Leto LXIV PoStnlna plaSana v gotovini V Ljubljani, v torek, dne 29. decembra 1936. Stev. 295 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno tS Din. ca inozemstvo 40 Din — ne-deljaka izdaja celoletno 96 Din. u inozemstvo 120 Din Uredništvo je t Kopitarjevi nL6/UI SLOVENEC Telefoni aredalitvai dnevna alnžba 209* — nočna 299«, 2994 la 205» ček. račun: Ljnb-I |ana it 10.630 >■ 10.34*» u inseratei Sarajevo *tv 73b\ Zagreb itv.34.Ult, Prajja-I )u naj 24.79T Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2V9J lakaja vsak dan cjatraj, razen ponedeljka la dneva po praznika Centralizem in siromaščina Iz državne prestolice nam prihaja vest, da Imamo v kratkem pričakovati posebne uredbe o organiziranju zimske pomoči za brezposelne po vsej državi. Mišljen je zopet fond, ki se bo kajpak stekal v blagajno v Beogradu. Zbiral se pa bo, kakor nam je povedal gospod minister za socialno politiko, iz prostovoljnih prispevkov državnega uradništva in privatnih nameščencev, ki naj vsako leto v dveh obrokih odstopijo v ta namen zaslužek enega dneva. Gdspod minister upa, da bo na ta način dobil letno okoli 50 miljonov Din, ki naj se razdelijo med brezposelne in pomoči potrebne sploh. Poleg tega karitativnega dela pa naj bi se po zamislu gospoda ministra socialne politike iz tega fonda zidala tudi delavska stanovanja ali hiše, in sicer ima najprej v načrtu tako veliko gradbeno akcijo v Belgradu, proračunano na kakšnih 20 milijonov. Ni ga človeka, ki bi dvomil, da je akcija za omiljenje brezposelnosti pri nas prav tako potrebna, kakor v drugih državah, zlasti v industrializiranih pokrajinah, ker brezposelnost prizadeva v prvi vrsti fabriško delavstvo. Prav tako pa je jasno, da je najboljši pripomoček k temu poživitev Industrijske delavnosti, ureditev našega denarstva, zlasti zadružnega, da dobi naš največji siromak, to je kmet, zopet kredita za poživitev svojega gospodarstva, dvig cen poljedelskim proizvodom in pa širokopotezna javna gradbena delavnost države, predvsem kar se tiče prometnih zvez, ki so srčne žile gospodarstva. Naravnostne podpore brezposelnim in bednim, ki so v gotovem obsegu bile vedno potrebne in v gospodarsko trdnejših državah slejkoprej padajo po veliki večini na breme zasebni dobrodelnosti, pridejo šele v drugi vrsti v poštev in so, kolikor jih mora prevzeti država, bolj nujno zlo, ker deloma beračijo še bolj pospešujejo, dajoč delomržniin in nravstveno manjvrednim elementom možnost najlažjega preživljanja brez dela, tako da so ti elementi postali ne samo prava nadlega, ampak naravnost nevarnost za politično in socialno urejeno ter moralno življenje v državi. Zato je beseda »akcija za zimsko pomoč«, ki spominja na nemško »Winter-hilfec pa na podobne organizacije v Avstriji, Italiji in drugih deželah, ki so v hudih gospodarskih stiskah, nekoliko neprijetno zazvenela na naša ušesa, posebno ko smo po zaslugi gospodarske politike šefa naše vlade priče stalnega, čeprav seveda še počasnega izboljšanja našega gospodarskega stanja, o katerem nam povedo izjave mero-dajnih činiteljev, da se dviga. V tem položaju je ideja tako zvane zimske pomoči, ki ima značaj od države organizirane nujne miloščine, nekoliko osupnila, ker vzbuja vtis, da smo še v nenormalnem položaju in da tudi na široko zasnovana javna dela in druge gospodarske iniciative države niso v zadostni meri zacelile rane brezposelnosti in eiromaščine. Toda proti dejstvom ne pomagajo nobene želje, da naj bi bilo boljše. Revščina in brezposelnost je, veliko nezakrivljene, dosti pa tudi hotčne, saj je na kmetih na primer poleti dela več ko dovolj, pa jedva najdemo kakšnega brezposelnega, ki bi rajši šel na deželo delat, kakor pa da po mestu berači in si lepe vsote priberači, ki jih darujejo večinoma ljudje, ki sami komaj izhajajo, po velikem delu uradniki in nameščenci, ki bodo sedaj zopet od centrale pozvani, da naj prispevajo za brezposelne. Torej brezposelnost je, naj bo taka ali inaka, in država jo mora skušati čim bolj zmanjšati. Vprašanje pa je, ali je res nujno, da se mimo vseh drugih akcij zdaj organizira še posebna državna akcija, da se delijo podpore, in ali ne bi bilo bolje, če bi država povečala svojo delavnost na gospodarskem polju, kakor jo je srečno začela in nadaljuje, da se preskrbi ljudem zopet delo, ne pa, da se mašijo luknje socialne bede z državiumi podporami, ki imajo, knkor vemo, zelo senčne strani in mnoge socialno ter moralno škodljive učinke. To naj bi se še dobro premislilo, preden se taka uredba sklene in izda. Ce pa bi se izkazalo, da je taka vsota za podporo siromaščini potrebna, bi se bilo treba še to vprašati, ali naj država zopet apelira na žepe uradnikov in nameščencev, ki so sami potrebni izboljšanja svojega položaja, ali pa naj se najdejo sredstva drugod, kjer so oziroma bi se dala dobiti, recimo med »višjimi desettisoči«, ako je to res potrebno. Saj je popolnoma gotovo, da bo za državnega uradnika prispevek za »zimsko pomoč« dejansko obvezen in da bo pomenil zanj v resnici pravo novo dajatev, naj bo potem visoka ali nizka, občutna ali pa neznatna. Za nas v Sloveniji pa pride v poštev še drug zelo tehten moment. Mi namreč smo edina banovina v državi, kjer je že od leta 1933 uvedena obvezna davščina za socialne namene oziroma za lajšanje gospodarske bede, to je bednostni davek, ki se steka v banovinski bednostni fond. Ta fond je čisto pravilno v prvi vrsti namenjen za produktivno podpiranje brezposelnih, predvsem s pomočjo javnih del, deloma pa se iz njega delijo tudi naravnost podpore, toda v prvi vrsti brezposelnim intelektualcem, in sicer predvsem s tem, da se jim odkaže primerna pomožna zaposlitev na javnih področjih. Plačujejo pa v ta fond vsi državni in zasebni nameščenci, delodajavci in zaposleni delavci, in sicer'delavci eno tretjino, delodajavci pa dve. Od 1. julija 1903 do 31. marca 1937 znaša po proračunih vsota, ki smo jo Slovenci plačali za omiljenje brezposelnosti in socialne bede sploh, 20,825.000 dinarjev davka, s katerim ni noben drug del naše države obremenjen. Z državno naredbo o zimski pomoči pa bi morala Slovenija (tnko namreč mi imenujemo »dravsko banovino*) pn-spevHti k omiljenju socialne bede v državi «e 8 milijonov Din, to je namreč 16% od 50 milijo- Politika ali — Izbira, pred katero stoji Nemčija v • v ztvez Munchen, dne 26. decembra. Notranja in zunanja politika Nemčije »e je ob božičnih praznikih zopet preselila v Berchtes-g a d e n , na Hitlerjevo posestvo, kamor j« nemški državni kancler šel praznovati božične dneve. Za njim pridejo po praznikih poveljniki armade, zračnega brodovja in bojne mornarice, nadalje general Goring, gospodarski diktator Nemčije, in vsi najvišji paladini narodnosocialistične stranke. Kaj se bo tukaj sklepalo. To vprašanje je brez dvoma na ustih vseh Nemcev, ki so se v zadnjih letih naučili, da je za nje najboljše, če pričakujejo vsako iniciativo le iz Hitlerjevih ust. Kaj bodo delali v Berchtesgadenu? Ali bodo premišljevali o Španiji in o vedno hujšem pritisku angleške in francoske vlade na Hitlerja, da ne gre predaleč v svoji španski politiki, ali pa bodo imeli bolj vsakdanje prozaične razgovore o gospodarskih skrbeh, ki so voditeljem in narodu čedalje bolj vale na glavo. Kot v oblegani trdnjavi... Zdi se, da je mobilizacija nemškega gospodarstva, kot je bila uvedena z Goringovo štirilet-ko, prišla sedaj do svoje najnevarnejše razvojne točke. Dne 2. decembra je Goring izdal zakon, s katerim se kaznujejo s smrtjo vsi, ki bi kršili devizne odredbe To je bil za nepristranskega opazovalca prvi signal, da v nemškem gospodarstvu ne gre vse tako sijajno. S smrtnimi kaznimi se ne opleta kar tako, če niso ogroženi največji interesi države. Goring je nadalje ustanovil takoimenovana »ljudska sodišča«, ki bodo kaznovala z najstrožjimi kaznimi (razlastitev, odgon v koncentracijski tabor...) vse tiste, ki bi se na škodo ljudstva igračkali z živežem, ki je potreben za prehrano ljudstva. To je bil drugi signal, kajti tako stroge odredbe se izdajajo samo v obleganih trdnjavah, ko primanjkuje živeža in je treba to, kar trdnjava ima, z železno roko pravično razdeliti med posadko. V roke mi je prišla angleška revija »ficono-mist«, ki poudarja, kako strahotna da je gospodarska slika sodobne Nemčije, ki proizvaja ogromne množine raznega industrijskega blaga, a ga vpdfablja tako malo. Angleški opazovalec ima prav. Orožje, ki izhaja iz tovaren v velikanskih množinah, razna javna dela, kot gradbe cest, železnic in kanalov, ne služijo nikomur, ne morejo nikogar oblačiti, nikogar nasititi, nikomur nuditi strehe. In ker je živeža vedno manj, je razumljivo, da se cene dvigajo in da živež takorekoč izginja iz javnih trgov. Tukaj nastopi že tretji Goringov dekret, s katerim zapoveduje pod strašnimi kaznimi, da morajo ostati cene za ves živež tiste, ki so bile v veljavi dne 18. oktobra 1935. Naraščanje cen se zaustavi, toda živež izginja. Nov dekret generala Goringa: oni, ki žive/, prikrivajo, so izdajalci domovine in se temu primerno kaznujejo — tudi s smrtno kaznijo. Stradamo! V tem strahotnem tempu smo šli naprej zadnje tedne, dokler dr. Schachtov govor v Frankfurtu in govor poslanika Ribbentropa v Londonu nista vrgla ven med veliki svet pravi glas Nemčije: stradamol Stradamo na sirovinah, je dejal Schacht, dajte nam jihl Stradamo na živežu, je dejal Ribbentrop, dajte nam gal Problemi se valijo drug za drugim na bodočo pot našega gospodarstva. Prihodnje leto bo treba več žita. Odkod ga bomo dobili? Kje ga bomo kupili, ko nam primanjkuje inozemskih deviz, ker skoraj nič več ne prodajamo. Pravijo, da bo Goring zaukazal industriji, naj uvaža manj železne rude, manj petroleja, manj kavčuka, manj bombaževine. Toda tudi razni »Er-satzi«, za katere se sedaj navdušujemo, tudi mnogo stanejo. Tudi zadnji poziv generala Goringa, da naj narod jč ribe mesto krompirja, sladkorja, mesa in kruha in naj vporablja ribjo mast »z nemških morij«, mesto svinjske masti in sirovega masla, Tudi to ne bo nikamor pripeljalo. Nemško ljudstvo komaj diha ... Za Goringovo gospodarsko sanacijo, ki je čisto vojnega značaja, se ne navdušuje vse vlada. Proti je zunanje ministrstvo, proti gospodarsko in finančno ministrstvo (Schacht), proti tudi vsa industrija. V Berchtesgadenu bodo Hitlerju le težave raztolmačili ter mu brez dvoma predočili, da je trenutno bolj važno, skrčiti zunanjepolitično udej-»tvovanje, zmanjšati zunanje napetosti in se posvetiti rešitvi gospodarske krize. Tisto blazno ge-llo: »Topove mesto sirovega masla« se bo kmalu zaduiilo ▼ nujni potrebi, da ljudstvo dobi potrebnega živeža. Ravno zato pa postajajo v Berchtesgadenu vedno bolj pozorni na dobre nasvete, ki prihajajo čez mejo in ki se do sedaj v bojnem trušču, ki se razlega od enega konca Nemčije do drugega, utonili. Angleži svetujejo, naj se Nemčija rajši včleni v mednarodni gospodarski obtok in s tem tudi v mednarodni politični obtok, mesto, da se zabari-kadira za svojimi mejami in svoj narod z dekleti sili, da kuje orožje in premišljuje s praznimi želodci o raznih nevarnostih, ki jih dejansko nL Anglija gre celo tako daleč, da ponuja kolonije, kamor bi Nemčija lahko eksplodirala. Spričo gospodarske Solomije, ki neizbežno prihaja, se bodo voditelji [emčije, zbrani v Berchtesgadenu, gotovo odločili, da je treba sprejeti ponujeno roko, se vsesti k mizi narodov in skušat živeti z njimi, ko je danes nemogoče doseči, da bi na tem ljubem svetu živela in gospodarila samo — Nemčija. To bi bilo najlepše novoletno darilo Hitlerja svojemu narodu in svoji vsej državi, kako so do polsto milijona Din porabili samo zn eno svojo razkošno palačo v Belgradu, s Čimer bi na primer pri nas bila lahko že davnej zgrajena najmodernejša t>ol-nlšnica. Potem pa je zaupanje ljudstva v vse te fonde minimalno, saj se je treba samo spomniti režima, ki je iz fondov za omiljenje socialne bede plačeval stroške za svoje proslule volitve. To nezaupanje je danes, ko imamo vlado, ki uvaja poštenje v vse panoge javnega življenja, objektivno neupravičeno, toda subjektivno nezaupanje obstoja dalje, dokler posledice delovanja prejšnjih režimov ne bodo popolnoma izbrisane. Kar pa tudi danes velja, je to, da centrnlizem, ki temelji na veljavni obstoječi ustavi, onemogo-čuje vsako pravično in ljudskim potrebam odgovarjajočo gosfiodarsko politiko, naj si bode kjerkoli že, pa seveda tudi v tem slučaju. Fondi, ki jih upravlja centralizem po svojih načelih, ne morejo uživati zaupanja, dokier se ta centralizem ne demontira. Kdo bo razdeljeval vsote iz fonda za zimsko pomoč in kako, po kakšnih kriterijih se bodo razdeljevale? Nnša banovina ima hiš v go-spodarskosocialnem pogledu poseben položaj, ki se zelo razlikuje od stanja drugih banovin. Pri nas imamo namreč poleg slučajne ali prehajajoče in manj občutne brezposelnosti, kakor jx>večini vlada po drugih deželah naše države, še tako zvano strukturno brezposelnost, to je že skoro popolnoma ustaljeno brezposelnost, ki globoko posega v gospodarsko strukturo vsega našega naroda, predvsem v lesni industriji kljub njenemu obetajočemu se, a še vedno ne dejanskemu izboljšanju, in pa v rudarstvu, ki pri nas popolnoma »tngnira in »ploh ne obeta več nobene poživitve. Ta strukturna brezposelnost sega tako globoko, da jc kljub počasi naraščajočemu številu zaposlenega delavstva v naši banovini brezposelnost še vedno neizpremenjeno visoka, kakor jc bila, ko v Trbovljah, Kočevju itd. bivši delavci predstavljajo golo siromaščino brez izgleda na izboljšanje. V ostalih delih države pa je poiožaj znatno drugačen. Bosanski, slavonski in drugi les je našel trg v Angliji in Nemčiji v neprimerno izdatnejši meri nogo naša lesna produkcija. Rudarstvo v ostalih pokrajinah države napreduje naravnost kolosalno, knkor vemo, dočim je v Sloveniji padlo na najnižjo stopnjo. V Vojvodini jo kmetska in zaradi tega tudi industrijska in obrtniška proizvodnja radi sijajne žetve izredno narastla in isto je treba reči o vseh žitorodnih in sadnih kulturah j>o naši državi. Naš kmet pa je brez denarja, se ne more niti zadolžiti, ker je kmečki kredit sploh ubit, zadruge pa skoro na tleh in velik del našega kmečkega ljudstva nima niti za sol in žveplenkfi pa za obleko. Spričo tega je pač upravičena skrb, da kakšon centralni fond za socialno pomoč ne bo znal svoje naloge primerno, kakor odgovarja našim potrebam, vršiti, kakor jo sploh ne more nobena naprava, ki ni neposredno v stiku z našim ljudstvom In ne pozna ne njegove strukture ne njegovih potreti. Naša zahteva je I n ostane torej, da se naša uprav« po potrebi in strukturi treh jugoslovanskih narodov v nnši državi in njenih raznolikih pokrajin avtonomizira, da naj sedanjn vlnda, ki uživa naše politično zaupanje, centralizem postopoma likvidira in dn se naj tudi socialna pomoč organizira za enkrat po obstoječih banovinah. Centralna pomoč svojega namena no bo dosegla, knkor hi jo dosegla akcija po ljudskih samoupravah in njenih organih. In tako j« na vseh področjih naš« uprave. Bolezen sv. očeta Vatikan, 28. dec. AA. Havas: Zdravstveno stanje sv. očeta je slej ko prej nespremenjeno. Organizem visokega bolnika funkcionira normalno. Profesor Milani, upravnik vatikanske klinike, pregleda bolnika trikrat na dan. Papeč je sprejel vatikanskega državnega tajnika; to je bil edini obisk, ki so mu ga zdravniki dovolili. Bolnik prebije del dneva v spanju in branju, večji del pa v molitvi. Papež je s tekom, a le lahko brano. Nogihljivost, nastala zaradi nerodnosti krvnega obtoka, za katero trpi sv. oče, ima »a posledico obolelost s hudimi bolečinami, ki se od časa do časa pojavljajo. V predsobju in v uradnih sobanah papeža Pija XI. defilirajo skoraj neprestano mnogoštevilni obiskovalci, ki bi radi zvedeli kako tre visokemu bolniku. Predsednik vlade nazaj iz Romunije Tomešvar. 28. decembra. AA. O. dr. M. Stojadinovič. predsednik vlade in zunanji minister kraljevine Jugoslavije, g. Tatarescu. predsednik vlade kraljevine Romunije, in g. Viktor Antonescu, romunski zunanji minister, so prebili dve dni v okolici Resiee. danes so si pa vse dopoldne ogledovali veliko tovarne šelezne industrije v Resici. Takoj po kosilu so se odpeljali ii Resice. Gg. Tatarescu in Antonescu sta spremila predsednika vlade dr. M. Stojadinoviča do Temešvara. Danes popoldne se predsednik vlade in znna-nji minister dr. Stojadinovič odpelje iz Romunije v spremstvu kabinetnega šefa g. Protiia. Z njim potuje tudi g. Dragomir Kasidolae, jugoslovanski poslanik v Bukarešti. Politični lovi na Madjarshem Budimpešta. 28. decembra. AA. (Havas) Regent admiral Horthy se je pripeljal z avtomobilom v gradič God61o ter je pripeljal s seboj tudi nemškega poslanika na Dunaju v. Papena. Mislijo, da bo g. Hortby imel na dvodnevnem lovu priložnost podrobno pogovoriti se s svojim nemškim gostom. Pripomniti je treba, da se predsednik madžarske vlade Daranyi mudi v Avstriji, madžarski zunanji minister de Kanya pa na Blatnem jezeru in da se ne bosta udeležila tega lova. Zagoneten požar v Berlina Berlin, 28. dec. b. Včeraj popoldne je v hodnika podzemeljske železnice pod trgom Potsdam « še neznanih vzrokov izbruhnil požar, ki so ga gasilci šele obvladali proti polnoči. Požar je uničil vse železniške naprave m številne izložbe na dolžini 50 m. Nemogoče je še presoditi škodo, ki je nastala zaradi požara. Poudariti je treba, da so bila ta dela na tem trgu končana šele pred kratkim in da so bila najbolj moderna. Dela za odkopavanje ruševin na potsdamskem trgu se živahno nadaljujejo. Za zdaj ni moči niti približno presoditi, koliko škode je napravil včerajšnji katastrofalni požar. Zaradi varnosti, da se olajša odkopavanje in otežkoii dostop zijal, so okoli kraja kastrofe postavili 2 m visoko leseno ograio. Odbor, ki ima nalogo proučiti vzroke nesreče, je prebil na kraju nesreče vso noč, vendar do davi še ni prišel do nikakega pozitivnega rezultata. Zmede na Kitajskem Revolucija v Mandžuriji Nanking, 28. dec. b. Včeraj so se razširili vesti, da bo namesto maršala Cankajšeka postal ministrski predsednik sedanji finančni minister Sung, ki je igral zelo važno posredovalno vlogo ob času. ko je bil maršal Čankajšek ujet v Sianfu. Uradno to vest demantirajo ter poudarjajo, da ni potrebno, da pride do spremembe vlade. Na drugi strani pa to vest potrjujejo in poudarjajo, da bo maršal Čankajšek za nekaj časa odpotoval_ z maršalom Čansuljanom v inozemstvo. Kje leži vzrok naglemu potovanju v inozemstvo, ni mogoče zvedeti. šangaj, 28. dec. b. Vse kaže, da maršal Čankajšek še vedno ni brezopogojno izpuščen na svobodo. ker so se razširile vesti, da bo kmalu odstopil ler ga bo na njegovem položaju zamenjal njegov sorodnik, bivši finančni minister Sung. Tokio, 28. dec. b. V severnozapadnem delu Mandžurije se je pričela naglo širiti vstaja Hunhu-zov, ki so jih po nekaterih vesteh nahujskali komunisti. ki pripadajo tretji internacionali. S to vstajo hočejo povzročiti nerede na sovjetsko-mandžurski meji ter onemogočiti, da bi se uredile razmere v novi državi. Japonska pošilja okrepitve iz Cicikarja, ki gredo v naglem tempu proti področju Hunhuzov, da sodelujejo z mandžtirskl-mi četami pri zadušitvi vstaje. Večje število japonskih in mnmlžurskih letni je že odletelo na področje Hunhuzov z nalogo, da bombardirajo vse njihove vasi, zlasti pa one kraje, kjer se Huti-huzi zbirajo za velik napad. Velik mandžurski oddelek, ki je šel, da napravi red pri llunhuzih, je bil od njih obkoljen ter uničen do zadnjega moža. V borbi je sodelovalo nekaj tisoč Hunhuzov, ki so brez usmiljenja poklali svoje nasprotnike. Man-džurska vlada je sedaj poslala močne okrepitve. Sovjetski diplomati do I. januarja obvezno brezbožniki Rim, 28. dec. TG. cOsservatore Roniano> razpravlja o najnovejši uredbi sovjetske vlade, ki zapoveduje vsemu uradništvu zunanjega ministrstva, naj služi doma v Moskvi ali v tujini, da mora biti do konca leta 1936 brezpogojno včlanjeno organizaciji brezbožnikov. Po nekaterih sovjetskih poslaništvih so službovali sovjetski diplomati, ki še niso bili člani brezbožnikov, med 1 njimi poslaniki v Rimu, Parizu in Londonu. Sedaj so vsi sklenili, da se bodo uredbi podvrgli ter so že priglasili svoj vstop v organizacijo brezbožnikov, od svojih podrejenih pa zahtevali, da to store do 31. decembra, ker bi v nasprotnem primera morali zapustiti sovjetsko diplomatsko službo. Zunanja ministra Švedsbe in Finske ob iščeta Moskvo Varšava, 28. decembra, c. Te dni obiščeta Moskvo švedski in finski zunanji minister. Pri tem obisku bo končno urejen ves problem olkoli Baltika. V Varšavi pripisujejo temu obisku zelo velik pomen. Uredba o gostitelfshem osebju Belgrad, 28. dec. AA. V urin. za trgovino in industrijo izdelujejo uredbo o strokovni izobrazbi, plačah m kavcijah pomožnega osebja gostiteljskih obrti. V rvrho sprejetja definitivnega besedila te uredbe se je vršila v Zagrebu v trgovinsko-indu-strijski zbornici širša konferenca, ki sta se je razen zastopnikov delodajalskih in delavskih organizacij ter prizadetih banskih uprav in tujskopro-metnih organizacij udeležila tudi zastopnika trgovinskega ministrstva Stepan Krpan, načelnik oddelka za notranjo trgovino trgovinskega ministrstva in dr. Josip Brusič, referent istega oddelka. Na konferenci so se zndinili o glavnih načelih glede strokovne izobrazbe, plač in kavcij pomožnega osebja gostiteljskih obrti. Nova uredba izide prav v kratkem. Osebne vesti Belgrad, 28. decembra. Povišami so v 4. skupino I. sfoonje Fran Stefanciosa, starešina sreskega sodišča v 4. skupini II. stopinje v Rogatcu. — Janko M i 1 e r , sodnik areskega sodišča v 4. skupini II. stopnje v Ljubljani. — Metod Ko-motar, sodnik sreskega. sodišča v 4. skupini i II. stopnje v Murski Soboti. — V 5. skupino Ange-' lina Braljinac, (tajnica v 6. .skupini v pravosodnem ministrstvu. Belgrad. 28. dec. m. Za dnevničarja-zvaničnika na posti Rogatec je postavljen Franc Duh iz Ma-renberga. Vsaka 'ASPIRIN* TABLET« »ost 8ayer-jsv kr« kot garancijo xa pristnost Pro« vsem bolečinam In prahladu ASPIRIN Oflu W r.,Ulr H S. B>. 1104 ti I. UL IMS Belgrad, 28. dec. m. V Bački Topoli je umrl zdravnik in bivši dolgoletni poslanec bivše radikalne stranke dr. Janko Sijačič. Belgrad, 28. dec. m. Upokojena je Marija Gor janc, strojepiska IX. pol. skup na ljubljanskem železniškem ravnateljstvu. Belgrajske vesti Belgrad, 28. decembra. AA. Poljsko poslaništvo nas prosi za tole objavo: Poljski poslanik gosp. Roman Dembicki se je odpelal v tujino in ga ne bo 14 dni. Za njegove odsotnosti bo vršil po-slauiške zadeve poslaniški svetnik m odpravnik poslov P. Cervinski. Belgrad, 28. dec. m. Kakor smo že poročali. Je na zadnji seji ministrski svet v načelu sprejel uredbo o minimalnih delavskih mezdah. Na isti seji so sklenili, da mora gospodarsko-finančni odbor ministrov še proučiti to uredbo ter izdelati definitivno besedilo. Prihodnja seja bo jutri dopoldne v kabinetu finančnega ministra. Prva točka na dnevnem redu je uredba o minimalnih mezdah. Zasluga obeh slovenskih ministrov je, da se je pospešilo to vprašanje. Seji bo prisostvoval tudi minister dr. Krek. Belgrad, 28. dec. m. V prostorih tukajšnjega Bojevniškega doma je bil danes izredni občni zbor Društva rezervnih častnikov in bojevnikov. Občni zbor je vodil komisar društva Radivoj Jovanovič, inšpektor notranjega ministrstva. Na občnem zboru je bilo zastopanih 38 pododborov s 106 glasovi. Za volitve novega odbora sta bili postavljeni dve listi, in sicer lista dr. Slavka Šajkoviča, odvetnika iz Zagreba, In lista bivšega ministra za gozdove in rudnike Ignjata Štefanoviča. Prva lista je dobila 00, druga pa 16 glasov. Na prvi listi je izvoljen tudi inž. Ladislav Bevc iz Ljubljane. Belgrad, 28. dec. A. Na osnovi čl. 7 uredbe o odkupu domačeea bombaža je finančni minister sporazumno s trgovinskim in kmetijskim ministrom in po zaslišanju posvetovalnega odbora za bombaž izdal odlok, da se leta 1937 pobira na račun kontrolne pristojbine na vsakih 100 kg.jivo-ženega bombaža, bombažnega prediva in izdelkov iz št. 38.272 do 287 in 356-3 uvozne carinske tarife 12 Din v srebru. To kontrolno pristojbino bodo pobirale carinarne pri uvozu in bodo z Izterjanim denarjem ravnale po odst. 2 čl. 7 uredbe o odkupu domačega bombaža. Določena kontrolna pristojbina se bo pobirala od 1. januarja 1937 dalje. Boji pri Madridu med prazniki Dunajska vremenska napoved. Večinoma jasno, ponoči zelo mraz, ponekod megleno Zemunska vremenska napoved za 2Q. december: Prevladovalo bo jasno z nekoliko oblačnosti tu pa tam. Jutranja me«la bo ponekod v dolinah in kotlinah. Mraz bo pritisnil v vsej državL Zagrebška vremenska napoved. Stalno in hladno. Madrid, 28. dee. AA. Havas: Čete generala Franca so zjutraj hudo napadle položaje miličnikov pri Časa del Campo. Posrečilo se jim je prekoračiti reko Manzanares. Po prvi zmešnjavi je vladno topništvo ustavilo napad nacionalistov in začel se je silen ogenj s strojnicami na upornike. Napad je bil ustavljen, borba pa se je nadaljevala in na obeh straneh so bile žrtve zelo številne. Kmalu na to so vladne čete izvršine protinapad. Skoraj vse dopoldne se je slišalo močno grmenje topov. Ogenj topov z obeh strani od začetka obleganja še nikdar ni bil tako hud kakor tokrat. Včeraj so madridske čete skušale nepričako-i vano napasti desno krilo armado generala Va-rele na postojankah pred Villo Verdo. in sicer na kraju, imenovanem EI Bassurero. Napad smo odbili Nacionalistična pehota ni zapustila svojih postojank. Nacionalistično letalstvo je vnovič srdito obstreljevalo postojanke madridskih čet zahodno od Madrida pri Possueli. Včerajšnji dan je minil v srditem topniškem dvoboju. Nacionalistični topovi so posebno merili na cesto iz Madrida v Barcelono. Madridsko topništvo je bilo živahno na postojankah južno od Madrida. Madrid, 28. dec. A A. Havas: Delegirani odbor za obrambo Madrida je danes izdal tole poročilo: Veliki napad na madridsko fronto se je na vsej črti izjalovil. Sovražna prizadevanja so bila posebno srdita v odseku Časa del Campo se-vernozahodno od Madrida, kjer je prišlo do več zapovrstnih napadov. Republikanske čete so izjalovile naskok upornikov in prisisile sovražnika k umiku. Po srditih bitkah, trajajočih tja v noč, smo Corono popolnoma osvobodili in očistili prometno črto v naših postojankah pri Araveni Rosueli in Humeri. Sovražnik je imel pri umiku velike izgube. Zajeli smo pet tankov. V odseku Useri so republikanske čete izvršile protinapad; glavni cilj jim je bila pomembna postojanka upornikov na vzhodu ceste v Toledo. Po večurnem boju smo to postojanko, hranjeno z mnogoštevilnimi četami Maročanov in pa civilne garde, zavzeli z ba jonetu i m naskokom. Na fronti v Guadalaraini so republikanske čete zavzele Alamifios in še neki drugi kraj. Letalstvo v vseh odsekih fronte podpira akcijo republikanskih čet • • Živi zazidani v rovu Strašna usoda 6 rudarjev prt lanske rudarski nesreči na Češkoslovaškem Praga. 28. dec. TG. Vse praško časopisje polneča dolga poročila strahotni najdbi v rudniku »Prokop« pri Teplicah. kjer je bila lani oktobra meseca katastrofalna nesreča, ko je izgubilo večje število rudarjev življenje zaradi eksplozije, ki jo nastnla v rovu. Predvsem so takrat pogrešali skupino fi rudarjev, o katerih so dejali, di« jih je uničil požar, ki je v rovu izbruhnil in da je bilo treba rov tudi zaradi tega zazidati, preden je reševalna ekspedicija dosegla ponesrečence. Srdaj. ko je preteklo več kot eno leto. je bila uprava rudnika mnenja, da jc nevarnost žo minila. da se torei zazidani rov lahko odpre in obnovi. ii« bi se delo moglo zopet nadaljevati. — Uprava rudnika je v ta namen dala izkopati poseben (idil in dolg rov. ki ga jc usmerila proti zazidanemu rovu proti tisti točki, kjer so slutili, ■Is -o se morali ponesrečeni rudarji nahajati, ko jih je doletela smrt. Preteklo nedeljo so prodrli do kraja nesreče in nudila se jim je strašna slika: Vseh šeslero lani pogrešanih rudarjev so našli popolnoma slečene in sklonjene nad umazano lužo. iz katere so očividno v zadnjih tro-ntkih življenja hoteli piti. Vseh šest se je s svojimi rokami krčevito oprijemalo kamenja. Takoj i. l»i|o vsem jasno, da so ti ubogi nesrečni rudarji še dalje časa po nesreči živeli in da so bili živi zazidani v dotični rov. v katerem ni bilo ne duha ne sluha o kakšnem požarn, ki ga je lanska komisija baje ugotovila in zaradi njega tudi zahtevnla zazidnvo rova. in da so morali umreti šele par dni po katastrofi od gladn, žeje in pomanjkanja zraka, potem, ko so zaman klicali In dajali rudarske klice na pomoč, ki so jih lani preizkušeni rudarji slišali, a jih rudarska uprava ni upoštevala. Po tej strahotni najdbi se je polastilo vsega rudnika velikansko vznemirjenje in od vseh strani se je slišalo vprašanje, kdo je povzročil, da se je rov pri lanski nesreči predčasno in brez prav« potrebe zazidal in so žrtvovali življenja rudarjev zaradi pomanjkljivih varnostnih naprav odnosno zaradi nesposobnosti rudniškega inženirskega osebja. Tik ob truplih šestorih rudarjev so stali še 4 napolnjeni rovski vozički in močen železni drog. ki so se ga rudarji posluževali pri svojem delu. To dokazuje, da so se zazidani rudarji sami še ure in ure. morda celo dneve, mučili, dn hi si skozi debelo plast premoga, ki je zasula rov iji zaprla izhod iz rova. izkopali odprtino ter se tako rešili, pn so se prej izčrpali. Sicer hi jim pa tudi to nič ne bilo koristilo, kajti četudi hi se bili prekopali skozi nesrečno premogovno plast. Iti bili zadeli nn — zazidana vrata. «'e bi se hiia pn reševalna ekspedicija lani. namesto da je nn povelje nekega nesposobnega inženirja rov sa zidala, spravila na delo in se od svoje strani skn-šala pretolči do nesrečnih radarjev, bi Jih bila po parnrnem deln brez dvoma dosegla in tudi — rešila. Rudniški čuvaj Rirhter — ki je bil takoj po nesreči is neznanih razlogov odpuščen — je lani ob nesreči pripovedoval, da je točno slišal rudarske signale iz notranjščine rova in da je na nje tudi odgovarjal. Tudi danes vztraja Richter pri svojih trditvah, ki pa so lani zadela le na gluha nšesa. Okrog rudnika »Prokop« se sedaj odigravajo žalostni dogodki. Družine ponesrečenih rudarjev prihajajo vse objokane s cvetjem v rokah in čakajo. da bodo dvignili vsaj trupla njihovih dragih ii črnih globin, kjer so ležale več kot leto rini, potem ko so v strašnih borbah in mukah porilegli v zazidanem rovu. Tudi drugo radarsko delavstvo sc zbira v nemem žalovanju okrog »Prekopa« in čaka na novice. Reševalna ekspedicija je ravnokar odšla v globino, opremljena s plinskimi maskami in s kisikom, ria dvigne mrtve tovariše. Na upravi rudnika pa zboruje posebna oblastna komisija, ki ugotavlja dejansko odgovornost za ta nedolžna življenja, ki jih objokuje šest vdov in enajst osirotelih otrok. Komisija se je odločila, dn bo nekaj oseb poslala pred sodišče. Predvsem zato. ker rudnik ni imel nobenega predpisanega zračnega rova, ki v primerih nesreče služi zaposlenim rudarjem za odrešilni izhod. — Če hi bil zračni rov obstojal, hi so bili nesrečni rudarji, ki so jih žive zazidali, morila šo sami lahko rešili, tako so se v zaprtem rovu mučili in so morali delo prekiniti, ker jim jo zmanjkalo zraku. »Prokopskai nesreča jo vnovič zaživela in vnovič zabolela v vsej svoji strahoti. Domači odmevi Kaj pa bo sedaj! Obe levičarski slovenski glasili »Delavska Politika« in »Slovenski Narod«, ki se morata dobrim zvezam, ki jih očividno imata, zahvaliti za jako intimno informacijo iz najožjega kroga Habsbur-govcev, prinašata sledečo vest: »V skupščini pripravljajo predlog glede odlikovanj. Ker je mogoče, da je ta ali oni, ki ga predlagajo v odlikovanje, v posesti kakšnega odlikovanja bivšega avstrijskega cesarja, naj bi se zahtevalo, da poprej objavi v uradnem listu, da vrača habsburško odlikovanje. To je tem bolj potrebno, ker pisarna za podeljevanje habsburških redov baje š« vedno obstoja in sicer se trenutno nahaja na gradu Steenockerzeel v Belgiji, kjer prebivajo Habsburžani.« Baje — da se poslužimo načina izražanja teh dveh listov — je zaradi te vesti v gotovih naprednih krogih, ki se na verodostojnost »Slov. Naroda« brezpogojno zanesejo, zavladala velika po-bitost. Baje! Mi namreč nimamo z imenovanimi krogi nobenih stikov in moramo verodostojnost za vse, kar se tiče Habsburžanov, prepustiti omenjenima listoma. Božična izjava Dr. Maček je dal »Hrvatskemu dnevniku« za njegovo božično številko obširno izjavo, v kateri je povdaril svoje stališče do dogodkov in tudi do govoric, ki nimajo svojih temeljev v dogodkih. Na vprašanje, kaj je t nekim sestankom med dr .Mačkom in predsednikom vlade dr. Stojadinovičem, je dr. Maček dejal: »Znano je, da jaz od nobenega takega razgovora ne bežim, toda o tem sestanku mi ni nič znanega.« O razmerju do združene opozicije je dejal: »To razmerje je še dalje ostalo prijateljsko, toda ž« leto dni tu ni nikakega napredka.« Glede sporazuma sploh pa je dejal: »Vem, da ljudje veliko govore. Kaj hočete, meščanski svet je nervozen, in če ni nič novega, si v svoji domišljiji kaj novega izmisli. Eh, ako bi hrvatski kmet in jaz x njim imeli tako slabe živce, kakor jih imajo mestni ljudje, kam bi prišli! — Po mojem mnenju je treba delo za sporazum razdeliti na dvoje. Prva stvar je sporazum sam, ki naj bi dokončno rešil hrvatsko vprašanje in vsa pereča politična vprašanja. Druga stvar so pa pripravljalna dela za tako dokončno rešitev. Ze večkrat sem dejal ,da se celotno vprašanje more rešiti samo na podlagi demokracije in da ljudstvu ničesar ni mogoče vsiliti, česar ljudstvo ne bi maralo In to ne samo na Hrvatskem, tudi v Srbiji ne, niti v kakem drugem kraju. Po vsem tem morejo dokončen sporazum skleniti samo zastopniki ljudstva, ki morajo biti v ta namen izbrani po svobodni ljudski volji. Iz tega načela izvira tudi moja znana zahteva po ustavotvorni skupščini. Druga stvar pa je, kakor sem dejal, vse pripraviti, da se ljudstvu omogoči, da o svoji usodi samo odločuje. Glede tega pa mislim, da je treba sodelovati * vsakim, ki ima poštene namene, ljudstvu po«nagati do te možnosti. Sedaj se razgovar-jam t vsakim, kdo pa bo v tem velikem delu sodeloval, bo pa pokazala bodočnost« Majhen obisk velike knjižnice Zagrebško mesto ima svojo knjižnico (»Gttd-ska knjižnica«), ki je bila ustanovljena 1. 1907. Vzdržuje jo mestna občina, ki ji iz svojega proračuna dajo na leto 20.000 Din. V tej vsoti pa je obsežena tudi upraviteljeva plača 4800 Din na leto ali 400 Din na mesec, 15.200 Din pa še ostane za izpopolnjevanje knjižnice. Te knjižnice se na leto posluži približno 200 obiskovalcev in to ve mestu, ki ima 250.000 rebivalcevl Ker knjižnica nima pravega inventarja, tudi ni mogoče določiti natančnega števila knjig, po približali ocenitva pa jih je okrog 34.000. Obramba pred ,,ljudsko fronto'4 Poročilo belgrajske policije o skupnem delovanju komunistov in pristašev dr. Dragoljuba Jo-vanoviča je tudi svetovno nazorno kaj neopredeljenemu Belgradu odprlo oči in ga opozorilo, da se bo treba proti komunizmu bolj načelno boriti kakor doslej. »Samouprava« je o tein napisala dolg uvodnik, v katerem pravi, da se komunizem jiočasi in oprezno javlja v pisanju nekaterih bel-grajskih listov, ki sicer niso komunistični niti po tradiciji, niti po krogu svojih naročnikov. Komunizem jim počasi leze v to ali ono rubriko, ker so se v uredništva vtihotapili nekateri ljudje, ki potem list brezvestno izrabljajo za nazore, katerim prvotno ni bil namenjen. Prav tako se komunizem javlja na zborovanjih nekaterih strank, ki na zunaj niso komunistične, ki se jib pa nekateri govorniki poslužujejo, da v prikriti obliki širijo nazore, ki jim stranka na zunaj ni pripravljena služiti. Ob tej tihotapski taktiki komunističnih agitatorjev, pravi »Samouprava«, bi bilo treba pregledati vse ustanove in društva, zlasti tiste, ki z neko samozavestjo trkajo na vrata državne blagajne in iščejo podpor, in pravočasno odstraniti vse, ki v njih nimajo drugega namena kakor pod zakonitim okriljem pripraviti teren za svojo »akcijo«. Zlasti pa bi morale pregledati svoje odbore tiste stranke, v katere so se zatekli bivši komunisti, da bi vsaj videle, zakaj so komunisti prišli prav k njim in kaj v njih danes delajo. Mi k temu čiščenju predlagamo še, da se pregleda tudi parlament in da se pogleda, kje so tisti parlamentarci, ki so nekdaj kandidirali ali bili tudi izvoljeni na komunističnih listah. Treba bi bilo pogledati, kdaj so se oni odrekli komunizmu, da so mogli biti sprejeti v stranke, ki na zunaj niso komunistične, in da morejo sedeti v parlamentu, ki ima namen, državo obvarovati pred komunističnimi prevrati. Dragoljub Jovanovič pri dr. Mačku Pred prazniki je obiskal dr. Mačka v Zagrebn voditelj levega dela bivše srbske poljedelske stranke dr. Dragoljub Jovanovič. Po razgovoru, ki je trajal nad ono uro, je dr. Jovanovič dejal, da je združena opozicija danes bolj složna kakor je sploh kdaj bila in da bo fronta opozicije v dneh, ki prihajajo, še bolj trdna. — Pa je vprašanje, če je med dr. Mačkom in Drag. Jovanovičem res taka sloga. , K ,,brezplačnim vozovnicam" Belgrad, 28. dec. AA. Da se ne bi krivo razlagala pripomba »Velja za vse vlake« v novih letnih brezplačnih vozovnicah, opozarja generalno ravnateljstvo državnih železnic, da je pod to pripombo razumeti samo vse tiste vlake, ki prevažajo potnike, za vožnje s tovornimi vlaki pa veljajo druge določbe. Jubilej ameriškega slovenskega duhovnika Od rudarja do oltarja Mil. g. kanonik Janez Oman, srebrnomašuik. V ameriški Ljubljani — v Clevelandu je v nedeljo 27. dec. obhajal svoj srebrni mašniški jubilej eden najuglednejših slovenskih duhovnikov Rt. Rev. John Oman. Gospod jubilant je pristen Amerikanec iu pristen Slovenec. Rojen je bil v Ameriki, in sicer v najstarejši slovenski naselbini pri Sv. Štefanu v Broackway, Minn. Njegovi starši so bili doma z Gorenjskega. G. Oman je pristen Slovenec, pa tudi odločen Slovenec. Četudi rojen v tujini, zna popolnoma materin jezik. V domači hiši so morali vsi vedno govoriti samo slovensko. V dolgih zimskih večerih so brali Mohorjeve knjige, ki so jih dobili iz domovine. Ni čudno, da g. Oman slovenščino popolnoma obvlada, tako da nihče ne verjame, da ni rojen na slovenski zemlji. Je pa Slovenec tudi v srcu. Voditelj vsega slovenskega gibanja med našimi izseljenci je. Njegovo ime pozna vsak ameriški Slovenec. Celo naši verski nasprotniki njegovo ime s spoštovanjem 'izgovarjajo. Jubilant je že dvakrat videl našo lepo Slovenijo: prvič leta 1025 in drugič leta 1935, ko je v Ljubljani bil evharistični kongres. Ko je leta 1925 prvič stopil na slovensko zemljo, kjer je tekla zibelka njegovim staršem, je pokleknil ter zemljo poljubil. Tak Slovenec je g. Oman. Novo mašo je pel v svoji rojstni fari pri Sv. Štefanu 27. dec. 1911. V mašnika ga je posvetil njegov sorodnik škol Jakob Trobec. Posvečenje se je vršilo v domači farni cerkvi. Do oltarja je imel dolgo in trnjevo pot. Novomašnik je štel že 30 let, ko je zapel ob božičnih praznikih prvo Glorijo. Več ko dvajset let je bil že star, ko je prijel za knjige in pero. Do dvajsetega leta je sukal v rokah le kramp in lopato. Bil je priprost delavec v jami. A Bog ga je čudovito vodil in pripeljal v svetišče. Kaplanoval je kaka štiri leta v največji slovenski fari Sv. Vida v Clevelandu. Bo štirih letih je bil imenovan za župnika pri Sv. Lovrencu v Clevelandu, kjer že nad 20 let neumorno in modro deluje za zveličanje duš. Pri vsem svojem obilnem delu prime večkrat tudi za pero, ki ga spretno in duhovito suče v ameriškem slovenskem časopisju. Tudi na misijone gre večkrat, kjer uporabi kot izvrsten govornik vso svojo bogato izkušnjo. Lansko leto je bil v domovini na evharistič-nem kongresu. S seboj v Ameriko je odpeljal pre-vzvišenega škofa ljubljanskega dr. Gregorija Rozmana. V Ameriki je bil našemu škofu ljubezniv in skrben spremljevalec po vseh misijonih. Na posebnem zborovanju slovenskih duhovnikov, ki se je vršilo lansko leto meseca septembra v Clevelandu, je bil g .Oman izvoljen tudi za predsednika posebnega odbora za zidanje Baragovega semenišča v Ljubljani. Za njegove zasluge ga je pre-vzvišeni ljubljanski škof letos spomladi imenoval za častnega kanonika ljubljanskega kapitlja. Za njegov srebrni jubilej ga je Bog poplačal s tem, da je bil njegov nečak Rev. Edvin Oman posvečen v mašnika, tako da imajo v isti hiši hiši novo in srebrno mašnika. Njegov lečak je imel novo sv. mašo pri Sv. Štefanu 20. dec., drugi dan pa stric srebrno mašo. V svoji fari pri Sv. Lovrencu pa je g. kanonik Oman slavil svoj srebrni jubilej 27. dec. 1936. »Slovenecr kliče svojemu zvestemu naročniku in jubilantu: Bog živi t Ktadivarji Jugoslavije Naši vojni dobrovoljci imajo v tisku veličastno knjigo »Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije«. Knjiga bo edinstvena v slovenski vojni literaturi, kakršno smo do sedaj pogrešali in ki bo verno prikazala delež slovenskih vojnih dobrovoljcev pri ustvarjanju Jugoslavije na bojnih poljanah. Izredno bogato opremljena knjiga, obsegajoča 720 strani, bo gotova koncem januarja 1937 in bo stala v platno vezana 110 Din. Direktna prednaročila za knjigo se pošiljajo na naslov: Okrajna organizacija Zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Priobčujemo iz te knjige krajši rokopis, ki nam ga je dal na razpolago redakcijski odsek knjige za božično številko našega lista. Per Franc, kapetan I. razr. v pokoju: „Franjo, pol do Tvojega doma Ti je svobodna!" Tako mi je sporočil koncem leta 1918 šef vojne bolnice ranjencev v Solunu, polk. dr. Stajič. Komaj sem ga videl na štiri korake pred seboj. O, kako z veseljem in smejč mi je povedal novico 1 Milijone bi mi lahko dal, pa ne bi bil stopil na noge, še na postelji ne bi sedel sam. Dvigniti me je moral kdo in posaditi, kakor pohabljenega otroka. Pomislil sem in zavedal sem se, kaj se je bilo zgodilo: toliko človeških žrtev je bilo, toliko krvi se je prelilo in vendar so se uresničile naše nade. Saj brez žrtev ni zmage. Takoj mi je odleglo, nisem imel več .tako hudih bolečin in neka čudežno-blažilna tolažba mi je legla na dušo. Saj vendar ni bilo zaman ... Nekaj mesecev je bilo treba volje in potrpljenja in hodil sem z oporami v bolniškem parku. Povedali so mi, da so v predmestju Mikri dobrovoljci iz Italije, po večini sami Slovenci. Zanimalo me je, kateri so. Napotil sem se nekega dne tja, da jih vidim. Tak sem bil, kakor da sem od mrtvih vstal. Bili so sami znanci: dr. Brenčič, Vidmar, Aplenc itd. >Ko si, Boga ti, vojniče? Sta ti je, da si tako slab?« so me vpraševali drug za drugim. »Slovenec Per lz Ljubljane sem,« sem jim odgovoril. »prišel sem, da vidim, kateri dobrovoljci iz Italije so tu. Domov bi šel, pa sem še preslab. Jutri, če bom imel toliko moči, pojdem na ministrstvo prometa, da zaprosim, kdaj bi jo lahko mahnil domov, kjer že nisem bil pet let in kjer ne vedo, ali še živim.« Na pol v grobu sem stisnil zobe in ravno pred novim letom 1919 sem si nadel culo s kruhom in perilom ter odrinil proti Dušanovemu gradu. Približno 90 nas je bilo, sami težki ranjenci, brez nog ali brez rok, s pohabljenimi obličji in postavami. Bledi so nam bili obrazi, nemo smo se spogledovali, polni zavesti, da smo storili dolžnost do svoje nad vse ljubljene domovine. Vračamo se domov preko krvavih poljan, tisočerih grobov — pokazati hočemo, da še živimo, povedati, kje so ostali... Ej, Dušane, Tvoji se vračajo... V Dušanovem gradu smo stali nekaj dni. Okrepčali smo se, preobvezali rane in otrebili nadležne živalce. Obiskal nas je šef bolnišnice in nas resno opozarjal: »Ej, junaci, teško čete st ci ku6i: zima, nema železnica, jer je neprijateljska vojska na begu sve porušila. Na kolima sa volo-vima, a možda i malo sa avtom čete se voziti tamo preko čuprije.« Sneg je bil in mraz. 15 voz z volovsko vprego je čakalo pred bolnišnico na vračajoče se borce. Zlezli smo na vozove. S solzami v očeh smo se ozirali nazaj in v smer, kjer so obležali naši dragi vojni tovariši. .... Nekateri so se prekrižali, mrmraje se zavijali v odeje in zakopavali v slamo, kajti stepska burja nam je pretresala kosti. V Vranji smo imeli 6 dni odmora, da smo se okrepčali. Iz Niša proti Čupriji smo se vozili v starih, od sovražnika zaplenjenih tovornih avtomobilih. Vsakih 5 minut smo se morali ustaviti. Počasi smo se vozili dalje, kajti snega je bilo vedno več. Za šoferja je bila muka, ko kmalu ni mogel dalje. Kam sedaj z živimi mrtveci? Rekel nam je, naj zapustimo avto in naj si vsak pomaga sam, kolikor si more. — Kakor sence smo šli eden za drugim iz avtonuv bila Nekateri sedli tudi v sneg. Drugi smo sli dalje. Ko smo prehodili pol kilometra, mi je po- šla moč. Slabo mi je jelo postajati, omotice so me objele. Sedel sem v sneg, to mi je dobro delo. Za vedno bi bil tu zaspal, da me ni izpod snega izkopal vojni tovariš, sedaj sodnik v Vel. Laščah, Ivan Crček. Zadel me je na rame in me nesel do najbližje hišice. Mnogo truda je imel z menoj, preden me je pozno v noči spravil k življenju. Hvala mul — Saj si nisem želel drugega, kot še enkrat videti dom in svojce! Drugi dan smo se zbrali na cesti in nadaljevali pot na vozeh vpre-ženih z volmi. Počasi, toda gotovo smo prišli do prve večje vasi, kjer smo prenočili. Tretji dan je šlo ravno tako, in prispeli smo do Niša, kjer smo ostali nekaj dni, da okrevamo. Tu smo se sestali z vojnim tovarišem Anionom Rodetom in drugimi. Prej ko je kdo okreval, prej je zapustil nekdanjo staro turško trdnjavo. Slabotnejši smo stokaje stopali za drugimi. Počasi smo pririnili v Čuprijo. Odtod smo krenili dalje proti Belgradu. To je bila naša zadnja nada. Mislili smo, da bomo dobili podporo, ali pa da uredimo invalidnino. Zvečer ob 20.45 smo pristali z ladjo. Dasi je bilo javlje-no, da pridemo, nismo dobili ne večerje ne prenočišča. Vsak je popil nekaj vode in pojedel malo kruha, potem pa smo drug poleg drugega polegli na kaldrmirano ulico slavne prestolnice. Nekaj časa smo se prerekali, potem pa smo drug za drugim utihnili in zaspali. — Okrog polnoči sem se zbudil in zagledal okrog nas gručo ljudi, ki so drug drugega povpraševali, kdo smo in kaj delamo tu. Povedal sem jim, da smo invalidi s Solunske fronte in nas nikjer nočejo prenočiti. Rekli so nam, da ni nikogar več v pisarni. Drugi dan so glasno odmevale lesene noge in opore po belgrajskih ulicah. Najprej smo se odpravili na ministrstvo za socialno politiko, da nam dajo invalidnino in pomoč za pot do doma. Okoli 11 smo se zglasili v pisarni. Ali birokratske delije se niso zmenile za nas, dokler niso začele ropotati in razbijati lesene noge in opore po pisalnih mizah. Na to so nam privolili, da dobi vsak 50 kron, a rešenje glede invalidnine pride čez nekoliko dni domov. S prvim vlakom je vsak krenil na svojo stran. »Najboljša pomoč bo doma,« si je mislil vsak. 11. marca 1919 sem zagledal Ljubljano. Skoraj v omotici sem stopil iz vlaka. Brez opore sem krenil s kolodvora proti mestu. Nog nisem čulil in debelo sem motril ljudi. Prva pot je bila k dobrim ljudem po perilo in potem v mestno kopališče. Ko sem vse to opravil, sem bil takoj vedrejši. Vsakemu znancu sem se zdel znan, toda nihče me ni spoznal, če ga nisem sam nagovoril. Cez par dni sem se napotil domov. Sestra Pavla mi je na Viru pri Domžalah preskrbela voziček »zaprav-Ijivček«. Poled mene je sedela sedanja moja žena. Najine besede so bile redke, kajti mislila si je: »Smrt vozim, še par dni in ne bo ga več med živimi...« Ko sem se pripeljal proti domači kmečki hišici v vasici Krašnji pri Lukovici, je mati ravno stala pred vhodom in v naročju držala drva, s katerimi je mislila zakuriti peč in skuhati domačim kosilo. »Mati, jaz, France, sem doma!« sem ji z veseljem zaklical. »Saj nisi ti! Tako si čuden I Ali sf bolan, ko si tako slab?« »Jaz sem. Dolgo nisem smel domov in nič se nisem oglasil, ker sem vedno mislil in sanjal na drugo...« >Mnogo smo trpeli zaradi tebe. Žandarji so vedno nekaj iskali. Posebno vestno jc vršil svojo službo vodja orožniške postaje.-" Mati me je objela in stisnila k sebi. >Moj France!« je rekla, inikoli nisem mislila, da so kdaj vrneš. In sedaj si tu...! Tvoje visoko leteče misli so se vendarle uresničile. Sedaj sem zopet srečna, ker imam vse štiri sinove okrog sebe. Doma se boš pozdravil, kuhala ti bom vse, kar bo v moji moči. Potem boš zopet začel nadaljevati svoje delo.« In ni bila srečna samo mati, bil sem srečen tuji jaz. — Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jo-sel grenčice«. Ilustrirana priloga? V božično itevilko naiega lista smo priložili na ogled ilustrirano prilogo in poziv, naj nam nali naročniki do novega leta sporoie, ali hoče|o za skromno doplačilo 2 Din mesečno to tedensko prilogo prejemati. Doslej smo prejeli že veliko odgovorov naiih naročnikov, ki žele ilustracijo čim prej ■meti. Večina naročnikov pa se doslej ie ni oglasila. Opozarjamo ponovno, da bomo prilogo začeli izdajati le, če se bo priglasilo dovolj naročnikov. Prilogo nameravamo izdajati vsako soboto in je najnižja naročnina določena le za one, ki so naročniki vsakodnevne izdaje naiega lista. Prosimo, da prav vsi, ki bi radi imeli ilustrirano prilogo, čim prej sporočite na: »Propagandni oddelek Slovenca 1 n Slov. doma«, da jo -želite za doplačilo 2 Din mesečno prejemati. PRAV TAKO KAKOR GASILEC P02AR prepreči bonbon kašelj PROIZVOD: UNION, ZAGREB Ob 15 letnici društva bančnih zavodov v Ljubljani Delovanje slovenskih bank Ob prevratu leta 1918 je bilo v Ljubljani in sploh na slovenskem ozemlju le malo bank. V Ljubljani smo imeli Ljubljansko kreditno banko, Ilirsko banko in Kranjsko deželno banko poleg več podružnic drugih bank, med katerimi je bila najmočnejša podružnica Jadranske banke iz Trsta, ki je faktično skoro vodila vse posle te banke. Hitro menjajoče se razmere po vojni, inflacija, skozi katero je moralo iti naše gos|xxlarslvo, posledice svetovne vojne in pa delo Slovencev nn vseh poljih za osamosvojitev je prineslo po vojni živahno ustanovitveno gibanje, predvsem lela 1920, ko je število bank v Sloveniji znatno naraslo. Tako smo imeli na koncu leta 1926 v Sloveniji 15 denarnih zavodov v obliki delniških družb z glavnico 112,579.000 din. Seveda so bili tu tudi prav mali zavodi, katere smo nasledili v Prekmurju, katerih skoro ne bi mogli imenovati banke, ker so bile bolj podobne tipu hranilnic, toda imele so obliko delniških družb. Prva povojna leta so prinesla izreden razmah bančnemu poslovanju med Slovenci in banke so s svojim vplivom posegale na vsa področja našega gospodarskega življenja. V tej dobi je tudi ena največjih slovenskih bank Jadranska banka v Trstu prenesla Bvoj sedež iz Trsta v Belgrad in je od nekdanje njene podružnice v Ljubljani, ki je HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE - LJUBLJANA - MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA L VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO. Župan dr. Adlešič v Zagrebu Ljubljana, 28. decembra. Ljubljanski mestni iupan dr. Adlešič je v spremstvu tajnika g. Gra.ssellija odpotoval v Zagreb, kjer je danes in jutri seja odbora Zveze jugoslovanskih mest. Na tej seji bodo župani večjih mest države obravnavali razne komunalne zadeve, zlasti pa vprašanje sanacije samoupravnih dohodkov. Belgrajsko mestno občino zastopa na seji belgrajski župan g. Ilič z ravnateljem splošnega oddelka g. Pavlovičem, zagrebško mestno občino zastopajo podpredsednik g. Kaufmann, ravnatelj dr. Bogdanovič in tajnik dr. Majer. Javna delavska kuhinja Enako važno, kakor vprašanje Delavskega azila, je vprašanje javne delavske kuhinje. Nešteto je delavcev in nameščencev, ki nimajo prilike in možnosti, da bi si osnovali svoje gospodinjstvo, temveč so navezani na razne javne kuhinje, po gostilnah in podobnih lokalih. Toda prehrana je tam razmeroma draga in skoraj ni mogoče, da bi se mogel delavec in nameščenec tam redno zadostno hraniti. Nujno je torej potrebna kuhinja, ki more za majhno ceno nuditi izdatno in zdravo hrano. Tak namen ima javna delavska kuhinja v Delavskem domu. Cene hrani so tu prav nizke. Zajtrk s kruhom (bela kava) stane le 2 Din, kosila so pa po 2 Din, 3 in 4 Din, enako tudi večerje. Hrana je vedno sveža in je možna vsak dan izbera jedi po jedilniku. Kuhajo v 4 kotlih, ki jih segrevajo s paro, pa tudi na plin, tako da je mogoče ustreči tudi bolj izbirčnim gostom in bo-lehnim. Poleg kuhinje je prostorna jedilnica. Gostom strežejo lično oblečene strežnice. Na snažnost se polaga veiika skrb. Dnevno kuhajo za 500 gostov. Mnogo gostov je stalnih, celo iz uradniških vrst. Obisk je od dne do dne večji. V letu 1935-36 je obiskalo kuhinjo nad 175.000 gostov. S povečanjem Delavskega azila ro bo povečala tudi kuhinja in jedilnica, in s tem bo v zvezi tudi pocenitev hrane, ne da bi trpela nje kakovost. Na ta način bo dano tudi socialno najbolj šibkim možnost za zdravo in zadostno prehrano. Povečanje kuhinje se bo izvedlo istočasno s povečanjem Delavskega azila. Temelji za nov prizidek stavbe so že dograjeni. Nadaljnjo gradnjo jo ustavil mraz, začeli pa bodo graditi dalje, ko bo nastopilo toplejše pomladansko vreme, tako da bo s pričetkom prihodnjo zime stavba izročena svojemu namenu. Poizvedovanja \aJlcl ie nekdo površnik v Rado!iovI vati. NahIov v upravi -Hlovoncn«. Damtkn tnpettna poslafeno uro Jc Izgubila I«tot-posel na n«lt. abit. 24. decembra na pokopnWu pri 8v. Krliu mimo Kollimko tovarne lil Oruiitifikp Sol« do Linhartovo cesto. Po*ten najditelj »o prosi, da Jo tzroi'-! pro!t nagradi na policiji. S Ive umiale rokavice »oni plovouca<. bila svojčas vodilna v bančnih poslih, postalo vedno manj poslov, dokler ni bila podružnica v kasnejših letih opuščena. Deflacijska kriza, ki je postala posebno občutna leta 1924 in 1925, je v prvi vrsti zadela banko kot najobčutljivejši faktor našega gospodarskega življenja. Vendar je slovensko bančništvo, čeprav mlado, to krizo prebolelo. Izginila pa jo s površja vojna, oz. povojna tvorba Slavonske banko z občutno škodo za slovensko gospodarstvo. Po zlomu Slavonske banke so se razmero v naših bankah polagoma [»opravljale in naše banke so stalno napredovale do lela 1930, ko so prebolele vse izgube in so stopile v leto krize razmeroma dobro pripravljene. Slabele so dovolj za likvidnost, kar se jo izkazalo dobro v letu krize 1931 in naslednjih letih. Leto 1931 je slavilo na banke velike zahteve, ki tudi niso |>onehnle leta 1932 ter se deloma nadaljevale tudi v kasnejših letih. V teli letih so bunke med vsemi denarnimi zavodi izplačale največje vsote svojim vlagateljem. To so vidi dobro iz naslednjo tabele, ki kaže gibanje bilančne vsote bank v Sloveniji od leta 1930 dalje (v milij. din); 1930 1.836.2 1933 1.232.7 1931 1.520.9 1934 1.121.1 1932 1.317.6 1905 1.144.1 Banke so torej od konca leta 1931 do konca leta 1934 zmanjšalo bilančno vsoto radi odtoka tujih sredstev za nad 700 milijonov dinarjev. Hranilne vloge na knjižice so znašale pri naših bankah leta 1930 433.7 milij., leta 1935 pa 254.9 milij. tekoči računi in upniki pa so se zmanjšali od 1.215.9 na 5H7.6 milij. skupno so tuja sredstva zaupana bankam (razen reeskonta) padla od 1930 na 1935 1.648.6 milij. leta 1930 na 842.5 milij. din leta 1935. To pomeni, da so hanke svojim upnikom izplačale v letih krize doslej (brez obresti!) nad 800 milij. din ali polovico njihovih terjatev. To je vsekakor uspeh, da so mogle hanke v tako kratki dobi izplačati svojim vlagateljem tako znatne vsote brez znatne podpore od drugod. Od leta 1935 dalje se polagoma opaža že dotok novih sredstev v banke. Ob praznovanju 15 letnice Društva bančnih zavodov, — ustanovni občni zl>or Društva je bil 28. decembra 1931 v Ljubljani — moramo z ozirom na povezanost denarnih zavodov z vsem našim eo-sjiodarstvom želeti, da se čimprej obnovi ves naš kreditni sislem, kar bo najboljša opora pri politiki, ki stremi za povečanjem narodnega blagostanja. Brez naših dobro poslujočih denarnih zavodov ni gospodarskega napredka za Slovence. Božični brzoturnir za prvenstvo Ljubljane Pod okriljem Slovenske Šahovske rveze bo Medklubski šahovski odbor priredil r sredo, dne 30. decembra oh 19.30 v lovski dvorani hotela Metropol velik brzoturnir za prvenstvo Ljubljane. Turnir bo eden najmočneje zasedenih, kar se jih je letos vršilo, kajti udeležili se ga bodo poleg prvorazrednih igralcev LŠK in »Triglava« še vsi prvaki ostalih ljubljanskih šahovskih klubov. Jakost turnirja bodo to pot povečali še znani ljubljanski igralci, ki jih sicer ni v Ljubljani in ki so prišli za božič domov na počitnice, med njimi zlasti Fur-lani, Gabrovšek L., Šorli in Milan Vidmar. Zelo verjetno je, da se bo turnirja kot gost udeležil tudi velemojster Vasja Pire, ki se te dni mudi v Ljubljani. Kot kaže, bo turnir ena najzanimivejših prireditev letošnjega leta. Prvih šest mest bo nagrajenih s knjigami, ki sta jih za ta namen poklonila knjigarna Kleinmayer in Bamberg ter g. Ciril Vidmar Turnir se začne točno ob 19.30. — Medklubski šahovski odbor. Nekaj vremenskih številk Ljubljana, 28. dec. Vremenska kronika že kmalu ne zaznamuje tako lepih zadnjedeccmhrskih, osobito božičnih dni ko letos Druga leta je te dni običajno vladal mraz, dostikrat nevarna poledica, tudi plan in ravan sta bila odeta v debelo snežno odejo. Letos jo bilo vse spremenjeno. Po gosti megli jo zasijalo prijetno sonce Na planinah pa je bilo toplo, da so se turisti in smučarji greli kot martinčki spomladi. V vremenskem pogledu je leto 1936 .nekaj posebnega. Bilanca nam kaze. da to leto nam ni prinašalo hujših vremenskih katastrof. Nikjer v Sloveniji nismo letos imeli večjih, katastrofalnih po-vodnji, ki so druga leta povzročila do 150 milijonsko škodo. Tudi druge ujmo so izostale v večjem obsegu. Druga leta, kakor I. 1933. in 1926. so bile silne povodnji spomladi in jeseni po mnogih krajih Slovenije, tako tudi na Barju, ki je bilo jeseni odnotuio novembra 1933. popolnoma poplavljeno in je voda stala po več m visoko. Pod vodo so bila naselja, kakor Galjevica in Ilovca. Na Ižanski cesti je stala voda do 1 m visoko. Letos na Barju ni bilo hujših povodnji. Prav redko je Ljubljanica poplavila le nekaj travnikov in njiv ob bregovih. Tudi drugače od povodnji vedno tepeno Lipo in Črna vas sta bili letos obvarovani pred elementarno nezgodo. Prav zanimiv jo mesečni pregled padavin, knkor ga je zaznanoval meteorološki zavod na univerzi. Do danes — lahko računnino, dn do novega leta bo ostalo vreme v bistvu nespremenjeno — je bilo letos v 183 deževnih dneh 1568.4 mm padavin. Mesečni pregled pa je šo drugače poučen, kajti zelo mokri so bili letos meseci, ki so običajno druga leta bolj suhi in ubožnejši na padavinah. Pregled kaže naslednjo sliko: januarja 226.8, februarja 172, marec 64.9, april 142.7, maj 117.6. junij 168.7. julij 83.4, avgust 113.6, september 111.6, oktober 197.5, novembra 53.3 in december 56.3 mm padavin. Splošno jo torej vreinensku bilanca zn i. 1936. povoljna. Drobne novice Koledar Torek. 20. decembra: Tomaž, škof, tnučenec; David, kralj. Novi grobovi f kaplan Jožei Kak V Križniški Komendi je na štelanovo popoldne v Gospodu zaspal kaplan Jožef Kuk. Rojen je bil 13. julija IS**) v Konjicah. Gimnazijo in bogoslovne Študije je dovršil v Mariboru. Mašniško posvetitev je prejel 26. julija 1914 in še istega leta prišel za kaplana v Galicijo pri Celju. Kaplanoval je še pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Med svetovno vojno je bil vojni kurat na Dunaju. Nato je pasti-roval v srcu 1'rlekije, pri Mali Nedelji, dalje na Iiajdini pri Ptuju in v Sevnici ob Savi. V jeseni leta 1930 je bil poslan k Sv. Marjeti niže Ptuja. Vsem župljanom je dajal iz svojih moči, ki jih je črpal pri Gosjx>du. Bil je duhovnik, ki ga je spoštovalo in ljubilo vse verno ljudstvo. Sobratom je bil tovariš in prijatelj. Prezgodaj je odšel — v treh letih bi obhajal srebrno sveto mašo, a zda| jo že praznuje v zmagi, ki je dokončala zemski boj in dopolnila zemski tek. Oo6pod mu daj večni pokoj! V torek 29. decembra 1936 ga prepeljejo skozi Sv. Marjeto v rojstno faro k svojcem v Konjice. Žalne jutranjice, pridiga in ponifikalni rekvijem bodo v sredo 30. decembra 19*36 ob 10. v nadžupni cerkvi v Slovenskih Konjicah. V domačo zemljo ga polože na domačem pokopališču pri Sv. Ani. Počivaj v miru! • Gosp. Josip Pahinger. Ravno na sveti večer je umrl g. Josip Pahinger, višji uradnik Hranilnice dravske banovine v p. Blagi pokojnik je bil dolgoletni naročnik »Slovenca«. Naj počiva v miru I -J- V Novem mestn je 27. t. m. umrl g. Viktor K o š a k , star šele 33 let. Pokopali ga bodo danes ob pol štirih popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje! -f" Izidor Rurgar, tapetniški mojster v Ljubljani, je izdihnil svojo dušo na sveti večer. Med božičnimi prazniki so ga pokopali na draveljskem pokopališču. Naj mu sveti večna luč! ■f V Ptuju je v sredo, 23. t. m. zatisnila svoje oči gostilničarka in posestnica Elizabeta R e i c h. Pokopali so jo na sveti dan. Blag ji spomini Žalujočim naše sožalje! ■f Gospa Kranja Zgone, rojena Tomšič, ie ugasnila v Ljubljani na sveti večer. Njeno truplo so izročili materi zemlji na dan sv. Štefana. Naj počiva v Gospodu! Prizadetim hčerkam in sinovom iskreno sožalje 1 -J- Valentin škander, trgovec in posestnik v Spodnji Šiški, je zapustil kraj trpljenja v nedeljo zjutraj. Pogreb bo danes ob treh jwpoldne iz hiše žalosti. Celovška cesta 97 na draveljsko pokopališče. Naj mu sveti večna luči Svojcem naše sožalje! -f- Gospa Marija Govekarjeva rojena Minatty, mati pisatelja g. Franca Govekarja, je izdihnila »vojo blago dušo na svojem stanovanju v Trdinovi uliei 2, odkoder jo bodo v sredo ob pol štirih popoldne odnesli k večnemu počitku k Sv. Križu. Naj počiva v mirul Zolujočim svojcem naše Iskreno sožalje! Razširjenje PMlipsove tovorne no Angleškem. Kot nam ie znano bodo Philipsove radio tovarne v Mitchamu pr\ Londonu znatno razširjene. Predgradnie za nove stavbe so že začete. Ta tovarna, ki spada med največie angleSke radio tovarne, zaposluie sedai preko 3500 delavcev. Po razširitvi bodo angleške Philips tovarne zaposlile preko 4500 delavcev. Osebne vesli = Diplomski izpit iz juridične stroke je napravil pred prazniki g. Bojko J are iz Ljubljane. = Poroka. V cerkvi sv. Družine v Mostah sta bila v nedeljo popoldne j>oročena moščanska domačinka gdč. Lucija Grumova iz ugledne mo-ščanske rodovine ter g. Ivan Orešnik, progovni nadzornik drž. železnic. Za priči sta bila nevestin stric g. Jože K a r p e ter g. Maks A v š i č, nadzor nik proge drž. železnic. Poročil je moščanskl dušni pastir g. Miha Jenko. Nevesta kakor tudi njen stric in priča g. Jože Karpe so veliki dobrotniki moščanske cerkve sv. Družine. Novoporočencema želimo veliko božjega blagoslova! = Novoporočenca. V Splitu sta stopila dne 26. t. m. pred oltar naš dobri znanec in zvesti somišljenik dr. Andrej Kopač, tajnik Banovinske hranilnice, in gdč. Marica P o b e r a j, prof. na Hvaru. Ženin je odličen delavec na kulturno-pro-svetnem kakor tudi organizatoričnem torišču. — Naše prisrčne čestitke! = Poroka. Na Štefanovo sta se poročila v mariborski stolnici elektro-inženjer Jože Voršič in gdč. Anica Leskovarjeva, hčerka mariborskega odvetnika dr. Leskovarja. Priči sta bili Inž. Ivan Lah in inž. Danilo Fiirst. Porodil |ta je mladi par g. Marko Kranjc. Naše najiskrenejše čestitke! Suma daljvala. »CttOATIA«, zavarovalna zadruga v Zagrebu. podružnica L ubljana, izplačala nam je v.«o n stalo škodo vsled vloma v blegaino pron. no in v celem znesku, za kar se tera potom ,avno zahval uiemo imenovanemu našemu naj tareišemn domačemu zavarovalnemu zavodu katervga vsakomur vsled ku antneg.i postopanja najtopleje priporočamo • Ljubljana, 28 decembra 1936 Menja niča Reicher & Turk Ljubljana, Prešernova ulica Prekmurska gimnazija popolna Kraljevi namestniki eo v imenu Nj, Vel. kralja Petra II. dne 3. t. m. podpisali ukaz S. M. br. 49.048, s katerim je odrejeno, da se dosedanja nepopolna realna gimnazija v Murski Soboti postopno spremeni v jiopolno realno gimnazijo, in sicer s pričetkom šolskega leta 1937/38. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Joselova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce zaželieno odprtje in s tem trajno polaj-šanje Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo. Ogt rog S. te SIM74/SS. — Službo agrarnih dnevničarjev dobi 7 dovršenih geodetov, ki bodo delovali kot pomočniki geometrov pri njihovem delu, na terenu in v pisarnah posapieznih sodišč na ozemlju apelacijskega sodišča v Splitu. Kdor reflektira na službo, naj naslovi svojo prošnjo na predsedstvo apelacijskega sodišča v Splitu, kjer dobe reflektanti tudi vsa pojasnila v gobi šrt. 87. — Budnik v Srbiji sprejme rudarskega nadzornika z dovršeno rudarsko šolo. Prednost imajo tisti, ki so že hili zaposleni v metalnih rudnikih. Ponudbe z naznačbo plače nasloviti na: MAGNTi-ZIT, šumadija, Cačak. — Pregled voj. obveznikov, ki so odslužili svoj rok, pa se ne čutijo več sposobne za vojaško službo, bo ob priliki spomladanskega nabora. Vsi prizadeti naj se v ta namen zglase v mesecu januarju pri svojih evidnečnih občinah. — Zglasitev 18-letnih. Mladeniči, ki so rojeni v letu 1919, se morajo zaradi vpisa v vojaški seznam zglasiti meseca januarja pri svojih županih. Ljubljančani naj se zglase v mest. voj. uradu na Ambroževem trgu 7. — Kofce so bile o božičnih praznikih zelo obiskane in planinski dom poln. Smučarji in turisti so se pohvalno udeleževali božje službe, pa tudi s smuke izpod Kladva so se zadovoljni vračali, čeprav Je bil sneg trd, ker se pod množico smučarjev le malo prerahlja. Sonce ali pričakovani sneg, oboje napoveduje mnogo obiskovalcev tudi za drugi del praznikov. — Kazenska poštnina in pismene čestitke. 0 praznikih ln še posebno k novemu letu ima pošta zelo veliko posla, zlasti s tistimi kartami in čestitkami v kuvertah, ki niso zadosti frankirane. Kazensko poštnino mora plačati prejemnik čestitke, ki se je pa ne razveseli tako iskreno, kakor je bila morda mišljena, (kolikor namreč ni zgolj konvencionalnost — običajnost). Prejel sem karto s pisanimi voščili, a bila je frankirana kot tiskovina z znamko za 25 par. Kazen — 1 dinar. Druga karta je bila poslana sicer v odprti kuverti, a pisane so bile na njej tri vrste. Torej ne gre kot tiskovina, a plačati setn moral za to kazen 1.50 Din. Čestitke niti prečital nisem. Seveda nisem bil sam, ki sem moral plačati; nešteto jih je bilo. Tako je zatrdil pismonoša, ki je samo zato zamudil cele ure, ko je moral pobirati kazensko poštnino. Tole pišem zavoljo tega, da prosim vse, ki pošiljajo svoje prazniške in novoletne želje po pošti, naj jih tudi zadostno frankirajo. — Fr. K-n. — Režiserski in maskerski tečaj se bo začel v ponedeljek, dne 4. januarja 1937. ob 10 dopoldan v Vajenskem domu, Kersnikova ulica 9 (zraven Slamiča). Program je sledeč: ob 10 dopoldan g. prof. Jakob Šolar: Slovenski jezik z ozirom na odrsko izgovorjavo; popoldan prof. Niko Kuret: Praktično in teoretično o režiji g. Podkrajšek: Praktično o šminkanju. V torek dojx>ldan: Davorin Petančič: Igra o izgubljenem sinu (režija); popoldan g. Anton BOrder: Zborna deklamacija; (praktične vaje)) zvečer g. Podkrajšek: Šminkanje. V sredo dopoldan g. Janko Moder: Finžgar: Nova zaj)oved (režija). Vse udeležence tečaja prosimo, da prineso s seboj naslednje knjige: Igra o izgubljenem sinu, Nova zapoved in zadnjo (tretjo) številko Ljudskega odra. Poleg tega tudi kompletno garnituro šmink, Lit. K. vazelin, krep, mastiks. Obenem opozarjamo vse udeležence, naj se čimprej prijavijo Prosvetni zvezi, ker nam v nasprotnem slučaju ne bo mogoče oskrbeti prenočišč. Rok za prijave je do 1. januarja 1937. — Okrajni odbor društva Rdečega križa v Litiji je razdelil med občinske reveže občine Litije za 200 din raznih živih mesto venca za umrlo zasluženo odbornico g. Svetec Terezijo. — Božičnica na obmejni šoli. Dne 24. dec. je bilo obdarovanih na šoli Kramarovci v Prek-murju nad 100 učencev s čevlji, suknom, perilom in fcolskimi potrebščinami. Mariborska tekstilna tovarna, g. Benko Josip, narodni poslanec Murska Sobota, Bata Borovo, Družba Sv. Cirila in Metoda Ljubljana, Franc Levskovšek Celje. Nabralo se je blaga za okrog din 2000. — šolsko upraviteljstvo se tem potem najiskreneje zahvaljuje vsem darovalcem, ki so omogočili revni obmejni šolski mladini malo božično veselje. — Trobentice v zimi. Iz Gorenje vasi pri Ribnici nam piše Ivanka Maležit, učenka II. razr. meščanske šole: Ker so moj oče naročnik »Slovenca«, katerega tudi jaz zelo rada čitam, vam pošljem gomoljček trobentice, ker sem prepričana, da ste ljubitelj cvetljic. To cvetko sem utrgala na solnčni resi pod Novo Štifto na božični dan. — Koledarje, stenske, beležne, blok, žepne, za pisarne, urade in dotn priporoča Jugoslovanska knjigarna sledeče: Stenski koledar (celo leto na eni strani) 6 din; Belcini tedenski koledar 10 din; Serafinski beležni tedenski koledar 10 din; Blok koledar (same številke), večji, 6 dinarjev, manjši 2 din; Pravnički godišnjak (veliko prostora za dnevne zapiske) 50 din; Gospodinjski koledar 20 din; dalje razne žepne: Koledar slovenskega gospodarja (Kmetske zveze) 10 din; Smučarski koledarček 12 din; Društveni koledarček 7 din; Koledarček Jadranske straže H dinarjev; Žepni koledarček (navadno veznn) R dinarjev, z zlato obrezo 10 din, vezan v usnje 15 din; Družinska pratika 5 din. — Vremenska napoved: Evropa: Mraz v zahodni Evropi. Nad severno Rusijo je ciklon, ki Ima za jiosledico hladno vreme in sneg v srednji in južni Rusiji. Jugoslavija: V vseh kraljevini vedro, temperatura se je znižala. Najnižja je zabeležena v Plevljah —18, najvišja Erceg Novi +10. Na|*>-ved za danes: Vedro v vsej državi. Jutranje megle v dolinah rek in v kotlinah. Temperatura se bo znižala. — Poskusen dvojni samomor. V nedeljo zjutraj so iz Kranja prepeljali v ljubljansko bolnišnico 20-lelnega brivskega pomočnika Mirka Gaš-perlina, doma iz Kranja in zaposlenega v Tržiču, ter 18-letno šiviljo Cito Paznikov iz Tržiča. V jutranjih urah je Gašperlln prerezal z britvijo žil« Dobra prebava je pol zdravja i Lahko normalno izpraznjeni« pri zapeki, lenivosti črevesja vam omogočajo ARTIK-DRAŽEJE dr. Wandera . Dobivajo ae v vseh lekarnah v škatljicah po 12draž«i Din 8'— is v vrečicah po 2 drazeji Din l'S0 Olji, rcg. p 'd S. r»r. I'J258:I2 najprej sebi, nato pa še Paznikovi. Dr. Globočnik je odredil takojšen prevoz obeh mladih ljudi v ljubljansko bolnišnico. Oba sta izgubila sicer mnogo krvi, toda upati je, da bosta okrevala. — Nesreča v Kranju. V Kranju je predvčerajšnjim nezan motociklist podrl 52-letnega posestnika Jožeta Pravsta iz Prebačevega prt Šenčurju. Pravst je dobil hude f>oškodbe na glavi. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. — Izšli so glasovi k Fr. Premiori »Slovenski maši«, in sicer sopran in alt skupno, in tenor in bas skupno, po 4 Din. Dobijo se pri skladatelju v šmartnem p. Sv. gor., kakor tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — PRI RAZPOKANI KOŽI. ozeblinah, llšajlh tn izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA MILICNO MAZILO«. Ljubljana 1 Lep božični dar. Tovarna »Saturnus« je darovala za božičnico mestnih revežev 1000 Din. Za velikodušen dar iskrena hvala! 1 Leta 1917 rojeni mladeniči pridejo spomladi k naboru ter Be morajo zato vpisati v naborni imenik in zglasiti tekom meseca januarja pri svojih županih. V Ljubljani bivajoči naj se zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7. Odsotne morajo zglasiti sorodniki ali stanodajalci. Kdor se ne bo pravočasno zglasll, bo strogo kaznovan. 1 Začasno nesposobni voj. obvezniki, rojeni letnikov: 1906, 1910, 1911, 1912, 1913, 1914, 1915 in 1916 bodo spomladi ponovno pregledani, zato morajo najkasneje tekom meseca januarja sporočiti svojim evidenčnim občinam svoje točne naslove. V Ljubljani zglašuje voj. obveznike mestni vojaški urad na Ambroževem trgu 7-1. 1 Nesreča na poledici. Hud mraz, ki vlada zadnje dni nad ljubljansko kotlino, je v Ljubljani povzročil to neprijetnost, da so tla močno zamrznjena, zlasti pa hodniki. Mrazu pa se je pridružila še gosta megla, ki onemogočuje orientacijo. K temu 1» je prišla še razposajenost mladine, ki se drsa jx> hodnikih ter gladi ledena tla. Pa tudi marsikateri hišni posestnik je mnenja, da mu še ni treba posipati hodnikov z žaganjem ali s pepelom. Zato se dogajajo številne nesreče. Množe se izpahujenja rok, zlomi in pxxlobne poškodbe. Včeraj doj>oldne je šla 22-letna Vera Novakova, hčerka učitelja z Dolenjske ceste 23, po cesti ter je na poledici padla ln si izvlnila nogo. Moral je priti reševalni avto, ki jo je pripeljal v bolni&nieo. 1 Nesreča dr. Lapajneta. Med božičnimi prazniki se je v Planici j>onesrečil na zaledenelem snegu ljubljanski odvetnik dr. Lapajne. Pri smučanju je namreč padel ter si zlomil nogo. Prepeljan je bil v ljubljansko Leonišče. kjer 8e zdravi. — Smučarji se sploh pritožujejo, da je bil celo na planinah sneg tako trd in bolj podoben ledeni sodri, da je bilo sploh vsako smučanje nevarno. 1 Ni bilo vlomov. Kriminalna bilanca božičnih j praznikov je v Ljubljani zelo ugodna. Kljub temu, j da so bili trije, oziroma štirje praznični dnevi, i vendar včeraj ni bila ljubljanski policiji naznanjena nobena večja tatvina, niti viom. Stara izkušnja sicer uči, da ob takih prilikah vlomilci radi vlamljajo v kakšne železne balagjne, ali pa izro-pajo kakšno stanovanje, katerega stanovalci so odšli na počitnice. Tega med letošnjimi božičnimi prazniki nikjer ni bilo. To je posledica velikih in uspešnih racij, katere je policija napravila pred božičnimi prazniki, ko je polovlla vse sumljive potepuhe in delomrzneže. Pač pa je policija nadaljevala med prazniki s preiskavo proti znanemu vlomilcu Tomincu, ki je osumljen, da je vlomil v Turkovo menjalnico ter je v zvezi s tem aretirala tudi njegova tovariša. Vsi trije odločno taje krivdo ter trdijo, da so bili v času vloma na Primorskem. Naše oblasti so naprosile tržaško policijo, ali ji je o tem kaj znanega. Policiji se je tudi deloma po^ srečilo pojasniti večji vlom, ki je bil pred prazniki v neko zasebno stanovanje v Šiški, odkoder so vlomilci odnesli okoli 14.000 Din gotovine in več blaga. Vse kaže, da sta ta vlom napravila dva mlajša Ljubljančana, ki sta bila pred kratkim obsojena zaradi tatvin, pa sta kmalu po obsodbi kazen odsedela. Vštet jima je bil namreč preiskovalni zapor. Oba osumljenca pa sta takoj po vlomu izginila iz Ljubljane ter sedaj ukradeni denar naj-brže zapravljata kje na jugu države. 1 Kratek, dobro ohranjen suknjič je bil včeraj zjutraj ukraden v Ljubljani na Mestnem trgu št. 8. Suknjič je črne barve. Na črni podlagi na desni atrani je številka 1980 v beli in rdeči barvi. V žepu suknjiča je bilo nekaj čez 110 dinarjev. — Pod levo pazduho je suknjič nekoliko zašit. — Pozor, policija, trgovci in prekupčevalci s starimi oblekami! 1 Uprava združenja pekov opozarja p. n. občinstvo, da bo na novega leta dan delo po pekarnah počivalo. Zato naj se izvoli preskrbeti s ave-Bm pecivom na Silvestrov dan. | 1 Kavarna »Evropa« priredi Silvestrov večer i koncert Pričetek ob 9 ivečer. OiiblSonsko glcrtnlišic <&a v ponedetjefe dpira tudi gmotno s svojimi sredstvi madridsko vlado v sedanji revoluciji.« Radovedni smo, kaj bo ta organizacija, oziroma Savez na te očitke ukrenil, oziroma, kako bo Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru to trditev vzdrževalo. Poročamo to kot kronisti, ne da br se spuščali podrobneje v vsebino njihovih sporov. m Veselo silvestrovanje pripravljajo letos mariborski gasilci v vseh prostorih Unionske dvorane. Po dolgih letih obnavljajo s tem gasilci zopet staro tradicijo, ko je bilo gasilsko silvestrovanje vedno najbolj privlačna proslava prehoda iz starega v novo leto. m Trije razgrajači so oblegali viničarja. V Košakih je povzročila v nedeljo trojica pijanih razgrajačev veliko razburjenje. Iz neznanega vzroka so se spravili nad hišo posestnika Kuglja, v kateri stanuje viničar s svojo družino. Vrata na hiši so zavezali, nato pa začeli pravcato obleganje; s kamenjem in drogovi so razbili 15 šip ter metali v hišo kamenje, obenem pa grozili, da bodo vse požgali. Nihče si ni upal razgrajačev najx)diti. Včeraj pa so vse tri izsledili košaški orožniki ter jih zaprli. m Silvestrovanje »Maribora« bo prijetno? bo! Macibciiko nlcdaUiie Torek, 29. decembra ob 20.: «Bo4ji človek«. Znižane cene. Zadnjič. Sroda, 30. decembra: Znikrto. Četrtek, 31. deoambra ob 31.: ».Plee v S&voju«. Celje DRAMA - Začetek ob 20 Torek, 29. decembra: .J*'a leduui piloftče«. Red. B. Torok, 28. dooembra: «Na ledeni julofičii«. Red B. Cotrtek, 31. docoinhra ob 31. nri: .Korajia valjat« Izven. Zmlžmne ceno od 'JI Din navzdol. OPKRA - Začetek »b 20. TVurnk, 29. decembra: 7«aprto. Sroda, 30. decumbra: »Pri treh mladenkah", Tm-nn. čotrtek 31. decembra ob 21. ari: «.Poil to goro zole-no...« laven. Znliome cene od 30 I>ln namxlol. j Nočno službo imajo tckarnei mr. RakarStič. Sv. Jolkoba trg 9; mr. Ramor, M.lklofilčova oest* 20 In mr. Oarlns, Moste. 1 Rokodelski oder bo vprlmorill n« novoga leta d«n, 1. janinarjn 19(17 ob pol 8. »vWor Vombra-gorjevo ligno -Vrnitev«. Za prireditev Je io sodad veliko zanl-i m .nujo, kor bo igrn prvikrat v TJ ubijam i Jtoviio vprl-zorjnna im hI jo vmnikdo ioli vMntt. Nlhčo nni n« m. minil ngodrne priliko ln naj prid« na novega leta dam v Rokoilolakl doni. I /vin« Kodeljevo igra d»iips Im jntirl barvan f-Utn »Muzej vohunih kipov«. Cono zmlinmo. genski odsek Snlezijnnske prosvete no Kodel jevem 1mi« rtrrvl oh 8. 11nti«ki "ftlnda tolj. 1fl 7.n™t<"ll Slovonoorn tnko lvvnto dodia^lmo naj. lopSIb solističnih. T.horov«Vih ln odk'n«li11mT njogovo.ga »iiomina prtrpill fllnahons Mai.lefl lJnMJam. e Zanimivo predavanje o položaja naše narodne manjšine v Italiji bo v okviru Ljudske čitalnice v Celju v ponedeljek, dne 4. januarja ob 8. zvečer v fantovski sobi v Orlovskem domu. Predaval bo g. dr. Dvornik iz Ljubljane. c f Sa. Marija Šimenc. Na božič je umrla v starosti 61 let na Bregu gospa Marija Šimenc, posestnica in soproga Sčetarja in trgovca g. Ignacija Šimenca. Kako priljubljena je bila pokojnica v vseh krogih celjskega prebivalstva, je dokazal njen lep pogreb v nedeljo popoldne. Naj počiva v miru, žalujočim ostalim izrekamo iskreno sožalje! c Uradno popravljanje volilnih imenikov v leta 1937. Vsi, ki imajo pravico do vpisa v volilni imenik, pa iz kateregakoli vzroka še niso vpisani, naj se zglasijo v času od 10. do 25. januarja 1937. med 7. in 12. dopoldne v sobi št. 2 mestnega poglavarstva. V istem času naj se zglasijo tudi vsi oni, kojih imena, poklici, službeni in drug nazivi ter bivališča v volilnih imenikih niso vpisani. Natančnejši podatki so razvidni z razglasa, ki je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva. c Italijanski lesni trgovec umrl v Celju. Včeraj ob 3.30 je umrl v celjski bolnici v starosti 68 let g. Piussi Peter, lesni trgovec, doma iz Trice-sirao v Italiji in lastnik graščine Ojstrica pri Sv. Juriju ob Taboru. Pred dnevi je nevarno zbolel, oddan je bil v celjsko bolnico, kjer je sedaj umrl. Naj počiva v miru! c »Zagonetna smrt starčka«. Pred dnevi smo na tem mestu poročali o smrti 71 letnega mestnega reveža Jurija Končana iz Ložnice pri Celju Na podlagi informacij smo poročali, da je bil pokojnik zastrupljen. Obdukcija v celjski bolnišnici je dognala, da je Končana zadela kap. c Kino Metropol. Danes ob 18.15, 20.30 »Mala Irena« in zvočni tednik. koristijo očesu - ter so ekonomične Spor z Losingerjem poravnan Velika korist za državne linance Kot amo 1« poročali, je Švicarska vlada na posredovanje svojega državljana g, Losingerja tožila našo državo pri mednarodnem razsodišču v Haagu zaradi 9pora glede gradbe železniške proge Požarevac—Kučevo. Ta spor je svoječasno vzbudil veliko prahu in j« naša država odpovedala dogovor z bazelsko tvrdko Losinger, ki pa s tem ni bila zadovoljna ia je zaprosila za posredovanj« švicarske vlade. Sedaj pa je prišlo med našo državo in Losln-gerjem do poravnave, ki bo obema strankama prihranila velike vsote denarja, posebno pa naši državi. S to poravnavo, ki jo je vlada že odobrila, priznava družba Losinger & Co. brez kakršnekoli rezerve sklep min. sveta od 30. julija 1934, s katerim je bila razvržena pogodba. Ravno tako se je tvrdka Losinger obvezala, da smatra odločitev nadrazsodnika za neveljavno glede zlate klavzule h pogodbe m da neprizivno odstopa o dnje. Ravno tako se je tvrdka obvezala, da bo švicarska vlada potegnila nazaj svojo tožbo pri haaškem razsodišču, jugoslovanska vlada pa bo sprejela poravnavo. Poleg tega se je tvrdka Losinger obvezala, da bo vrnila menice v znesku 4,103.164 dol. Te menice so bile delno last Kompassbanke na Dunaju, ki jih je dala Feniksa, ta lih je pa zastavil in reeskontiral pri drugih inozemskih bankah. Ostanek menic v znesku 1,693.425 dol. bo tvrdka izročila ravnateljstvu Feniksa v Jugoslaviji, ki jih bo tudi naša država odkupila. Na drugi strani pa priznava jug. vlada tvrdki Losinger za že izvršena dela 21 milijonov kot razliko med že izplačanimi obroki in vrednostjo izvršenih del na požarevski progi — država je Lo-singerju za izvršena dela že plačala 111 milij. Din. Naša zunanja trgovina V novembru je znašal uvoz v naJo državo 359.9 milij. Din (lani novembra 356.6 milij.), dočim smo izvozili novembra za 454.26 milij. (lani novembra 409.74 milij. Din). Tako je bila naša zunanja trgovina v novembru aktivna za 94.3 milij., dočim je znašala novembra lani aktivnost samo 56.1 milij. Dis. Skupno smo v prvih 11 mesecih letos uvozili za 3.646.55 milij. (laniv istem razdobju 3.363.06), izvozili pa za 3.760.7 (3.678.65) milij. Tako je bila naša trgovinska bilanca leto« aktivna za 114.2 milij., dočim je znašala lani v istem času 315.6 milijona Din. * Zmanjšanje aktivnosti je v zvezi z velikim letošnjim povečanjem uvoza. Naši hliringi Zaradi znatnega našega izvoza v Nemčijo je naš klirinški saldo izredno naraste' v dobi od 16. do 23. decembra od 21 na 21.14 milij. mark. Še pred dvema mesecema je znašal saldo v našo korist komaj okoli 16 milij. mark. Po kronološkem redu je sedaj na vrsti izplačilo št. 10.237 z dne 81. julija in ni pričakovati, da se bo vrstni red pomaknil naprej, saj do konca januarja 1937 ne. Stari italijanski kliring izkazuje saldo 49 milij. lir neizpremenjeno, dočim v novem kliringu že dolgujemo okoli 19. milij. lir. zaradi znatnega italijanskega izvoza k nam, kateremu ne stoji nasproti dovolj znaten naš izvoz v Italijo. V tmlgarskem kliringu se na izplačila ne čaka, ker imamo v kliringu okoli 3 milij. din Poljski kliring izkazuje na koncu predbožič-nega tedna prehod v aktivni saldo, ki znaša okoli pol milijona din. Tudi v turškem kliringu našim izvoznikom ni treba čakati, ker je na razpolago okoli 1 milij. din. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke za 22. december kaže tele postavke (v milijonih dinarjev, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. december): Aktiva: zlato v blagajnah 1.585.4 (plus 1X0), zlato v inozemstvu 24.0 (—9.0), skupna podlaga 1.609.55 (plus 3.05), devize izven podlage 627.8 (plus 7.54), kovani denar 384.4 (plus 9.3), posojila: menična 1.4523 (— 10.55), lombardna 250.25 Ob poravnavi se Losinger nI zadržal na vprašanju obresti v znesku nad 4 milij. Din, za zaostale in neizplačane obresti. Država se je obvezala dolg (21 milij. Din) izplačati počenši s 1. novembrom 1936 do 1. maja 1937 v mesečnih obrokih. Potem bo država plačala Losingerju za odkup držvnih menic v znesku 4,103.000 dol., za razvržbo pogodbe, za stroškove razsodišča m druge stvarne stroške 22 milij. Din v 36 enakih mesečnih obrokih, počenši • 1. junijem 1937. Iz tega se vidi, da je naša država na koncu morala le plačati vsoto 400.000 zl. dolarjev, katere je Losinger plačal nekomu za prenos pogodbe nanj od tvrdke Oriental Construct. Za to vsoto izda država (37 milijonov dinarjev) blagajniške bone, ki se bodo izplačali v 42 mesecih. Nadalje se je država pogodila z mednarodno tvrdko Rotpletz, da bo ta nadaljevala gradbo proge Požarevac—Kučevo po ugodnejših pogojih kot Losinger. Obračun s to tvrdko bo vsak mesec, in sicer dobi tvrdka eno tretjino priznane vsote plačano v gotovini, dve tretjini pa v blag. bonih, ki se plačajo v dveh in pol leta. Obrestna mera za blagajniške bone znaša 4%. Dovršitev proge ne sme stati več kot 35 milij. Din, proga sama pa mora biti gotova 1. septembra 1938. S to izravnavo je bilo napravljeno veliko delo, ki je koristilo ugledu naše države, kateri ni treba več stati pred mednarodnim razsodiščem v Haagu, poleg tega pa se je rešila velikih obveznosti, ki nikakor niso bile v skladu z dobičkom, ki bi ga imela država od teh del. To pomeni tudi veliko raz.bremenitev državnih financ. (plus 0.05), skupno posojila 1.702.8 (— 10J5), razna aktiva 793.36 (plus 3.76). Pasiva: bankovci v obtoku 5.179.15 (— 36.1), obveznosti po vidu: drž. terjatve 54.1 (plu6 8.1), žiro 881.75 (plus 23.5) razni računi 809.56 (plus 24.9), skupno 1.745.4 (plus 56.45), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 464.0 (— 7.0). '>btok bankovcev in obveznosti po vidu 6.924.51 (plus 20.34), skupna podlaga s primom 2.068.3 (plus 3.9), od tega samo zlato v blagajnah 2.0373 (plus 15.4), 6kupno kritje 29.86 (29.89), od tega samo kritje z zlatom v blagajnah 29.42 (29.28)%. Izkaz kaže ponovni dvig našega zlatega zaklada. Posojila padajo dalje. Med pasivi se pozna vpliv bližajočega se najvažnejšega uitima v letu: 31. decembra, v zvišanju nidozb pri banki m zmanjšanju obtoka. ★ Kova delniška družba v Sloveniji. Banska uprava v Ljubljani je dovolila g. Vladimlrju Ko-biju, industrijalcu v Kozjem ustanoviti delniško družbo Sil s sedežem v Rogatcu. Glavnica znaša 100.000 din in je razdeljena na 100 delnic po 1000 dinarjev. Namen družbe je baviti se zlasti z izdelovanjem stolov na mehanični način in produciranje drugih lesnih izdelkov itd. Mariborska mestna podjetja, ki jih je skupno 10, so bila ko tvrdka vpisana v trgovinski register mariborskega okrožnega kot trg. sodišča. Podjetja so naslednja: vodovod, klavnica, plinarna, pogrebni zavod, električno podjetje, avtobusni promet, kopališče, Mariborski otok, uprava mestnih poslopij in del gradbenega urada, obsegajoč izvršilno delo s podjetniškim značajem. Nove zadruge. V zadružni register so bile vpisane tele zadruge: Zadružna elektrarna v Ceza-njevcih, r. z. z o. z., Gradbena in zaposlitvena zadruga, r. z. z o. z. v Mariboru, Lekarnarska zadruga. r. z. z o. z. v Mariboru, Vodovodna zadruga v Sv. Marjeti na Dravskem polju, r. z. z o. z., Gospodarska zadruga v Sv. Marjeti na Dravskem polju, r. z. z o. z. Nora avtomobilska tvrdka v Belgrada. V trgovski register v Belgradu je bila vpisana tvrdka »Autoprodaja« Josip J. Benko, katere firma že pomeni svrho tvrdke. Poslovodja je inž. Andra S. Ristič, lastnik pa Josip J. Benko ml. Hrvatski kulturni dom na Sušaku. Sušaški mestni svet je Bklenil zgraditi na Sušaku Hrvatski kulturni dom. Sedaj je že razpisana licitacija za zgradho tega doma na dan 28. januarja in znaša proračunska vsota 8,326.441.65 din. Borza Dne 28. decembra li««. Denar V zasebnem kliringu je angleški funt popustil v Ljubljani na 238.25 denar, v Zngrebu na 287.35 —238.95, v Belgradu na 237.70—239.30. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.20-8.30, v Zngrebu na 8.1380—8.2360, v Belgradu na 8.0963—8.1953. Grški boni so beležili v Zagrebu In Belgradu 31.15—18.86. Italijanske Ure so nudtll v zasebnem kliringu v Belgradu po 2.50. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 13.18 —13.38, v Zagrebu na 18.10—13.30, istotoltko beležijo tudi za sredo januarja in februarja, dočim je bila v Belgradu notica za marko 18.0268— 13.2268. Ljubljana. - Tetajl s prime m. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2374.06—2380.26 Berlin 100 mark...... 1748.(8-1756.91 Bruselj 100 belg...... 731.44— 736.51 Curih 100 frankov..... 966.45-1003.52 London 1 funt.......212.06— 314.72 Newyork 100 dolarjev .... 4303.51-4339.83 Pariz 100 frankov...... 202.49 - 203.02 Praga 100 kron....... 151.93— 153.01 Trst 100 lir........ 227.70- 230.78 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,125.748 din. Promet na belgrajski borzi je znašal 2,694.000 dinarjev. Curieh: Belgrad 10, Pariz 20.3825, London 21.37, Newyork 435.126, Bruselj 73.40, MIlan 22.925, Amsterdam 23825, Berlin 175, Dunaj 79.75 (81.28), Stockholm 110.20, Oslo 107.40, Kopenhagen 95.40, Praga 15.25, Varšava 82.—, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 8.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.425, Buenos-Airos 1.3276. Vrednostni napirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 84—86, agrarji 50—51, vojna škoda promptna 375 - 377, begluške obveznice 69—70, 8% Blerovo posojilo 86—87, 7% Blerovo posojilo 76—77, 7% posojilo Drž. hip. banke. 87—90. Zagreb. Drž. papirji: 7% Investicijsko posojilo —, agrarji 49.50 blago, vojna škoda promptna 376—376.50 (375, 378), begluške obveznice 69.75 bi., dalm. agrarji 67 den., 8% Blerovo posojilo 86.87., 7% Blerovo posojilo 76—77, 7% posojilo Drž. hip. banke 90 bi.. 7% stab. posojilo 86 bi. Delnice: Narodna banka 6900 den., Priv. agrarna banka 192—195, Trboveljska 220 bi, Gutmann 60 bi., NaBice 400 den., Isls 15 den. Danica 40—45 (40), Osj. livarna 140 den., Osj. sladk. tov. 145-150, Sladk tov. Bečkerek 680 den., Dubrovačka 250 den., Jadr. plov. 860 den., Oceania 200 den. Belgrad. Državni papirji: 7%investicijsko posojilo 84.50—85.50 (86), agrarji 49.50—50.50, vojna škoda promptna 375.76—376.25 (376.25), begluške obveznice 69 40—60.00 (69.50); «7.15-67.50 (6750), 8% Blerovo posoillo 87.28 bi., 7% Blerovo posojilo 76.®—77, 7% pos. Drž. hip. banke 92.80 93.50. Delnic«: Narodna (6980), Priv. agrarna banka 193.76-194.50 (191). Dunaj, 28. decembra. Tendenca na današnji borzi je bila vkljub delni rezerviranosti čvrsta. Narasli so madjarski papirji v soglasju z Budimpešto. Nazadovanja tečajev so bila malenkostna. Beležili so: Donavskosavskojadranska železnica 73.85. delnice: Narodna banka 176. Donavskosavskojadranska 18.30, Graz-KSflach 27, Steg 32.45, Slemens-Schuckert 162, Steweag 31.80, Magnesit 95. Trboveljska 27.98, Alpine 39.10, Rima Murany 88.40, Steyr-Daimler-Puch 238, Leykam 48, Sem-perit 59.36. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-ispremenjena. Promet srednji. Živina Dunajski goveji sejem 28. decembra. Prignanih je bilo 559 volov, 292 bikov in 349 krav, skupno 1200 glav, od tega iz Avstrije 850, iz inozemstva pa 350. Cene so bile naslednje: voli 0.96—1.56 šil., biki 0.87-1.10, krave 0.95 1.16, klavna živina 0.05—0.86 Sil. za kg žive teže. Poslovanje z voli ie bilo v začetku mirno, kasneje pa je postalo nekoliko živahnejše. Biki so se podražili pri živahnem prometu in majhni ponudbi za 3—4 groše, klavna živina za 2—4 groše. Požar v Dravtjah Ljubljana, 28. decembra. Danes oh enih popoldne je zatrobil gasilski rog skozi mesto. Motorna brizgalna poklicnih gasilcev Je drvela proti Dravljam, kamor so bili gasilci poklicani, ker je tam gorela večja eno-nadstropna hiša. Kmalu za poklicnimi gasilci pa so odhiteli k požaru tudi ljubljanski prostovoljni gasilci. Zdelo se ie namreč, da je požar večji, kakor je bil v resnici. Goreti je pričelo v hlSI Edvarda Pirca, in sicer v podstrešnem stanovanju, kjer stanuje družina Petra Pertota. Dimnik Je sezidan tik lesene in slabo ometane stene podstrešne kuhinje, ki se je vnela. Poklicni gasilci so gorečo steno odstranili ter zadušili ogenj. Gasilci so imeli zelo na-jiorno delo, ker je ta hiša tudi daleč od hidranta in ker je voda naglo zmrzovala. Hišni posestnik trpi okoli 6000 din škode, vendar pa Je zavarovan za 200.000 din pri Vzajemni zavarovalnici, tako da ho Skoda krita z zavarovalnino. Ob tej priliki moramo ponovno naglasiti, da povzroča mnogo požarov in nesreč malomarnost nekaterih zidarjev in stavbenikov, ki postavljajo lesene in slabo ometane stene preblizu dimnikov, kar je po gradbenem zakonu pre|>ovedano. še celo reveži na Oaljevici in v Mestnem logu morajo imeti v svojih barakah zidane dimnike in to zahtevamo tudi od zidarjev, ki grade nove hiše. da zgrade take. Tržič Domov je prišla umret blaga Brusova mati iz Doline. Ima v Dolini lepo domačijo, katera Je bila oropana gospodarja v vojski ln od tedaj je živela ;>okojna le za sina, ki Je točasni šolski upravitelj v Ljubnem. Skrbi domačega gospodarstva je pre- fmstila drugim, sama je pa Že nekaj let sprem-jala svojega sina in z njim je v počitnicah in ob praznikih prihitela vsa vesela na svoj dom. V torek, 22 dec. je prišla izredno vesela, pripovedovala je o sv. misijonu, katerega se je prejšnji teden z vsem veseljem udeleževala v Ljubnem in pripravljala za praznike. Naslednji večer ie še počakala sina, ki je prišel od zadnjega vlaka, v zgodnjem jutru je dajala navodila še iz f>o«teIje In ko pridne žene le ni bilo iz sobe, so pogledali in našli so jo mrtvo. Kap je utrgala življenjsko nit ljubeči materi ln veliki tihi dobrotnici revežev. Žalostno so peli zvonovi in trume so se zgrinjale ob njenem mrtvaškem odru, na dan sv. Štefana se je pa pogreb, kakršnih je bilo doslej iz Doline še malo. Številnim tržlškim faranom so se pridružili še premnogi Ljtibenčani s svojim županom na čelu. Ob grobu jI js spregovoril v slovo gosp Cvenkelj iz Ljubnega, in zastava Marijine družbe, katero je vedno ljubila, ji je izkazala zadnje slovo. Sin in domačija, to dvoje je bilo njeno najdržaje poleg Boga. In Bog jo je po pripravi v sv. misijonu poklical iz domačije k sebi. Naj počiva v mini, g. sinu pa naše sožalie! »Dijak — prosjak« je naslov živahni in jako jx>srečenl opereti, katero prične Izvajati naše prosvetno društvo v nedeljo, dne 3. januarja. Izpolnila bo kar gotovo vse nedelje kratkega predpusta. — Vsakih par let naštudira naš zbor kaj podobnega, pa tedaj temeljito. Naš g. organist Je priredil mnogo oddelkov zs orkester samostojno in znano Je, da kaj nepopolnega sploh noče izročiti javnosti. Velikanski trud bo gotovo obilno nagrajen z upoštevanjem obiskovalcev »Našega doma<. Ce omenimo samo to, da so letošnje božične praznike upali* prvovrstno izvajati na cerkvenem koru isti pevol m člani orkestra pod vodstvom g. Martina Pla-nlnška težko Zuecolijevo mašo, z najlepšim uspehom, kar brez vsakega dirigenta, potem smo lahko prepričani, da mora uspeti tudi dobro pripravljen« ofiereta. Radio Programi Radio L{ub()anai Torek, 29. decembra: 13.01) Kotiot. konoert lahko glasbo (ploičo) — Vreiu«, poročila — U.OO Ca*. »I>oroo«&n-atvom (g. l'r. T»i»i'i;l»v) — ifl.uo (iu>. vTeme. |M>n> Mila, spon*!, ol) vast-U-n — 13. .VI Na*:, ura: Isc Boke Kotoreko (Milica Jankov-kč to. Itgda) - 19.5« 7avnl zvočni tednik — JO.00 Vmičtki n aro. I Tli h p»wmi; Hoilolu-Jejo: gdorc (uvodna beseda) — 'li.OO Can, vreme, poročila, spored — 2!.IS Za ples In odritli (plotče). Dragi programi t Torek, .'9 decemlna. Bt«l(traevt — Dunaj: 17.3) Viol k«m-oort — 31.00 Vsčoml koncert — 21.(10 Lahka glsiib« — 31.26 Pewter opore«! — Milan-Trit: 17.16 I>va klavir!« — 20.40 I.etonnka glasba — 22.'» Igra. - Him: 20 4,1 Sim foničsnl konocrt — Praga: 17.,10 Violončelo — 31.811 Ijrr« — 31.00 Prokofjeve »kladi* - 32.16 Ptoflčr - t arkava: 30.15 0,per«ii pro.no« — llerlin: 31.10 Kari. ork m ter — Vratiilava: J0.15 Falnlaff, oi>era — Kulturni obzornik Pavel Golta: Pesmi Akademska založba, 1936. Str. 134. Po Otonu Zupančiču Je Akademska založba izdala v prav tako lepi obliki izbor iz pesmi Pavla G o 1 i e, ter sta ti dve izdaji — če se ne motim — edini pesniški zbirki tega leta. Pavla Golio pozna marsikdo seveda bolj kot dramatske-ga pisatelja (Bratomor na Metavi), predvsem pa kot avtorja uspelih mladinskih iger (Peterčkove poslednje sanje in druge) manj pa kot pesnika, dasi je izdal svoj čas dve izrazito artistični zbirki »Pesmi o zlatolaskah« in »Večerno pesinn-ricoc, ki ju je tedaj izdala Slovenska matica. Zdaj je izbor iz teh zbirk pomnožil pesnik z novimi pesmimi, ki so izhajale sporadlčno v Ljubljanskem zvonu, Sodobnosti in Odmevih ter Jim dodal še nekaj novih, kar tvori zdaj novo vsebino te antologijo. Kakor smo že poročali, Je pesnik na dan izida zbirke priredil javno recitacijo svojih pesmi — morda podobno, kakor jih je imel letos več med našimi izseljenci v Buenos Airesu ob priliki kongresa PEN-klubov! —, vsekakor ideja, ki smo jo že pozdravili ln priporočili v posnemo. »Pesmic nam pokažejo celotni verni obraz pesnika Pavla Oolie, ki pripada po svojem po-četku tik pred vojni generaciji, ki pa Je zorela šele v njej in dala svoje najznačilnejše plodove takoj |io vojni. Poleg Vojeslava Moleta je prav Golia najznačilnejši pesnik artizma, ki mu pesem zveni samo v rimah ter ga včasih tudi rima — bolj ko vse drugo — insnirira (na pr. O F.ster O Renče). Njegova čustvena intimna poezija, ki je izbrana v prvi polovici te zbirke, ne pokazuje velikih strasti in globokih emoclj, temveč je pravi izraz »blodnega tn nemirnega« človeka, kakor se je krstil sam, ki ne živi v svetu, zasenčenem v dekadentsko in romantično skrivnost, temveč misli trezno in se izraža jasno, ter si sam ustvarja pesniško skrivnost, kjer je več v resnici niti ne občuti. Zato je ta vrsta poezije zunanje izklesana, polna polnih rim, tudi melodije, predvsem pa zanimivih miselnih nians, dočim je 1« malokrat vznikla iz pravega pesniškega sintetičnega gledanja sveta (Nikolaj Pavlovič), ter delajo pesmi vtis trezne pripovednosti. Če se torej ta način opisovanja ni morda obnesel v tihi, intimni liriki tako kakor bi želeli, je uspel v polni meri v aforizmih in sentencah, kt meje na zgoščene epigrame, ter v pesmih, ki jih označuje ironičen odnos do sebe in sveta, oziroma epično gledanje na zgodbe izven sebe. V obeh razmerjih nimamo več opravka s čisto liriko, temveč že z napol pripovednimi slogi, katerim odgovarja Golieva pesniška inspiracija. Zato so se najbolj posrečile pesnitve kakor »Najnovejša pisarija«, »Procesija«, »Privid«, »Marche lunehre«, pa tudi »Dezerterji«, »Marija v polju«, »Pijanec« itd, Ni slučajno, če komu pri branju »Marijine kapelice« pride na misol Stritarjeva epika, oz. sploh Stritarjeva lirika, ki iina z Oolio nekaj skupnega: Jasno na-vdihnjenje in tekočo gladkost, pa tudi preprostost v izrazu in pripovedne Čustvenosti. Čutimo pa. da je Čas Sel Oolijl na roko, ter je poezijo, ki je pred desetimi leti veljala za neduhovno. ker je preveč stvarna, približal današnjim dnem. Ooliev trezen realističen odnos do sveta in stvari, pa tudi njegov hohemski odjior filisterskim manirain bo našel simpatični odziv, zlasti še, ker ga je pesnik znal odeti v prikupno obliko ironične Idile. Posrečilo se mu je v slovensko |>oezljo vnesti nov element, vplesti v našo pesem svoj svojstveni zvok: ironično lirično grn^sko, k! Je tipično njegova. td. Janez Jalen t Lesena peč Norčava burka v treh dejanjih. Ljubljana-Vič, 1937, str. 96. Janez J a 1 e n, znani pisatelj »Doma«, »Srenje«, »Bratje« In zadnje vsesvetske drame »Grobovi«, ter povesti »Ovčarlja Marka« ter več novel, Je zopet izdal »norčavo burko« »Leseno peč«, primerno za predpust na naših odrih. Vidi se, da Jalen hoče izpolniti vrzel na naših odrih, izpodriniti nemško in drugo navlako, ki se je ugnez-dila tam ter se ponavlja vsako leto v določenem času. Postali so tako že tradicionalni nekateri tipi, na pr. za Vse svete »Mlinar in njegova hči«, 7,a predpust pa kakšna burka. Te nekako že priložnostne igre hoče Jalen s svojo založbo napolniti s slovenskim duhom, kar je lep cilj in vreden dela. Bolj kot z »Grobovi« se mu je to posrečilo z »Leseno pečjo«, ki dobi svojo ceno, če ' jo gledamo tn ocenjujemo res kot >norčavo burko«, ne morda komedijo, kakor hi kdo hotel. Komedija terja namreč že vse večjo notranjo etično dramo, duhovni zaplet, globoko resnost v dnu smešnega dogajanja, dočim burka ne stavt tako velikih zahtev ter se vrši šala vse bolj na površini. Jalen je — kot po navadi — zelo močno postavil ekspozlcijo ter ustvaril žive ljudi — krčmarja. krčmarlco, pa tudi pisarja Kokalja, prav tako kakor komisarja in družbo njegovih prijateljev, toda razplet — drugo dejanje — je samo Se šala. ki bi ji povrSen opazovalec morda odrekal psihološko resničnost, če bi ne vedel, da se je v resnici nekje in nekoč dogodila. S tretjim dejanjem pa zopet srečno zaključi burko, iz katere ostane jedro — ostra resnica: V deželi vsaki največji smrduh je bil in ostane naj kar ovaduhi Zgodba pa Je ta: pisar ovaduh se skriva za leseno ppč v krčmi, ki io ima krčmar. da markira pravo peč (da plača manj davkov 1) ter iz- daja politične opozicionalce oblastem. Ze dva komisarja je premestil, zdaj pride tretji, ki pa je prijatelj opozicije ter zalo pisar slabo nasede. Izpeljejo ga, da naznani finglrani dvoboj, ki se pa v resnici godi na metlah in z bezgovimi pištolami. Pisar naznani, pa pade sam v past: nastavljal je zanke — ne saino ljudem, tudi zajcem, ter dobil zasluženo plačilo: smeh in kazen! Burka bo prišla prav vsakemu, tudi manjšemu ljudskemu odru za predpustni čas, ter ne bo treba iskati raznih »Kraljev Herodov«. Društvo, ki kupi najmanj pet izvodov, je za tri leta tantijeme prosto. td. V Nemčiji je umrl p. Peter Lippert, znan pisatelj duhovno religioznih spisov, Izmed katerih imamo v slovenSčino prevedeno knjigo »Od duše do duSe« (Dora Vodnikova). O tem velikem religioznem pisatelju bomo Se spregovorili. Nova koroSka pesem I^irra Horvata »N'ča hom več vinca piv« se dobi po knjigarnah v Ljubljani, Celju, Mariboru in manjSih mestih. Istotako »Venec koroških moških iborov« po znižani ceni. Popravek. V kritiki Grafenauerjeve knjige o »Karolinški katehezt ter izvoru brlžlnskih spomenikov...« v »Slovencu« z dne 22. decemhra t. L naj se popravijo lile trije najhuJSi tiskarski pn-greški, ker spreminjajo pravi smisel ali sicer zelo inotijo. L V naslovu knjige In v 3. stolpcu, v 8. od. sp. naj se here nam. ispovčdajqSt(lni'i> sp pravilno: iHnovfdnjqštiimb 2. V 2. stolpcu naj se v 21.—23. vrstici bere ...v 9. stol. Je nastal tudi slovenski prerod ntarobavarske molitve, t. j. II. splošna spoved v Činu, nadalje n a-ovor n spovedi II. hrliinskega spomnil-s... nam. t. j. splošna spoved II. brižinskega spomenika. B. V 4. stolpcu naj se popravi v 14. in 15. vrstici stavek takole: Spovetlni obrnirl se niso rabili I o pri zasebni spovedi, ainpak tudi pri skupni božji sluilii. Dr. A. Breznik. HONDURAS S.Vicent: TiLLER OŽEAN iz rdeče Španije V trumah jih morijo Stepito boljševikov — General de Liano o potopljeni sovjetski ladji General Oueipo de Liano je v svojem nagovoru v seviljskem radiu povedal, da so bombno letalo madridskega francoskega poslaništva, ki je bilo pred 14 dnevi kakih 100 km severno od Madrida, sestreljeno, uničili rdeči in ne beli, kakor so to razglasili rdeči sami po inozemskem Časopisju. General pravi, da je prepričan, da je sovjetski parnik, ki se je nedavno potopil v Sredozemskem morju, torpedirala podmornica rdečih. Na ta način, je dejal general de Liano, hočejo bolj-Eeviki doseči, da bi se zlasti Francija in Anglija postavili na njihovo stran. Za dosego tega cilja so boljševikom vsakršna sredstva dobrodošla, celo to, da torpedirajo svojo lastno ladjo! * Od 27. novembra do 2. decembra so boljševiki ustrelili v Madridu 2100 oseb, med njimi tudi ženske in eelo desetletne otroke. Po zanesljivih sporočilih so anarhisti in komunisti od začetka vojne do zdaj pomorili v Španiji 46.000 do 60.000 ljudi. V daljšem, necenzuriranem poročilu iz Madrida daje dopisnik lista »Times« strahotno sliko grozodejstev v rdeči Španiji in strastno željo rdečih po umorih. Odkar se je rdeča vlada preselila v Valencijo, so navzlic naporom obrambnega odbora dan na dan pomorjeni ljudje. To 90 umori samo iz razrednega sovraštva, ki jih izvršujejo tolpe, nad katerimi nima nihče nobene kontrole več. Tako zvani madridski odbor za brambo mesta je nedavno pod najstrožjimi kaznimi pozval Ma-dridčane, da naj izročijo vse orožje. Težko, če bo ta poziv kaj zalegel. — Poročevalec omenjenega lista pravi dalje, kako je g tramvaja videti mrliče, ki ležijo v obrestnih jarkih. Sedem katoliških sester-salezijank, ki so mirno živele v svojem bivališču, so nekega dne iz-tirali na cesto in čez dva dni so ležala njih trupla na ulici. Dopisnik pravi še, da rdeče oblasti pozivajo vse ujetnike in jetnike, naj pristopijo k rdeči milici za obrambo mesta; te osebe morajo graditi barikade in kopati strelske jarke pred Madridom. »Echo de Pariš« poroča, da je več ko 50 tisoč prostovoljcev prestopilo od začetka bratomorne vojne do danes francosko-špansko mejo t Cobere in Port Bou, in pobegnilo ▼ Francijo. Tako nastane poročilo s španskih bojišč. Na frontah so zastopniki listov vseh svetovnih držav. Tu je videti časnikarja v pogovoru s španskim letalcem. Žalosten konec filmskega junaka Pred nekaj časa so ameriški listi poročali, da Je sloviti filmski komik Buster Keaton zblaznel ter da je v blaznici. Sedaj pa poročajo, da se je mož srečno vrnil iz blaznice v Hollywood ter da sedaj tam prebiva v majhni vili, ki pa je last njegovih bratov, ki skupaj z materjo in sestro v skromnih razmerah žive tam. Ko ta inož danes hodi na sprehod po ulicah tistega mesta, kjer so ga nekdaj vsi poznali in ga pozdravljali, se nihče ne zmeni zanj. Nekateri filmski igralci so zbrali zanj večje denarne zneske ter mu jih darovali. Toda on nič ne sprejme. Vsak dan obdeluje svoj vrt ter se ne zmeni za nobeno stvar na svetu. Slavni komik, ki je tako igral, da se ni nikdar smejal ter vedno nekam mrko gledal, je ravno s tem ustvaril tako komiko, da se je v gledališču vse »Moj oče telovadi v cirkusu!« >Mi je prav žal — niti pare ni več v blagajni! Pred petimi minutami je bil vaš konkurent tu in je vse pobral.« Potres na San Salvadorja. Halo srednje-ameriško republiko je zadela strahovita potresna nezgoda zaradi izbruha ognjenika San Vicente. Mnogi kraji so popolnoma uničeni. Doslej so našli več ko 1000 mrtvih, prav tako pa je na tisoče ranjencev. Na zemljevidu vidiš srednje-ameriške države in tudi San Salvador. smejalo. S svojo igro je zaslužil velikanske denarje, katere pa je znal tudi zapraviti. Vkljub temu pa je prihranil kakega pol milijona dolarjev. Toda leta 1934 je pri borznem polomu izgubil celih 300 tisoč dolarjev prihranjenega denarja. Kmalu nato pa je zgubil še dve pravdi, katere je imel s svojima dvema ločenima ženama, zaradi vzdrževanja. Tudi ti dve pravdi je izgubil in z njima zadnjih 200.000 dolarjev. Tako je postal čez noč brez vsega, kar ga je živčno tako potrlo, da so ga morali dati v blaznico. Ko se je vrnil iz blaznice, je skušal zopet igrati, toda njegova komika ni bila več taka, da bi se ji mogel kdo smejati. Kratkomalo so mu povedali, da ni za nobeno rabo več. Nato je izginil. Pred dvema mesecema so ga nekateri prijatelji, ki so ga iskali, našli vsega zapuščenega nekje v New Yorku, kjer ni imel niti toliko denarja, da bi bil v hotelu plačal svoj račun in da bi se odpeljal domov. Prijatelji so plačali v hotelu račun ter mu kupili vozni listek za avtobus iz New Yorka v Los Angeles. Avtobus je namreč v Ameriki cenejši kakor pa železnica. Tak je konec človeka, ki je zabaval ves svet, sam pa se igral s stotisoči dolarjev. Ženske drugod V Nemčiji so jih prešteli. In cmdi je 11 in pol milijona žensk, ki si z delom služijo kruh. Od teh je natančno 936.365 zaposlenih v gospodinjstvu. Največ je služkinj in sicer 1,249.035. — 68.870 kuharic se vrti pred štedilnikom (krog 22.510 kuharjev), 419.000 žensk je nastavljenih v gostilniški stroki (343.100 moških). Bolničark je 131.900, dalje 27.000 otroških vrtnaric in 69.900 po sirotišnicah (moških 34.620). V oblačilni stroki je zajx>slenih 782.450 žensk (694.720 moških), pri igračah 12.710 (2046 moških), v tobačni industriji 87.000 žensk (m. 27.700). Število prodajalk je seveda tudi visoko in sicer 410.000 (m. 118.620) in tipkaric je 148.890. Dalje je 23.650 raznašalk časopisov, 25.550 bavic, 4376 zdravnic, 8000 ženskih obratovodij, 610 inže-njerk, 36 sodnic, 53 živinozdravnic, 168 protestantskih duhovnic in misijonark, 1250 zobozdravnic in 5010 zobnih tehničark Je pa še 4,150.000 knieto-valk. Zanimivi bi bili taki podatki iz naše države. »O ljudeh ne smeš ničesar Slabega govoriti, sin moji« »A za jutri moram napisati nalogo o Ivanu Groznem!« * Vljudnost. Gospa: »Danes sem videla gospo, katero Vi zelo cenite.« Častnik: »Milostljiva jc bila najbrže pred zrcalom.« slanci tujih oblasti, marveč so prihajali tja tudi krščanski misijonarji. Misijonarji nestorijanske krive vere so potovali v Sianfuj [jo mesece in leta dolgo. Nestori-janci, ki na podlagi odredb rimskega sinoda od leta 430 niso smeli več bivati v rimski državi, so se obrnili v Azijo, kjer 60 ustanovili 10 metro-polnih sedežev in mnogo škofij. V Sianfuju eo našli tablo, ki dokazuje, da so se ob času vlade cesarjev rodbine Tang, ustanovili Nestorijanci na Kitajskem. Na tabli so napisi v sirijskem in kitajskem jeziku, ki povedo, da so leta 635 prišli ne-storijanski duhovniki na Kitajsko in da je cesar Tajtsung proučil spise, ki so jih prinesli s seboj in da je blagoslovil prihod novega nauka. Dve sto let dolgo so bili ondi ti duhovniki, kakor je razbrati iz starih listin. Najbrž so oni prinesli v Carigrad skrivnost izdelovanja svile. V tej dobi, ko je bila vsa Azija zamaknjena v Sianfu, so Japonci sprejeli kitajsko kulturo. Tedaj je bilo ustanovljeno japonsko mesto Nara, ki so ga sezidali po zgledu Sianfuja. Japonska umetnost se je odtlej razvijala po kitajskih vzorcih, kitajske črke so uvedli tudi Japonci v svoj jezik in kitajsko leposlovje je bilo moderno na Japonskem. Se več: eelo upravo japonske države so izoblikovali Japonci po kitajskem zgledu. Kdor je hotel tedaj postati japonski uradnik, je moral napraviti izpit, pri katerem je moral napisati tudi kitajsko nalogo iz konfucijskih (kitajskih) klasikov. Odtlej je minilo tisoč let. Američanka Mary Nourse tako živahno opisuje v svoji knjigi, kako je dobi preporoda vedno sledila doba propada, kako je vojna sledila vojni, kako so posamezni maršali pobijali z vojsko drug drugega, kako so tuji vladarji zavzemali deželo, in tudi, kako se je narod spet povzpel izpod tujčevega jarma, kako je ni bilo tuje sile, ki bi bila mogla uničiti tisočletja staro kitajsko kulturo, ki se je vedno iznova poživljala, tako da je celo vplivala na tuje oblastnike in jih spremenila v Kitajce. Zaeno pa ta zgodovinska knjiga o Kitajski določno pojasni, kako je kitajska kultura prav za prav že pred začetkom novega veka, torej od 14. stol. dalje pod dinastijo Ming zaostala. Zaostala je pa tedaj, ko je Kitajska zaprla vrata in se zaprla v svoje obzidje z vsemi homatijami vred, ki jih je bila polna, zlasti je bilo vedno dosti nasprotij med jugom in severom velikanske države. (Ameriška zgodovinarka M. Nourse je živela 14 let na Kitajskem in poučuje zdaj v Ameriki kitajsko zgodovino. Doživela je na Kitajskem tudi veliki prevrat, ko se je tisočletja staro cesarstvo spremenilo v republiko.) Je*a v Tnledii. V tej ječi so politični ujetniki, ki sc jim pa prav dobro godi spričo onih, ki so v rdečih ječah. Jetniki še morejo prosto gibati na dvorišču vojašnice, so razgovarjati in kaniti cigareta. Gospod je v gledališču med predstavo stal. Gospa, ki je sedela zadaj in ni videla na oder, reče gosjx>du: »Izvolile se»li, gospod!« — »Hvala lepa, nisem truden,« mirno odvrne gospod!« Sianfu - „Pomirjeni zahod" Človek bi skoraj začel premišljevati o tem, kako se na svetu vse čudno spreminja, kako se najbolj žalostne stvari spremenijo v smešne in obratno, če pomisli, da pomeni ime onega kitajskega mesta, kjer je bil ujet maršal Čankajšek: Sianfu, to se pravi: Pomirjeni Zahod! To ime je dobilo mesto v drugi polovici prvega tisočletja po Kristusu, ko je itoilo pod slavno in zmagovito dinastijo Tang, glavno »ostn Kitajske. Že tedaj se je moglo mesto Sianfn, 'stari Cangan, ponašati z bogato in slavno zgodovino. Zakaj, začetki tega mesta so v zvezi z začetkom dinastije Cou, ko se je v začetku prvega stoletja pred Kristusom začela razvijati zgodovina Kitajske in vstajati iz temine v ono dobo, ki imamo iz nje prve pisane podatke in kronološke zapiske o Kitajski. Mesto je bilo v kolobarju obdano s prstenim okopom jn znotraj v kolobarju je bilo bivališče poglavarja, tempelj in oltar boga zemlje. Odtod so od 11. stoletja pred Kristusom vladali knezi dinastije Cou, dokler niso mesta zavzeli tuji narodi iz severovzhoda (L 77 pred Kr.). Ko se je pa Kitajska v letih 206 pred Kr. do 220 po Kr. pod dinastijo Ran razvila v svetovno državo, čije oblast ni bila nič manjša ko rimska tistih časov, je staro mesto Cangan spet postalo glavno mesto orjaške države, ki je bila t trgovinskih stikih ■ davnim Rimom. Skoraj si ne moremo misliti kaj bolj zanimivega, ko to velikansko rimsko državo na zahodu in orjaško državo dinastije Han na vzhodu: med obema je bila peščena, nerodovitna pokrajina Notranje Azije, katere prebivalci so bili mešetarji pri izmenjavanju blaga, ki so ga karavane prenašale od zaheda na vzhod in od vzhoda na zahod. Vzdolž te poti so pred nekaj leti našli balo rumene svile, ki jo je drobni svišč pokrival 2000 let kot nemo pričo bogato natovorjenih karavan, ki so prej potovale po teh, sedaj zapuščenih pustinjah. Še mogočnejša kot dinastija Han je bila vrsta slovitih cesarjev ii dinastije Tang. Ti so vladali od 618 do 907 po Kristusu in so imeli v oblasti vesoljno kitajsko cesarstvo od Himalaje do Sama-randa. Kar so za Evropo pomenili Karolingi,^ ki so pokristjanili Germane in zenačili svojo državniško zamisel z rimsko; kar je pomenil za arabski svet Harun al Rašid, ki si je izbral Bagdad za ognjišče svoje države: to so pomenili cesarji iz rodbine Tang za Kitajsko, ki je bila mimo karolinške in arabske države — tretja velesila tedanjega sveta. Ameriška zgodovinarka, Mary A. Nourse, je v knjigi: 400 milijonov. Zgodovina Kitajske, zapisala v teh dneh o tej dinastiji in njenem glavnem mestu Sianfuju: ?Od nekdanjega glavnega mesta dinastije Tang vidimo dandanes le še nekaj obzidja in_dvoje pagod, a iz spisov tedanjih pesnikov in iz podob na porcelanu, na jadri hin bronastih predmetih si moremo sestaviti sliko mesta, ki je bilo nekoč vprav veličastno. Mesto Siunfu je 6talo tedaj visoko na griču; okrog in okrog so bile pečine in prepadi, tako da je bilo težko priti do mesta. Ljudje in natovorjeni mezgi so komaj plezali navzgor po prelazih v to gorsko mesto. V tovorih je bil čaj, svila in porcelan; vse to je prihajalo iz juga; riž in sadeži iz jugozahoda, jade in brom iz severozahoda. V tej gorski Bamoti so cesarji družine Tang razkošno živeli; ve6 čas in ves denar so uporabljali za zidanje prelestnih palač in napravo razkošnih vrtov. V notrini mestnega obzidja so zgradili mesto samih palač in vrtov, kamor navadno ljudstvo ni smelo. Na jugu mesta palač so zgradili cesarsko mesto, v katerem je bilo moči priti skozi Rdeča ptičja vrata. Na vzhodu sta bili palači Blaženosti in Najvišjega sijaja. Zares, življenje je bilo tu sijajno, zakaj dvorjani, evnuhi in dvorne dame so se sprehajali tu v svojih rumenih, lilastih, rdečih ali zelenih svilenih oblačilih; pili so čajz in vino iz zlatih ali ko pajčevina tankih porcelanastih čaš, ali so slikali in pisali pesmi na svilene zavitke.« Tedaj je bil Sianfu blesteče se središče svetovne države, kakršen je bil tisoč letja prej Babilon in dobi Kristusa, slavno mesto Kim. In kakor so se Karolingi upirali vdorom Abrucev, tako so se cesarji iz Sianfuja na vzhodu branili Arab-eev, so celo pomagali Perzijcem v boju zoper vedno večjo oblast mohamedaneev. V skrivnostno, mogočno cesarstvo s pravljičnim mestom Sianfu-jem niso prihajali samo trgovci azijskih držav in italijanskih državic; niso hodili tja le politični po- Zlma na španskem bojišča. Gorovje Gudarrama je zasneženo. Na prelazu Alto del Leon so se bele žete utrdile in se zakopale ▼ strelske jarke. Spoti Prve smučarske tekme v Planici Preteklo nedeljo so se izvršile kljub nagajivi zimi prve smučarske tekme v tej sezoni v Planici. Medtem, ko pri nas v nižinah samo željno pričakujemo dovolj snežnih razmer, so v tem gorenjskem kotičku snežne razmere ugodne. Tekme v tekih so dale tele rezultate: Letnik 1919/30. 1. Pogačnik Anton (Bratstvo) 25:52, 2. Rožič Andrej (SK Rateče) 26:06, 3. Ko-pavnik Lojze (SK Rateče) 28:05, letenik 1921/23: 1. Kordeš Stanko (Bratstvo) 27:59, 2. Razinger Anton (Bratstvo) 28:22, 3. Hrovat Janez (Podkoren) 28:27, 4. Ozvald Lojze (Rateče) 30:41, 5. Ka-valar Bogo (Rateče) 31:26, 6. Kajžer Franc (Rateče) 32:03. Senjorji: 1. Knap Leon 37.57, 2. Mrak Franc 42:41, 3. Gregori Fran (vsi trije Ilirija) 43253, 4. Petrič AnAtori (SMK Ljubljana) 45:03, 5. Arih Miha (Ilirija) 45:51, 6. Priveršek Tone (Maribor) 47:44. Trije senjorji so na progi izstopili. Proga za prvi dve skupini je bila dolga 4, sa »emiorje pa 10 km. Tekme na mali skakalnici v skokih mladina od 10—16 let, katere je pripravljal naš odlični skakalec Novšak, so pa takole izpadle: Med šolarji: 1. Cuznar Janez 142.8, 2, Bron Bertel 142.5, 3. Bukovnik Leo 141.8, 4. Makovec Janez 138.6 in 5. Petrič Janez 138.5 točke. V starejši skupini: 1. Pribošek Franc (Ilirija) 148.8, 2. J alt opic Albin (Dovje—Mojstrana) 138. 3. Legat Srečko ISkala Jesenice) 125.6, 4. Zupan Lojze (Ilirija) 111, 5. Tauber Anton (Makabi), Zagreb) 108. 6. Razinger Anton (Bratstvo) 105.2, 7. Cof Bogo (Ilirija) 105.5, 8. Hedenik Tin« (Ilirija) 104.6, 9. Obadič Josip IMakabi, Zagreb) 100.1. V starejši skupini sta skakala tudi Pribošek in Jakopič, ki sta seveda zasedla tudi prvi dve metli. Priboše!: je • akokom 24.5 m postavil najdaljši skok dneva. Smučarski teta} na Sv. Planini. Pod otortBwn Sn*očar«kaga klulia Onld« M vrti od 10. do 1«. januarja 1037 samifilu t«S«J za zaičetaiiike. Teren, lah alt dostop ia TrbuveJti, isrvnuUi« onkrba v hotelo «Aiuu na Bv. Plamiini, kailera odgovarja v««m ?wwU)un za_ htovarn, ujajaii rsfcgJedd proti Trielafrakemvu pogorju. Kain.ni61.vm iin SavimjMktan Adipoim ter hliandi l«i daljna okolici, raaveclrd aroe vsakega mnuČMrd«. Dnovna oMkr-ba »Ume 30 Dal- — Tefcmjmisui 100 Dm. — Tečaj vodi mvezrni suuudkd udlitalj. Prtjarve ie «edad »pred«««« Smo-■Varsiki klub OeOJ« (g. Edvard PaldaKch. Z veza slovenskih lahko atletskih klubov (»!**-t, eno). Obvogf.au« »e v »i klubi, ftlaral JLAZ-e Ie Drarv. nke banovine, da Je teritorij zveoe OMmiJJf Dravafc« hunoviiiie. Na o«taj>ovnem občnem »boru iveae r« bu iravoldon naulociiiji odbor: iprulnalmik: poom. Oerne Miro (br«K kimba), I. pod(pin>d»odiilik: Jngovoc rr-smiio (Svobodo, Ljubljani«), II. podiprednodmii: ravn. Lakan (SK M ar stan. Maribor), I. taJmUk: Ourde Hugoo (ASK Prinuarj«), IL tajuuk: K-aJam (8K I'Lam in a), bla«ajw kupimo i* vse polteno plačamo. Kupimo vefije ali manjše količine jelovih in smrekovih hlodov poRekantli «11 na panju. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »101« P 18577. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po uaiviijib oenab CERNE, lurclit, LtublNe, Vaša Milost! Pokorno prosim, da me s to nalogo ne obremenjujete. Samo mož, kakšren je Undseer, bi utegnil podati Tomko tako, kakor zasluži. Predlagam pa Vaši Milosti nekaj drugega. Ce dovolite, naslikam rad Vas, a ne opravljene za na vrt, temveč v črni baržu-nasti obleki z medicijskim ovratnikom in v peči, okrašeni 7. dragulji, ki ste jo nosili včeraj. V roki bi držali v srebro vdelano staromodno kristalno zrcalce. Garth je znal svoje slike tako živo opisati, da si jih kar videl pred sabo in jih spoznal takoj, če si jih leto osorej zagledal na kakšni umetniški raz,stavi. V tem je prišel Siiuinons s svojo brzojavko. >Kaj se je neki pripetilo?« je vzkliknila vojvodinja. »Kdo ugane? Upajmo, da bo kaj bolj zanimivega, kakor samo. da je nekdo zamudil vlak.« Družba je v napetem pričakovanju molčala, ko je vojvodinja trgala rumeni ovoj brzojavke. Ob branju jo je očitno preletel resničen, četudi ne vesel srh. ker je temno zardela in ni mogla sprva zinili nobene besede. Jana je mirno vstala, pogledala teti čez ramo in sedla, ko je brzojavko prebrala, gopet molče na svoj prostor »Takole izkuplš, če vabiš slavne pevke v gosti,< je rekla vojvodinja. >In hi se ii vendar ne bilo treba kesati, ako bi bila prišla! Namenila sem ji prekrasno biserno verižico; bogato bi odtehtala nagrado, ki bi jo sicer mogla zahtervati za svojo pesem. Pa brezobzirno odpove v zadnjem trenutku!« »Draga teta,« je mirila Jana, »če je ubogo Velmo iznenada napadla angina, bi še na kraljičino zapoved ne mogla zapeti nite ene note. Saj zelo obžaluje, ker ne more priti.« Ah kaj. uverjena sem, da bolezen samo hlini,« je odgovorila vojvodinja. »Sicer bi si tega ne gnala toliko k srcu, ako bi vedela, kaj naj zdaj počnem. Pol grofije je povabljene, da bi slišali gospo Velmo, in ona me pusti sramotno na cedilu! Kaj naj storim? Velina bi morala peti »Rožni venec«, kakor sem želela za letos, in temu primerno dala okrasiti tudi dvo. rano. Ali mi moreš svetovati kaj pametnega ti, Jana?« Jana Champion je sedela s prekrižanima nogama in svoji teti napol obračala hrbet. Na lo vprašanje se je počasi okrenila in pogledala teti poizvedno v obraz. Ko je videla, da se njene izrazite oči napol jezč, napol prosi,jo. je prebegnil njeno lice rahel nasmeh in rekla je prijazno: >Ce ti je prav, leta, z^pojem nocoj namesto Velme Rožni venec jaz.« Družba pod cedro je presenečena osupnila; vojvodinja je bila edina izmed vseh. ki je kdaj slišala peti Jano Champion. »Dobro, potem računam nate.< je odgovorila teta in vstala. >Na svidenje, gospoda! Večerja ho ob osmih, ob devetih se začne koncert. — Ronnle, ali bi ne bili tako dobri in odnesli Tomko v hišo. Ce me vidi odhajati samo. strašno kriči, uboga, mala živalca!« S temi besedami je vojvodinja dostojanstveno odkorakala proti hiši, očitno popolnoma zadovoljna, da se je stvar tako dobro iztekla. Zaupni pogovori Sence so rastle. Kavke so se vračale s svojih izletov in kričeč obletavale vrhove visokih jelš. Ura je šla že na šest. Od vse družbe so sedeli pod cedro snmo še trije: Garth Dalmaine, lady Ingleby in Jana Myra Ingleby je vstala in zazehala: »Skoda, da moram zaradi dolgočasnega masiranja obraza odtod. Najraje bi posedela še kakšno urico v tako prijetni družbi; toda, če si ne dain obraza pregnesti, bom pri današnji slovesnosti videti za deset let starejša.« >Kaj je na tem. če ljudje vidijo, koliko si star?« je menila Jana. »Aii ne veš. srček moj, da se pravi, moški je toliko star, kolikor se počuli. žeuska pa. kolikor je videti!« je inlgovorila Myra. »Jaz se čutim ko sedemleten fantek,« je dejal (iarth. >!n ste videti ko sedemnajstleten mladenič,« se je zasmejala Myra. »A v resnici sem star sedemindvajset let,« je dodal (iarth. »Vojvodinja bi smela z menoj ravnati že nekoliko bolj spoštljivo.« »»Morda bi tudi ravnala, če se ne bi tako pogosto vedli kakor ruzposajen otrok,« je odgovorila Myra hudomušno. : Sicer pa moja opazka o pregnetanju ni bila namenjena vašim ušesom, temveč. .luni. Jeseni me morate še slikati; potem se ne bom dajala več masirati in grem na luje. da se čez nekaj časa vrnem spet odondod kot povsem stara ženčiea.« Po teh besedah je obrnila obema hrhet in odšla i I M OS JsaŽ 5 ššK bbB< i lfi z a « m > S S s o * * * s o o Ji 3 (0 C C Tonček, ali slišiš? Telegrafirajo nama, da so opazili leseno roko na splavu in da nama takoj pošljejo pomoč.« Kmalu nato so i ladje spustili v reko čoln, ki je krenil naravnost proti splavu. V čolnu sta sedela dva mornarja, ki sta Tinčku in Tončku prinašala rešitev. Dečka sta od veselja poskakovala po krovu splava in vriskala, da se je razlegalo daleč naokoli. Zahvala V petek, dne 25. t. m. ob pol devetih zjutraj nas je po dolgem in mukepolnem trpljenju, večkrat previdena s sv. zakramenti, za vedno zapustila naša blaga soproga, mama, stara mama, sestra in teta, gospa Beti Orehek soproga trgovca in gostilničarka, Kolodvorska nliea 26 Na zadnji poti smo jo spremili v nedeljo, dne 27. decembra ob pol dveh popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Vsem, ki so ob tej težki uri čutili z nami in jo v častnem številu spremili na zadnji poti, se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno pa še izrekamo zahvalo preč. duhovščini, gg. zdravnikom, ki so ji lajšali trpljenje, kakor tudi članom gostilniške zadruge za častno spremstvo na zadnji poti ter čč. sestram usmiljenkam za požrtvovalno lajšanje trpljenja ob času bolezni. Vsem prisrčna zahvala I Ljubljana, dne 28. decembra 1936. Žalujoče rodbine: Orehkova, Samčeva ter ostalo sorodstvo. Paurova + Umrla nam je na sveti večer naša predobra, ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Franja Zgonc roj. Tomšič Materi zemlji amo jo izročili na sv. Štefana dan na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani. Vsem, ki so blagi pokojnici v njenem življenju storili kakršnokoli dobro delo in vsem, ki so se je spomnili ob njeni smrti s po-klonjenim cvetjem, molitvijo ali spremstvom na njeni zadnji poti, kakor tudi vsem, ki so nam bili v dneh žalosti v uteho, naša iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo č. g. patru Angeliku za tolažbo v času njene bolezni in zdravniku g. dr. Venčeslavu Arku za njegovo skrajno požrtvovalno zdravniško pomoč. Maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Petra dne 31. t. m. ob šestih zjutraj. Ljubljana-Maribor-Topolšiea, 27. dec. 1936. Hčere: Marija, Fani in H e I e n a vdova Tomšič, sinova: Frane in Jovan, ter ostalo sorodstvo. + Mirno je v Gospodu zaspala naša predobra mama, gospa Marija Govekarjeva roj. Minatty nadnči te 1 j • v a vdova Pogreb pokojnice bo v sredo, dne 30. decembra 1936 ob pol štirih popoldne iz Trdinove ulice štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 28. decembra 1936. Fran, Karel in Mirko Gevekar, Pavla Pernuijeva, otroci za vse sorodnike. + Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je naša iskreno ljubljena soproga, mati in teta, gospa Elizabeta Reich gostilničarka in posestnica v sredo, dne 23. t. m. ob pol desetih zvečer po dolgi, mučni bolezni, v starosti 60 let za vedno zapustila. Pogreb blagopokojnice se je vršil v petek, dne 25. decembra ob pol štirih iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Sv. *tnaša zadušnica se je brala v soboto, dne 26. decembra v Minoritski cerkvi. P t n j, dne 23. deccmbra 1936. Globoko žalujoči rodbini Reieh in Wratsehko. Zahvala Vsem, ki ste našo nepozabno, ljubljeno mamico, gospo Lenčko Medic spremljali tia njeni zadnji poti k prezgodnjemu grobu, ki ste ji z venci in cvetjem okitili krsto, častiti duhovščini, novomeškim pevcem za ganljive žalostinke — vsem izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo. ibra 1936. I n g. J o s i p Medic. Gospa Magdalena Piussi roj. rl jjih otrok dr. Bonifacija Piussi ______= (le svojih otrok dr. Bonifacija P iussia Ivana S b u e 1 z a kakor tudi svojih vnukov Giampietra in Roberta globoko potrta vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, gospod Peter Adam Piussi lastnik graščine Ojstrica po kratkem in težkem trpljenju, previden s tolažili svete vere, dne 28. decembra t. 1. ob pol štirih zjutraj v Celju boguvdano umrl. Zemski ostnnki dragega pokojnika bodo po predhodni blagoslovitvi prepeljani v njegovo domovino v Tricesimo in položeni v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. T r i c e s i m o , dne 28. decembra 1936. Zahvala Ob bridki izgubi naše ljubljene in dobre soproge, zlate mamice, slare mamice, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe Koželj Katarine roj. Zakotnik posestnice se tem potom vsem najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni izreči čč. duhovščini, nadalje čč. sestram usmiljenkam ženske bolnišnice ter čč. sestram iz zavodu »Vincentinijac, ki so lajšale rajnki zadnje ure ter jo spremljale na zadnji poti; nadalje gg. zdravnikoma prof. dr. Zalokarju in dr. Kruhu za skrb in prizadevanje za časa bolezni; pevcem Narodne čitalnice v šiški za ganljivo petje; deputaciji ženske podružnice C. M. D. in gasilski četi v šiški za častno spremstvo pri pogrebu; nadalje vsem darovalcem vencev in prekrasnega cvetja ter vsem onim, ki so nam iistmeno ali pismeno izrekli sožalje ter končno vsem onim, ki so našo nepozabno mamico v tnko častnem številu spremili na njeni zndnji poti. Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 2. januarja 1937 ob pol sedmih zjutraj v farni cerkvi sv. Frančiška v šiški. V Ljubljani, dne 28. decembra 1936. Žalujoči ostali. Orednik: Viktor Cenčii,