Za gospodarje
Maribor, dne 21. marca 1934.
Gospodarska vprašanja in odgovori.
Vprašanje R. N. iz Sv. K. n. P. Imam mršavo, 270 kg težko kravo, ki bi jo rad apital. Na razpolago imam oves, rž in krompir. Kako in kedaj naj ta krmila polagam? Kaj naj dam kravl za večji apetit? — Odgovor: Da bo krava rajši žrla, ji morate pokladati pred vsem nekaj dobrega sena, ki pa ne sme biti od dežja izprano dn trdo, pozno košeno. Slame ji sploh ne dajajte. Pač pa ji po-kladajte vsakokrat nekaj pese ali korenja (ne veliko), ki ju zrežite in zmešajte z zrezanim krompirjem ter potrosite s pšeničnimi otrobi in nekoliko posolite. Sano, pesa, korenje in sol pospešuje ape tit. Tej zmesi dodaste še zdrobljenega ovsa in rži in sicer 1—2 kg ovsa, rži pa ne več kot K kg na dan, od začetka še manj, da si krava ne pokvari prebavil. Krompirja pokladajte na dan od začetka kake 4 kg, polagoma pa zvišajte to množino na 8 kg/ Lahko je surov, treba pa ga je oprati, mu potrgati kali in ga razrezati. Proti koncu krmljenja množino krompirja znižajte in dajte namesto njega nekaj koruze in lanenih tropin.
Isti. Imam 1 ha zemlje, ki je bolj suha in v bregu. Lani sem imel tu oves, letos ga pa mislim zopet sejati. Ali bi se izplačalo gnojiti z umetnimi gnojili, kedaj, koliko in s kakšnimi? — Odgovor: Če mislite letos na isto njitro zopet sejati oves, ga morate na vsak način dobro pognojiti. Točnih navodil seveda ne tnoremo dati, ker je to mogoče le, ako hapravimo gnojilni poskus, ali če damo zemljo preiskati. Približno pa lahko rečemo, da je najbolje, če kupite vsaj 500 kg mešanega gnojila nitrofoskala (ne nitrofos), ki ga potrosite na zorano nji-Vo pred setvijo in ga nato zavlečete.
Vprašanja M. D. iz R. Ali res Izdaja fcebolarsko društvo v Ljubljani mesečih za čebelarstvo? Koliko znaša naročja? Ali mora biti naročnik član čebe-
larskega društva? — Odgovor: Čebelarsko društvo v Ljubljani izdaja mesečnik »Slovenski čebelar«, ki stane letno 40 Din. Naroči si ga lahko vsak, čeprav ni član društva.
Vprašanja in odgovori.
A. W. v H. Ali plačuje kmet le 6% obresti ali S% kapitala In obresti posebej?
>— Plačuje G% na obrestih in kapital posebej. Točno tabelo bomo še objavili, ker, prvi obrok zapade šele novembra 1934. ■— Glede pokojnine železničarske vdove priporočamo, da pišete na Jugoslovansko strokovno zvezo v Mariboru, Sodna ulica TIL
T. J. v R. Radovo posojilo. Vašo zadevo bi uredili, pa vam bomo povedali, kadar pridete v Maribor.
A. Š. v Lj. Peljala bi se v Gradec po bolnico z avtom. Kaj potrebujem? — Zase potni list. Pa vsak avto ne sme čez mejo. Imeti mora triptik. Ako vaš tega nima, se pripeljete do Maribora. Tu vzamete drugega, ki pripelje bolnico iz Gradca. Ni nikake nevarnosti, vse v miru, lahko greste.
K. J. v C. Odgovorili smo že zadnjič splošno, da je treba že nekoliko počakati, da pride stvar na vrstol
F. D. v G. Pri kateri zavarovalnici sl naj zavarujem svoja poslopja? Pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, mi tudi imamo tamkaj vse zavarovano.
M. A. ▼ D. Posodil sem sosedu 700 Din, sedaj ml jih noče vrniti. Ali lahko izterjam? Ta svota ni pod zaščito, lahko tožite in izterjate.
J. M. S. Ali sem pod zaščito? Ste. Zahtevajte potrdilo na občini in ga predložite sodišču.
Vojaške zadeve.
Skrajšani rok vojaške slnžbe. J. Jurše.
t— Imam dva sina, od katerih starejši
mora letos, k naboru, drugi pa je star
/
— 42 —
14 let. Ali bo prvemu priznan skrajšani rok vojaške službe kot prvencu? — Zakon določa, da služi v rodbinah, kjer je (več moških članov, prvi sin skrajšani rok, če ima še živega očeta pod 60. letom starosti, a nima prvi sin mlajšega brata z najmanj polnimi 17 leti starosti.
Dosloženje roka. F. S. Št. Ilj pri Vel.
Sin je bil potrjen na 9mesečni rok in bil po Smesečnem službovanju odpuščen ,vsled bolezni. Pri ponovnem naboru je bil sposoben in se mu je ponovn'o odredil Smeeečni rok. Ali se mu ne vštejejo že odsluženi trije meseci v službovanje? — Na pristojni vojni okrug je poslati s 25 Din kolekovano prošnjo, kateri je priložiti tudi potrdilo, da je bil iz kadra odpuščen po 3 mesecih. Prošnja bo ugodno rešena, ker bo sin poslan na dosluženje svojega roka v isto komando, kjer je že služil 3 mesece.
Skrajšanje roka. K. J. Brežice. — Star sem 60 let. Prvi sin je odslužil polni rok, tretji je v vojaški šoli, drugi pa je bil letos potrjen tudi na polni rok. Zakaj ni tretjemu odrejen Omesečni rok v kadru? — Tretji v rodbini ima skrajšani rok samo v tem slučaju, če dokaže, da sta dva predhodna člana rodbine služila polni rok vojaške službe. Prošnja bi bila tedaj brez uspeha.
Predčasno odsluženje roka, F. R. Krčevina pri Ptuju. — Leta 1933 sem bil usposobljen za vojaško službo ter mi je bil odrejen skrajšani rok. Želim čim-preje odslužiti rok. Kaj naj ukrenem? — Prošnjo za takojšnji vpoklic (letos bodo novinci klicani v vojake v mesecu aprilu) naslovite na vaš vojni okrug in navedite razloge, da bo prošnji ugodeno.
Predčasno odsluženje roka. F. R. S. pri Sv. Antonu v Slov. goricah. — Isto kakor zgoraj za F. R., Krčevina pri Ptuju. Dotično prošnjo je treba kolekovati s 5 Din kolekom, priložiti pa je za rešitev še 20 Din kolek.
Podoficirska šola. A. N. V. — Lahko sin, ki bo letos pozvan na odsluženje roka, iz kadra vstopi v katero podoficirsko Sodo? — Tudi iz kadra se sprejmejo gojenci v podoficirsko šolo, vendar ne sme biti starejši kot 23 let.
Vojaška oprostitev. L. A. Bakovci pri Murski Soboti. — Leta 1906 rojeni sin je bil vpoklican na odsluženje svojega roka šele y preteklem letu, čeprav je bil
sposoben pri naboru že leta 1933. Ali je dolžan služiti, ker ga je vojni okrug pozval kakor one, ki so rojeni leta 1907. — Ker ni sin v času vpoklica izpolnil polnih 27 let starosti, je bil vojni okrug upravčen klicati ga na odsluženje roka, da zadosti svoji vojaški dolžnosti.
Inž. podoficirska šola. L. F., Krčevina pri Ptuju. — Ali je in kedaj je možno, da vložim prošnjo za sprejem v inženjersko podčastniško šolo? — Komanda te šole še ni razpisala v tem letu pogojev za sprejem novincev. Objavljeni pa bodo sprejemni pogoji pod tem naslovom pra-vgčasno tor Vas opozarjamo, da pazljivo prebirajte' »Slov. gospodarja«. Šola prične namreč šele v oktobru.
Policijska služba, sprejem. H. Š. Kok Križ pri Ljutomeru. — Odslužil sem rok v pešadiji in želim v policijsko službo.
—	Na enako vprašanje je odgovorjeno že v »Slov. gospodarju« dne 24. jan. t. 1. Ponavljamo, da se mesta policijskih stražnikov razpišejo v »Službenem listu banske uprave«, zato je malo verjetno, da bo morebitno vložena prošnja, ker ni razpisanih mest, ugodno rešena.
Inž. podoficirska šola. I. U., Črensovci.
—	Koliko stane šolanje v podčastniški šoli, kje se nahaja in kakšni so pogoji za sprejem? — Inž. podof. šola je v Mariboru, kasarna kr. Petra. Šolanje, ki začne vsako leto v oktobru, je brezplačno. Sprejemnih pogojev pa še ne moremo navesti, ker zadevni razpis še ni izšel.
Granična (obmejna) čefa. A. H. Sv. Lovrenc,na Pohorju. — V »Slov. gospodarju« sem čital, da se sprejemajo pripravniki v obmejno četo. Kam je vložiti tako prošnjo? — Prošnjo naslovite na komando pogranične trupe v Skoplju.
Sprejemni pogoji za podoficirsko šolanje. F. F., Steingrova pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. — Do danes je razpisala sprejemne pogoje za podoficirsko šolanje edinole komanda L pešadijske podoficirske šole kralja Aleksandra I. v Beogradu. Ta sprejema s 1. majem t. 1. gojence, če ustrezajo sledečim pogojem: 1. Da je državljan kraljevine Jugoslavije. 2. Da je samskega stanu. 3. Da je vzornega ponašanja in nekaznovan. 4. Da ima roditeljevo (varuhovo) odobrenje za vstop in za šolanje. 5. Da ni mlajši od 17 in ne starejši od 21 let, torej da je prosilec rojen v letih 1913 do 1917. 6. Da ima vsaj
43 —
ljudsko šolo. Prošnjo, naslovljeno in s podatki po spodnjem vzorcu je poslati preko pristojne komande vojnega okruga, kjer dobe tudi objavo za brezplačno vožnjo. Proišnja, katero piše lastnoročno prosilec, se glasi:
Komandantu I. pešadijske podof. šole kralja Aleksandra I.
v Beogradu.
Na podstavi razpisa te šole štev. 11230 z dne 11. 12. 1933 prosim, da se me sprejme kot gojenca, ker ustrezam vsem v razpisu zahtevanim pogojem.
Izjavljam, da pristajam na vse pogoje, ki jih predpisuje »Uredba o podofic. šolah« z vsemi spremembami in dopolnitvami. Prilagam sledeče dokumente:
1.	domovnico (20 Din kolek)
2.	samski list (20 Din kolek)
3.	nravstveno spričevalo (20 Din kolek)
4.	dovoljenje staršev (30 Din kolek)
5.	krstni list (10 Din kolek)
6.	šolsko spričevalo.
Datum in bivališče.
Ime in priimek z očetovim imenom v sredi, poklic, občina, srez, vojni okrug.
Šolanje traja dve leti. Po enoletnem službovanju napreduje gojenec v podna-rednika, a po končanem šolanju se razvrsti v službovanje v polkih. Podoficirji so dobro plačani. Neoženjeni imajo letne prejemke do 13.740 Din, oženjeni pa do 18.780 Din poleg, hrane, stanovanja in obleke. Če pokaže uspehe, lahko podoficir napreduje v častnika do podpolkov-niškega čina.
Razna obvestila.
Koncem februarja t. 1. je imela na ban. kmetijski šoli v Sv. Juriju ob južni žel. podružnica ZAKŠ dvodnevni kmetijski tečaj, katerega se je udeležilo 28 članov. Predavali so: gg. inž. Petkovšek o smernicah gospodarskega obrata, župnik Peternel o čebelarstvu, sreski kmetijski referent Strašek o raznih podporah banske uprave za povzdigo kmetijstva, inž. Koprivšek o povzdigu živinoreje, strokovni učitelj Vardjan o sadjarstvu, višji sad. nadzornik v pokoju Goričan o delu gospodarja na kmetiji. Sklepno predavanje je imel g. inž. Petkovšek o poljedelstvu in zadrugarstvu. Tečaj je zaključil tovariš predsednik Korber, se zahvalil
predavateljem ter jih' prosil, da tudi y bodoče sodelujejo v tem društvu. Podru-i žnica ZAKŠ se iskreno zahvaljuje tem potom banski upravi za podporo v zne-: sku 1000 Din, sreskima kmet. odboroma v Celju in v Šmarju za 300 in 200 Din. Tečaj je napravil na tečajnike-absolven-te dober utis ter je želeti, da bi se tudi y bodoče taki tečaji vršili pri drugih podružnicah.
Gospodarska sličica Iz Cirkovc na Dr, pclju. Vstali smo iz zimskega spanja. Po širnem našem polju že mrgoli voznikov, oračev in delavcev. Vse se oživlja, le žitna polja se nočejo vzbuditi in zdi se, da so vsled dolgotrajne zimske odeje po večini zapadla večnemu spanju. Kakor po drugod, je tudi pri nas kriza silno huda. Krompir oddajamo skoro zastonj, da zaslužijo drugi, saj se nam ne povrnejo niti stroški. Židom smo v jeseni z žitom napolnili zaloge in bomo morali morda v jeseni od njih drago kupovati. Živina tudi pri nas ne gre v denar, mleko prodajamo po 60 do 70 par, meščani pa ga kupujejo po 2 Din. Ali smo zato na svetu, da z žulji bogatimfc druge? Vse je obupano, ker ni denarja za davke in za najpotrebnejše, za sol, vžigalice in sladkor. Kje naj dobimo denar za obleko?, Birmo bomo imeli dne 2. maja. Otroci že prosijo botre, pa nihče rad ne sprejme te dolžnosti, ki je združena tudi z denarnimi žrtvami. Kriza je torej že tudi povzročila pomanjkanje botrov.
Podružnica Šmarje pri Jelšah Sadjar« skeča in vrtnarskega društva se je precej zganila pod novim predsednikom Iv, Vrežetom, posestnikom na Bobovem, ki je bil na zadnjem občnem zboru izvoljen za predsednika. Priredila je že dvoje sadjarskih predavanj v Kat. domu in 1 izlet. Vse te prireditve so bile dobro obiskane. O prvem predavanju je že poročal »Slovenski gospodar«. Drugo predan vanje se je vršilo dne 4. t. m. Predavatelj g. Ivan Košan, posestnik iz Šoštanja, je prav poljudno predaval, kako se sadno drevje pravilno sadi. Podrobno je razpravljal o pravilnem obrezovanju drevja in o vzgoji pravilne krone ali vrha sadnega drevesca, ki je glavni predpogoj, tla dosežemo čim več lepega, zdravega sadja. Priporočal je škropljenje z raznimi srbdstvi. Vsak, ki se je malo bavi s sadjarstvom, ve dobro, kakšno jezo po-

— 44 —
vzroča že listna uš poselmo na mladem drevju in kako skaženo je tako drevesce, posebno jabolka, ki je na njej gospodaril samo eno leto ta škodljivec. Obranimo pa se ga že v začetku, če na spomlad, še predno drevje odžene, poškropimo z 10-odstotnim arborinom, ki ga ima podružnica v zalogi in ga daje svojim članom po 5 Din kg in do 5 kg. Predavanje o pomlajevanju in precepljevanju, ki bi se imelo vršiti, je to pot izostalo. G. Košanu se podružnica iskreno zahvaljuje za njegov trud ter ga kot predavatelja toplo priporoča. Tem potom se zahvaljuje podružnica g.*Mihaelu Baču, sadjarju pri Sv. Miklavžu, ki je nudil priliko, da je predsednik podružnice isto nedeljo popoldne praktično pokazal pravo snaženje in obrezovanje v njegovem lepem in dobro oskrbovanem sadonosniku. Pri drugem izletu pa si bo podružnica poiskala bolj zapuščen sadonosnik, ki ga menda ne bo težko najti. Na ta način želi na-ša podružnica pokazati, koliko so vredne tudi v sadjarstvu pridne roke in skrbno oko sadjarja. *
Iztrebljenje šmarnice. Kmetijski minister ; je, izdal določbo, ki predpisuje, da morajo vinogradniki, ki imajo v svojih vinogradih hibride (šmarnico), v teku 10 mesecev iztrebiti to trto, sicer se bo to zgodilo po nalogu oblasti. Za svojo osebno in hišno uporabo pa smejo poljedelci imeti do največ 500 trt šmarnice. Dosedaj neplačana samoupravna taksa na šmarnico se odpusti.
Praktični izpit iz trsničarstva. Praktični izpiti iz trsničarstva se bodo polagali pred komisijo dne 14. aprila t. 1. na banovinski Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Interesenti, ki želijo ustanoviti lastne trsnice, naj vložijo čimprej pravilno kolekovane prošnje (5 Din) na bansko upravo potom pristojnega šreskega načelstva.
Cene in sejmska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg dne 17. marca so pripeljali Špeharji 107 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 11—12, slanina 12—13. Kmetje so pripeljali 6 voz krme, po 22—30, 4 slame 22—25, 25 voz krompirja 0.75—1, 30 vreč čebule 1—1.50, česen 8—10). Zelje glava
0.50—2, kislo zelje 3, kisla repa 1.25—2,
karfijola 4—10, radič 10—12, jabolka 6— 12, suhe slive 8—12, celi orehi 10, luščeni 32, limone 0.50—0.75, oranže 1—3. Na trgu je bilo 16 vreč pšenice 1.25, 12 rži 1, 12 ječmena 1, 18 koruze 1, 18 ovsa 0.75—
1,	14 prosa 1.25, 8 ajde 1, 3 ajdrvegf pše-na 3, 15 fižola 2—3. Smetana 10—12, mleko 1.50—2.25, surovo maslo 24, jajca 0.50. Na trgu je bilo 188 kokoši po 20—30, 936 piščancev po 25—60, 2 gosi 40—52, 56 puranov 45—65, 54 kuncev 5—30 Din.
Mariborski živinska sejem 13. III. 1934.
Prignanih je bilo 14 konjev, 15 bikov, 150 volov, 363 krav in 13 telet, skupaj 555 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na tem sejmu so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 3.50 do 3.75 Din, poldebeli voli od 2.50 do 3, plemenski voli od 3.50 do 3.75, biki za klanje od 3 do 3.50, klavne krave debele od 2.50 do 3.50, plemenske krave od 1.50 do 2.50, krave za klobasarje od 1.50 do
2,	molzne krave od 2 do 2.50, breje krave 2 do 2.50, mlada živina od 2.75 do 4, teleta od 4 do 5 Din. Prodanih je bilo 309 komadov.
Mariborski svinjski sejem 10. 3. 1934.
Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 284 svinj, cene so bile sledeče:	Mladi
prašiči 5—6 tednov stari komad 80 do 100 Din, 7—9 tednov stari 180 do 200 D, 3—4 mesece 250 do 280 Din, 5—7 mesecev 320 do 360 Din, 8—10 mesecev 450 do 520 Din, 1 le*o 680 do 750 Din, 1 kg žive teže 7—8 Din, 1 kg mrtve teže 9.50 do 10.50 Din. Prodanih je bilo 129 svinj.
Naš in tuji denar. 'Avstrijski šiling je samo en teden malo izgubil na vrednosti, sedaj se trguje z njim tako kot preje: 8.90—9 Din za 1 šiling. Nemška marka ima ceno 13.59—13.69 in 28.5% zraven. Dolar 34.05—34.33 Din in 28.5% zraven. Francoski frank 2.25—2.27 Din in 28.5% zraven. Češka krona 1.42—1.43 Din in 28.5% zraven. Italijanska lira 2.94—2.97 Din in 28.5% zraven.
Mesne cene v Maribor. Volovsko meso I. vrste 1 kg 8—10 Din, II. vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav in telic 4—G Din, telečje meso I. vrste 10—14 Din, II. vrste 8—10 Din, svinjsko meso sveže 10—16 D.