obertiiij
t/
narodskih
v f
r e c i
Odgovorili vrednik JPr. «#«tišleitveis.
•m
Tečaj JK.
saboto 17. julia (sredoletna) 1852.
List
Jflojstru pevcov
Ko zadonéle Orféja strun miline
9
Da vse varno ravnaš in svojiga življenja po
gobah v nevarnost ne pripraviš
5
delaj
y
Stermenja réke v teku svom zastale Drevésa, skale, rusa se gibale, Pojágnjile se vmiljenja zverine.
j
takole: Gobe, preden jih kuhati daš, vselej zreži
in s kropam popari, kteriga si s soljo in vin
to vodo po tem odlij
5
9
Tak pesem Tvoj'h
y
ose ski, nam carine
Serce prešinile, so vnemovale!
skim jesiham okisal
in gobe se enkrat z merzlo vodo dobro izmij potem jih še le kuhati daj. Na to vižo si pokon cal, kar je bilo morebiti škodljiviga in strupeniga
Zakaj li vtihnile? Na svetio se
Oh
?
naj
že dale
v
gobah
9
brez da bile zavoljo tega manj tečne.
u slavo domovine!
Ti pa
y
moj narod ! slavi céno védi
y
Na dom poklici slavniga rojaka,
De za te le živi, in za te pise.
Tak živ pesnistva vir u tvoji sredi Mladino upno ti pojí, pretaka
(Pomoc zoper govejo kugo). Dr. Godlevski je na Poljskim znajdel pomoc zoper govejo kugo, ki se je večkrat dobro poterdila, kakor smo v „No vicah" že spomnili. Ceravno, hvala Bogu, so bile
9
Se v slave, domoljubj
seminiše
Rodoljubski
JHmetijske. gospodarske in živino
zdravniške skušnje•
(Grojzdno gosenco pokončati). Mala gosen
naše dežele dosihmal te strasne kuge obvarovane ktera je na Ruskim, Turškim, Poljskim in Oger skim poslednje leta sila veliko goved pomorila, ne bo vunder od škode, ako nam je hvaljena pomoć znana, ktere bi se znali v potrebi poslužiti.—Ozdrav ljanje se s tem zacnè, da se bolna živina nar po prej z merzlo vodo klištira, po tem pa v hram (kamro) postavi, ktera je navdana čez in cez z vodnim soparam. Je živina en čas vtisoparici stala, da se potí po celim životu, se pelje na
V v" " (/	^vvvi.vv	j •	o lai a , u« sv pun jj u t u i i ui ju \ v u i u , au ui/iju 11
cica nekiga metulja, ki je molu podoben (Wein-	prosti zrak in se z merzlo vodo dobro po ži
wickler) napravi na tertnim cvetji in grozdji ve-	votu polije, po tem v gorke plahte ali koce za
liko škodo. Spomladi požre cvetne popke ; mesca	vije in v hîev postavi. To se tako dolgo ponavlja,
augusta (vel. serpana) se pa drugazalega vgnjezdi	da bolezin jenja, kar se gotovo zgodi, če je bila
v grozde in jih pokvari, da se jih tako imenovana	pomoc berž v začetku. Naprava tacih sopárnic
zelena gnjilina prime
V •	«	• •	«V
Berz ko se ob cvetji go- je pa težavna, ker morajo biti dobro zapeřte in so
da
sencice po beli pajčevini naznanijo, s ktero eno ali	tako napravljene, da imajo dvojne tla, med ktere
več grojzdnih cvetk opredejo, se mora tišti groz-	se vroči sopar napeljuje, ki potem skozi luknjezgor
dek tako odrezati, da z eno roko spodej grozdek	niga tlaka v hram puhti. Po naših mislih bi se dalo
deržiš, z drugo pa ga odřežeš, da gosenčice na	pa to tudi lože tako opraviti, da se bolna živina
tla ne padejo in po tem na druge terte ne zlezejo.	za tišti čas v majhin hlev postavi, z dolzimiplah
Odrezano gosenčasto cvetje se mora skerbno po-	tami odene in dva škafa z vrelim kropam pod njo
polnoma pokončati. — Najdeš pa v jeseni objedeno	postavita in kmalo z drugima nadomestita, če je
in gnjilo grojzdje, tega posebej tergaj in posebej	še več soparce potreba, da se živina dobro spo ti.
5 li
presa], da si ž njim druziga vina ne pokvariš. Skerbi tudi, da ne eniga taeiga grozda v nogradu ne pustiš.
[Dobre góbe razločiti od škodljivih, strupenih). Za jed zdrave in dobre gobe večidel nimajo poseb niga duha, nektere prijetno dišé, nektere nekoliko po cesnji; — škodljive gobe pa so nepřijet niga
ce jo
Pravila kmetovavcam
zastran barometra in vremenskiga prero
kovanja.
IH I I H I H	(Dalje.)
duha, nektere smerdé. Vsako gobo, če jo si-	Se po dežji vleče megla po hribih, aličeme-
rovo zgrizeš in je grenjkiga, ojstriga, ske- gla pred sončnim izhodam vstajainse kot oblak pod
1 e č i g a , neprijetniga okusa,	^ jsnuuijiva Jt*	uvuaui la^ouja. nij i aua a vitli nvt uio u»nin»jw
Nektere škodljive ali strupene gobe spremené	pade; tudi če po Jepim vremenu verhovi visocih gorá
farbo na svojim mesu, če jih zrežeš, prelomiš ali	klobuk dobe, bo kmalo dež. Siv oblak, ki se po
1 t	•	m m	m M	i . t	a	1	1 . a	v a	*	•	i	V
zaverzi
škodljiva je. ' nebam razširja, kej rada že zvečer kot dež na zemljo
F	1	i 1 # v	i	#	I	» +	+1 __.	j£
razdrobiš v roci:
tacih se nikar ne dotakni
ki rasejo na senčnih, mo
bi jih kuhal. Vse gobe, i i ttejtjyj líci ovu^uiij^
čirnih, zatuhlih krajih ali na starih drevesih nevarne•
5
da
leti v soparčnim vremenu na sicer jasnjm nebu po kaže, večidel hudo uro napoveduje. Ce po dežji
so
megla nad jezeri, bajerji in gojzdi vstaja
bo go
škodljive so tudi take, ki zlo naglo tovo še dalje deževalo in po gromu bo še gromelo rasejo in rade gnjijó in se v smerdljivo gnojnico raz- Gré dim iz dimnikov ravno kviško, je vedriga vre mažejo. Zaverzi tudi vsako gobo, ki je červivá. jnena pričakovati ; se pa vleče proti tlam, bo dež.
226
Je rôsa ponoći obilna, ne bo tisti dan deže
se lotiia zapušeniga radokopja. To se je zgodilo,
?
valo parno dež.
kel
, IB
grom pa zna priti, zlasti če je zjutraj so- mesca sušca 1841 je družba z 100 akciami vnovic koče ni rose in je oblačno, bo se tisti dan pati začela. Ker je pa v starih predehih in v starih
> fl • 1	Vf	A	A	•	*	J	V	a«	â	* »	V m	m m m	•	^	_
bilo ponoći
rose


bo večidel lepo vreme. Jug in jugo-zapadnik
zato ker je veter vie- rovih kopati začela, ni bilo ue duha ne sluha koristne
prineseta
del dež, če pa veter vleče od sonč
rude; toraj se je v letu 1843 ta družba spet razbila. Gosp. Kos, ki pa pri vsim tem ni obupal, je spodbodei
HHlfllMMM ■ ■ Il
niga izhoda ali iz severo-izhoda ali jugo-izhoda, polovico deležnikov, naj bi ostali in naprej kopai bo vreme lepo. Se zasuče veter od sončniga za- sušca 1843 so spet začeli, pa slabo slabo je še zmiraj
hoda čez južno stran proti sončnim izhodu, ne bo kazalo, dokler so
pred sv. Barbaro
globo
dolgo lepo. Po hudih viharjih pride večidel dež. čini 30 sežnjev na bogato svinčeno rudo zadeli, ktera
Začne zjutraj močno dezevati

bo dež dolgo
zdaj
terpel
V
Zenskini ples pa zjutrajni dež Imata vselej le kratek terpež.
Bog daj
Začne pa okoli dežuje rado dolgo
do
Se
agio
bo dolgo lepo ostalo
ure pocasi deževati z vedri po dežji,
y
ne
vlja pogum druzbnikov in obeta vesele pridelke. ! Pomina vredno je tudi, da so pri kopanji žc več stariga orodja v rudniku našli, ktero so spredniki pred ko ne od podzemeljske vode pre pustili.
y
v jami po
y
ostane dolg
lep
se pa zvedruje počasi
Gosp
nadvojvoda so radovedni poslušali, kar sta
y
Se zidovi močijo, kamnj
poti
y
lesnina napne,
, Če
sol mokra postane, iz dimnikov kaplja, bodež se zvezde prav svetio lesketajo in migljajo in se tudi take vidi jo, kterih sicer na nebu viditi ni
jim gosp. Kos in gosp. Bi sof o tem novim rudniku po-vedala, in so marljivo ogledali lepe kose svinčene rude, ki tudi ili brez srebra. Mi pa privošimo sta no vit ni-mu prizadevanju dobro srečo, in iz serca želimo: naj
Ce ste sonce in luna, kader izhajate
y
dež
veliki viditi, — če je sonce , kader
zhaj
?
bo prav
bi postalo Knap
krajnska Kalifornia
bledo in
Ko je bil s tem zbor dokončan , so se peljali svitli vojvoda, spremljeni od gosp. deželniga poglavarja,
ima belkast obroč krog sebe, bo dež. Ce je luna
če je rimska cesta čista in polna zvezd;
I	1 I	« V	•	V • i	I	i	•	1	•	•
gosp
or »
enerala, gosp. adjutanta nadvoj
in blizo
čista
če sonce bolj rudeče in čisto kot sicer zahaj lepiga vremena prićakovat
y

0 mlaji so vse dežne znamnja gotovsi, kakor
40 udov na Fuzinski grad gosp. predsednika kme-tijske družbe, Londonsko kmetijsko orodje ogledat, ktero
modele Pajkovih vod-
s pohvalo ogle-
so mocno
pohvalili; tudi
o polni luni ; o polni luni nastopi večidel lep
vre
me;
dni pred mlajem in pa
dni po mlaj
njakov, ki so bili tudi
dali. krasei
lepe ^postavljeni, so
Po ogledu vsiga tega j
b
pod košatimi drevesi
se
zajterk napravljen , kteriga smo že omenili
Po
vreme nar raji spremenja
Mavrica in pa posebni dnevi, iz kterih Ijudj
tem so šli gosp p a p i r n i c o
dvojvoda in vsi gospodje ž njim
ogledat, ktera
vreme prerokujej
y
so
del lažnjivi. (Let
se
nam je Medardi ze zlagaJ). Ce bi hotli te dneve
vse sošteti, bi bil skoraj
ki dan prerok
da bi ne vedili kam z vremenam
(Konec sledí).
y
tako
Wtbor kmetijske in obertnijske
se po njih íménu „Janezia" imenuje. Tudi papirnica je gosp. nadvojvodu in vsim pričujočim kaj dopadla.
Ob štirih popoldne smo prišli nazaj v Ljubljano, veseli srečniga dneva, ki bo vsim vedno v dragim spo-minu ostal.
Memo gredé na Fužinski grad so gosp. nadvojvoda
je Bi-
No ví-
ďruzbe v Mjjubljani 1. Julia.
(KonecO
Po dokončanih pomenkih kmetijskih in obertnijskih
nadvojvoda rudo, ki je bila iz Kna-
Gosp.
tudi ogledali tistiga čudo veliciga vola, tenc na Koroškim kupil, od čah«
kteriga
kteriga
smo ze v
n
govorili.
so ogledali
gosp
povškiga rudnika v zbor na
ogled postavljena.
Polov an je po Mjaskim
Spísal M. Vèrne.
y
c. k. zdravnik Ljubljanski, kterimu (ce bo kadaj
čast in hvala, da
Kos ,
iz tega rudnika obilen pridelk)
gre
gaje on deželi ohranil, ker brez njega bi bili deležniki tega rudokopja že davnej obupali in vse popustili, je
Dragi
3.
prijatel !
písmo
V tíolonji 9. rožnika 1847
Včeraj opoldue sim od Ferare slovo vzel, in se razložil gosp. nadvojvodu imenitniši reci o ti zadevi. Ta naprej v Boloň jo podal. Od Ferare do Bolonje je .30
rudnik, kteri pod sv. Kataríno leží, je bil že nekdaj laških milj po lepi ravnini, ki je pa semtertje se mocno
znan; pripoveduje se namreč
in tudi starodavno slo
moči rna.
Po vsi ti deželi od unikraj Rovíga do blizo vensko imé „Knapoviše" je tega priča, da že pred 300 Bolonje sejejo zra ven pšenice, turšice in mnogoverstniga leti so tù rudo kopali, jo pa opustili, ker morebiti niso sočivja tudi posebno veliko konopelj. Lanu sim malo
mogli vode v jami zabraniti ali pa, so se jim
drugi
za
vidil
y
tode kaj lepiga. Dežela je tù zares podoba raja
y
deržki nasprot stavili. Da je
bilo
Kuapoviše zares in vender člověka jeza in žalost obiđe, ko vidi, posebno
zapušeno, pričuje tudi to, da je Jožef Žerovic , bivši med Feraro in Bolonjo, poleg ceste tako grozno revne c. k. rudarski urednik v ïdrii, v letu 1797 tukaj v sta- bajte, de komaj po koncu stoje. Po štiri lèse si reveži
, štirivoglat prostor ž njimi ograde, potem lèse z
rih rovih kopati jel in mesca oktobra 1804 komisijo
spletó
zvedenih mož poklical, da bi ogledala Knapovški rudnik blatam zamažejo in ograjeni prostor z bičjem ali tèrstjem in razsodila njegovo vrednost. Komisija je rekla, da bi pokrijejo, in to je
vse! To so hiše, de se
Bogu
se splačalo tukaj dalje po rudi slediti, v vunder bi se smili. K sreči ni ravno veliko tacih
hlevov.
moglo
bolj pridno delati. Ker pa je Zerovic ze po
V šestih urah se pride iz Ferare v Bolonjo,
lem malim kar je kopal, ob premoženje přišel, in ker zalo veliko mesto med rekama Savono in Renam, ki
naprosenih 4000
od vlade tudi ni na posodo dobil
5
je
imate o poletnim času le malo vode.
Bolonja, za Rimam pervo mesto cele papeževe deržave, šteje čez 80 tisuč duš. Hiše so lepo in terdno letu 1840 je gosp. Kavčič, bivši pisar c. k. rudarskiga sozidane , in skoraj vse imajo obokane klonice na 8te-komisariata , nagovarjal gosp. stotnika žl. Watzel-na, brih kakor v Padovi, le visočeji in lepši, de se tudi o
vse skupej opustil in nekimu Milanežu rudnik prodal. Ta je nekaj časa kopal, pa na zadnje tudi opešal.
V
verliga rudoslovca, naj bi spravil družbo skupej
y
ki bi
nar hujšim dežji po suhim hodi.
Narbolj me je mi
227
kalo
y
berž ko sim
mosrel, sloveče vseučilišče, slavno

mater učenost in zuanost
letni sedež kardinala vladarja, ki se ji „pri svetim Mi mende nar stařeji v celi helu v hosti" (San Michele in boseo) pravi. Nekdaj je
Europi
mijskiga, bolniškiga, naravoznanskiga in starinoslov- danjim samostanu so
ogledati. Muzeume — naravoslovniga . anato- bil silno lep samostan Olivetanov. Pisane podobe v nek-
zlo. poškodovane, v cerkvi pa
V
ze
niza
»
V *
sim z veseljem ogleda!. Tudi na
zvezdogle
se
y
dišče (specula) sim šel, od kodar se ne le celo mesto, temuč na vse kraje dalječ vidi, razun proti jugo-zahodu, kjer so griči, in za njimi visoke gore.
kakor nekdaj, silno lepe.
TP	_	_	A 4tt	___
Se
drugi
Iz vseućilisča
P'J
in
Zemlja okrog
grići so polni pristav in prijaznih poslo-
Bolonje je sploh silno rodovitna. Zita
vsiga
cesar potrebujejo, si predelajo, de je kaj.
sim sel v cerkev sv. Petronja, ki je lepa in silno ve- Zato se pa tudi mest u tolsta Bolonja pravi
lika , pa ne stolna cerkev. Skoda de zunaj ni dodelana, in de morde nikdar ne bo. Vsa je imela z marmeljem oblečena in okinčana biti, kakor je na sprednji strani. V ti cerkvi imajo Bolonjčani lepo, v tla vrisano pol-

dansnico ali meridian.
korakov dolg,
Pred
cerkvijo je velik
y
190
Stovanski popotnik.
Spisuje Fr. Cegnar.
Važno novico naznani danes „slovanski popot
in 150 širok prostor ali terg s krasnim
vodnjakam (štirno), ki ga Neptunov vodnjak imenu-jejo zavolj čudovito lepe bronaste Neptunove podobe, ki z nekterimi druzimi na njem stoji. Ta terg oklepajo krasne pohištva, med kterimi je tudi lepo poslopje, v kterim kardinal, deželni poglavar, stanuje. — Tudi sv. Stefana cerkev, ali prav réči, sedem cerkvá vkup, sim ogle-
kteriga
nik" s tem, da 1. del v< slavniga gosp. dr. Mik
Ijnoslovanske slovnice ić-a bo kmalo dodelan. Ime-
novana (primerjajoča) slovnica bo jako obši
1
delu
v 2. i z pregib
edaj pride na svetio
ki
peljevanje besed
y
bo fi
v 3
v 4. nauk besed
no delo. V
s I o v j e,
k besed
kladat
»v i*
y
dal. Nekdaj je bil tù tempelj boginje Iside lepe stebre iz marmeljna so v današnjo cerkev umno porabili, de jih je lepo viditi. Se več druzih cerkvá vsih vkup je mende čez sto — sim ogledal, kakor cerkev nekih mnihov, ki se „Servi", mende „hlapci matere božje" imenujejo; — stolno cerkev sv. Petra, in po-
in zadnjič še
V posavskem městu Bukevju na Horvaškem se je našla na nekem polji velika posoda s starim sre-bernim in zlatim denarjem.
Bčela naznani, da se od marljivega slovenskega
ča, ki je ravno izdal ,,sveto
i'i 'i*

pisatelja, s. K povestnico
y
V .
a
V
ze
veze" in da marlj
pet tiska: „Povest
nove za

pod tudi obeta ostale Fieuryove
leg nje poslopje nadškofa Bolonjskiga; prav lepo cerkev sv. Dominika.
zgodovinske
delà
namreč? geršk
in
m s k
P
t
basnoslovje, p o v e s t n i c a s r e d n j
V akademii lepih umetnost, kjer je tudi knjižnica,
veka itd. posloveniti
je veliko krasniga viditi.
Posebno pa me je veselilo,
de sim v Bačiokovim (Bacciochi) poslopji muzeum vi
Noviéar iz slomnskih Um jev.
lz Kočevja. K. 7. t. m. Z veseljem smo brali
dil, ki ga ni nikjer taciga. Vsa Na pol eon ova družina očitno pohvalo šolskih prijatlov, ki so si za omiko šol
je v veliki izbi skup: On, oce
y
mati
?
bratje
5
sestre m
svaki, nekoliko po malarsko vpodobljenih, nekoliko pa iz marmeljna iztesanih.
V Bolonji sta razun cerkvenih zvonikov še dva druga stolpa častitljive starosti, ki ju je treba ogledati.
Oba sta bila sozidana že o začetku 12. stoletja, A z i- trudi jivimu gosp. bivšimu kaplanu v Starim Logu A. nelov stolp (Torre Asinelli) v letu 1109, Garisen- Jakšiču zahvaliti, zamolčati ne moremo. Ob kratkim
le to omenim, da bi bil ob prihodu častitiga gospoda v
^■■^■^^^IHH^IBHH š o -
ske mladosti preteklo leto 1851 prizadevali ; pa čudno je vender, da izKočevskiga okroga, ki nismo v šol-skim napredovanji ravno zadni, se v šolski povzdigi več hvale vrednih gospodov ne bere. Ako hoćemo pravični biti, saj ene naših šol, ktera ima svojo povzdigo nev
dov (Torre Garisendi) pa v letu 1110. Sicer ni
nič
posebniga nad njima, kakor de je uni 256, ali kakor nekteri pravijo, še cio 307 čevljev visok, in de ta, ki
je pa le 130 čevljev visok, celih osem čevljev visí. Ne vé se gotovo, če so ga nalaš tako sozidali, ali če se je sčasama sam nagnil. Dante, ki je že v letu 1321
umerl, ga je v svoji „sveti komedii" poslovil, ker pravi:
»Qual pare
a riguardar
la Garisenda
to okrozje, vsak otrok, ki le do 10 šteti zna, vso sko mladost po številu lahko povedal, akoravno je bivši šolski učenik za podučenje tudi dobro voljo imel. Za šolo lepo skerbnimu gosp. tehantu ni bilo težavno imenova-niga gosp. kaplana za povzdigo opešane šole vneti, ker je njegovo blago serce kakor njih iskrenost za šolstvo do-
bro
Sotto l ehinato, quand' un nuvol vada Sovr'essa si, che d ella ineontro penda«.
znana. Vedil je s svojo prijazno in prepričavno
besedo staršev serca tako presuniti, da precej prostorna šola je bila kmalo napolnjena, stari farmani veseli pri-
Tudi lepo sprehajališče, ki ga „Montagnola di Bo
logna dati.
povedujejo, da
še nikolj tako.
«
bolonjski hribček
Clô dvé poletji, ko kme-
imenujejo, je treba ogle- tiške šole zavolj paše rade pešajo, je bila omenjena
Gospoda in reveži imajo tù zaliga, s cvetlicami
šola s takim veseljem obiskana , da se je mogla marsi
in z lepim drevjem okinčaniga prostora dovelj, kratko- kaka mamka še na stare leta pasti ućiti. Přetečeno leto
časiti sein zijale prodajati, dokler se jim ljubi. — Kakor so nepozabljivi gospod, ki so popřej le keršanski nauk
skoraj vse talianske mesta je tudi Bolonja obzidana
y
pa
ne. kaj terdno.
nekdaj samostan
Zunaj mesta je tista Cer to za
v šoli učili verh vsih svojih opravil se prestavljenega učitelja več meseov v vsih šolskih rečéh radovoljno brez
kjer so krasno mestno pokopališče plačila nadomestovali, in še preden je bil nov učitelj
napravili, ki po pravici slovi.
Bolj proti zahodu na straži (Monte della guardia)
izvoljen, očitno preskušnjo, dasiravno od milostljiviga knezo-škofa že v drug kraj namenjeni, e takim napred
je avetišče, cerkev matere božje, ki
w m
J'
san Luca" pravijo

Madonna di
kam obstáli, da
le Bog njih
trud
y
ljubezen in vnemo za
y
in
terdijo, de je podobo sveti Luka
našo mladost zadosti plaćati zamore. Nismo slišali tu
pisal ali malal, in de jim jo je neki pušavnik po iménu kaj kakor je scer šolaka navada, le brati in iz spomina Eutími v letu 1160 iz Carigrada prinesel. Od mestnih rabotno odgovarjati in prazno slamo mlatiti, ampak vsi
vrat
y
ki jih
v
Porta di Saragosa" imenujejo, pelje po
odgovori so kazali,
da pridejo iz prave zastopnosti in
krita obokana pot v cerkev na verh straže. Obokov	da bo nauk, ki so ga tù djansko přejeli, šolarjem , ko
(Arkaden) je 649, pod kterimi hodijo mestnjani skoraj	bodo stařeji ali doma kmetovali ali posvetu kruha iskali,
eno uro dalječ v senci na božjo pot. Tudi jez sim bil	lepa podlaga njih prihodnjih védnost.
Na dru-	Po dokončani preskušni pa , pri kteri so se vsi šo-
•	larji in šolarce prav lepo odřezovali, je bila žetev. 14
gor krevljal, lepo bogato cerkev ogledat.
gim verhu bolj proti jugu je lepa velika pristava
>
po
— 228
solarjev íq šolarc z lepimi darovi v rokah, oskerbljenimi grozni podobi nam modriga neba ne zakrival ! — za od pohvaljeniga g. kaplana, g. fajmoštra in neke blage pustí za seboj , kolikor je pisavec sam viditi mogel. čez
mestne gospé, ki je s svojim možétn preskušnjo poča
7 ur dolgo s suho
po
stila
y
zunaj nastrani odbranih stojí; izriied njih en mla- cesto
ko
elikonti oreha debelo toćo posuto
je se drugi dan
do devete ure sončnim
žar
deneč včs vnet stopi naprej in tako ginljivo govori
y
da
kam predei
vkljubovala. Strehe posebno lesene in
so bile vsih serca
gmjene
K sklepu še častiti gosp. nekoliko postarané so od toče kaj hudo pokvarjene
•	111	^	V	•	<	fl	I	• «	AT t V •	«	mm	m	«
Za
tehant krepko nagovore otroke in njih starše, in že zad- cerkvijo na Križnigori v nekim kotu še danes, šesti njič obernejo na g. kaplana kateheta in nadomestovav- dan po nevihti, velik kup toče leži. Cerkvena streha niga učitelja s temi besedami: „Vaš trud pa in priza- pa od toče v mnogih krajih přebita in hudo razjedena,
devanje za solo bo Bog nar bolje pohvalil in poplaćal
j
kakor da bi z njo bile pod
jez pa jih bom tudi pri milostljivim knezoškofu pripo- lasé toliko bolj beli, ker mu je denarnica
gospodarile, pisavcu
ročil".
In tako se šola raziđe z veselími pa tudi z
pravljanja duhovskiga jako razdertiga stanovanja
Ij po
žalostnimi obcutleji, ker je zgubila svojiga preljublje- pana v sušec ušla. Žalostna bo, če pobožno kardelo niga kateheta in učenika.
Od sv. Trojice nad Cerknico. Šesti dan tega
mesca je bil za nas dan žalosti in nesreće take , ka-koršne sedanji rod ne pomni. Ob pol petih popoldne je
romarjev v tej reci k pomoci ne bo pristopilo jim sad zemlje obilno
Bo
or ©
blagoslovi in
nakloni
jim k ti reci serce
Križnosorski. lz Ljubljani. Na mesto že lani za korarja Ljublj
Iga sivočerne oblake ,
in kmalo se
borja perpodila sčm od vsuje suha toča, debela kakor golobje in tudi kakor kurje jajca, ki je pol ure strašno tolkla. V neki vasi so jo
stolne cerkve And. Za m ej
I jen
gosp. Savašnik-a je gosp
sedanji katehet nunskih šol, za kate
heta Ljublj. normaln h šol in za učenika katehetike
4
ledenih kroglic
eno libro sto
v oblaku bobnelo, kako
tehtali, ter je petero letih rilo. Ako bi bil ti slišal, kako je toča na strehe nabijala, kako so ubogi otročiči kričali odrašeni milo vpili, kako živina, ki se je ravno pasla rijula
letu
bogoslovja
oljen
>
y
Novičar
mnogih kr<\Jev.
y
H kosilu v Bu dimu, ki je bilo 11. dan t. m. po se gotovo solz ne bil mogel zderžati. Tako posvečenji Hentzitoviga spominka na 3 velicih mizah
grozno je polje in senozeti zmlatila, da
ubogi
kmetič v napravljeno, je povabil presvitli cesar zraven generalov
več vaséh letos šerpa ne bo potřeboval; pa Bog hotel, tudi več feldvebeljnov, korporalov in prostákov (ffmaj da bi vsaj kosa kaj dobila ; ali usmili se Bogu
tudi
marjev), ki so v vojski leta 1849 junaško branili Bu-trava je tako v zemljo vtepena, da so senozeti posebno dimsko terdnjavo. Sedeli so povabljeni gosti tako, da v nekterih krajih gole in rujave, kakor o sv. Jurji. Iz med dva generala so posadili eniga prostaka, korprola
vaščani
bodo
y
kar je pa še hujši, da bodo mogli dal s svojo rodovino v Gasteinske toplice.
• V
tega tedaj lahko skleneš, da nekteri žita perdelali ne
tukajšni nesrecniki zavolj pomanjkanja pice
kaj pa je kmet brez ži vinice! Morebiti mi.«liš: leti reveži kaj sadja dobili; ali glej, sadne drevesa so gole, kakor o božicu, in zraven tega tako raztolčene
ne pešice ali feldvebeljna. — Svitli nadvojvoda Ja nez se je po
B^^l^BMMMBHi^^^^^^M ■■	Gosp.
živino oddati minister kmetijstva žl. Thienfeld je povzdignjen v čast
bodo
cesarjeviga
skrivn^ga svetovavca.
vsaj
y
kovci po goldinarji se ne bojo izdali.
Š^^HttHM HH HHl
Novi deržavni ban-
Gosp. minister
T hun bo 20. t. m. spet svoje opravilstvo nastopil. Gojzdna in poljska postava bote po naznanila Dunajskih časnikov kmalo prišle na dan. — Za bolne ne slisim veseliga ptičika prepevati, pač pa slišim od cesarske konje so napra^li na Dunaji toplice z vod-mnogih ptičjih merličkov, in tudi od ubitih zajeov in le- nim soparam (runsisches Da m pf bad). — Kako varno je
sam treba ravnati, kdor si da kurje očeša izrezovati, nam
da se veliko let ne bodo mogle obrasti in sadu roditi. Od Jete žalostné pergodbe govori sedanja tihota, —skor
V
ze
sic perpovedovati. Ker je tukajsin merzel kraj na sebi revin , ker le eno setev imamo , ker smo bili že
pričuje žalostna prigodba
te dni na Dunaji, po kteri je tudi ajdo in repo o Krešu vsejali , ker debel sneg skor nekdo umerl. Kako nevarno je berž po kosilu se s pol-do sv. Jurja leži (lani je padel 3 dni pred sv. Urba- nim trebuham kopati, nam spričuje ravno taka žalostna
nam)
y
ker nas je ze vec slabih letin zadelo, ker nam
pri
godba
v Peštu.
V Milani so 30. dan p.m. tri
je korun, nekdaj poglavitna hrana tukajšniga kmeta, skor k smerti obsojene na novo vižo obesli; zdravniki so
popolnama slovó dal, smo v naš h hribih tako obožali, povabljeni, svoje mujenje o ti novini razodeti.
da je
y
ze
zdaj človek
mogel
vse blede, po lakoti vpa- in tudi okoli Tereta gnjije giojzdje močno.
V Istrii Po raz
dene obraze gledati, ker druge hrane več nimajo
y
ka
glasu banske vlade v
Z a gre b u
se ne smé nobena ko
kor kak škafee kisliga zelja ali repe in
y
se
to morajo bila iz Štajarskiga na Horvaško v spoj pripeljati za
nezabeljeno jesti, ker le pri malokteri hiši so
prešička zaklali.
kaciga
volj franeozov.
Cesarskim uradnikam na Horvaškim
in Slavonskim je službena oprava po národ ni segi
upajoci
Teško, teško smo že prihodnje novine pričakovali dovoljena.
V«	1	..	. «	V	. . .	_ _	-	_
Od strašne vročine se bere iz vsih
y
da takrat bo
naše
hipoma vse naše upanje proč
stiske konec. Zdaj pa je krajev Europe. Na Horvaškim je tako posmodila seno
in druz ga nas ne ćaka
kakor da bomo
y
Zťtl
mogli
glada poginiti, ako
5
da gré cena merve
v
ze
• * •
nas Iju do- Nunbaumer znajdel
mašino
y
visji. — V Rimu je nek s ktero v 12 urah naredi
Zvezdoslovec
mila vlada ne bo krepko podpirala, ako se pol drugi m i I i on vžgavnih klinekov. nasdobrotljivi ljudjé, posebno naši sloven- H i n d , ki je na křesni dan n o v o z ve z do (premičnico)
ski bratje ne usmilijo.
po iménu „Melpomene" na nebu najdel, je dobil za to
Za bozjo voljo pomagajte revežem! P-n. od angleške vlade 2000
letniga plačila, dokler bo
Dopis íz Križnjegore poterdi skozi in skozi živel.
V Parizu se je rodila unidun deklica z 2
strasno nesrećo ter pravi
Sivočerni oblak od Krima perversí
čez
obrazama; vrat je pa Ie ennjiri, deklica je scer popol
sv. Vid nama zdrava.
Na Angleškim se silno
poganjajo v
v //	-------- r	--- ~ ~ ~ ~ • "	------ —---------------<-*	■ c' ^ "
pri Zilcah, podfaro svete Trojice, zaludno stran Bloške volitvah novih poslancov za deržavni zbor; do 11 fare, čez podfaro Grahovo, Križnogoro in čez polovico t. m. je bilo 329 volitev znanih; med temi je 126 po
Staroteržanske fare poleg Loža, ter se zmota čezšne- slancov mininterske, 203 pa nasprotne stranke, berski g<»jzd v Teržaško škofijo.	— M nisterstvo v Belgii je odstopilo; novo še ni iz-
Ta strasni oblak
o da bi nikdar
več
v fal-'o volieri'».
Naiiskar in zaluzu.k Joief Blaznik v Ljubljani.

*