolila, dokler je bila Se dekle, premišljevati v eerkvi o takih nepotrebnih skrbeh, da bi bila vsega skupaj med vso mašo izmolila asmo tri "Očenaše" in tri ''Oeš-čeua si Marija"! Kakor učenka je že lahko molila pri sveti maši rožni venec, a takrat se uboga deklica G spodu Bogu še ni imela toliko zahvaliti nego sedaj, ko je Ča-snarjeva gospodinja. Zato je Majda ostala do zadnjega v cerkvi, da so jo njeni domači že nestrpno čakali preti vrati. Vsaj za duše v vicah je morala še pomoliti in zla" sti pa za deklico, že davno izpre-menjeno v prah, o kateri je predvčerajšnjem Vikta pripovedovala tako žalostno povest. Ko so se opravljali na male sani, da se vrnejo, je sedla Majda za starega hlapca, tla bi se sestra Lucija naslanjala ob Tomaža. Mraz je pritisnil; vso pot je pihal leden veter. "Prav nič mi ni mraz"', je zatrjevala po vožnji zopet Lucija, in sestra ji je vrjela, dasi z nekim notranjim nezavestnim pomilovalnim sočnstvom. s kakoršnim zavidamo otrokom brezskrbnost in svobodo mladosti. • Stari Časnar se je popolnoma privadil snahe, "male kavke", kakor je pravil Majdi dobre volje; |K>polnoma se je zanesel na njo. Njegovo mišljenje se je origalo poslednji čas le za to. kar je bilo danes, a kar se je bilo zgodilo, je tudi pozabljalo. Nekega nedeljskega popoldne^ va, ko se je s slastjo najuiinal ri-žove juhe in pečenega piška z jabolčnim kompatom in se ozrl za Majdo, kako napravljena je odhajala v cerkev, je začel Filipu snaho čisto odkritosrčno hvaliti: 44 Dobro sva pogodila s to malo kavko; pripravna je na vse stra ni!" 4'Torej vidite", se je nasmejal Filip, spominja je «e, kaj vse je o-če nahajal proti Majdi, predno si jo je sin pripeljal v hišo. In misleč na kovačnieo, kjer je našel srečo svojega življenja, je rekel : "Jedino. kar me v življenju še skrbi, je negotovost, kakšno ženo si izbere Tomaž." 4'On si jo že poiače", je dejal mirno stari in si basal pipo; 44na svetu je žensk na izbiro." 4 Lažje sedi na jedni klopi cela očividno po želji svoje žene. "bi mu svetoval, naj si vzame svakinjo Lucijo". 44Lucijo?" se je. zavzel starec prvi hip, ko jc to slišal; 44mislim, da bi bilo to napačno, Filip". <4A ravnokar s te hvalili njeno sestro", je Ugovarjal Filip; "saj sta obe iz istega gnezda." "No seveda, ko se je že zgodilo! Toda, ljubi sin, Lucija in Majda ; jaz bi ne vzel Lucije, če bi tudi imela dosti denarja." <4Pa je tudi ona pripravna za vse", je ponavljal Filip očetov izrek o Majdi. 44Za mladega človeka", je dejal oče s poudarkom, kajti kadar je hotel, je vselej uganil pravo, 4'to Še ni vse. Rad bi pa vedel, kaj naj bi se Tomažu na Luciji lepo zdelo; — morebiti njene debele oči?" "Nimamo vsi jednakega v k tisa oče; Majda se vam jc tudi zdela suha in rjava — meni pa je bila vendar tako všeč kakor' nobena druga." "Majda se je pa pri nas že zredila in okrepila", je zatrjeval starec, tla ublaži svoj prejšnji ugo-vor. Spoznal je, da je resnična sinova trditev, da vsak človek ima svoj vkus. Saj je bil on, kakor mladenič, zaljuljeo v deklico, ki je malo pomežikavala z očmi. Kdo ve, — morda pa Lucija Tomažu ne bo všeč! 44 Šestnajstletna Lucija je že sedaj bolj postavna nego Majda", je Filip vztrajno pregovarjal. "Ako pride k nam, mislim, da bo sreča za nas. Ne bilo bi mi ljubo, če bi se kdaj morala z bratom raziti zavoljo ženske nestrpnosti. Kjerkoli govorim s kakim pametnim človekom, vsak mi prorokuje, da je hudo, kjer kuhati dve gospodinji." To je bil za starega Oasnarja odločilen vzrok, da je Lucijo vendai ie privoščil Tomažu, ako jo bo hotel. Doma je bilo sedaj vse tako lepo urejeno, da bi bilo zares škoda, če bi se kaj napačno obrnilo. Filip se gotovo i tu ne zmoti (saj je bil vedno previden človek), kakor se ni varal v Majdi, v kateri je stari izprva mislil, da ni nič drugega na nji nego tisti šopek čre šenj za klobukom. Sedaj bi pa se veda kaka tuja, bolj premožna snaha žalila pridno kovačevo hčerko in jo nazadnje spravila še ol hiše. Stari Časnar je le še vzdihnil: "Samo. če se Tomaž ne bo ustavljal. Otroci si dandanes ne dajo nič več svetovati; ko vzrastejo človeku črez glavo, pa je konec. Ali veš za trdno, da bo zadovoljen ž njo? Filip je zardel; naenkrat se je vrata moških", je odgovoril Filip, spomnil, da tega še sam ne ve. To-'4 nego dvoje žensk pri jednern o- da on. reden kakor dobra ura, je gojišču. eT*a si niti misliti ne mo- bil vzlic temu nekoliko domišljav, reoi, da bi Majda aačela kakšno Celih dvajset let je bil v Časnar zdražbo; a bogim se. da bi je ne jevem kraljetsvu gospodar, in ade lo se mu je, da je le njegova važna skrb. oženiti mlajšega brata. Z vso prirojeno vestnostjo se je zamislil v slučajni načrt perice, največ svoji ženi na Uubo m. ualago. Srce žagospodinja, to pa tem prej. ako bi prinesla s seboj od doma ošabnest." "Meni to ni nič man", je zinil starec, "naj si Temami isbe- dinjstvu, in nevede se je netila v njem sebičnost, ki ni prav nič u-poštevala Tomaževe proste volje in srčnega prava. Filip je bil prepričan, da se mu posreči vsako njegovo početje, in zato mu očetov ugovor, če že ve. ali Tomaž resno misli na Lucijo, ni dolgo belil las. Radostila ga je nada, kako bo Majda vesela, ko ji pove, kako lahko je pregovori* ocetai. "Ko se vrne Tomaž", je izpre-govoril Zopet s svojim glasom po kratkem molku,4 4 bo z vami spal v spodnji čumnati, oče. Omaro prj oknu imejte vi, kakor preje. Če pa pride do svadbe. prizidamo k čumnati na dvorišču lep prostor in napravimo dve čedni sobi, prav tako veliki, kakor sta naši zgornji. Hišne oprave nakupimo toliko, kolikor je imava midva z Majdo. In tako da Bog, da si nikdar ne bova imela drug drugemu očitati ničesa. Ko bi mlajšima kedaj prišlo na misel: 44Vidva ke in ljubi mir na zemlji. Ko se je zvečer Majda vrnila od veeernice in iz kovaenice, kamor je bila šla malo pogledat, je zopet pripeljala s seboj Lucijo, da bi ji pomagala. "Potrebujem jc kakor soli", je pravila sta rišem; pri nas imamo toliko pospravljanja in šivanja, v petek pa pričakujemo že Tomaža. In ta mora koga imeti, da se vsaj malo poraz-govori ž njim." "Kaj bi se ti ne mogla žnjim tako razgovarjati?" se je začudil oče Medek poslednjemu razlogu. 4'Saj kakor si pravila, si se zadnjič dosti nakratkoeasila z njim. Majdi se je zdelo, kakor da bi bila že davno pozabila na ta čas. Kolikokrat je že tako-le vzdihnila. spominjaje se Božiča, češ, tako bi pa ne moglo biti več, ko se Tomaž stalno vrne domu. Čim dalje bolj je morala spoštovati Filipa, ki je bil tako moder in miren človek, ki je imel jedino za njo žareč pogled — za takega bi ne bila razposaje-novesela žena, ki bi se vedla kakor dekle. Zato se je odvadila i prepevati!" Kaj jaz", je odgovoril« tore; tiho četu; "jaz vendar nisem več samska." Kes je", je posegla mati v govorico; 44samskim naj privošči veselje; ona ima itak vsega dovolj, ko je dobila tako dobrega moža." 'Pa se napravi, Lucija", je skoro radostno dovolila mlajši hčeri; kajti ono predično prerokovanje ji še sedaj ni izginilo iz spomina. Drugega dne sta sestri skupaj pospravljali v spodnji izbi. Lucija je omivala obe stari hrastovi omari. Majda pa je v kotu prestavljala podobe. Kadar je obesila o-čiščeno podobo na drug žebelj, je hodila gledat k vratom, kako se neki poda. Kar nič ni bila zadovoljna; vedno je pogrešala neke instinktivne celotne harmonije. Često si je v svojih mislih kaj sestavila. kar se v resnici ni dalo izvesti. 'Ali imaš rada pavje perje, Lucija"' se je oglasila Majda. — Lucija se je ozrla na sliko svetega Vendelina, za katero je bilo nekaj pavovega perja zataknjenega, in prikimala, kar ji je bilo zares všeč. "To so najlepša peresa od vseh", je odgovoril*. "grajski vrtnar jih je brata tudi nekaj obljubil." ) trpeti. Časih se zde človeku, kakor pogled mačkinih oči. In tiste-le jelenove rožieke bi brat morebiti tudi rad vzel?" "Te pa splavim jaz, če jih «e ponujaš", je rekla Lucija. "Na zidu se lepo podajo in na nje se lahko obesi to in ono. Kaj pa ti je danes, da bi vse rada razda-la?" 44 Sveti Vendelin lahko dobi vsak dan nov šopek cvetlic", je pravila Majda, "pozimi pa zataknemo v okvir blagoslovljene sveče. In ti rožički — zdi se mi, kakor bi me vselej zbodli v srce, kadar se o-zrem na nje. Mlad jelen je moral biti, a ljudje so ubožcu vzeli življenje brez usmiljenja. Verjemi. Lucija, vedno sem imela zeleno barvo rada in lepili pesmih o lovcih sem znala od nekdaj, — a vendar bi ne inojrla vzeti lovca...." V tem se je začni za Majdinini hrbtom glasen, živahen smeh, priprta vrata so sc odprla in med njima se je pokazala visoka mož-ka postava, z rdečo, z brezovo mladiko okrašeno čepico na glavi. "Marija — Tomaž!' je vzkliknila Lucija, presenečena in preplašena zbežala v shrambo se skrit. Isto plaho, detinsko čustvo je pre šinilo starejšo, omoženo setro, a vendar se je ovladala, da ni tibe-žala; niti z rokama ni ganila in na pol osuplo, na pol veselo nemo pozdravljala prezgodaj došlegra, svaka. Komaj viden smehljaj ji je ši nil dvakrat po obledelem obrazu, toda obstal je le v očeh. In zaman premišljuje o kaki pripravni besedi se je zardela, češ, da je iz-vestno videti tako neumna.... ' (Dalje prmodjnjtfi). Angleške izgube. London, Anglija. 25. septembra. V tednu, ki se je danes končal imajo Angleži na vseh bojiščih 23,035 izgub, ki se razdele bledeče : — Častniki ubiti, ali umrli za ra nami 103; niodž ubitih in umrlih za ranami 4430: pogrešanih in ranjenih častnikov 432 in pogrešanih in ranjenih mož 18,070. Proti La Follette-ju. Chicago, IU., 25. septembra. — Tukajšnji zvrševalni odbor krajevne zveze National Seeuritev League je pooblastil izvoljeni pododbor, tla. sestavi na kongres prošnjo, v kateri se bo zahtevalo, da se La Follette kot senator izključi iz zveznega senata. Stavke po Ameriki. Norfolk, Va., 25. septembra. — Približno 5000 mož, zaposlenih v tukajšnjem Navy Yardu, je za-stavkalo za čas. da sc določi novo plačilno lestvico. Delo v številnih departmentih je-praktično ustavljeno. Portland, Oregon, 25. sept. — Nekako 4000 delavcev v treh ladjedelnicah, v katerih se gradi jeklene ladje, se je priklopilo danes 3000 drugim delavcem, ki so za-stavkali v ladjedelnicah, kjer se izdeluje lesene ladje. Delavci zahtevajo višje plače ter zaprte delavnice. Vsled teHN MT ŽI-NA ? Oba Kta doma iz štvvcrja-na pri Gorici na Primorskem. Če mi kdo naznani naslov ko-jega izmed teh dveh. mu boni zelo hvaležen. Jaz imam mnogo za poročati iz starega kraju. — Stephen Škorjanc, 758 North Holmes Ave., Indianapolis Ind. (27 29—9) ZAHVALA. Za premnoge dokaze prisrčnega sočutja ob smrti najine ljubeče in nepozabne matere . A MARIJE HOLM AR izrekava tem (potom vsem znancem in prijateljem uajiskreoejšo zahvalo. Kar čuti srce. >e z besedo ne da dopovedati; tako nama ni mogoče povedati, kaj sva izgubila m koliko hvale sva do!/.na onim, kateri z nama sočustvujejo in kateri so spoštovali Su let staro ženico. Najsrčnejša zahvala Rev. 11. Ponikvarju za -podelitev sv. sveto-'j ste v iti za molit v uinirajo-čt-. Hvala Rev. .J. Novr-.ku, ki jo opravil sv. maAo-yxosinrtuieo zi pokojno mater. Kkrena hvala vsem, kateri .st»- prišli k mrtvaškemu <>le sv. Vida, ki so pripeljale v^aka. svoj razred k mrtvaškemu olru pokojne m blage najine matere. Pri-«rčiia hvala častiti duhovščini za zadnje obrede in daritev sv. maše. za pokojno Marijo. Hvala Rov. P». Ponikvarju, Rev. J. Omanu iz Nevvbiirglia, Rev. !\ Hribarju i/ < ollimvooda. Rev. A. P.erku, ki je prihitel i/, daljnemu liarbertonn. So enkrat vsem č. g*;, duhovnikom srčna h\aln. post-bun pa Rhv. P». Ponikvarju. ki jt- uredil tako slovesno sv. mv^o-zadušnico za pokojno mamo. Isknuia hvala in zahvala vsem pevcem društva "Lira"' za krasne nagrobnicc v hiši žalosli in v cerkvi pri daritvi sv. maše. Srčna hvala pevkam dr. "Lira"' kot nosLu-Licani vemcev in xii spremstvo ua pokopališče. Ne moreva se dosti zahvaliti za vod sivo petja in krasim orgljanje pr. Ivanu Zormanu. Š- enkrat: Hvala vsem. Hvala vsem obiskovalcem. kateri so prišli krupirt. zemeljske ustanke najine blage in dobre mamice. Prisrčna hvala in zahvala vsem .slovenskim trgovcem in posestnikom avtomobilov, ki ste spiemili ranjk;- mamo na pokopališče in s tem odpeljali toliko občinstva tja i:s na-'aj. Iskrena hvala avtomobil wt«» u : Anton Kanšku. Avgust Kaušku, John Zuliehu. Frank P »-motu. Louis Lahu, Andrej Kranjcu Ant. Aii-einu, Jožef Ogrine i. Miluiel Set-nikarju, Jernej K natisu, John Blatniku. Louis Srpanu, Frank Arkotu, John Gorniku. Frank Butali. Frank Suiiadolniku, Nick Vidmarju, Frank Jakšiču, Math. Križmanu. Frank Zakrajšku, Anton Grdini. liog vam povrni vsem, dragi rojaki. Še posebej so morava zahvaliti g. Anton Gladini za toliko požrtvovalnost, in točnost v njegovih opravilih pri mrličih in pogrebih, ki je med Slovenci nedosegljiv. Bog bodi plačnik \.-cm, kateri ste pomagali in naju tolažili v 3ia-jini nenadomestljivi izgubi, ki ste stali na najini strani z besedo jdi dejanjem. Vsem Bog obilo po-vrn i! Žalujoča : Matevž in Pepca Holmar, sin in hčer. Cleveland, Ohio. 20. sept. 1917. KOLEDAR za leto 1918. Rojakom naznanjamo, da bo v najkrajšem Času izšel naš SI o vensko-Amerikanski Koledar za prihodnje leto 1918. Glede poučnega in zanimivega etiva in krasnih slik bo letošnja izdaja pnesegal* vse dosedanje. Cena je samo 35 centov. Da ga boste pravočasno dobili, ga naročite že sedaj. Najboljši dokaz, kako veliko je povprašanje po našem Koeldarju, je to, da smo morali že dve leti izdati po dve izdaji. Ker bomo letos izdali le o-mejeno število Koledarja, se na poznejše narocbe ne bomo mogli veliko ozirati. Naročajte ga or i: Oo„ ŽELIM DOBITI KUHARICO, ki je »sposobna opravljati v*a kuhinjska ddla. Plača je od $30 naprej na mesec in se ne ozira, ako je samica, oinožeua ali vdova z dvema otrokoma. Služba je v gozdarski kampi, kjer ie od 10 do 15 mož. Katero veseli taka služba, naj se oglasu na: Tony Ski-rl. Box 2, Kinzua. Pa. (27 28—0 . S. R. KIRBY, FRANK GOUZE, predsednik. blagajnik. MINE&3 STATE BANK, Chisholm, Minn., se vam vljudno priporo6a za vse bančne posle, kakor čekovni pro* met, hranilne vloge in zavaroval" nino. • Naša banka je pod strogim dr žavnim nadzorstvom in vse vaši vloge so pri nas absolutno varna. Plačujemo po 3% od hranihrih —6 t 2 d) . T : '''J DIM. Rmki «pmal Ivan Tnrg-enev. (Nadaljevanje.) Napoled je Vort iitov utihnil; pfctoč in obdr/a si ga; jaz ti poda-je*ov -taoi-an kakor uuov, riui ta plašč." -nav kakor od kakega mla- . In ^ je ^ežaj v®ell" vpra- na je n4wd. ko za< ne -^ Oeaknwii z. rokami, rn-ke verze deklamova , ..sleke, rnu ^ ^ m VZ|4 To je Aoraj da s. ne razjo- i)arw>x]OVf ^nani napravilo na neko an- i^ata*. veli k as. d«tojawtveaik, utio, Ki je lota ponedla iIMIlM%tflik vlade. Kaj se za more ^-^'^ipoteiii pričakovali!" ito eno hiniktiiiH ... . v i... . Slabo lilo Miham'ikove /a uni^o m i/o sta o- iit Kam I tu je v ti in »op*: če. kar je irle^ko rodi okoli MtNedli« V\h in p»v* ra drug: 1 liMrali udenii" N o i ■ Vo*\ te/ku daj m' jtl Rt sta vsi »M 4ta mi I Ive loreti poteg starega n vivo lasuljo. ;ar napravi račmt pajdttčitjo. /ukliče Bambajev, ki w . vzdignil iznad stola.* eno čaao kave in potetu i na^a Kwija! >c med vrat m i h* je tri--.ii> inl se ji je krče- vito nabralo, izsušene prsi so se •n i čudovito vzdihovale pod temnita r»rodprsnikoni, o očeh še govoriti |ne. kako m> se ji blisketale! Žalostno, žalostno delo!" je vzkliknil Bambajev. **Ni na sve-j*.|Vl tu tak»- kazni! Vse jo gnilo". pri- GLAS NAHODA, 27. SBPT. 1917 k s svoju m lepo roko r.a Voro*tlova L1: Litvi-n« va: "Kako vaiua je*" "Da. Kopija!" prt-minl juje Ut- viitov. V o rodilo v pa, ki je zopej skušat dati »tvojemu obrazu iz rax ./ami- •ttjenovti, se ljubeznivo nasmehne ter tleskne s p<*tama. i'et minut po t.-r ves *lHVl si.-er ne s povzdignjenim glasom. vse je guiLo od z gora j do z<;i>laj. Tu ne pomrea kazen, tukaj jt- treba druuc kazni." "Da, dobro, ali jo pa to tudi vse resnica?" vpraša Litvinov. •Resnica?" reče Suhančikova. "O tem ne sumiti ne!"' To besedo je izgovorila s tako močjo, da j*? kar onemogla. "Meni je to rekel i človek, ki se mu mora verjet*. Da, zneje stopajo Štefan Nikolajevič, vi ga po- Vhi trije |»o stopnicah gojilnice,\umte _ j^tatov kapitan. On v kateri ua napami Stefan Je lo ham ^^ ^ od Nikolajevi«- Gubarev. \ isoka in vidne te„a nesramnega .pri- pru-e tega nesramnega pn epo izražena ženska v klobuku zora. kratkim črnim pajčolaJiom je ..u-.* « t i- * >•• ^ .v Kateri .Jelist ratov? vpraša •utela ravno po teh stopnicah. K) ,__ „n .. .. . . , , , ■ - . . Gubarev. "Ali tisti, ki je bil v Ka- .. u <-e obrne Prot;;zullj •• njemu in ohstoji kakor preplaše- na; v tem trenutku jej rdečica oblije Uce m ravno tako brzo o-bledi za gcntiia pajcalanom; pa I/itvinov tega ni zapazil. Gosjm steiV h'trej«* k*t poprej doli po širokih stopnicah. - t IV. "Gregorij Ijitvinov, ru&ka duša, priporočaun vrnn ga!" zakliče Bandiajev, predstavlja je Litvino-\a človeku male rasitL, navedenega iivota in iirokega vratu v kratki k u rt k i (kožuhastem oprs-niku z rokavi), sivih hlačah ioi ilebedmh, ki je irtal sredi svetle, lepo urejene aobe. "In ta", jMndo-«la, obrni\ai mi k Ijitvinovu, "ta je on, oti sam, razumeš?" L it vino v «e vstavi radovedno gem u. na primer Mihnevu." "Kaj pa je že zopet ta napravil?*' vpraša Bambajev' razjarjen. "Kaj? Tudi tega ne veste * Na Raznesenskem prospektu je kri čal med celim narodom, da je tre 'ba vse liberalce potfipreti; pa še to: neka dca dojde k njemu eden njegovih šolskih tovarišev ter ga vpraša: 'Smem-li jas danes s teboj kositi?' On pa ona odgovori: Ne, ne gro, pri dovsfta danes dva kou^u ter pazljivo gleda na l.it-vinova. "Kako to.'" vpraša Gubarev z veliko k rot kostjo. * Se niste o tem na čistem, ali ste s«1 odrekli poli-tikovanju."' "Kaj vam hočem odgovoriti/ Za nas Ruse je še prerano, da bi imeli politična prepričanja, ali misliti, da jih že iinaimo. Zapom ni te si. da dajem besedi 'politični' ta pomen, ki jej po pravici gre in da. . . " "Aha, eden od nezrelih!" mu p rest r i že Gubarev govor z ravno tisto k rot kostjo kot poprej in pri-stopivši k Vorošilovu ga vpraša, če je prečital brošuro, ki mu jo jc dal. VoroŠilov, ki ni, odkar je prišel, ne ene besede izpregovutil čemur se je Litvinov jako eudil, gledal je jako mrsljivo in zna-menljivo sukal oči (on je navad no prav veliko gučal ali pa mol čal), razširjeval pi.si, tolkel s pe tarna z eno ob drugo ter majal z glavo, da jo bilo kaj. "No, kako je, ste zadovoljni?' " Kar se tiče glavnih načel, za dovoljen sem z njimi, nikakor pa ne z izvodom." "Hm... pa Andrej Ivanič mi je hvalil to brošuro. Potem ani bodete pa vi povedali svoje do-stavke." "Jih želite pismeno?" Temu se je Gubarev vidno začudil ; te>2:i ni pričakoval. Pa brez dolgega premišljevanja reče: **Da, pismeno. Ravno prav, jaz vas bom prosil, da mi tudi poveste svoje mnenje o — o — asocia- da bi si vse ženske oskrbele taker J'V~ . . . . ..__ društvi ' metodi Lassale jmi ali po Schulze-Delitschevi ?" Pohku po osvijuju. Washington, D. C., 25. sent. — Ko je bil ameriški admiral Dewey v Manili — tako je veeraj govoril senartor Lewis v senatu — je nemški kapitan pl. Goetzen razložil Dewevu naert za okupacijo sveta, kar bi se imelo pričeti po 15. letih od tedaj, 1898. Senator Lewis je prebral report admirala Deweya, ki ga je poslal državnemu department!!, ki pa do-sedaj ša ni bil nikdar objavljen. PL Goetzen je rekel Deweyu: "Oez kakih 15 let od sedaj bo moja domovina pričela veliko vojno. V dveh mesecih bomo v Parizu od tedaj, ko se bodo pričele sovražnosti. Prodiranje proti Parizu pa bo prvi korak do pravega namena — da. se uniči Angleška Nekaj mesecev potem, ko bo naše delo v Evropi končano, bomo zavzeli New York in morebiti tudi Waahington in ju bomo držali ne-koliko časa. Postavili bomo vašo deželo na isto mesto v zvezi z Nemčijo. Ne nameravamo zavzeti vašega ozemlja. toda imamo namen vzeti kak bil j on od vaših dolarjev iz New Yorka in drugih mest. Monroe doktrino bomo ovrgli, pozneje pa vas bomo zopet postavili na vaše mesto. Razširili pa bomo oblast nad Južno Ameriko. Ne pozabite čez kakih 15 let se tega spomnite in vas bo zanimalo." — To je del poročila, katerega je admiral Dewey poslal naši vladi — je nadaljeval Lewis — in najde w v mornariških in vojaških poročilih naše vlade št. 38, zvezek 52, stran 558. Ne morem razumeti, zakaj vlada ni tega nikdar objavila." Viljem proti F^dinandn. Amsterdam, Nizozemsko, 25. fe.jtembra. — Kakor se poroča iz Berlina, je imel nemški cesar na veterane, ki so se vdeležili rumun-ske okupacije, nagovor, v katerem je govoril o nekem Hohenzollern-cn, ki prihaja iz slavne knežje ro-dovine, ki pa je pozabil, kako mora ohraniti zvestobo. Viljem je rumunskega kralja Ferdinanda, ki je iz hišeHokenzollemrev, imenoval "renegat.a ki se je v času. ko je bila Nemčija zapletena v veliko in strašno vojno, pridružil sovražnikom."' Nadalje je govoril: "V resnici je maščevalna roka sodnika, ki je nad nami, zapečatila usodo brezobzirnega prejšnje-s prijatelja. Kaj še gospod voj- PROŠNJA. Cenjeni rojaki:— S to prošnjo se obračam do vaših usmiljenih sre za malo podpo ro. S livalečnim srcem se vam že vnaprej zahvalim za vsak najmanjši dar, ki si ga odtrgate in gra podarite meni. Starost, bolezen in revščina so me prisilile, da se obrnem do vas in vas prosim poinočL Star sem 69 let in imam ž*, no ter še dva nedorastla otroka, katerim ne morem pomagati delati življenja, temveč sem jim še v večjo nadlego. Oči so mi skoro odepele; noge so uii ozeble tako, da so mi prsti odpadli od njih. Da je to gola rosnima, navajam tudi zdravniško izpričevalo in iz-nih trum namerava, ne vemo. Naj javo javnega notarja, pride, kar hoče, nahajamo se v po- ložaju,da gledamo zaupno v obraz eelemu svetu. Nismo hoteli te vo^-ne in ako bo podaljšana, potem to ni naša krivda."' Poskusi z novim ptiooin. Hartford, Conn., 25. septembra. Radi pasje stekline, ki se je zelo razširila, je odredil državni komisar za domače živali, naj se po lov i vse pse v inestili zapadno od Connecticut reke. Psa, katerega se ne bo zahtevalo nazaj v teku 72 ur. se bo poslalo profesorju Ilen-dersonu z Yale veučilišča. Profesor Henderson hoče vpri zoriti poskuse z novim strupenim plinom, o katerem dcpnneva. da bo veliko bolj nevaren kot pa je plin. katerega uporabljajo Nemci. Na stotine psov brez gospodarja se nahaja na poti v Yale, da postanejo žrtve profesorjevega plina. Premirja ne bo. Waahington, D. C., 25. sept. — Predlog Maksimiljana Ilardena. da bi se sklenilo med nemškimi in ameriškimi vojaki premirje, še predno pride do prvega spopada, po mnenju državnega departmen-ta in uradnikov v Beli hiši ni na mestu. V tej zadevi ne bo izdana nobena uradna izjava, ker pride predlog od privatne osebe. Splošno so mnenja, da se je Harden motil, ko je rekel, da nemški odgovor na papeževo noto predstavlja pošteno voljo nemškega naroda. Boji na Kavkazu. Petrograd, Rusija, 25. sept. — Rusko vrhovno poveljništvo po-> roča s kavkaškega bojišča: "V okolici Bilfcis so naši poizve dovalni oddelki v bližini Ortobe napadli Turke in so se vrnili z u-ietniki. Na južnem bregu Vanske-ga jezera so naše ladje razbile »Ive turški barki. Stavka v Avstraliji Melbourne, Avstralija. 25. sept Največja stavka v zgodovini Avstralije je bila danes poravnana. Pričela se je 2. avgusta in je prizadela železnice, pristanišča, rud nike in mornarje. Železniški de lave i so se vrnili na delo že 8. septembra. — Rudarji in pristani ški delavci so se pogodili danes in se takoj vrnili na delo. mašine in si napravile Tako bi si za mogle prvič vse zaslužiti svoj kruli in drugič bi s tem lahko postale neodvisne Drugače se one ne osvobodile. To je važno, važno socialno vprašanje. Jaz sem se o tej stvari že jako prepirala z Bo-leslavom Stadnickim. Boleslav Sta' -l / v r 1 • .; • r ' | - .' i <~\ > *t 4 * * — / ' : — :>. ^ s f' _ v t ■ /• '* : ,1 « < • r , » -"■ ^ " .F rrv >f a t . klik^ Acvttv^ HUKfiJcttl kopiti IPS Ud, ali pa kadar M, as kaptta^praj nikjer, da todl ftLA* NAHODA, 2T. SEPT- 1917 SLOVENSKO 1 i JŠ S^L 1 podp. društvo L© J svete Barbare i 3 ^^ 1 ■ ZA ZED IN JENE DRŽAVE SEVERNE Sedež: FOREST CITY, PA. lasMpsil.....dne ti. Januarja 1H? t dri*vi GLAVNI OL1DNIKI: Predsednik: F. 8. TAFCHAK. 674 Alisay Ave., Rock Sprto««. Wf* Podpr*Hl5M*dnik : JAKOB DOUQtQ, r>ox SB, Brongtiton. P«. I Tajnik : tU AN K PAVLOV^lC, box 647 Forest City, Pa. Fumoanl tajnik: AVGCHT GOSTI S A, box 310, Forest City, Pa, Btaeajnlk: J OK IP MARINCl<"\ St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Homoiul blagajnik in zaupnik: ANT. HOCHKVAR, R*T>. No. 2, box 11H. Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Pwdncdofk nad z. odbora: JOSIP PKTERNKL, bo* 93, Wlllock, Pn. L nadzornik: J KRN EJ H A FN MR. box CTi. Burdlne, 1'a. 2. nadzornik: IVAN GBOfiKIJ, 885 II 1371b St., Cleveland, Oblo. POROTNI ODBOR: Predsednik porot. odbora: MARTIN OIIREŽAN, box 72. 15. Mineral, Kana. 1. porotnik: FRANC TEROPČlf'. R. F. I>. No. 3, boi 140. Fort Smith, Ar*, 2. porotnik: JOSIP GOL« »B, 11*16 So. Hih St., Springfield, lil. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. CRAHEK. 843 L. Ohio St, Pittsburgh, Pa. POZOR! Hoxi*t*>»lr; -o nfT«r- oi pri iitki (TRurini »a.fbno pri idis*(13i H* mkinjt* »vojen zdravja • Čudovit ii»P«h M^fi krvncca Caia > dobil Uradno tfattllo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. T. Cenjena društva, oziroma njih uradniki so naproSenl poSUjatl vse do-plae direktno na glavot-fra tajnika in nikdar dragega.. I>enar naj se pn po-Ulja edino i>otoni pofttnlh, ekspresnlh nil bančnih denarnih nakaznic, nikakor pn ne |totom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmery 4 Miner* National Rank, Forest City, Pa. V alnčnju, dn opazijo druAtvenl tajniki i»rl poročilih plzvnega tajnika kake pomanjkljivo** l, naj to nenudoma naznanijo aradu glav. tajnika, da •e aamore napako popraviti. S temi besedami je gospodična Frančiška odhitela iz sobe, kjer jo napravila vee žalosti kot si je sama mislila. Melanija je molče vstala ter jo spremila do vrat. — Na ustnicah pa ji je še trorel poijub in prav tako tiho je hotela oditi n&z&j k svojemu. *>tolu, ko je padel njen pogrled na sočutno a obenem prestra seno lice Lnjize. — Moja dra^a Melanija — je šepetala ffovernanta — za Roga, nikar ne vrjemite to. kar vam je gospodična povedala. — Clospodie-j na Zabu ni izbirčna v svojih novicah in s svojim jezikom vseka vsa-, kepa človeka. Melanija je iztrgnila roko kot da hoče nekaj odgovoriti, pa ni j uioffla. — Do tja po zadostovale njene moči, a tedaj je omapala ter ^ k rila svoje lice na prsi zveste dekliee. Lujiza je ni motila, kajti vedela je iz lastne izkušnje, da morajo solze olajšati največjo bol. — Pustila jo je izjok&ti se. Ko je sedela Melanija zopet na svojem stolu ter zrla zamišljeno skozi okno, je rekla Lujiza prijazno: — To ni res. — Iskreno sem prepričana, da je vse laž. — Ne vem, kaj je moglo napotiti gospoda Zubiiga. da je razširil to vest. da se je mogel grof Gulf tako daleč spustiti s to žensko ter .stopiti in jo v zvezo. — Teya ne vr.iamem iri če bi bila vest potrjena tudi z druge strani. — Kljub temu pa je res — je rekla Melanija. — Vsaka beseda, ki jo je rekla, je resnična in naj v drugih stvareh tudi pretirava. — Ena sama laž se lahko širi. ne pa cela mreža dejstev hi jaz sama sem prepričana, da grof Gulf ljubi ono žensko. — Vi sami? — Da. — Prosim vas, ne vprašujte me naprej. — Dokaze imam. in kar me še najbolj boli je to, da sem bila tako slabotna ter čutila, da som se skoraj izdala gospodični Zabeu. — Zdaj je pa stvar kon-eena- — Zavedla sem se zopet. — Čeravno sem rada imela onega | človeka, je zdaj vse končano in za vedno. — Vam Lujiza sem m o-1 —P)__ gla to zaupati. — Vem, da ste mi zvesti in dobri ter da vam smem PRIPOROČILO zaupati kot svoji se-tri. — Vam ur bilo to moje nes»rcčno nagne«je j . * nikaka skrivnost. — Zdaj je stvar končana med menoj in njim. — Rojakom v Milwaukee, Wis. in Kako najmenje do one lepe hi oe:«r!jive ženske bi mu morja celo "od-\l^zav* naznanjamo, <*a pustila, ne morem mu pa odpustiti razmerja do njenega moža, ki! Jlh ° oblskal nas roJak Mr. OTTO PEZDIR. UMETNI JAHAČ ROMAN > Nadaljevanje), a tu, Bledi Jfixn da m Tudi si dane«. — Kaj ti je T no imaia. — Zdi se mi, bo nič hudega, j«z m*rti prepričana. »Ja boš kmalo zdrava. la sem se nekoliko prchla lila. - Da, ča- kaj, dobro, dn mtm >e »pomnila. — Kaj pa je T — iutendant t-e jc včeraj vrnil s potovanja. — Iutendant • — IJa, «»c ie spominjam, tran*ka *»tvar. — Tv eirkus. • Jsaj n. :gr.! ve«"-, od kar j«' <*ls.*l i t naš«'ca mesta. — Z«laj jc IV«. poun-jalc«. Odttr«Di-tr jih in nhu>>tjte nm-14] s»oj da-nar. Pravi Vt) ne more biti razmeije kavalirja. — Kadar se bo od sedaj zanaprej :Ve imenova'o ime grofa Gulfa, bo to ime tujca. — In nočete dovoliti grofu, da se zagovarja? — Kako bi se mogel? — je vprašala Melanija hitro. — Razen toga pa ni niti poskusil. -— On ve, da poznam jaz to razmerje, dasi-ravno morda ne sluti, da sem poučena o vsem. — Od onega časa naprej se je izogibal naši hiši in ta dokaz je že sam posebi zadostoval. — Naj bo vsled tega končano vse. — Mogoče'je boljše, da mu ni treba priti k meni z neresničnostmi in olepšavanji. — Ne morem ga več spoštovani in zaničevati bi ga tudi ne hotela. — Ubogi grof! -- je vzkliknila Lujiza. — Kaj pa če bi bil kljub temu nedolžen? , — Pomirite se, Lujiza! — Kaj takega je izključeno.— (> bi se sama ne prepričala, bi tega ne vrjela. — Madama Bertrand ga je obiskala na domu, preoblečena. — Menda ne zahtevate boljšega dokaza? — To bi bil precej dober dokaz______; — To je vse dokazano in vsa stvar je urejena. — Hvalim le Boga, da znam zopet obvladat i samo sebe in .da mene ne more premagati vsaka slabost. - Zdaj pa tiho. — Mislim, da se vrača llozalija. — To je gospa mati — je rekla Lujiza. —- Moja mati' V tem trenutku so se odprla vrata ju vstopila je ministrova žena. — Bodite tako dobri gospodična ter pomagajte Rozaliji — je rekla mati governanti. — S svojo hčerko bi rada nekaj govorila. — Po preteku pol ure ie pričakujem dete. Governanta je zapustila sobo, gospa Ralpen je pa stopila k Me-iftniji in rekla prijazno: — Draga moja! — Skoraj bi mislila, da si jokala. — Kaj ti jel — Nič, draga mati. — Le mala gjavoholja. — Zadnje- četrt ure Je že veliko boljše. — Temholjše. kajti govoriti hočem s teboj par resnih besed. (Dalje prihodnjič.) ki je pooblaščen pobirati naročnino za 4*Glas Naroda" in izdajati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga. toplo priporočamo in upamo, da mu bodo šli na roko. S spoštovanjem Upravništvo "Glas Naroda**. lanigiaaBiaiaaaaBf. Dr. LO REN Z. Jas sem edini slovensko govore« Specialist mofikih bolesnl v Plttsburghu, Pa. .»je Življenje. — In ne samo to. — Sc eclo svoje — Zdaj se imenuje baronica Gayfen. e je začudila Melanija. In tudi to ni navsezadnje ničesar čudnega, jc? - i gani, ej moreš, lila? — Na.^a dežela je velika. v:i |Mijma nimaš, kje s«' nahaja. — Saj prati r- kia : Tiha voda jrloboko dere. — Kdo bi cisto predrugačila x\ i me je preei slaba kri. »14 in K06 rabim prt ^lravlje-nju krvnih boleznL Uradne ure: od D. do S., ob petkih od 9. do 5. ure, ob nedeljah od 9, do 2. ure jpiaiMMPjnfai^^ * POZOR! Rojakom sirom Amerike naznanjam, da izdelujem nore kotle in popravljam stare za vsako uporabo. Popravljam strehe in izdelujem vsakovrstna kleparska dela. Rojakom se priporočam za obilna naročila. A« Janežič, jjj 18423 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. qifnipjainr^^ POZOR ROJAKI Kad hi izvedel za FRANKA WI-RANT. Doma je *z vasi Dolnji jNLakarovs, fara ftt. Jernej, Dolenjsko. Prosim cenjene rojake, da mi naznanijo njegov našlo*', ali naj se pa sam javi. — Frank Widmar, 293 Reed St , Milwaukee, Wis. (2^-27—9) K obilni vdeiežbi vahi odbor. (25-27—9) OPOMIN. Tem potom opozarjam vse one, katerim sem posodil denar že pred dalj časom in ki ste mi obljubili, da mi vrnete v dogiednem času. Preteklo je že dolgo časa, pa se mi ndbeden ne oglasi. Torej prosim, da se mi oglasijo m vrnejo moj težko zstdnzeni denar najloamoje do 15. oktobra t. L, če se pa ne oglasijo, bom primoran obelodanili jih a polnim Najuspešneje mazilo za ženske lase, na k^r tudi za m o tke brke in brado. Od tega mazila zrastejo v Ctih tednih krasni eosti in doipi lasje kakor tudi rootkira krasni brki in brada in ne bodo odpadali in osiveli- Itevmatizem. kostibol ali trganje v rokah, nogah in v križu, v osmih dneh popolnoma, ozdravim, rane, opekline, bule, ture, kraste in rrinte, potne nogre. kurja očedu, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor M moje zdravila brez uspeha rabil mu jamčim ca 95.00. PiSUe takoj po cenik, ki ea takoj podi jem zastonj. Krasni žepni KOLEDAR za leto 1917 zastonj. JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. NAZNANILO. HARMONIKE vUn» po —jtqia la MBMUlva. vaakdo poBJe. 11 tot tukaj r tam porta la «4a ▼ popra re* dnt pa dnin kn Cenjenim rojakom ▼ sapadnib državah, Wyoming, Utah, v Coo-b j radi, naznanjamo, da jih bo v krat-k, ft H kem obiskal naa zastopnik poprnr« mi Podpisani Biaž Kranjc iz Varej, župnija Žt. Vid pri Ptuju, išče FRANCA 2SIAROVH, doma isto t am in se je prod vojno nahajal v New Yorku ter ga prosi, naj mu piše na ta naslov: Blaž Kranje, prigioniero d i guenra, Casenna Umberto I., Sulmona, ItiaJia. (25-27—9) Kje je od" moje žene sme JOHN' ŽELEZNIKI Doma je iz La-kenc pri; M'okronogu na Do-lonjskem. Pred štirimi leti jc bil v Chicago, lil., kje se sedaj nabesa, mi ni znano. Piv«m cenjene rojake, ako vedo za njegov naalov, da ga mi naznanijo, Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za ^Glas Naroda" in izdajati tozadevna potjylila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih u nani rojaki aaaeljeni in je povsod dofero poznam Upati je, Veliki vojni atlas voj i iiii se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesO. . Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUOI PA CELI SVET, CENA |3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Naročila ln denar pofiljita u: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Straat, Haw York, N. Y. CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing: Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. POUČNI KNJIGI: | Sodjnlna demokracija (Trojka Vojna na Balkans 18 area. Zcodorlnn & to k. ptfeolks It IT Domači zdravnik v hrvatskem jeziku Hitri računar nemSko-ansL vez Hitri rnConar Poljednlatro Popolni nnnk o fiebeUrztm, BadJereJa v pocovorik Schimpffov nemSkosloT. slovar mirr znflaftl im riovar SpUje nil kako se plSejo pisma Bvlnanln Umni VnMkl ^-.00 —.40 ■e.ao t-M $LOO fUB fLBO —.30 t—AO —JO f-M žlrijenje nn avstr. dvora ali Smrt cesarjeviCa ihu^fk (Tra^edijn v lCeyerllnfa) BAZGLKDNICB: Nnwjorike z cvetlicami, rlztlfine, botlfino, nov« * velikoooCnn ^"izil pa ducat po ▲Uram mesta New Torka • ta. 10 i—JO 91.8» Zakoni m nknzl za Vojvodlnjo Kranjzko TKI IN BASU 30 Doli Idnbenen in mngfevznje 102 zv. J^utvihpotUl Avztro-Italljanzka Avstro-ogrski velik rezan Celi svet mali Celi svet veliki — ao — 10 — iS Vojnn ampa Vojni atlas Zemljevidi: Hew Torti, Ooliwal■> Ohio, Penasrlvnnln, Wtsrocsln. Wyoming la vtrgtnla ta vsab dnglk Zdrnšenfh držav mall Združenih driav veliki ZdrnZenlh drtav ztwtwirl strani pa eeli svet •