prejema Foto: F. Perdan štafete v Radovljici Štafeta v soboto Potovala po Gorenjski Tržiču sta se zvezni priključili ljubeljska in $*ržiška, na Jesenicah pa triglavska —povsod Svečani sprejemi — na pot odšla kajakaška ' štafeta rjJ^tafeta s pozdravi in čestitkami soh Za nJe8°v r°jstni dan je v potovala po Gorenjski. Priprt n° ur' zJut;raj so jo iz rok (jjnm.°.rskih mladincev sprejeli mla-C1 ln pionirji v Železnikih. Po sve-^ sprejemu, ki so ga pripravili otg ■ delavci iz selških delovnih lo~a!?lzacij in učenci osnovne šole,' Skn?-- etno palica odnesli proti sg^J1 Loki, kjer se je ob 8.30 začelo rtvUj?no zborovanje občanov in p *ne. Kulturni program so pri-Pok! .u^enci in dijaki osnovnih in »nj lci?ih šol, gimnazijci, vojaki in ci doma slepih. . Dobro uro kasneje so štafeto pozdravili mladi Kranjčani. Zbrali so se na Trgu revolucije. Pripravili so daljši kulturni program in prebrali pozdravno pismo in čestitko za predsednikov rojstni dan. Zatem so štafetno palico ponesli proti Tržiču. V Zadragi so jo predali mladim iz tržiške občine. V Tržiču so pripravili svečan sprejem štafete ob 10.30. Zbrani mladini, pionirjem in drugim občanom sta spregovorila predsednik občinske konference mladine Jože Klofutar in predsednik občinske skupščine Milan Ogris. Kulturni program pa so pripravili oktet osnovne šole Križe, harmonikarji, pionirska folklora in godba na pihala. V Tržiču sta se zvezni pred paviljonom NOB priključili dve lokalni: z Ljubelja so štafetno palico s čestitkami predsedniku Titu prinesli vojaki, ki Čuvajo mejo, cariniki, miličniki obmejne milice in mladinci iz Podljubelja. Planinci pa so štafetno palico prinesli z vrha-Storžiča. Ob 11.30 so štafeto ponesli mladi Radovljičani, V vseh večjih krajih so ji mladina, vojaki in drugi občani pripravili slovesne sprejeme. Na sprejemu v Radovljici je spregovoril predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari, na Bledu pa sekretar komiteja občinske konference ZK Jože Bohinc. Na Bohinjski Beli so ponesli štafeto skozi vojašnico Andreja Žvana-Borisa", slovesno pa so jo sprejeli tudi \ Bohinjski Bistrici. Zadnji postanek je Na športnem stadionu v Kranju je bilo v soboto dopoldne občinsko tekmovanje mladih članov rdečega križa v prvi pomoči. Za tekmovanje se je prijavilo 16 ekip iz osnovnih šol in 7 ekip iz srednjih šol. Znanje mladih je ocenjevala strokovna komisija treh zdravnikov in treh sester. Tekmovanje je pokazalo, da so mladi dobro pripravljeni: sedmqšolci in osmošolci na osnovnih šolah se s prvo pomočjo spoznavajo v okviru šolskega učnega programa, srednješolci pa pri pouku osnov splošne ljudske obrambe. Tekmovalci so morali opraviti najprej teoretični del, nato pa še praktični. Med osnovnošolci je bila najboljša prva ekipa osnovne šole Staneta Žagarja, druga je bila prva ekipa Simona Jenka, tretja pa druga ekipa osnovne šole Staneta Žagarja. Med srednjimi šolami pa si delita prvo mesto druga ekipa GCmnazije in pa imela štafeta v Gorjah, nato pa so jo na Poljanah predali mladim Jeseničanom. V soboto dopoldne je z Lancovega pri Radovljici krenila na pot tudi kajakaška štafeta. Prvi so štafetno palico, ki bo po Savi potovala vse do Beograda, ponesli člani kajakaškega kluba iz Radovljice. Tudi na Jesenicah so štafeto povsod svečano sprejeli. Pionirji, mladinci in mladi delavci so jo nosili skozi vse Jesenice, sprejem pa so ji pripravili pred Titovim domom na trgu Toneta Cufarja. Zbranim je spregovoril . predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Ivo Ščav-ničar. Godba na pihala jeseniške železarne in pevski zbor pa sta pripravila krajši program. Zatem se je štafeta ustavila pred gasilskim domom v Mojstrani, kjer se je zvezni priključila triglavska štafeta, ki so jo člani alpinističnega odseka planinskega društva z Jesenic prinesli z vrha Triglava. Učenci osnovne šole v Mojstrani pa so štafeto pozdravili s petjem, deklamacijami in godbo. Zadnji postanek na Gorenjskem je štafetna palica imela v Kranjski gori. Pred hotelom Prisank so ji KS, družbenopolitične organizacije v kraju, mladinci in učenci osnovne šole pripravili še posebno svečan sprejem. Od tu pa je nadaljevala pot na Vršič, kjer so jo gorenjski mladinci predali kolegom iz Trente. Štafetno palico so v jeseniški občini nosili člani vseh mladinskih aktivov, predvsem pa je bila ta naloga zaupana najboljšim mladim delavcem. Skozi Jesenice, Mojstrano in Kranjsko goro so tekli v delovnih oblekah. Vso pot je štafeto spremljalo tudi osem s cvetjem in zastavami okrašenih avtomobilov, ki so jih vozili člani avto-moto društva z Jesenic. L. Bogataj Društvo matematikov, fizikov in astronomov, podružnica Kranj je v soboto na kranjski gimnaziji organiziralo letošnje že dvanajsto po vrsti republiško srednješolsko tekmovunje iz fizike. V znanju se je pomerilo 158 srednješolcev iz vse Slovenije. Najboljša v skupini II. razredov sta bila Peter Križan iz Maribora in Rojko Popaškar iz Ljubljane. V skupini III. razredov je bil najboljši Mare Šega iz Ljubljane, v skupini IV. razredov pa Tomaž Nemec iz Nove Gorice. Dijaki kranjske gimnazije gostiteljice tekmovanja so odnesli eno tretje mesto v skupini II. razredov in pa dve pohvali. Najboljših dvanajst pa bo 26. maja sodelovalo na zveznem tekmovanju srednješolcev v fiziki, ki bo prav tako v Kranju. Pokrovitelj sobotnega tekmovanja je bila tovarna Iskra, kije najboljše nagradila z električnimi vrtalnimi strojčki, Iskra Otoče pa z merilnimi instrumenti. Denarne nagrade pa je prispevalo društvo. L. M. 14. stran : Lažni zapisniki škod Naročnik: na štiridnevni qbisk v Reteče delegacija iz krajevne skupnosti Azanja iz pobratene občine Smederevska Palanka v Srbiji — Foto: F. Perdan TT». ' ' .V >" • teto XXVII. Številka 37 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka j* Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk n*anj. Glavni urednik Anton Miklavčič ^ Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, sreda, 15. 5. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah L sejem sredstev za obrambo in zaščito v Kranju od Z7.5 do 1.6. Pšenica dobro kaže Strokovnjaki gospodarskih zbornic v Nišu, Zaječarju in Leskovcu ter kmetijskih organizacij v Pomoravju, leskovač-kovranjski kotlini in Ti moški krajini trdijo, da pšenica po zadnjem obilnem deževju zelo dobro napreduje. Pšenico so v teh krajih posejali na 230.000 * ha polj. Obilna moča pa ni koristila nasadom koruze in sončnic. Semena le-teh slabše kalijo. Ocena obiska zelo ugodna Madžarska vlada je pozitivno ocenila nedavni obisk predsednika Tita v njihovi državi. Hkrati pa je izrazila prepričanje, da bo prispeval k nadaljnjemu razvoju prijateljskih stikov med državama. Med obiskom so, kakor pravi uradno sporočilo, preučili razvoj državnih in partijskih stikov, možnosti za njihovo razširitev in žgoča mednarodna vprašanja. Brez omejitve mandata Prejšnji teden je skupščina SR Slovenije na skupni seji obeh zborov sprejela sklep, da predlaga skupščini SR Jugoslavije, naj izvoli Josipa Bro-za-Tita za predsednika republike brez omejitve mandata. Zlati Merkur Slovenijalesu Podjetje Slovenijales iz Ljubljane je dobilo priznanje Zlati Merkur, ki ga vsako leto podeljujejo najbolj zaslužnim podjetjem za uspehe v proizvodnji in na področju gospodarskega sodelovanja. Letos je to nagrado prejelo 3Q delovnih organizacij in 15 držav. Svečanost je bila v Rimu v dvorani občine. Odličja je podelil predstavnik italijanske državne blagajne Colombo, ki je ob tej priliki izjavil, da priznanje ni samo evropskega, temveč svetovnega pomena. Občni zbor koroških partizanov V nedeljo je bil v Celovcu redni občni zbor zveze koroških pratizanov, ki se ga je udeležilo izredno veliko članov in številni gostje iz Jugoslavije in predstavniki Slovencev v Italiji. Na zboru so govorili o političnem položaju* v Avstriji in o tem kako najnovejši dogodki vplivajo na življenje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Za predsednika zveze so na zboru ponovno izvolili Karla Pruš-nika- Gašperja. Štafeto prevzeli hrvatski mladinci Na mostu čez Dragonjo so v nedeljo opoldne slovenski mladinci predali štafetno palico hrvatskim kolegom. Prvi jo je na drugi strani meje ponesel elektrikar iz bujskega Feropalsta Vlado Kraljevič. Izročil mu jo je predsednik slovenske republiške konference mladine Ljubo Jasnič. Na proslavah ob postanku štafete v Vipavi, Štanjelu, Sežani, Divači, Kozini, Izoli, Kopru in v Piranu so udeleženci povsod poudarili, da so pripravljeni z vso odločnostjo braniti naše meje. Zbor novinarjev v Makarski 12. mednarodnega zbora turističnih novinarjev v Makarski se je udeležilo okrog 150 domačih in 30 tujih novinarjev iz Belgije, Avstrije, Francije, Madžarske, Bolgarije, Poljske, Nizozemske, Li-chtensteina in Velike Britanije. Na zasedanju je beseda najprej tekla o energetski krizi v svetu, ki bo imela velik vpliv na razvoj turizma. Kranj Predsednik zveze koroških partizanov Karel Prušnik- Gašper bere svoje poročilo. Odgovor koroških partizanov V nedeljo, 12. maja, je imela zveza koroških partizanov v Celovcu svoj redni letni občni zbor. Velika dvorana v prvem nadstropju Delavske zbornice je bila prepolna. To je bil prvi pravi odgovor avstrijskemu ministru, ki je v neki izjavi trdil, da partizanskega gibanja na avstrijskem ozemlju sploh ni bilo. Občnega zbora, ki ga je vodil Lipej Kolenik, se je poleg številnih starih koroških partizanov udeležilo več gostov iz Jugoslavije in Italije. Prisoten je bil tudi predstavnik zveznega odbora zveze borcev iz Beograda tovariš Vukmirović. V imenu gorenjskih partizanov, ki so se borili na koroških tleh, je zbor pozdravil pesnik Miha Klinar z Jesenic. Za glavnima govornikoma, ki sta poročala o današnji situaciji Slovencev v Avstriji, Karlom Pruš-nikom-GaŠperjem in dr. Franci-jem Zwitterjem, so se oglasili k besedi še Bogdan Osolnik, predstavnik KP Avstrije Josef Ni-schelwitzer in Vladimir Kenda iz Trsta kot zastopnik italijanskih partizanov. Tenor vseh poročil in solidarnostnih izjav je bil povsem istoveten: boj koroških Slovencev ne le za jezikovne pravice, pač pa za celovito narodnostno, družbeno in socialno enakopravnost! Za uveljavitev slovenske narodne skupnosti kot integralnega dela koroškega prebivalstva! Prava prelomnica v boju za izpolnitev državne pogodbe — že 19 let obstaja, njeni členi, ki zadevajo Slovence, pa niso še v ničemer realizirani — je bila vsekakor načelna in odločna izjava predsednika zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Francija Zwitterja: s starimi, vero-lomnimi politiki in nacisti, ki se krijejo v Heimatdienstu, nočemo sesti za skupno mizo — pač pa smo pripravljeni na dialog z mladino, ki ni obremenjena s predsodki preteklosti in ki še ni zastrupljena s šovinistično hujskaško miselnostjo. Celoten potek občnega zbora zveze koroških partizanov je bil res dostojna, a hkrati odločna manifestacija: tu smo, tu ostanemo! Pa čeprav avstrijski minister dr. Rudolf Kirschlfiger trdi, da nas ni in da v Avstriji nikoli ni bilo partizanov... In tudi kljub temu, da si skuša vladajoča avstrijska stranka s popuščanjem do zločincev pridobivati volilne glasove omahljivih državljanov. Dejstvo je namreč neizpodbitno: povzročitelji zločina na jRobežu so bili ugotovljeni, bili pred rednim sodiščem obsojeni — a so še vedno na prostosti! Ć. Z. W m %j§' ŠL# A Sreda, 15. maja 1974 »Smo tik pred začetkom X. kongresa ZKJ. Da bi ta pomembni dogodek primerno obeležili tudi v tržiški občini, je pripravila občinska konferenca ZKS v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami razstavo .Tržič med kongresoma ZKJ'. Namen razstave je pokazati pomembnejše dosežke po IX. kongresu ZKJ na področju samoupravljanja, gospodarstva, trgovine, izgradnje stanovanj za delavce, dosežke na področju izgradnje osnovnošolske in varstvene mreže ter kulture,« piše med drugim v uvodni be- Na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze so se člani seznanili z odzivom na razpis za dodelitev sredstev za posebne akcije krajevnih skupnosti. * občinskem proračunu je letos zagotovljenih za posebne akcije krajevnih skupnosti 800.000 novih dinarjev. Prijave in obrazložitve za dodelitev teh sredstev je poslalo 23 krajevnih skupnosti v občini in zaprosilo za 3,28 milijona novih dinarjev. Po prvih ocenah vse krajevne skupnosti ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, vendar bo sredstev vseeno precej manj od prošenj. Ko bo izdelan predlog razdelitve sredstev, bodo o njem razpravljale delegacije v krajevnih skupnostih, dokončno pa bo o njem odločal in ga potrdil zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Izvršni odbor je tudi menil, da bi bilo treba razpis za letošnje nagrade mesta Kranja podaljšati. Do izteka razpisnega roka je namreč komisija dobila le tri predloge. A. Ž. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Kranj je na svoji prvi seji 9.. maja imenovalo 11 komisij, in sicer: za gospodarstvo, za samoupravne delovne odnose, za življenjske in delovne pogoje, za šport in rekreacijo, za izobraževanje, za kulturo, za sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami, za dodeljevanje izrednih podpor, organizacijsko-kadrovsko, za informiranje in za SLO. - D. D. Center za obveščanje pri predsedstvu OK ZMS v Kranju sklicuje sestanek članov uredniških odborov mladinskih glasil. Na sestanku bodo prisotni izmenjali izkušnje pri urejanju in izdajanju glasil, hkrati pa se bodo pogovorili o poteku prireditev ob mesecu mladosti. Sestanek bo v petek, 17. maja, ob 17.30 v prostorih občinske skupščine Kranj — soba 9. V petek, 17. maja, ob 17.30 se bo sestala tudi komisija za kulturo pri občinski konferenci ZMS Kranj. Pogovorili se bodo o organizaciji kulturnega tedna in določili, kdo bo vodil posamezne akcije. -lb Skofja Loka Komandant pohodne mladinske enote, ki je bila ustanovljena prj občinski konferenci mladine v Škofji Loki, Karel Tavčar sklicuje posvet štaba enote. Pogovarjali se bodo o pripravah na pohod mladine po poteh partizanov, ki bo 25. in 26. maja. Z njim bodo počastili dan mladosti. Posvet štaba enote je sklican za jutri, ob 16. uri. Člani štaba se bodo zbrali v prostorih mladinske organizacije na Mestnem trgu- -lb rji * • ^ / rzic Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Tržič so sprejel' oceno dela in stanja občinske organizacije po zasedanju občinske konference ZKS, ki je bila oktobra lani. Ocena je celovita in ne obravnava samo dejavnost ZK v tem obdobju, temveč tudi delo in sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami, položaj gospodarstva v občini, stanovanjsko politiko ter samoupravljanje v občini TrŽiČ-Komite bo oceno predlagal v potrditev občinski konferenci ZKS. Razen tega bodo na konferenci razpravljali o integracijskih gibanjih v tržiški občini ter o delu aktiva komunistov-neposrednih proizvajalcev. Ko so na petkovi seji komiteja razpravljali o tem vprašanju, so menili, da mora aktiv tesneje sodelovati z organi delavske kontrole po organizacijah združenega dela-Na seji komiteja, ki je bila v petek, so sprejeli poročila predsednikov komisij komiteja in konference, program dela CK ZKS in njegovih organov ter predlog programa dela občinske konference ZKS in komiteja. Tudi o teh predlogih in poročilih bodo razpravljali na zasedanju konference ZKS, ki bo 20. maja. -jk Gostje iz Srbije v Retečah V restavraciji škofjeloške Name je bila minuli petek, 10. maja, večja slovesnost, na kateri so podelili izkaznice 69 novim, letos sprejetim članom ZK. Žensk je vmes 30, moških pa 39. Toda bolj kot razdelitev po spolu sta zanimivi statistični analizi starostne in poklicne strukture. Prva nam pove, da med slavljenci prevladujejo mladi (ktir 50 jih je skupno), druga pa, da so najbolj množično zastopani delavci-neposredni proizvajalci (27) ter da je precej tudi dijakov in študentov (10). Od krajevnih organizacij in aktivov ZK, ki so svoje vrste okrepili s svežimi močmi, se je tokrat zlasti izkazala OO tovarne Alpina Žiri. Dodajmo še, da je izročitvi izkaznic poleg sekretarja občinske konference ZK Skofja Loka Janeza Jemca in predsednice občinske konference ZMS Olge Bandelj prisostvoval tudi sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir. V daljšem nagovoru je navzočim opisal pomen in vlogo zveze komunistov v sedanjem trenutkiko smo priče pospešenemu uveljavljanju samoupravljanja in ko spričo raznih mednarodnih pretresov jugoslovanska politika neuvrščenosti žanje zmeraj večje uspehe. Svečanost so s krajšim kulturnim programom sklenili pevci Gorenjevaškega okteta, (-ig) — Foto: F. Perdan Tržič med kongresoma ZKJ V petek popoldne je prispela v Re-teče delegacija krajevne skupnosti Azanja iz občine Smederevska Palanka v Srbiji ter tako vrnila obisk Retečanom, ki so se v tej prijateljski krajevni skupnosti mudili lani. Goste, med katerimi sta bila tudi predsednik krajevne skupnosti Azanja Dobroslav Jelič-Bosa ter predsednik izvršnega sveta občine Smederevska Palanka Branko Nikodijević, so v imenu gostiteljev pozdravili predsednik krajevne skupnosti Reteče-Gorenja vas Danilo Kosmačin ter predstavniki drugih krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Med svojim štiridnevnim bivanjem v škofjeloški občini so si člani delegacije ogledali nekatera podjetja, osnovno šolo »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi, kmetije v Vinharjih, obiskali so Javorje, Sorico, Bohinj in Bled, prisostvovali svečani proslavi ob otvoritvi prenovljenega kulturnega doma v Retečah, sprejel pa jih je tudi predsednik skupščine občine Skofja Loka Tone Polajnar. V znak priznanja £a zasluge, ki jih ima loški predsednik pri razvijanju prijateljskih stikov med obema občinama, so mu gostje predali posebno pismeno priznanje v obliki diplome. Ob svojem prvem obisku v Srbiji'bodo Re-tečani enako zahvalo izročili predsedniku skupščine občine Smederevska Palanka. Na nedeljski svečanosti je goste najprej pozdravil predsednik krajevne skupnosti Reteče-Gorenj a vas Danilo Kosmačin in orisal tesno sodelovanje med obema krajema, k' se še vedno bolj utrjuje. Kljub temu-, da sta skupnosti po številu prebival' cev precej različni — Reteče-Go-renja vas jih šteje le kakih 800 -*: Azanja pa prek 6500, je menil, da n1 nikakršnih preprek, da ne bi v pri* hodnjih letih navezali še prisrčnej-ših stikov. »Globoko smo presenečeni ob našem prvem obisku pri vas,« je deja' predsednik krajevne skupnosti Azanja Dobroslav Jelič-Bosa. »Pri**'1 smo v toplo sredino, med gostoljub' ne ljudi. Lahko zatrdim, da ste na h1 bili in nam boste vedno dragi gostje; Prijateljstvo, ki se je začelo razvija11 v prvih dneh vojne vihre, v najtežjih dneh naše zgodovine, je bilo lan' kronano s podpisom listine o pobratenju med obema občinama in dobiva vedno širše dimenzije:« V nadaljevanju je vsem občanom izroči' pozdrave predsednika skupščine občine Smederevska Palanka Sretčna Vladisavljevića, bratske pozdrave prebivalcev palanške občine in ^e posebno krajevne skupnosti Azanj? ter' povabil Retečane, da čimprej ponovno pridejo na obisk v prijatelj' ske srbske kraje. J. Govpkar sedi k razstavi »Tržič med kongresoma ZKJ«. . Prireditev, posvečeno kongresu ZKJ, bodo odprli v petek, .17. maja, ob 18. uri v paviljonu NOB. Razstava bo odprta do 3. junija. Otvoritve se bo udeležil tudi Franc Šetinc, ki bo ob tej priložnosti govoril o sklepih 7. kongresa ZKS. Popestril jo bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali folklorna skupina Karavanke, recitatorji Zveze kulturno prosvetnih organizacij in združeni mladinski pevski zbor. -jk Razpis Gregorčičevih plaket za leto 1974 Na podlagi 3. člena odloka o podeljevanju Gregorčičevih plaket (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/69) razpisuje skupščina občine Jesenice podelitev Gregorčičevih plaket za leto 1974. Gregorčičeve plakete posameznikom za: se podeli organizacijam ali — aktivnost in uspehe razvijanja množičnosti na področju telesne kulture; — dosežke na področju telesne vzgoje, strokovnega, organizacijskega in znanstvenega dela; — dolgoletno uspešno delo na podVočju telesne kulture; — tekmovalne dosežke na pomembnejših tekmovanjih; — uspehe, ki pospešujejo telesno kulturo na področju propagande in publicistike. Predloge za podelitev plaket lahko dajo vsi občani, telesno-kulturne in druge organizacije. Predlogi mbrajo biti predloženi občinski žiriji za izbor nagrajencev do 1. julija 1974. Skupščina občine Jesenice -——-1--— STOLPEC ZA UPOKOJENCE Preberite med drugim še to: 22. maja 1974 bo zaključena razstava opreme za taborjenje in rekreacijo pred veleblagovnico Hnama v Škofji Loki Ljubiteljev dopusta pod streho je vsako leto več in platneno S5 nama 'je v svojih prodajnih enotah v Ljubljani, Kočevju, Škofji Loki in Velenju poskrbela, da bodo tudi potrošniki, ki se šele odločajo o dopustih, lahko kupili vse, kar je potrebno za taborjenje. Težave ovirajo normalno delo Nesmiselno je, da raziskujemo izvore premoženja tistih občnov, ki zaslužijo zunaj delovnega časa nekaj tisočakov, primere, ki bi bili vredni analize, pa puščamo vnemar, so dejali na petkovi -seji komiteja ZKS v Tržiču Tržiška občinska skupščina je dokaj pozno imenovala komisijo za ugotavljanje izvora premoženja. Njen predsednik Tine Klemenčič je na petkovi seji komiteja občinske konference ZKS poročal o delu tega organa ter nanizal težave, s katerimi se je in se še srečuje komisija s pomembno družbeno nalogo. Omeniti velja predvsem kadrovsko problematiko in sodelovanje z davčno upravo skupščine občine Tržič, ki ni na zadovoljivi ravni. Predvsem bo treba po sodbi članov komiteja odstraniti te težave, vzporedno s tem pa okrepiti povezavo, z izvršnim svetom občine, predsedstvom občinske skupščine ter službo milice. Komisija za ugotavljanje izvora premoženja si je zadala precej obsežen delovni program, ki ga bo lahko uresničila le, če bodo odstranjene omenjene pomanjkljivosti. Na petkovi seji komiteja so sklenili, da bo komisija v. naslednjih mesecih spet poročala organu občinske konference ZKS. Predsednik komisije za ugotavljanje izvora premoženja Tine Klemenčič je povedal, da je komisija v celoti obdelala en primer. Za prizadetega občana je namreč sklepala, da ni prijavil vsega dohodka oziroma premoženja. Po vsestranski in dolgotrajni razpravi je postopek ustavila, ker-je občan svoj dohodek oziroma premoženje opravičil s potrebnimi potrdili in dokazili. Davčno upravo skupščine občine Tržič je zaprosila za podatke o dohodkih še petih občanov, vendar do podrobnejše an'alize upravičenosti ali neupravičenosti imetja le-teh ni prišlo zaradi prej omenjenih vzrokov in težav. Komisija za ugotavljanje izvora premoženja pri skupščini namerava na prihodnjih sejah obravnavati '20 primerov, ki jih je izločila med letošnjimi davčnimi napovedmi na osnovi javnega poziva v tržiški občini. -jk Prihodnje leto 150 stanovanj Tržičani ugotavljajo, da je bila lanska stanovanjska gradnja v občini nad republiškim povprečjem. V nova stanovanja se je vselilo 114 družin, v dograjene stanovanjske hiše pa okrog 30 zasebnih graditeljev. V primerjavi z drugimi občinami nerešenih stanovanjskih problemov ni toliko, na kar vpliva tudi pojav, da naravni prirastek prebival- Pomoč starejšim je naloga vseh nas , Pri občinski konferenci SZDL ^kofja Loka že dlje'časa deluje koordinacijski odbor za pomoč in varstvo 0starelih občanov. Kot njegov najpomembnejši dosežek v dosedanjem delu prav gotovo velja omeniti pred *"a.som izpeljano akcijo popisa prebivalcev, ki potrebujejo družbeno Pomoč, na njegovo pobudo pa so skoraj vse krajevne skupnosti ustanovile komisije za socialno delo, ki b.odo v prihodnje prevzele organizacijo nuđenja sosedske-pomoči. Da pa bi bile akcije krajevnih sHupnosti in drugih družbenopolitičnih organizacij lahko še bolj učin-*0v'te, so v Škofji Loki v sodeio-anJu z republiškim odborom rdeče-j križa pred nedavnim pripravili Poseben enodnevni seminar. Na 'em so bili najprej pojasnjeni cilji ePubliškega odbora RK ter drugih oružbenih dejavnikov v zvezi z varstvom ostarelih ljudi, nato pa je Predstavnica republiškega odbora • j j* Mirjam Belič govorila o bio-Psihičnih spremembah v starosti, Vstopnica višje šole za socialne klavce Irena Matelič o principih socialnega dela z ljudmi, nazadnje pa so bili- podani še metodološki in vsebinski napotkLza izvajanje sosedske pomoči ostarelim in' osamelim ljudem ter obravnavan pregled sedanjega stanja in potreb po posamez-posameznih krajevnih skupnostih v občini. Treba je povedati, da je bila udeležba solidna, seminarja so se udeležili predstavniki komisij za socialno delo, RK, zdravstvene službe, šolskih ustanov, krajevnih skupnosti, mladinskih aktivov ter drugi, žal pa mu niso prisostvovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij loške ter odborov RK ostalih gorenjskih občin. Udeleženci seminarja so menili, da bo delo .lahko uspešno le, če se bodo zanj zavzeli vsi družbeni dejavniki. Komisije za socialno delo stalno dopolnjujejo seznam oseb, ki potrebujejo pomoč, v prihodnje pa bodo imele tudi vsaka svoj program dela, svoj seznam ljudi, ki .so potrebni pomoči. Ena prvih nalog bo poiskati osebe, ki bodo to sosedsko pomoč pripravljene nuditi. Zato bodo že v prihodnjih dneh krajevne skupnosti imele Kratkoročni delovni program Izvršni odbor občinske konference ' °cialistične zveze v Kranju je v pe-\n razPravljal o nalogah socialistič-j ® zveze v kranjski občini do jeseni |()s- Hkrati je odbor potrdil pred-*>naj do takrat opravlja funkcijo sk ia dolžnosti predsednika občin-^ e Konference SZDL dosedanji se-lei?tar izvršnega odbora Franc Tha- Jjaseji so poudarili, da je treba v prei nje,n obdobju posvetiti skrb .ovsem izobraževanju delegatov t(-<>ma delegacij in pripravi statu-so > a|evnih skupnosti. Trenutno tut?'e. ^"'Pravljeni trije osnutki sta-vV; s'eer za mestne skupnosti, (j0? „V Podeželske in za manjše po-tak krajevne skupnosti. Prav 8j*° Pa imata že izdelan osnutek tl:' '11 \a krajevna skupnost Vodovod- • 'olp in Bela v občini. , Sl, . bo . avniesec, predvidoma 24. maja, - izvršni odborObčinske konferen- ce SZDL pripravil tudi celodnevni posvet za predsednike in sekretarje krajevnih organizacij socialistične zveze. Na njem bodo obravnavali vlogo socialistične zveze v novem ustavnem sistemu in utrjevanje delegatskega sistema ter delegatskih odnosov v skupščini. Predsednik izvršnega sveta občine Franc Šifko-vič pa bo udeležence posveta seznanil z letošnjim gospodarskim položajem v občini. Med nekatere konkretne naloge, ki jih je izvršni odbor sprejel do jeseni, velja nadalje omeniti še priprave na konference organizacij SZDL in skrb za organizacijo splošnega ljudskega odpora na terenu. Posebno skrb pa bo izvršni odbor posvetil tudi pripravam na zvezni zbor samo-upravljavcev, ki bo 27. junija v Ljubljani. Takrat bo namreč ena od skupin udeležencev tega zbora obiskala tudi krajevno skupnost Cerklje v kranjski občini. A. Ž. sestanke, na katerih bodo udeleženci seminarja obvestili tudi ostale za to odgovorne osebe. Vse šole bodo prejele priporočila, naj bi tudi za učence in dijake pripravili več predavanj o nuđenju pomoči. Podobne akcije so predvidene še za mladinske aktive. Izvedena anketa je pokazala, da v -škofjeloški občini živi popolnoma samih 98 ljudi. In prav ti bodo v prvi vrsti deležni pomoči kot jo predvideva novo zastavljena akcija. Pri obravnavanju problematike starejšega prebivalstva je namreč v prvi vrsti treba upoštevati dejstvo, da človeku ni toliko bistveno podaljšati let življenja, temveč ga obdržati čimdalj zdravega in zadovoljnega, zagotoviti mu koristno in prijetno življenje v starosti. Družbeni dejavniki, občinska socialna služba, zdravstvene institucije, odbori RK, družbenopolitične organizacije ter drugi so doslej vlagale največje napore v izboljšavanje materialnega položaja starejšega prebivalstva, •man j pa so iskale tiste oblike dela, ki bi zagotovile človeku tudi zadovoljivo osebno počutje. Zato, da bi se naštete potrebe lahko čimbolj pokrivale, bo potrebno razviti predvsem naslednje oblike dela: sosedsko in hišno pomoč, vključitev mladine in otrok v izvrševanje konkretnih opravil za pomoč ostarelim ljudem ter nego na domu. Prvi koraki so torej storjeni! Treba je samo upati, da se bodo v kratkem že pokazali rezultati dela. stva v občini že več let stagnira. Stanovanjske težave imajo predvsem mlade družine, precej problemov pa povzročajo želje in zahteve po preselitvi iz starih v nova, sodobnejša stanovanja. V prihodnjih letih bo gradnja družbenih stanovanj lahko še uspešnejša. Solidarnostni stanovanjski sklad je lani že »rešil« prve stanovanjske probleme v občini, pred ustanovitvijo pa je samoupravna stanovanjska skupnost, ki bo zagotovila še boljšo materialno osnovo za gradnjo družbenih stanovan j. Letos nameravajo v Tržiču zgraditi prav toliko družbenih stanovanj in zasebnih stanovanjskih hiš kot lani. To bi pomenilo 9 novih stanovanj na 1000 prebivalcev, kar je nad povprečjem republike. Prihodnje leto pa bodo na osnovi sedanjih predvidevanj v Tržiču zgradili 150 novih stanovanj. Razprave o stanovanjski gradnji so pokazale tudi na nekatere, pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Predvsem se bo morala le-teh lotiti nova samoupravna stanovanjska skupnost. V prvi vrsti bo treba smotrneje izkoriščati sredstva, ki jih delovne organizacije vročajo v banko in po možnosti delež vročenih sredstev še povečati. Ustreznejšo in učinkovitejšo stanovanjsko politiko bodo morale ubrati tudi nekatere delovne organizacije. Po sodbi Trži-čanov ima Bombažna predilnica in tkalnica že več let najustreznejšo stanovanjsko politiko. Fond te delovne organizacije znaša že 700 stanovanj! Precejšnje težave povzroča pomanjkanje denarja za komunalno urejanje novih stanovanjskih sosesk in zazidalnih površin. Samo za pravkar »odprto« stanovanjsko gradbišče v Bistriti, imenovano B-3, zmanjkuje poldrugo milijardo.starih dinarjev za komunalno ureditev zemljišča. Kaže, da bodo letos v Tržiču ta problem rešili, v prihodnjih letih pa bo treba tudi za komunalno' urejanje zazidalnih površin najti ustrezne finančne vire. -I. Košnjek Še precej kolektivov brez organizacije ZK Organizacijo ZK v tržiški občini tvori 22 osnovnih organizacij in 7 stalnih aktivov, v katerih je bilo po podatkih s 30. aprila letos 5.12 komunistov (.'181 moških in 151 žena). Predvsem zadnje volitve so pokazale. da organiziranost komunistov v nekaterih predelih občine ni najboljša. Komisija /a organiziranost in razvoj ZK pri konferenci je zato že pripravila nekatere predloge, k-i na bi organiziranost in s tem tudi dejav- K, % '''.•'tujska mladina je vključena jOr„.,s.to specializiranih mladinskih jij.j^^^ij- Skoraj vse delajo v ne-r|;, .\<>rn'l» prostorih. Prizadevanja, |)rii11\!ri'a(^ 'nH>'' za svojo dejavnost n° prostore, niso nova. Več o Lf,)0 povedal predsednik občinske ^'pH'. ZMS Ciril Sitar, in da hi mladina i/. Kranja fa d "Golice dobila prostore prej?1 J*' bila prvič izražena tolHd-pribIižno 15 ,elK Tedflj Je hjj u,n« prevzela dela pri grad-V,,,. . v«dovoda Bašelj—Kranj. Hj0 ®lp jt' bilo denarja za grad-(ihji, '"jdinsketfa doma premalo. hi|,;"h»jenih dotacij namreč ni ■ft»Ki|,n s<* zasluženi denar po- . ! druge namene.« h,,;;' ' 1 •'*>■'» s«. mladim ponudile • ^sk^' / 1 prostorov v de- ii|>. ' ML domu \ Kranju -Kako ste lili'. Prostori za mlade v Kranju »Prostbri so bili dodeljeni Centru za estetsko vzgojo. V njegovem okviru deluje plesno-športni klub ter plesna in lutkovna šola in tudi razni likovni tečaji, jezikovni krožki ter amaterske likovne in filmske skupine. Center obiskuje veliko mladine.« »Kako je bilo doslej poskrbljeno za mladino, ki se ukvarja s klubsko dejavnostjo in z delom v specializiranih organizacijah?« »Skoraj vsi klubi in specializirane mladinske Organizacije nimajo primernih prostorov. Naj omenim najprej Zvezo organizacij za tehnično kulturo, ki združuje 13 organizacij s prek 3000 članov. Nekatere prostorov sploh nimajo in so odvisne od ,dobre volje' šol ali celo lastnikov zasebnih hiš. Tudi Zveza tabornikov le težko pripravlja sestanke in srečanja članov, saj ima prostore samo Kokrški odred. Prostori planinskega društva pa so predvideni za rušenje.« »Ob preselitvi Posebne šole v novo stavbo bo mladina dobila nekaj Učilnic v stari stavbi. Kako jih boste uredili?« »Poudariti moram, da je to le začasna rešitev. V novih prostorih bomo namestili radio klub Iskra, zvezo tabornikov, študentski servis, organizacije za tehnično kulturo, avlo šolo ŠOLT in klub.« I.* nosi organizacije ZK /.boljšali. O njih ho .sklepala konferenca, ki se bo sest ala v ponedel jek. 20. ma ja. V tržiški <»brini ni osnovne, organizacije ali stalnega aktiva le še v eni krajevni skupnosti, medtem ko je organizacijska slika \ organizacijah združenega dela drugačna. Komunisti nimajo lastne organizacije v Zdravstvenem domu, Tiku, Obrtnem podjet ju. Gostinskem podjetju Zelenica. podjetju Oblačila-Novost, obratu Roga v Hetnjah. Projektu in Kmet ij^ki zadrugi. Sprejem novih članov sicer i/, leta v leto napreduje, vendar z obnovo organizacije ZK v tržiški občini še vseeno niso zadovoljni. Posamezne osnovne organizacije že leta niso sprejele novega člana, nekateri1 močne organizacije pa sprejmejo letno le dva ali tri nove člane. Komite ZK ob tej ugotovitvi meni, da je sama organizacija ZK res najbolj odgovorna za sprejem v organizacijo komunistov, vendar bi morale pri sprejemu članov š«> bolj sodelovati diuiie družbenopolitične organizacije p«'edv ••« m mladinska. Občinska kc.iO M !~h V\ eve v ' nli.ee Slovenije -i. let<>- ii pri-.d predla;..tiri le in kandid st« - i »preji m 7.V A.t ii • H ., ' I arij« • /K h /c ih I i! Ici i c oifhod f;0mt:ii: t II1, \ «lt .!.*! I i T; ! na II. mei 1» t i !'•' i •! i i m |i r'i' >,- l.iiii m let os p,i |»l*i t. I IK Društvo upokojencev Tržič Tržiško Društvo upokojencev, ki je imelo na začetku maja občni zbor, na katerem so upokojeni Tržičani pregledali delo društva v zadnjih dveh letih, ima 1418 rednih članov in 143 »posrednih« članov. Leta 1972 se je društvo okrepilo s 03 člani, lani pa s 37 člani. Vendar je v teh letih 51 oziroma 49 članov umrlo. Do konca letošnjega aprila pa se je v društvo včlanilo 37 članov, kar 16 pa jih je umrlo. To pomeni, da članstvo sicer počasi, vendar vztrajno narašča. Društvo upokojencev Tržič organizira že dve leti zapored ob 5. avgustu, občinskem prazniku, sprejem za nad 80 let stare članice in člane. Na obeh srečanjih je bila udeležba dobra. Lanskega se je na primer od 93 vabljenih udeležilo kar 70 • upokojencev. Upravni odbor je v zadnjih dveh letih' organiziral devet izletov, in Sicer 5 celodnevnih in 4 popoldanske. Izletov se je udeležilo 427 članov. Dokaj dobro obiskana so bila tudi predavanja, zanimiva za upokojence. Na dober odmev med članstvom društva je naletel poziv za letovanje v Izoli in Piranu. Pri reševanju stanovanjskih problemov se je tržiško upokojensko društvo povezalo s solidarnostnim skladom za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Tržič. Po sodbi upokojencev bi bilo treba za to kategorijo občanov graditi njej bolj primerna sta-novanja. Prav tako bi kazalo v Tržiču čim prej zgraditi dom za upokojence oziroma ostarele občane. Objekt mora biti zgrajen po predpisih Zakona o socialnih zavodih. Nehumano je, sodijo upokojenci, da morajo ostareli in osameli občani preživljati starost v drugih krajih Gorenjske in Slovenije, ne pa doma, kjer so si prislužili pokojnino. Za nov dom upokojencev je treba po mnenju Društva upokojencev čim prej najti ustrezno lokacijo. - jk Obdarili osemdesetletnike Podružnica društva upokojencev v Preddvoru je ob 1. maju obdarila devetnajst svojih članov, ki so že prekoračili osemdeseto leto. Obdarili so tudi osem svojih članov, ki živijo v Domu oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru. Skrb , za upokojence V Tekstilni tovarni Medvode so se v soboto, ob 35 - letnici obstoja tovarne, zbrali vsi upokojeni Člani delovne skupnosti. Po ogledu tovarniških prostorov je sledila skromna obdaritev in pa pogostitev v motelu Medno. - fr Izlet k zdraviliščem Kranjska podružnica društva upokojencev je v soboto, 11. maja, organizirala za svoje člane izlet v Podčetrtek, Rogaško Slatino in Oateške Toplice. To je bil letošnji prvi izlet, udeležilo pa se ga je 40 upokojencev. Komisija za izlete pri podružnici pa pripravlja zdaj že drugi izlet. Upokojence naj bi popeljali 8. junija po slovenski Koroški. Letos imajo v načrtu kar 15 izletov. OBČNI ZBOR Redni letni občni zbor podružnice društva upokojencev Preddvor bo v nedeljo, 19. maja, ob 7. uri zjutraj v Prosvetnem domu. Člani v l judno vabl jeni. 1 Vilniie iu kii.it)n p »m !>n« bodo obpo\ lb \a|\ »i' drla bodi mladi opiavih navedle potrebe po stanovanjih. Od 94 vprašanih jih je odgovorilo le 26. Na podlagi odgovorov naj bi v Škofji Loki v dveh letih potrebovali 61 stanovanj, v Železnikih 34, v Gorenji vasi 11 in v Zireh 9 stanovanj. Skupaj bi bilo treba zgraditi le 115 stanovanj. Na vprašalnik niso odgo-. vorile niti nekatere večje delovne organizacije kot so: LTH, Iskra Re-teče, Odeja, Kroj; Gradiš, Transtu-rist, EGP, Alpina, Kladivar in Etiketa. Za skrajno malomaren odnos do tako pomembnega vprašanja je -zbor ostro kritiziral vodstva v teh delovnih organizacijah oziroma tiste odgovorne, ki se ukvarjajo s stanovanjskimi vprašanji. Osnovne organizacije pa jih bodo poklicale na odgovornost. Veliko pozornost bo sindikat tudi v bodoče posvečal skrbi za razvedrilo in letovanja delavcev. Različna športna tekmovanja so postala že tradicionalna. V Strunjanu in na Rabu pa ima ObSS svoja domova s približno 110 ležišči. Ker pa je to premalo, je že odkupil zemljišče v Strunjanu, kjer namerava zgraditi 'počitniški center. K sodelovanju je pozval vse škofjeloške delovne organizacije. Druga akcija pa je posvečena Soriški planini. Načrti ?a ureditev teh obsežnih zemljišč predvidevajo, da se bo v tem kraju razvijal delavski turizem. Referatu predsednika je sledila razprava. Janez Mihelčič iz Tehnika je spregovoril o načrtu, ki predvideva, da bomo v Sloveniji do -. konca leta 1975 zgradili 26.000 stanovanj. Gradbinci so sposobni to nalogo izpolniti, je poudaril, če bodo izpolnjeni drugi pogoji: če bodo imeli kje graditi, če bo dovolj betonskega železa in cementa, keramičnih ploščic in drugega gradbenega materiala. In če bodo cene bolj stabilne. Cene materialu in s tem stanovanj tako hitro naraščajo, da je težko določiti celo orientacijsko ceno. Za primer je navedel, da je bila cena kvadratnega metra stanovanjske površine decembra v Škofji Loki 3450 dinarjev, aprila pa že 3720 dinarjev. Večala se je za 2 odstotka mesečno. Ker nič ne kaže, da bi bilo v prihodnje drugače, je dodal govornik, imajo prav gradbinci največ po-v mislekov, da bodo načrt res lahko izpolnili. Ob tem naj dodamo, dai gradbeni stroški predstavljajo največ nekaj nad 30 odstotkov cene stanovanja. Tudi Stanko Čar, delegat Alpine> iz Zirov, je razpravljal o stanovanjski gradnji, le da se je omejil na ži-rovsko kotlino. V Škofji Loki in v Zireh investira gradnjo Lokainvest, medtem ko morajo na žirovskem koncu graditi podjetja sama. Stanovanjski blok ali stolpnica stane več milijonov, zato se za takšno obliko gradnje težko odloči celo Alpina, ki je veliko podjetje. Posledica pa je, da povsod bolj podpirajo gradnjo zasebnih hiš. Interesentov za stanovanje v bloku je vedno več, . zato je delegat zahteval, naj sindikati sprožijo akcijo, da se financiranje gradnje uredi tudi v Zireh. Inž. Djordje Buble iz LTH je pozval sindikat, naj prouči strukturo cene za centralno ogrevanje v Groharjevem naselju v Škofji Loki. Dejal je, da je nemogoče, da je treba za ogrevanje odšteti več kot za najemnino stanovanja. Prav zato je nerazumljivo utemeljevanje podražitev ogrevanja z rastjo cene nafte in njenih derivatov — cena se dviga v istem odstotku kot cena nafte — ker kurivo predstavlja le eno od postavk v strukturi cene. V razpravi so sodelovali tudi Tone Rupnik iz Gorenjske predilnice, ki je govoril o letovanjih delavcev, inž. Dore Štucin iz LTH, ki je svojo razpravo posvetil izostankom z dela, Henrik Lang iz Trans-turista je govoril o novi organiziranosti sindikata v OZD, Olga Ban-delj pa je spregovorila o delu konference in aktivov mladih delavcev. Na zboru škofjeloških sindikatov so izvolili tudi novega predsednika, ker je bil dosedanji izvoljen za predsednika občinskega izvršnega sveta. Novi predsednik je Marjan Gantar iz Škofje Loke. Zaposlen je bil v Alplesu kot referent za prodajo. Zbor je tudi poslal pozdravno pismo s čestitkami predsedniku Titu za njegov 82. rojstni dan. L. Bogataj Te dni dokončujejo dela na veliki novi separaciji v Projektovih betonerskih obratih na Polici pri Naklem. Separacija, ki bo veljala okrog 6 milijonov dinarjev, bo delala z zmogljivostjo 25 kubikov na uro. Z njo bodo v celoti pokrili svoje potrebe in Se rezerva bo tu za primer širjenja proizvodnje. Na} pripomnimo, da je kvaliteta njihovega gramoza zelo dobra in z njim 2 lahkoto dosegajo še zahtevnejše visokovredne betone. Zaradi težav z uvozom rezervnih delov pri ostalih napravah so se to pot odločili za domačo strojno opremo. Tako je projektiranje strojne tehnične opreme prevzel trboveljski Rudis, izvedbo teh del Strojna tovarna Trbovlje, projektiranje in izvedbo gradbenih del pa Projekt. Graditi so začeli lanskega oktobra. Mila zima in prizadevnost tako Trboveljčanov kot domačih delavcev so pripomogli, da bodo načrti tako hitro uresničeni. — D. D. 25. maja se bo začel letošnji teden gozdov Bogastva gozdov ne znamo ceniti! j Obilica gozdov, ki pokrivajo 32 odstotkov Jugoslavije in polovico Slovenije, nas uvršča med najbolj gozdnate dežele Evrope, hkrati pa nas uspava in zmanjšuje družbeno skrb za gozdove — Gospodarske koristi predstavljajo le 10 odstotkov vseh koristi gozda — Kaj bo z gozdovi jutri? Podatki, da je 32 odstotkov Jugoslavije porasle z gozdovi in da pokriva gozd kar polovico Slovenije, nas uvrščajo med najbolj »gozdnate« pokrajine v Evropi. Najverjetneje je prav obilica gozdov vzrok, da te naravhe dobrine ne znamo ceniti tako kot bi jo morali in kakršno pozornost zasluži.' Prepogosto mislimo, da ima gozd le ekonomski pomen in da je njegova edina koristnost les, ki ga posekamo, prodamo in predelamo. Če menimo tako, smo v zmoti. Američani so izračunali, da predstavljajo gospodarske koristi gozda le 10 odstotkov vseh koristi, ki jih ima sleherna družba od »neprecenljivega naravnega bogastva«, kot radi pravimo gozdovom. Koristnost gozda je mnogo širša, začenši pri varstvu narave in vzdrževanju naravnega ravnotežja, klimi, varstvu pred vetrovi in vodno stihijo, rekreaciji ljudi, ki jih vedno bolj gnjavijo vsakodnevne tegobe K in dirka za materialnimi dobrinami, lovstvu, planinstvu itd., itd. Izhajajoč iz tega je napak misliti, da so gozdovi le vsakodnevna skrb gozdarjev, da prenesejo vse, da samo dajejo in nič ne zahtevajo! Novi republiški zakon o gozdovih takšna'mišljenja zavrača in postavlja skrb in vlogo gozdov z ustanavljanjem interesnih skupnosti, za gozdarstvo na širšo družbeno osno- ' vo. Če bi takšno stališče osvojili že prej, bi z načrtnim in usklajenim delom pri varstvu in negi gozdov dosegli še večje uspehe kot smo jih sicer. Marsikaj bi spremenili v glavah tistih, katerih odnos do gozda je malomaren, enostranski in zgolj izkoriščevalski, ne meneč se, kaj bo z gozdom jutri. Žalostno (toda resnično) je, da postaja gozd smetišče Slovenije! Čeprav preradi poveličujemo dosežke sosedov in drugih držav v Evropi in podcenjujemo lastne, tokrat upravičeno trdimo, da je v drugih bolj ali manj »gozdnatih« državah skrb za gozdove večja in sankcije zoper kršilce »gozdnega reda« ostrejše. Seveda se njihovih metod ne d& enostavno presaditi v naše razmere, kjer gleda na gozd vsak s svojega stališča in so gozdnogospodarske organizacije samoupravne in samostojne organizacije združenega dela. V družbah, s katerimi se primerjamo, je gozdar- ska služba glavni skrbnik gozda z državnim značajem in pooblastili (primer Madžarska, Avstrija. Nemčija). Da bi povečali družbeno skrb za gozdove in za njihov obstoj in varstvo zainteresirali čim več ljudi i" jih obenem seznanjali s pomenorn gozda, smo lani v Sloveniji prvič organizirali teden gozdov. Pokrovitelj je bila republiška konferenca SZDL oziroma njen predsednik Mitja Ribičič. Prvi teden gozdov )e dobro uspel. Šolska mladina je v spremstvu gozdarjev opravila na stotine gozdnih izletov in pohodov ter pisala na to temo naloge. Najboljše so gozdnogospodarske organizacije nagradile. Gozdarji in p0' dročna društva inženirjev in tehn)' kov gozdarstva in lesarstva so p*"1' pravljali predavanja* razstave in p°* govore o gozdovih. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je bila O0'. renjska v teh akcijah med vodilni^1 v republiki in da sta glavno organ'' zatorsko breme tedna gozdov nosil} gozdni gospodarstvi Bled in KranJ ob pomoči društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva. lani je bilo sklenjeno, da bomo v Sloveniji akcijo teden gozdov organ'* zirali vsako leto, jo širili, bogatili in ji dajali nove razsežnosti. Izražena je bila tudi misel, da bi se slovenj teden gozdov razširil na ostale rej publike in pokrajine in posta zvezna-akcija, ki po tednu ne sm splahneti, temveč trajati celo leto. Letošnji teden gozdov bo od 25. o konca maja! Poslovno združenj gozdarjev in lesarjev ter društva ženirjev in tehnikov gozdarstva ' lesarstva, ki so organizatorji tedna-so za pokroviteljstvo spet zapro*" republiško konferenco SZDL oztf ma njenega predsednika Mitja R'D čiča. Akcije, ki so bile organiziran lani, bodo dobile mesto tudi v let«. njih programih tedna gozdov, seven razširjenie z novimi oblikami. Dr štva inženirjev in tehnikov gozda^ stva in lesarstva ter gozdnogosp darske organizacije bodo pozor | prav nanje. v Hkrati s tednom gozdov borno Sloveniji proslavili tudi 100. oble nico ustanovitve prvega slovenske*. , gozdarskega društva. Osrednja P v reditev ob tem jubileju bo Postojni. J. Košnje* VEČ POZORNOSTI TEHNIČNEMU POUKU V petek je bil v Lescah redni občni zbor Občinskega sveta organizacij za tehnično kulturo občine Radovljica. Razpravljali bo delu v zadnjih petih letih in ugotovili, da je bilo uspešno. Poseb1* delovni so bili foto klubi. Ugotovili so, da je treba v prihodnJ posvetiti več pozornosti tehničnemu pouku v osnovnih šolah ter lovanju s Štirimi avto-moto društvi, kolikor jih je v radovljiški obČi**£ Za predsednika občinskega sveta so izvolili Mira Prešerna, za Pre sednika nadzornega odbora pa inž. Draga Šiftarja. C. R* Razpis nagrad sklada Staneta Se ver j a za 1974 V skladu s pravilnikom Sklada Staneta Severja razpisuje upravni odbor sklada za leto 1974 naslednje nagrade: 1. dve nagradi za igralsko stvaritev v slovenskem poklicnem gledališču, 2. nagrado za igralsko stvaritev v slovenskem amaterskem gledališču, 3. nagrado za igralsko stvaritev študenta AGRFT, ki se praviloma podeljuje kot štipendija. V poštev pridejo igralske stvaritve, ki so nastale v času od 15. novembra 1973 do 15. novembra 1974 in ki ustrezajo pogojem pravilnika sklada. Kandidate predlagajo z ustrezno pismeno obrazložitvijo poklicna gledališča, republiško združenje slovenskih dramskih umetnikov, AGRFT jn ZKPO Slovenije. Vsak predlagatelj lahko predlaga največ dva kandidata. Predhodne možne prijave lahko predlagatelji pošiljajo sproti, dokončno prijavo pa najkasneje do 20. novembra 1974. ' Žiriji sklada mora biti omogočen pravočasni ogled predlagane predstave. Nagrade bodo javno podeljene 18. decembra 1974. Prijave pošljite na sedež sklada: AGRFT, Ljubljana, Na-zorjeva 3. UPRAVNI ODBOR SKLADA Razpis Čufarjevih plaket za leto 1974 Na podlagi 3. člena odloka o podeljevanju Čufarjevih plaket (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/69) razpisuje skupščina občine Jesenice podelitev Čufarjevih plaket za leto 1974. Cufarjeve plakete se podeli kulturno-prosvetnim organizacijam ali posameznikom tei^priznanje za aktivno delovanje na kulturno-prosvetnem in umetniškem področju ter za izredni prispevek k rasti in dosežkom kulturno-prosvetne dejavnosti na območju občine Jesenice. Predloge za podelitev plaket lahko dajo vsi občani, kulturno-prosvetne in druge organizacije. Predlogi morajo biti predloženi občinski žiriji za izbor nagrajencev do 1. julija 1974. Skupščina občine Jesenice Zanimivo in privlačno Trideseta knjiga iz zbirke NOV in POS — Vsa dela so bila deležna ugodne strokovne kritike in družbenih priznanj Na tiskovni konferenci, ki je bila ginuli torek v Ljubljani, so pred-"javniki knjižnice NOV in POS se-' anili navzoče novinarje z dose-lee *,ln delom na tem področju. Poči časnikarjev so konferenci priso-v,v°vali tudi predsednik republika odbora ZZB NOV Janko Ru-tjsl-.ter «vtorji doslej izdanih del in k, -1"» ki bodo prišla na knjižni trg v prihodnjih letih. dv njiž.nica N0V in P0S ima brez Dr a izreden pomen,« je dejal nastavnik Knjižnice. »Nastala je , rezultat spoznanja, da smo prav do v' dolžni zapisati vse, kar smo tf>*i!Ve'' v zadnji vojni, kajti vse to bi hf zapisal kdo drug. Začeli smo rok! Zdi se nam, da prav Politična situacija potrjuje tega ^ravi'no usmerjenost. Iz boga-črpal" Z£0flovinskega obdobja smo tej.j. t,ste navdihe in nagibe, iz ka-borh Se zrca'' vsa veličina naše V*: • e> naše revolucije. Trideseta je še vedno skromen, dosti revolucije. pre r j" »c vedno skromen, ,°nien prispevek, a vendar so Us dosedanje ugotovitve, dosedanji Vge j1 ,d0.kaz, da smo na pravi poti. aelo izpričuje veliko privrženost 8tv Predanost avtorjev ,za našo lotiar • Lahko rečemo, da smo se dela p»j ® pravim partizanskim žarom. trJ^nfno Plat smo vedno, to lahko Sj^111.0', reševali po .partizansko', no»niciativno. K sreči smo vedno LajR^vsod naleteli na rezumevanje. v i: samo upamo, da bo naše delo /Prihodnje deležno še večje druž- p Podpore!« Prv0g'ejmo zdaj nekatere podatke! •zSla ^nJiga iz omenjene zbirke je delo £5ed. devetimi leti. To je bilo s|0v- otanka Petelina »Osvoboditev fe&lolo Primorja«. Doslej je Parti m°nografij brigad in drugih 8kik JaJ«»kih enot ter 11 problemih u ?el. V delu pa je še 16 hrieadnih problemskih kfn'Mei- V delu pa je še 16 brigadnih Cel J m 6 ..... knii„tn« zbirka naj bi obsegala - Torej v tem Poš stvaritev. 80 je Knjižnica NOV in trenutku približno na sredini poti. Zbirko, ki je največja iz programa NOB, so doslej izdatno podprli ZZB NOV Slovenije — le-ta je v preteklosti reševala mnoga gmotna in organizacijska vprašanja — številne strokovne institucije in založbe, med katerimi je nase levji delež prevzela založba »Partizanska knjiga«. Objavljena dela in tista, ki še bodo, so bogata bera zgodovinskih dejstev NOB. Knjižnica je brez dvoma plod izjemno tesnega sodelovanja strokovnjakov z zgodovinskega področja ter borcev NOB. Njen namen je osvetliti in obelodaniti vse probleme, vendar vse na dokumentarni podlagi. Treba je sicer priznati, da vsa dela niso enako kakovostna, res pa je, da so vsa zadovoljiva. Zmotno je mnenje, je bilo poudarjeno, da je knjižnica bogato subvencionirana! Na voljo je veliko premalo sredstev. Prav zato ni mogoče doseči nizke prodajne cene knjig. Potrebno bi bilo poiskati dolgoročnejše rešitve! Knjige bi namreč morale postati dostopne posameznim organizacijam in odborom ZZB NOV, da bi posamezne zanimive stvaritve lahko podarili svojim članom. s Kajpak bi veljalo poudariti, da so se doslej uresničili vsi načrti in predvidevanja. Tudi zastavljeni načrt, izdaja skupno osemdesetih knjig, je po vsem sodeč povsem uresničljiv. Treba je povedati, da je ves program pomemben tudi za vojaško zgodovinopisje, panogo, ki je bila vse do pred nedavnim precej zapostavljena. Vprašanja so prvič obdelana monografsko. Večina del je bila deležna ugodne strokovne kritike in družbenih priznanj. Pri vsem delu pa so bili ustvarjalci deležni velike pomoči odborov narodnoosvobodilnih enot, brez česar prav gotovo ne bi bilo mogoče doseči takih uspehov kot so bili doseženi. Dosedanjih 30 knjig, zadnjo ,je napisal Milan Guček, je prejelo kar 45 nagrad: med drugim Premiera Kastelke g I ®kofja Loka — Ansambel eksperimentalnega gledališča Oder-fcjm« Skofja Loka pripravlja za petek, 17. maja, ob 19.30 v galeriji Lev«f?f Sradu premiero svoje druge letošnje dramske predstave. To bo dei Priinova Kastelka, ki jo režira domačin Zdenko Furlan. Prvo p ? Pa je bilo Torkarjevo Vstajenje Jožeta Švejka, s katerim so »eks-mientalisti« slavili izreden uspeh. Peter Jovanovič razstavlja d0m^e8enice — V soboto popoldne so v mali dvorani Delavskega van a Jesenicah odprli razstavo umetnika-samorastnika Petra Jo-" Umetnik se predstavlja Jeseničanom s številnimi motivi iz ocjtji e Pr>p°vedi in kmečkega življenja. Ob otvoritvi razstave, ki bo i Gloou 22. maja, so pripravili krajši kulturni program učenci V^i^fnešole Jesenice.______B. B. SCHIEDEL-YU-Kamin dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC Kidričevo nagrado, 4. julijsko nagrado, nagrado OF in druge. Za knjige se bolj zanima mladina kot pa nekdanji borci, so še povedali na torkovi novinarski konferenci. Knjige se tiskajo v nakladi 1000 do 4000 izvodov. Večina del je že pošla! J/Govekar Okoli 20. maja start novega filma »Pomladni veter« V Viba filmu letos načrtujejo štiri celovečerne in deset kratkih filmov. Če bo odobren kredit, bo pozimi v delu Iz peti film Končno je več ali manj jasno, kakšni filmi bodo obogatili dosedanji seznam slovenskih celovečernih pa tudi kratkih filmov. Ker je sedaj znano, da bo za filmsko proizvodnjo 1974 na voljo le nekaj več kot 10 novih milijonov dinarjev, ne bo mogoče uresničiti prvotnega načrta odbora za kinematografijo KSS, ki je predvideval snemanje 5 celovečernih in 20 kratkih filmov. Zato se je bilo treba odločiti za »skrajšan« program — za tri celovečerne in 10 kratkih filmov. Na zadnji seji delovne skupnosti proizvodnega podjetja VIBA FILM so potrdili sklep upravnega odbora Vibe, da bi letos iz programa 1974 snemali režiserji Rajko Ranfl, Matjaž Klopčič in France Štiglic, poleg njih pa bi letos snemal svoj prvi film tudi Milan Ljubič, ki ima projekt še iz programa 1973. Če pa bo Viba pri KSS uspela dobiti premostitveni kredit, bi konec leta startal še Jane Kavčič, ki naj bi realiziral Partljičev scenarij »Vdovstvo in pogreb Karo-line Zašler«. Sicer pa bo ta film uvrščen v program za prihodnje leto. Po sedanjih načrtih naj bi letos prvi startal televizijski režiser Rajko Ranfl s projektom »POMLADNI VETER« po lastnem scenariju. Ranflu bi bil to drugi celovečerni film, obravnaval pa bo sodobno štu-dentovsko življenje. Ekipo že sestavljajo (direktor fotografije bo Jure Pervanje, ki so ga lani proglasili za najbolj obetavnega slovenskega snemalca) in če ne bo prišlo vmes kaj nepredvidenega, bo prva klapa padla že okoli 20. maja v Ljubljani, kjer bodo film tudi skoraj v celoti posneli. Drugi po vrsti naj bi sredi junija startal novi direktor Vibe Milan Ljubič s projektom »ČUDOVITI PRAH« po lastnem scenariju. Ker želi svoj prvenec končati kot svobodni filmski delavec, bo Ljubič z dovoljenjem delovne skupnosti Vibe stopil v redno delovno razmerje šele V Reteč ah so v nedeljo slovesno odprli prenovljen kulturni dom. Zgrajen je bil pred dvajsetimi leti, lani pa so začeli obnavljati zunanjost. Vsa dela so veljala 120.000 din. Predsednik KUD »Janko-KrmeIj« iz Reteč Vinko Žagar je na nedeljski proslavi pohvalil domačine, ki so pri obnavljanju prispevali mnogo prostovoljnih delovnih ur, obenem pa izrazil željo, da bi tudi v pri ' hodnje povsod naleteli na razumevanje, saj le v kratkem nameravajo začeti urejati notranjost. Menil je, da bi tudi v prihodnje kulturno umetniško društvo moralo razvijati že tradicionalno bogato kulturno dejavnost v kraju. Zato je k delu pozval predvsem mladino. Na nedeljski proslavi so sodelovali folklorna skupina »Sava« iz Kranja, tamburaši in mešani pevski zbor iz Reteč ter člani domačega društva. (J. G.) — Foto: F. Perdan 1. septembra 1974. Tudi Ljubičev film s tematiko iz NOB bo snemal Jure Pervanje, med igralci pa naj omenimo popularnega »Smokija« Ljubišo Samardjića, katerega trenutna zasedenost pri srbskem filmu »Partizani« je vzrok, da so start Ljubičevega filma prestavili z aprila na junij. Tretji film letošnje proizvodnje bo »STRAH« po scenariju in režiji Matjaža Klopčiča. Po sedanjih načrtih bo Klopčič pričel snemati v Vibinem ateljeju (film naj bi v glavnem posneli v ateljeju) konec julija ali v začetku avgusta. »Strah« je letos najbolj zahteven in tudi najdražji projekt, vse pa kaže, da se bodo našla dodatna sredstva in da bo Klopčič, ki je bil lani v Pulju proglašen za najboljšega režiserja 1973, le uspel uresničiti svoje načrte. Četrti film »POVEST O DOBRIH LJUDEH« bo snemal France Štiglic v jesenskem obdobju. Znano književno delo Miška Kranjca bo končno zaživelo na filmskem platnu. Kot vse kaže bo slovenska proizvodnja (v primeri z zadnjimi leti, ko so lahko predstavili le po en ali največ dva nova filma) na naslednjem puljskem festivalu leta 1975, ko bo VIBA FILM praznoval 20-letnico svojega delovanja — predstavila kar štiri nove celovečerne filme. Ce pa bi uspel do Pulja 1975. končati svoj film tudi Jane Kavčič, potem bi se lahko Slovenci postavili kar s petimi filmi, kolikor predvideva tudi naš nacionalni program. Za zaključek naj še omenimo, da je znan tudi seznam 10 kratkih filmov, ki jih naj bi posneli v letošnjem letu. Dva filma naj bi realiziral Jože Pogačnik (film o hokejskih vratarjih »ČLOVEK Z MASKO« je že posnet, drugega prav tako športnega »SPORT NA ULICI« pa pripravljajo), po enega pa Jože Bevc (»BARVNA KOMPOZICIJA« je iz serije o Občanu Urbanu), Boštjan Hladnik -(»REVOLUCIJA«), Milan Ljubič (»SOSESKA«), Mako Sajko (»NARODNA NOSA«), Jure Pervanje (»SAMOTA« bo njegov prvi igrani film), Vaško Pregelj (»PRIMORSKE BALADE«), Dušan Povh (»SELEKCIJA«) in koprska bivša amaterja Koni Steinbaher — Janez Marinšek — animirani film« CE STUDENT NA RAJŽO GRE«. Franc MIKEC • w 1 /% R Sreda, 15. maja 1974 REVIJA ŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV V PREDOSLJAH — V petek je bila v kulturnem domu v Predosljah ena od revij pevskih zborov osnovnih šol kranjske občine', ki jih organizira Zveza kulturnoprosvetnih organizacij občine Kranj. Na reviji v Predosljah so nastopili pevski zbor podružnične šole Mavčiče (pevovodja Ivan Pišler), zbor podružnične šole Žabnica (pevo-vodja Marija Jamnik), pevci podružnične šole Orehek pod vodstvom Marinke Potočnik, zbora osnovne šole Josip Broz-Tito Predoslje pod vodstvom Mirjane Čepirlo ter zbor osnovne šole Matije Valjavca Preddvor pod vodstvom Antona Dolinška. Na fotografiji zbor podružnične šole z Orehka in pe-vodja Marinka Potočnik, (jk) — Foto: F. Perdan Stara pesem v novi izdaji Lepa so naša smučarsko- turistična središča pozimi, ni kaj. Kamorkoli pogledaš, povsod sneg, povsod iskriva belina, ki pri opazovalcu nehote zbuja občutek svežine. Bela barva je pač simbol čistosti, neomadeže-vanosti, malone sterilnosti, kakršna vlada po bolnišnicah. Ampak videz vara. Ko zimski plašč skopni, ko ga pobere odju-ga, čar izgine. Na dan pridejo sledovi kulture in civilizacije dvajsetega stoletja, sledovi v podobi konzerv, steklenic, tetrapak omotov in plastičnih vrečk, visečih z vej in grmovja; nemogoč prizor. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi smo bili na Krvavcu. Pri brunarici se nam je razkrila slika, vredna, da jo kranjsko turistično društvo uvrsti v svoj izbor kamnov spotike. Vso ožjo in širšo okolico poslopja so namreč zapolnjevale smeti, kupi odpadkov najrazličnejšega izvora in »porekla«. Strašno! In pri tem niti ne manjka ljudi, ki bi lahko žrtvovali par uric ter nesnago pospravili, jo zakopali ali sežgali. Zdaj, ko ni sezone, večina strežnega osebja nima kaj početi, pa tudi žičničarjem ne bi krona z glave padla, če bi sem ter tja vzeli v roke grablje ter malo prečesali kritična mesta. Alpinist in gorski reševalec Franci Ekar je za povrh opozoril na gola, umetno izglajena pobočja, polna zaplat rdečkaste zemlje. Od daleč učinkujejo kot grde rane, zadane naravi. Če so pri Creini hoteli prilagoditi strmine zahtevam smučarjev ter odstraniti odvečne ovire, je drevje, grmovje in ruševje seveda moralo proč. To razumemo. Vendar ne razumemo, kako da nihče od odgovornih ne ukaže »zaceliti« odrgnin. Vsaj travo bi kazalo posejati in preprečiti kvarno erozijo, zlasti vplive mete" orske vode in vetra, ki sta najhujši sovražnik prsti. V treh, štirih letih utegneta do žive skale izprati oziroma spihati načete predele. Kdor misli, da se bodo zrasli sami od sebe, je v veliki zmoti. Nejasen začetek Kaj lahko pričakujemo od letošnje glavne turistične sezone? To vprašanje si ta hip zastavljajo turistični delavci na Bledu. Napovedi in ocene so različne. Nekateri menijo, da bo letošn ja sezona boljša od lanske, drugi da bo približno enaka ali pa še nekoliko slabša. Če bi sodili po turističnem prometu in obisku na Bledu v prvih štirih mesecih, -potem bi lahko rekli, da ni razlogov za pretirano črnogledost. Do konca aprila so na Bledu zabeležili približno enako število gostov in enak promet kot lani ta čas. Uspeh pa je toliko večji, ker letošnja zima še zdaleč ni bila naklonjena zimskemu turizmu. Bled pa je namreč v turistično ponudbo že uvedel zimsko turistično sezono Zaradi smučarskega središča na Zatrniku. Toda letos so smučišča na Zatrniku zaradi pomanjkanja snega večji del samevala. Ob normalnih okoliščinah (če ne bi bilo najrazličnejših kriz v Evropi in v svetu nasploh), pravijo na Bledu, bi letos lahko računali z 10 do 12 odstotki večjim turističnim prometom kot lani. Doslej so med tujimi gosti na Bledu prevladovali Nemci, Holandci, Italijani in Angleži. Letos kaže, da bo precej porasel obisk nemških turistov, medtem ko ostalih ne bo. Deloma zaradi splošne gospodarske oziroma energetske krize, deloma pa zaq*di zelo konkurenčne turistične ponudbe Španije. Zato tudi večje število nemških turistov ne bo moglo pokriti izpada drugih. V najboljšem primeru bi torej lahko pričakovali, da bo obisk enak lanskemu. Materialni položaj oziroma finančni iztržek pa bo precej manjši, saj kljub povečanim cenam ne bodo mogli pokriti vseh stroškov. ■ Bled bo imel letos še nekoliko manj hotelskih postelj kot lani zaradi ukinitve hotela vila Bled in zato, ker so število postelj v hotelu Park morali tudi nekoliko zmanjšati. Kljub dokaj nejasnemu položaju na začetku glavne sezone pa se nanjo .normalno pripravljajo. Park hotel je že obnovil bar v Kazini, v hotelu Toplice pa pripravljajo salone za rekreacijo gostov. Tudi turistično društvo bo pravočasno uredilo fitnes promenade, sprehajalne steze in nekatere druge rekreacijske objekte. Izdali bodo tudi poseben vodič za sprehode in turistične informacije. Razen tega bodo povečali število prireditev od maja do oktobra. Med 100 prireditvami bodo letos prevladovale folklorne prireditve in koncerti resne glasbe na otoku. Turistični delavci, krajevna skupnost, trgovine in drugi na Bledu se torej normalno pripravljajq na glavno turistično sezono. Pravijo, da bo precej odvisno od samega •začetka. Kaže, da bodo prve večje skupine gostov prišle na Bled med 15. in 18. majeni, ko bo že zasedenih več kot polovica hotelskih zmogljivosti. Če se bo to res zgodilo in ne bo prišlo do nepričakovanih odpovedi, si lahko obetajo vsaj približno enak štart in enako sezono kot lani. A. Zalar SGP-PROJEKT a« krmi naziriivi 1 na podlagi sklepov pristojnih samoupravnih organov razglaša naslednja prosta delovna mesta: I. za TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica I. strojnega tehnika — kalkulanta Pogoj: uspešno končana srednja tehnična šola strojne smeri z delovnimi izkušnjami pri delu v kalkulacijah II. za SDS skupne službe 1. treh ekonomskih tehnikov za delo v finančnem knjigovodstvu Pogoj: uspešno končana ekonomska šola. z delovnimi izkušnjami pri delu v finančnem knjigovodstvu IIJ, za TOZD gradbena enota Tržič: 1. administratorja Pogoj: uspešno končana administrativna šola z znanjem strojepisja in stenografije Pismene prijave z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovsko socialna služba Kranj, Nazorjeva 1. Razglas velja 10 dni po objavi. Dasi smo tokrat dali pod lupo Krvavec, ni drugod prav nič bolje. Oglejmo si, recimo, Soriško planino. Tereni zraven Litostrojske koče so podobni javnemu odlagališču. Čez gomile zavržene embalaže in razbitega stekla človeku komaj uspe priti do vhoda. Mar planinci in športniki iz Železnikov ne bi mogli organizirati udarniške akcije? Odvoz šare res ne sme biti problem, kajti cesta je dobesedno pred nosom. Konec koncev so Litostrojci in člani ŠD Železniki ob letošnjem navalu gostov zabeležili kar precejšnje materialne koristi in spodobi se, da v obliki dela nekaj vložijo nazaj. Zelenje, ki utegne začasno skriti ostanke invazije modernih nomadov, bo jeseni žal neusmiljeno ovenelo. I. G. Restavracija »Vintgar«pred izstopom v Sotesko. Izletniška točka: Vintgar O lepotah naše Gorenjske je slavni angleški naravoslovec sir Hum-plarv Davy v svoj dnevnik leta 1827 zapisal: »Ne poznam nobene lepše pokrajine kot je planinski svet v Julijskih Alpah. Dolino od Ljubljane do Podkorena štejem za najlepše, kar sem jih videl v Evropi. Različnost pokrajine z zelenimi polji in gozdovi, globoke doline, visoke gore, ^kristalno čiste vode jezer in potokov dajejo tej pokrajini prednost pred Švico.« Takrat ta Anglež še ni poznal bisera naše Gorenjske — Vintgarja. Soteska Vintgarja namreč še ni bila •odkrita in v dostopna. Februarja 1891., ko je bila Iladovna, ki se prebija skozi to sotesko, zelo nizka pa sta se dva moža odpravila vanjo. To sta bila Jakob Zumer, takratni župan Gorij, in fotograf Lergerporer z Bleda. Napravila sta več posnetkov in jih pokazala takratnim blejskim turističnim delavcem. Tako je bil ustanovljen gradbeni -odbor za izgradnjo mostov in galerij v soteski. Gradnjo vseh naprav so zaupali Jakobu Zumru. Ko je z Bleda prišla nabiralna pola ,s 174 goldinarji, ki so jih prispevali blejski letoviščarji, se je Zumer lotil dela. Gradnjo so takrat podprli tudi kranjski deželni zbor in drugi. Tako se je nabralo 2254 goldinarjev in 26. avgusta 1893 so sotesko slovesno odprli. Pri otvoritvi so jo številni obiskovalci krstili za Vintgar. Danes je ob vhodu v sotesko lična restavracija, ki jo že nekaj let uspešno upravljata in prijazno postrežeta obiskovalcem Mirko Repe in njegova žena Gizela. Obiskovalcev soteske Vintgar je iz leta v leto več in lahko bi rekli, da ni blejskega turista, da si je ne bi ogledal. Tudi blejski kočijaži imajo do soteske dosti »fur«. Sicer pa je turistično društvo Gorje s pomočjo krajevne skupnosti lani uredilo pred vhodom v sotesko precejšen parkirni prostor za motorna vozila. J. Ambrožič Svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje javno dražbo za prodajo osebnih avtomobilov, ki bo v sredo, 15. maja, ob 14. uri v garažah skupščine občine Kranj. 1. MERCEDES — 200, letnik 1966, z radioaparatom in opremo, v voznem stanju zelo dobro ohranjen motor po generalni — izklicna cena 62.000 din 2. FIAT — 750, zastava, letnik 1970, prevoženih 61.000 km, v voznem stanju — izklicna cena 10.050 din x 3. WARTBURfc, letnik 1970, zarubljen, v voznem stanju — izklicna cena 12.000 din. - Interesenti si lahko ogledajo osebna vozila eno uro pred pričet-kom dražbe. • Pravico do dražbe ima tisti, ki položi 10 % od izklicne cene v gotovini ali garantnem pismu za družbene ustanove. Kmetijsko živilski kombinat Kranj z n. sol. o. TOZD Komercialni servis tel. št. 21-611 obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču Hrastje po ugodnih cenah gradbeni material stavbno pohištvo ^ Izkoristite ugoden nakup! J --1 . ui >v ■ Spomini na Orjuno Ko se Trbovlje pripravljajo na petdesetletnico spopada z Orjuno, ne bo' odveč omeniti, da se je njena pot navzdol začela že prej na Gorenjskem. Tri tedne pred trboveljskimi dogodki je Orjurra »paradirala« po Poljanski dolini in tam zaklala nekega fanta, kar je razburilo in ogorčilo ljudi. Da bi popravila težak vtis, je za naslednjo nedeljo, torej dva tedna pred Trbovljami, organizirala zborovanje na glavnem trgu v Škofji Loki, in to dopoldne po glavni maši. Trg . je bil res poln fantov in mlajših mož iz mesta, in vse okolice. Vodje zborovanja so se utaborili na mali tribuni pred občinsko hišo. Okrog se je postavila četa »akcionov« pripeljanih z vseh strani. Bili so menda med njimi (kakor pri vseh nastopih) tudi ruski emigranti-Vranglovci, dalmatinska tako imenovana »rasica« itn. Govorniki so se trudili, da bi poslušalce pridobili za svoje »ideje«. Delati da hočejo samo za dobro narodu, pa četudi kdaj proti njegovi volji. Slišati je bjlo dosti nasprotujočih medklicev, ki pa jih je predsedujoči zavrnil z izjavo, da je to neresno in otročje. Če ima kdo kaj ugovarjati, naj se za pripravljenimi govorniki oglasi k besedi, ki jo bo tudi dobil. Pri tem se je zanašal na strah, ki so ga ljudje imeli . pred njegovo oboroženo bando, da se^torej nihče ne bo upal nastopiti zoper. No, mene je bil že prihod te divje horde v mesto razdražil tako, da sem bil (triindvajsetletni vročekrv-než) pripravljen tudi sam pasti, če bi jo mogli zmlatiti. Zato sem se kaj rad vdal prigovarjanju znancev, naj nastopim kot^ protigovornrk. Opozarjal sem predvsem na tiste besede »četudi proti volj' naroda« in skušal občinstvo čimbolj podžgati — na koncu i besedami: »Na vas se obra: ' čam, možje volivci, ne na kake fantalme z revolverji v žepih. ki so nas prišli strahovat«. To je izbilo sodu dno. Orjunaši so me zgrabili za noge, m® potegnili z mize in me hotel' pobiti. Vodje, ki so imeli za ta dan drugačne namene (kakor rečeno, pomiriti in pridobiti ljudstvo), so svoje »akcione« le s težavo pripravili do tega> da so me pustili. Povzpel sern se zopet na mizo in zopet' povzel besedo, a me ljudje že niso mogli več razumeti zarad) kričanja orjunašev. V splošnj zmedi se je ta ponesrečni shod končal. Tednik Orjuna je p0' tem več kot polovico prostora porabil za zmerjanje na moj račun. V mestu in okolici t smo se potem fantje vselv pO'1' tičnih barv dogovarjali o usta' novitvi protiorjunske obran1'1' ne organizacije. _Fragcč BalanČ^^ TRGOVSKO PODJETJE EHNO-MERCATOB CELJE / Peš od Rima do Berlina Takšno pot je kot ujeti starojugoslovanski vojak prehodil leta 1941 danes 63-letni Tone Krelj iz Škofje Loke — Mesarskemu poklicu je bil zvest 48 let Novinarji srečujemo ofr vsakodnevnem delu ljudi različnih starosti in poklicev. Spoznavamo struparje, kovače, trgovce, električarje, politične delavce, kmete, gospodinje, gospodarstvenike, zidarje, upokojence in ne vem kakšne sorte poklicev ljudi še. Če bi se pogovarjali z vsakim od njih in polnili beležnice, bi časopisni stolpci prinašali zanimive Storije, spoznanja in izkušnje, ki jih dobivajo ljudje ob opravljanju svojih poklicev. •Konec aprila sem spremljal izžrebane Glasove naročnike na potepu po Notranjski. Naključje in znan-stvo s Francijem Klančnikom iz Du-pelj sta hotela, da sem se znašel za mizo skupaj s Tonetom KRELJEM iz Škofje Loke, 63-letnim upokojenim mesarjem, ki je 48 let vihtel mesarsko sekiro in sukal svetleče in ostro brušene mesarske nože. Možakar, doma imata z ženo bogato zbirko starin, je zbudil mojo pozornost s pripovedovanjem, kako je kot ujeti starojugoslovanski vojak pešačil iz Italije do Berlina in kako se je z zvijačo in premetenostjo brez prebite pare v žepu, ki bi kaj veljala, vrnil v domovino. »Italijani so nas leta 1941 v Mirni na Dolenjskem ujeli,« pripoveduje Tone Krelj,, »nas strpali na vlak in odpeljali v Italijo. Potem so nas od Rima do Berlina razkazovali, češ, takšna je bila starojugoslovanska vojska.« Se prijetneje in zame zanimivejše je bilo poslušati Toneta Krelj a in Francija Klančnika, kateremu mesarstvo in živinoreja prav tako nista tuja, ko sta razglabljala o časih in prigodah, ko je Tone še v Tržiču meso sekal, Franci pa je bil uslužbenec tržiške mesarije. Ob litrčku okusne črnine smo tehtali govorice o poštenosti in nepoštenosti mesarjev, o volih na notranjskih njivah, kjer jih je toliko, da jih na Gorenjskem komaj toliko najdeš itd. »Samo vole in krave gledam. To je zame užitek. 48 let sem delal z živalmi. Po svoje sem jih vzljubil, čeprav sem jih moral precej zaklati. Ko bi bil sedaj star 30 let, bi bil takoj kmet z veliko živine,« kramlja Tone Krelj. Tone se je izučil za mesarja pri Križnarjevem Jožetu v Stražišču. Potem je delal v Skofji Loki, na Jesenicah in v Tržiču. Precej dolgo je bil živinski nakupovalec in v takšni vln?V^ne' obleka in orožje pa je bilo t 1ev,ečeno z zlatom. Poročajo, da je Pr h tehtal° več kot 1000 in Je ? kj*stavljalo bistven del državnega ^Klada. Bilo pa ga je mogoče vsak 88 sneti in znova stehtati. Vei anes tega kipa Atene Palade-ni del svojem zapisu nam je veliko jrj,?. največjega grškega kiparja QlJe ohranil pisec Pausianias. OB MITU KAMEN OŽIVI v, . e morem si kaj, pa tudi ta snr0pis "e bi bil pravi, če ne bi t' govorila o grški mitologiji, ki je pfKo zelo bogata in lepa. Sicer pa, mitologija povezuje vse skupaj, fifi Ab^arnenj.e' k' 8a gledamo tule M i U °Pol' in kj ga bomo srečali v bi Ke,nah' pa v Delfih in na Sunionu, Živ mrtvo, če ne bi bilo tu tako SU4 ^^logije. Ob njej ti kamni, .» kipi ožive, obraz in oči po-neJo zgovorni. Ni ROJENA IŽ GLAVE \ Poglejmo samo, kako zanimiv mit se je spletel okrog boginje Atene. Največji grški bog Zevs, poglavar Olimpa, je njen oče. Pisec Hesiod nam o njenem rojstvu pripoveduje nenavadno zgodbo. Zevsu so boginje Usode razkrile skrivnost, da mu bo njegova ljubica, boginja razuma Metis rodila dva otroka: hčer Ateho in sina, ki bo izredno razumen in močan in ki ga bo vrgel s prestola. Da bi to preprečil, je Zevs pogoltnil Metis še preden je rodila prvega otroka Ateno. Čez nekaj časa ga je začela strašno boleti glava in poklical je sina Hefaista, naj mu jo prekolje, da se bo rešil bolečin in šuma v glavi. Ko se je to zgodilo, je. iz glave skočila Atena v popolni bojni opremi, s šlemom na glavi, s kopjem v desnici in s ščitom v levici. Ze ob rojstvu je strašansko stresla svoje bleščeče kopje, njen bojni klic je odmeval po širnem nebu in stresel Olimp do temeljev. Krasna in veličastna je stala tedaj pred bogovi, da so vsi strmeli vanjo, njene modre oči so izžarevale božansko modrost. Kakor misel se je utrnila iz glave najmodrejšega boga. Bogovo sami so jo častili kot nepremagljivo bojevnico, boginjo modrosti in znanja. Grki so jo častili kot boginjo vojska in miru, vendar ne kot boginjo krvavih pobojev, temveč premišljenega vojskovanja; zlasti grškim junakom je naklonjena, jim daje pametne nasvete in pomaga v boju. Kot ženska je seveda nečimerna in poznana je njena jeza, ko je Pariš na lepotnem tekmovanju treh boginj nagrado prisodil Afroditi, boginji ljubezni in lepote. Toda lepota ni vse, pravijo. Atena je pa le veljala za najbolj modro boginjo: njen iznajdljivi duh si je izmislil bojni voz, bojno trobento, pa tudi piščal, plug in statve. Ona je naučila žene plesti, šivati in tkati. Bila je iznajditeljica ladjedelstva. Na njeno pobudo in po njenih navodilih je bila zgrajena prva ladja, s katero so se odpravili iskat zlato runo Argonavti, ki jih je čudežno zlato runo privedlo tudi v naše kraje. To je bila Atena in nič čudnega, da so ji Grki zgradili tako mogočno svetišče kot je bil to Partenon na Akropoli. Od svetišča so ostali le še zunanji stebri, žlebičasti, po stilu pa dorski in jonski. Grški templji niso bili postavljeni zato, da bi se v njih zbirali verniki, kot so to današnje cerkve. V »celi«, to je ^srednjem prostoru, so stali samo kip boga, votivni kipci in bojne trofeje. Notranjost je bila mračna, kajti svetloba je padala le skozi vhod in odprtino v strehi. Razen svečenikov je redko kdo prihajal vanjo. Verniki so se zbirali na trgu pred templjem in tam tudi darovali bogovom. Grško svetišče tako vso svojo lepoto kaže zunanjemu svetu. Pravijo, da dva stebra nista enaka, toda ko jih gledaš takole skupaj, res ne vidiš razlike. Menda prav ta različnost da tako enoten videz stebrišča. VELIKO ŽRTVOVANJE Ohranil se je tudi del 160 m dolgega friza, ki ga je izdelal umetnik Fidija in predstavlja pana-tenajo. Panatenaja je poleg olimpijskih iger največji praznik Grkov. V Periklejevili časih so na panatena-jah prirejali konjeniške turnirje, TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ m NAŠE POMLADANSKE OBLEKE IN VAŠE t r i g 1 a v PRIJETNO POČUTJE atletska in veslaška tekmovanja, tekme godbenikov, plese in baklade. Najveličastnejši del praznovanja pa je bil slavnostnj sprevod na Akropolo. Šel je do Partenona, kjer so oblekli duhovniki zlati in slonokoščeni kip Palade Atene v novo oblačilo, peplon imenovano, ki so ga devet mesecev vezle najkrepostnejše mčstne device in žene. Po končanih slovesnostih je bilo na prostoru pred templjem na čast boginji posebno slavnostno žrtvovanje. Zaklali so sto bikov in njihov drob sežgali na žrtveniku, meso pa so dobili udeleženci sprevoda. Stošestdeset metrov dolgi friz, ki je obrobljal ves Partenon, prikazuje tak sprevod. Medtem ko so bili egipčanski bogovi nedostopni in mračni, so se grški bogovi, prav tako kot Grki sami, veselili svojega bivanja na zemlji. Imeli so človeški videz in človeške lastnosti. NjihoVe kreposti in slabosti so bile čisto zemeljske, le da so bile večje in silnejše kot pri ljudeh. Bogovi so bili zmožni čudovitih dobrih del, prav tako pa so bili njihov srd, nečimrnost, zloba in tudi bolečina pretirani. Tako pripoveduje pravljica, da je Aresa, boga vojne, pred trojanskim obzidjem nadela grška puščica. Tako strašno ga je bolelo, da je pohitel k svojim bogovom na Olimp in vpil glasneje kot deset tisoč mož. Grki so se svojih bogov bali in častili so jih„ da bi si pridobili njihovo naklonjenost. D. Dolenc (Se bo nadal jevalo) juAb 15. maja 1974 11 Še enkrat o vrtovih ob Koritenski cesti »V Glasu št.33 z dne 26. aprila sem • imela priložnost prebrati sestavek vašega sodelavca A. Z. o vrtovih ob Koritenski cesti na Bledu,« začenja svoj sestavek Ksenija Luštek s Ko-ritenske 13 na Bledu. / Piše, da je ena izmed prizadetih prebivalcev tega naselja in meni, da sestavek ni objektivno napisan. »Bloki, o katerih je govora, so bili zgrajeni okrog leta 1959. Štiri leta za tem pa smo se mi preselili na Bled in dobili stanovanje v enem izmed teh blokov. Takrat še ni bilo moč govoriti o zelenici. Trava je bila res zelena in bujna, vendar je nihče ni kosil. Sami smo morali skrbeti za to, ali bo tukaj zelenica ali gmajna. Tako je bilo vse do 1966. leta, dokler ni bilo dograjenih še nekaj blokov. V naselju je bilo vse več otrok, ki so-imeli prav pred našim blokom igrišče. Bile pa so tam tudi gredice, za katere so skrbeli vsi stanovalci.« Ksenija Luštekova piše, da se je potem nekdo spomnil, da bi ob blokih -uredili oziroma zgradili garaže. Tako je danes v tem delu že enajst garaž. Otroci se~niso imeli več kje igrati in so se zato na zelenicah. Zelenica pred njihovim blokom je postala glavno igrišče. Spremenila se je v nogometno igrišče, v igrišče za hokej na travi, za balinanje, postala je bližnjica za motorje, kolesarje in tudi kakšen kmečki voz si je čeznjo skrajšal pot. Skratka, miru ni bilo in o zelenici tudi ni bilo več moč govoriti. Res je, da smo do letos imeli vrt, ki smo ga izgubili zaradi gradnje. Vendar to ni bil vzrok, da smo si pred oknom uredili vrt. Hoteli smo, da bi bil okrog blokov spet mir, da bi spet lahko živeli kot ljudje. Prej nas nihče ni vprašal, kako živimo (kar je naloga pristojnih), zdaj pa, ko sami skrbjmo za red in mir, nas tepejo. Razstavo mineralov obiskalo več kot 2000 ljudi slovnega muzeja, Instituta za raziskovanje Krasa, Univerze, Rudnika in topilnice svinca Mežica (razstavni prostor te delovne organizacije je uredil znani geolog in zbiralec mineralov Franc Krivograd, ki vodi oddelek zbiranja in prodajanja mineralov), zbiralcev iz Beograda, rudnika Bor, Trepča itd. Po sodbi pred^ sednika prireditvenega odbora za pripravo razstave mineralov prof. Josipa Rakovca je prireditev dobro uspela in jo nameravajo Tržičani prihodnje leto spet organizirati. Ker je bilo že lani in posebno letos veliko zanimanje za nakup mineralov, bo na prihodnji razstavi dan temu še večji poudarek. -jk Od pol devetih dopoldne dalje, ko so na osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču odprli II. mednarodno razstavo mineralov, do poznega nedeljskega popoldneva je tradicionalno tržiško prireditev obiskalo več kot 2000 ljudi. Obiskovalci so spoznali vrsto zanimivih in dragocenih mineralov, ki so jih prinesli v Tržič zbiralci iz Avstrije, Italije, Nemčije in Francije. Seznanili so se tudi z dragocenimi zbirkami Geološkega zavoda iz Ljubljane, Prirodo- Sreda, 15. maja 1974 Čeprav bo v vrtu nekaj zelenjave (solata in morda kakšen korenček; brez krompirja in fižola), bo to cvetlični vrt, ki si ga lahko pridete ogledat čez nekaj mesecev ...« Takšna je v glavnem vsebina pisma Ksenije Luštek. Spoštovana tovarišica Luštekova, zahvaljujemo se vam za tako podroben opis dogajanja v okolici blokov ob Koritenski cesti na Bledu. Kaže, da je bilo res precej neurejenosti. Prav tako se strinjamo, da zelenice ne morejo biti nogometna igrišča in podobno, čeprav je prav tako res, da se otroci tudi morajo nekje igrati. Razumemo tudi, da si predvsem starejši stanovalci želijo mir okrog stanovanj. Vendar pa nismo povsem prepričani, da le z zelenjavnimi vrtovi lahko povrnete temu delu Bleda tisti videz oziroma« podobo kot sami pravite, da je bila. pred leti. Morda je res mogoča tudi takšna rešitev, vendar bi bila zanjo prav gotovo potrebna širša potrditev oziroma ustrezno dovoljenje. In nenazadnje naj omenimo še to, da smo bili presenečeni nad tolikšno osebno prizadetostjo. Konec koncev smo takrat pisali o stanovalcih ob Koritenski cesti. A. Ž. murlia Kamp v Zaki odprt Bled — Zavod za pospeševanje turizma Bled je 1. maja odprl kamp v Zaki pri Bledu., Lepo urejen objekt lahko naenkrat sprejme 1200 gostov. Čeprav je bilo med prazniki in kasneje slabo vreme, je kamp že sprejel prve goste, predvsem turiste iz Zahodne Nemčije. B. B. Tečaj za pse Lesce — Že peto leto prireja klub za vzrejo športnih in službenih psov Lesce-Bled na prostoru za poslovalnico Murko v Lescah tečaj za pse. Z začetnim tečajem, ki je namenjen vsem tistim lastnikom psov, ki bi radi psa naučili osnovnih vaj poslušnosti, so že začeli, vendar je še vedno čas za prijavo. Tečaji so dvakrat na teden, ob torkih in petkih, od 17. do 19. ure. Po končanem tečaju bodo psi opravljali zaključne izpite, klub pa bo organiziral ekshibicijski nastop v Lescah in nekaterih drugih krajih Gorenjske. Pri klubu pa se pripravljajo tudi na mednarodno tekmovanje službenih psov, ki bo 20., 21. in 23. septembra v Lescah in na katerem bodo sodelovali službeni psi iz Avstrije, Nemčije, Italije in Švice. Zadružni kooperanti, ki imajo svoja polja ob cesti iz Šenčurja proti letališču, so v nedeljo dopoldne organizirali prostovoljno delovno akcijo. Na cesto so navozili 80 kub. m gramoza ter cesto zopet omogočili za normalen promet. Največ zaslug, da je akcija uspela, imata Tine Okorn in Jože Kern. — Foto: F. Erzin Iskrina ekipa najboljša Na končni finalni prireditvi javne radijske oddaje Spoznavajmo domovino in svet je Iskrina ekipa v soboto, 11. maja, premagala prav tako dobro ekipo Salonita iz Anhovega. Tekmovanje je bilo napeto vse do zadnjega trenutka, ko si je ekipa kranjske Iskre le s težavo priborila točko več in tako zmagala (16:15). Zadnja sklepna prireditev Spoznavajmo domovino in svet bo v Kranju v soboto, 25. maja, na kateri se bodo še enkrat predstavile vse sodelujoče tekmovalne ekipe tovarniških mladinskih aktivov, zmagovalna ek:pa kranjske Iskre pa bo prejela nagrado — milijon S din. \ F. Erzin Kočo na Doliču povečujejo Gorje — Planinsko društvo Gorje oskrbuje kočo Planika pod Triglavom in Tržaško kočo na Doliču. Slednjo je začelo društvo lani urejevati, letos pa bodo prizidali nove prostore. Tako bo planinski dom lahko sprejel 160 gostov. Planinsko društvo Gorje se pripravlja tudi na ustanovitev alpinističnega odseka. B. B. aktivni program pranja (bio) popolnejše prahje superavtomatsko enostavno z garancijo gorenje v Zahteven delovni program Na letošnjem občnem zboru Občinske gasilske zveze Jesenice so za predsednika zveze izvolili Tomaža Klinarja, za podpredsednika Valentina Kejžarja, za poveljnika Staneta Tramteta, za tajnika Jožeta Tresoglava, za blagajnika Anico Hlebanja in za sektorska poveljnika Franca Robiča in Darka Zupana. Jeseniški gasilci predvidevajo, da se bo zbralo letos v njihovem proračunu 69.332 dinarjev. Ce bodo hoteli uresničiti vse naloge, ki so si jih zastavili v letošnjem delovnem programu, denarja ne bo preveč. Predvsem nameravajo letos povečati članstvo. Pozorni bodo predvsem na sprejem mladih in žena. Organizirati nameravajo različne tečaje za gasilce in častnike ter vaje v različnih pogojih gašenja. Gasilci bodo skupaj z podjetjem Vodovod pregledali hidrante in protipožarne bazene v občini, skupaj z dimnikarji pa jeseniške dimnike. Skupaj s predstavniki ustreznega organa skupščine občine bodo letos tako kot lani preverili opremljenost in varnost v butanskih postajah in kurilniških napravah. Jeseniški gasilski sklad ima letos na voljo 244.000 dinarjev. Sredstva bodo potrošili v glavnem za nakup motornih črpalk za društva Gozd-Martuljek in Dovje, za gradnjo protipožarnih bazenov na Potokih in na Blejski Dobravi, za popravilo gasilskega stolpa v Zabreznici in nekaterih gasilskih domov ter za vzgojo in opremo gasilcev. B. B. Hotel Korotan najbolj obiskan Jesenice — Na Jesenicah je okrog 130 turističnih ležišč.*V hotelu Pošta jih je 66, v hotelu Korotan 43, ostala ležišča pa so pri zasebnikih. Prenočitvene zmogljivosti so najbolje izkoriščene v hotelu Korotan. Na to vpliva predvsem bližina železniške postaje. Najpogostejši gostje hotela so razen potnikov kuharji in natakarji mednarodnih vlakov in ljudje, ki zaradi carinskih in obmejnih opravil Jesenic ne morejo takoj zapustiti. V hotelu Korotan so vse prenočitvene zmogljivosti zasedene okrog 300 dni letno, kar je razen hotela Grajski dvor v Radovljici najvišji odstotek prenočitev na Gorenjskem. • B. B. Gorenjski taborniki na partizanskem mnogoboju Od 23. do 25. maja bo v Izoli letošnji tahorniški partizanski mnogoboj, ki je najzahtevnejša preizkušnja taborniškega znanja. Za tekmovanje je med gorenjskimi taborniki veliko zanimanje. Dosedanji nastppi naših predstavnikov so bili uspešni. Škofjeloški taborniki so lani celo zmagali. Letošnjega republiškega mnogoboja se bodo udeležile ekipe iz Škofje Loke, Križev in Tržiča. K. Tabornik — slikar Taborniški odred Srebrni galeb iz Kopra je razpisal nagradni natečaj z naslovom Tabornik-slikar. Gorenjske tabornike bodo na tem natečaju zastopali Križani,ki so pod vodstvom mentorja že izdelali vrsto grafik, linorezov in drugih del. Dela obravnavajo tematiko iz taborniškega življenja. Komisija bo izbrala najboljša dela in jih 25. maja v počastitev dneva mladosti predstavila na razstavi v Kopru. K. Kališče v planinski transverzali Dom Kokrškega odreda na Kališču je sedaj odprt le ob sobotah, nedeljah in praznikih. Od 15. junija dalje pa bo obratoval vsak dan. Razen tega je bila prijetna planinska izletniška točka letos vključena tudi v slovensko planinsko transverzalno pot. -jk podaljšano predpranje in pranje maksimalni učinek encimov tri tehnike pranja povečano število obratov - boljše ožemanje stop pranje avtomatsko doziranje ustrezne količine praška in vode novi pralni stroji z mednarodnim znakom volne J1«!« oglasi: do 10 besed 15 din, *8aka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Nepla-anih oglasov ne objavljamo. Prodam Prodam rjave PIŠČANCE, stare 2 meseca. Mlakarjeva 58, Šenčur 2766 n "rod a m HRASTOVE PLOHE. Ukroglo 13, Nakloi 2935 i ,°ceni prodam dobro ohranjen Sjj'ŠTEDILNIK, tri visoke glinaste Vrk}' Popolnoma nov GRAMO-liat s Pfo^čami in električni KU-^ALNIK na tri plošče. Brolih Jože, eva 7, Kranj, Primskovo 3083 prodam stoječo TRAVO za koš- x nJ£ Cerklje 127 3084 Prodam strešno OPEKO bobro-ve£ Zg. Brnik 108, Cerklje 3085 * podamo več BETONSKIH MESCEV — 100 litrov, enofaznih po Tp«0 ugodni ceni. ELEKTRODNA Kranj, Prešernova 9 3086 • prodam SENO, SLAMO in 300 kg n L- ega KROMPIRJA. Olševek 11. p 1 se popoldan. 3087 T^v-Odam nov kmetijski stroj .MORUNI VERZAL s priključkom plusa m drobilca. Na stroj je možno ^ontirati 20 priključkov. Novak nton, Stražišarjeva 19, Jesenice D 3088 k Vodarn GUMIJAST ĆOLN. Brili, Tomšičeva 24 3089 poceni prodam TELEVIZOR IS-£UA. Ferenčak, Zg. Bitnje 200, pri ^stilni strahinc ' 3090 tn Tdam KRAVO s tretjim tele-Dragočajna 12 3091 prodam ŠTEDILNIK, BOJLER, T^S" DIVAN in LINOLEJ. Smolič, A„?Jarjeva 33, Kranj, Stražišče. 8Aed v sredo od 13. ure dalje 3092 /rodam mlado KRAVO s teletom au orez po izbiri. Voglje 106 3093 •Jfrodam 8 mesecev brejo TELICO ^entalko. Sp. Senica 14 3094 Prodam rabljeno trodelno OKNO r£leto. Zasavska 49 a, Kranj 3095 prodam polovico PRAŠIČA. rooje 54 3096 ^/odam 1000 kg SENA. Sebenje 3097 s Prodam PUHAJ.NIK za seno. l^Olej, Koroška Bela, Cesta talcev 3098 Pn^0dam mlado KRAVO s teletom. °dhom 11, Zg. Gorje 3099 ran7am ŠTEDILNIK> kombini-ri. jlin — elektrika, pralni stroj PASTOR, emajlirano kopalno KAD rp170 cm, rezervar in ŠKOLJKO, Qe v dobrem stanju, po ugodni ceni. ped vsak dan. Oman Lado, Lesce, fec-22 3100 ijuffimTivxa delovna V0LA- Krav lč 3 letu čisto simentalko, po te- u- Prodam. Lesce, Šobčeva 23 Pr- ^ ' 3102 NIKhk VpreZni OBRACAL-niki ohranjen, prenos z zob- vode Ivan' Zg- Pirniče 64» Med- V07?feV ŠPORTNI OTROŠKI Duni • Finžgar Jože, Bistrica 8, Pri! 3148 CEK i0 globok OTROŠKI VOZI-Kran' esta Staneta Žagarja 38, Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini 17. do 23. maja od 19. do tj Ure zjutraj bo dežurni dr. garel Bernik, tel. 69-298 do d(?renje vasi, za ostali del ^oune, vključno Gorenjo rias Pa kličite Zdravstveni 60^4 kol5a Loka' telefon vozila letnKj® Prodam ZASTAVO 750, ^savoi ' registriran za leto 1974. Pr h a' Kranj'0rehek 2989 x\200° • d°bro ohranjen avto VW i Registriran do 24. 4. 1975, tudi škofi t Franc Triler, Puštal 103, (jI j 3103 l9?o dno Prodam FIAT 850, letnik H f1 jeX0Ženih 40 000 km, tudi na Pr^/? 46, Škof j a Loka 3104 nik i97am,avto ZASTAVO 750, let-afhn • dobro ohranjeno. Teropšič, arlfevo naselje 80, Škofja Loka , Ue^ 3105 letnfu^o prodam ZASTAVO 750, 8omir o71' 34000 km. Svetina Bo-0gleH' ^etinova 15, Koroška Bela. 17. do 19. ure. 3106 Ulici»Gorenjski tisk«, Kranj, • »Go^ -oSe Pijadeja 1. Stavek: ĆP *e«o J8ki tisk« Kranj, tisk: Zdru-Ljubn Podjetje Ljudska pravica, Urednula' Kopitarjeva 2. — Naslov Mofte SiTa in "Prava lista: Kranj, Pri o,V,adeia 1. — Tekoći račun 8i500 «a,K v Kranju . številka Urednit 12594 — Telefoni: glavni lpnv. » odgovorni urednik in n«vino ,21-19°. uredništvo 21-835, Hh^®^! 21-860, malooglasni in t0*nih ki oddelek 21-194___Na- 45 din ,etna 90 din> polletna Op ' ?ftla za 1 številko 1 dinar. eno prometnega davka po HT,8tojnem mnenju 421-1/72. Tehnični biro Jesenice razpisuje prosto delovno mesto direktorja Potrebna izobrazba: dipl. strojni inženir z 10-letno prakso oziroma 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih. Delovno mesto zahteva usposobljenost za vodenje ljudi, organizacijo dela in znanje enega tujega jezika. Nastop dela po dogovoru. Prijave z dokazili o šolski izobrazbi in praksi vložite do 15. junija 1974 Komisiji za medsebojne odnose pri TBJ. O izidu razpisa boste obveščeni do 20. junija 1974. Odbor za medsebojna razmerja Usluga Stražišče Kranj Seljakova 7 na podlagi 30. in 31. čl. statuta DO razpisuje prosto delovno mesto upravnika DO Usluga Pogoji: — da izpolnjuje splošne pogoje, ki so določeni z zakonom, — da ima višjo strokovno izobrazbo in najmanj 2 leti prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu ali — da ima srednjo strokovno izohrazbo in najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu, — da pozna družbenoekonomsko problematiko. Kandidati morajo predložiti dokazila o svojem dosedanjem delu in dokaze, da izpolnjujejo razpisane pogoje. Vloge sprejema DO Usluga Stražišče Kranj, 64000 Kranj, Seljakova 7 do 31. maja 1974. -- ISKRA Tovarna industrijske opreme Lesce v Z P Iskra Kranj razglaša prosto delovno mesto knjigovodje osebnih dohodkov Poleg splošnih pogojev se za razglašeno delovno mesto zahteva srednja ekonomska šola z enoletno prakso. Rok prijave je 15 dni po objavi. Poceni prodam VOLKSWAGEN 1200 EXPORT, registriran za leto 1974, za 10.000 din. Ogled vsak dan popoldan. Pot na Jošta 22, Kranj, Stražišče 3107 Poceni prodam FIAT 750, letnik 1964, dobro ohranjen. Rajgelj Ivan, Kutinova 16, Kranj, Orehek 3108 OPEL KAPITAN, dobro ohranjen, prodam za 6500 din. Rajhard Karel, Kamna Gorica. Ogled pri Jenko, Smledniška 36, Kranj 3109 Prodam FIAT 750 v voznem stanju. Cena 8000 din. Cerklje 150 3110 Kupim dobro ohranjen MOPED na pedale, na dve prestavi. Ponudbe v trafiki Cerklje. 3111 Prodam osebni avto FIAT 750 in MOPED T 12. Bobovek 21 3112 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, dobro ohranjeno, prevoženih 8000 km, z rezervnimi zimskimi gumami po zelo ugodni ceni. Ogled 16. in 17. 5. od 15. do 18. ure. Juhant Franc, Kranj, Kebetova 1, telefon 22-407 3113 Ugodno prodam MINI AUSTIN COOPER 1000. Zupan Janez, Pivka 4. Naklo 3114 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Škarič Ljubomir, Planina 5, Kranj 3115 Prodam R 4, letnik 1966, generalno popravljen. Rakovec Miloš, C. 1. maja 65, Kranj 3116 SIMCO 1000 GLS ugodno pro-. dam. Polak, Šorlijeva 4, Kranj, telefon 24-762 3117 Kupim TRAKTOR STAYER 18. Ponudbe z opisom in ceno: Pod-brezje 86, Duplje 3118 Prodam osebni avto OPEL KADET KARAVAN, letnik 1969. Mu-lej Stane, Bled, Kolodvorska n. h. 3119 AMI 8, letnik 1971, ugodno prodam. Košič, Naklo 31, tel. 47-084 3120 FIAT 1300, odlično ohranjen, prodam. Pševska 2 a, tel. 22-109, vsak dan od 16. ure dalje 3121 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1970. Šobrl Barbara, Kidričeva 46, Jesenice 3122 Prodam dobro ohranjen RENAULT 8, letnik 1967. Ogled popoldan. Staneta Žagarja 29 a, Kranj ' 3123 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 1000 MB, letnik 1967, 84.000 km, registrirana do 31. 12. 1974. Informacije: tel. 064-61-793 do 14. ure, 064-22-207 po 15. uri. 3124 PEUGEOT 204, letnik 1970, lepo ohranjen, ugodno prodam. Ogled vsak dan v Radovljici, Staneta Žagarja 18 3125 Ugodno prodam WARTBURG, letnik 1967, po generalni. Podjed Anton, Olševek 49, Preddvor 3126 Novo ZASTAVO 101, oranžne barve, za 1500 din ceneje in AMI 8, letnik 70, zelo Ogodno prodam. Cenjene ponudbe na tel. 22-943 (064) 3127 Prodam dobro ohranjen FIAT 750. Selca 24 3128 murlia LESCE Poceni prodam PRINC 1000 in ZASTAVO 750. Ogled vsak dan pri Božiču Janezu, Lipnica 3, Kropa . 3129 Prodam dobro ohranjen SPAČEK, letnik 1967. Sv. Duh 49, Škofja Loka 3130 kupim Kupim STROJ za izdelavo opeke iz ilovice — po JUS. Bradeško Franc, Hrib nad Zmincem 2, Škofja Loka - ... 3131 stanovanja Uslužbenka s hčerko išče SOBO in KUHINJO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 3019 Zamenjam lastniško dvosobno STANOVANJE v Ljubljani, 60 kv. m, centralna, telefon in garaža, za enako ali večje z doplačilom na področju Gorenjske. Naslov v oglasnem oddelku. 3132 Na Bledu ali v bližnji okolici potrebujem GARSONJERO za 2 leti. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Horvat Marija, Ljubljanska c. 6, Bled 3133 Medicinska sestra nujno išče neopremljeno SOBO v Kranju. Plača tudi nekaj vnaprej. Ponudbe pod »Samska« ' 3134 V centru ŠKOFJE LOKE oddam za dobo 2 let dvema mladima fantoma novo, opremljeno in centralno ogrevano SOBO. Ponudbe pod »Predplačilo« 3135 posesti Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na Jami pri Kranju. Lahovec Ju-lijana, Celovška 177, Ljubljana 3136 Kupim enostanovanjsko HIŠO v okolici Kranja. Plačam v gotovini, lahko v devizah. Naslov v oglasnem oddelku. 3137 zaposlitve Obrtno podjetje Puškama Kranj Ješetova 3 Odbor za medsebojna razmerja v skladu z določili 58. člena statuta in 16. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih delovnih razmerjih v združenem delu razpisuje delovni mesti za: 1. direktorja podjetja 2. vodje tehničnega sektorja Kandidati za navedeni delovni mesti morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne, ekonomske ali pravne smeri in 7 let prakse, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih; pod 2.: a) da je diplomiran inženir ali inženir strojne stroke in 3 leta prakse, od tega vsaj 2 leti na ustreznih mestih v enaki ali sorodni stroki; b) ali strojni tehnik z 10-letno prakso od tega vsaj 5 let na ustreznih delovnih mestih. Za razpisana delovna mesta se zahtevajo še moralno-politične kvalifikacije, zlasti ustrezen odnos do samoupravljanja, izkazan odnos do dela, ljudi in sodelavcev, odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter sposobnost povezovanja pravic z dolž-. nostmi in odgovornostjo. Prijave z dokazili pošljite tajništvu podjetja Puškama, Kranj, Ješetova 3, do vključno 31. maja 1974; izgubljeno Izgubil se je PES NEMŠKI izgt OVCJAK. Sliši na ime BIN. Prosijn najditelja, naj proti nagradi sporoči na naslov: Toporš, C. JLA 42, Kranj g ostalo Izjavljam, da nisem plačnik dolov, ki jih naredi moja mama BER-TC MARJANA, Jarčja dolina 12, Žiri in opozarjam, da se od nje nič ne kupuje. Berčič Roman, Jarčja dolina 12, Žiri . 3144 Izjavljam, da nisem plačnik dolov za ženo PRESEK LUCIJO, »enčur, Mlakarjeva 3. Presek Janez, Šenčur, Mlakarjeva 3 3145 Kdor mi pove, kdo seka smreke na gozdni parceli last ŠINK MARIJE, Breg ob Savi 35, dam nagrado. 3146 £ prireditve ZDRUŽENJE BORCEV NOV GORENJA VAS prireja v nedeljo, 19. 5. 1974, ob 18. uri v domu Partizan v Gorenji vasi VESELICO s plesom. Igra ansambel CONTINENTAL Idrija. Vabljeni! 3142 Kranj CENTER 15. maja angl.-ital. barv. film SKRIVNOST CRNE ROKAVICE ob 16., 18. in 20. uri 16. maja amer.-ital.-barv. film COSA NO-STRA - RESNICA O MAFIJI ob 16., 18. in 20. uri 17. maja amer.-ital. barv. film COSA NO-STRA - RESNICA O MAFIJI bb 16., 18. in 20. uri Sprejmem TIPKANJE na dom. Telefon 24-453, vsak dan od 9. do 12. ure * 3138 Iščem samostojno, natančno ŠIVILJO in VAJENKO za žensko kro-jaštvo. Oglasite se lahko vsak dan dopoldan na Koroški 37,,ena vrata naprej od čistilnice Bistra, pri Ča-mernik Heleni obvestila ZADNJI PLESNI TEČAJI v delavskem domu Kranj. NADALJEVALNI tečaj v soboto 18. 5. ob 18.30, NEDELJSKI ZAČETNIŠKI v nedeljo 19. 5. ob 9. uri, ZAČETNIŠKI sreda, petek, v sredo 22. 5. ob 18.30. 3140 Obveščam stranke, da sem zopet začel delati STREŠNO OPEKO. Posojam tudi stroj ali pridem delat na dom. Babič Milan, Voglje 36, Šenčur 3141 Cosa nostra Režija: Terence Young Gl. vloge: Charles Bronson, Lino Ventura, Jill Ireland, Maria Baxa Cosa nostra (prevedeno naša stvar) ali resnica o mafiji je sociološka analiza, ki s filmskim jezikom pripoveduje o mafijski družini, njeni genezi in notranji organizaciji, odnosih med člani znotraj družirie in med družinami in prek subjektivnega doživljanja enega izmed njenih članov prehaja v psihoanalizo posameznih oseb. Režiser nam tako na eni strani podaja prerez mafijske družine in njene vloge v širšem družbenem okolju, na drugi strani pa z zanimivim razčlenjanjem likov oblikuje paleto še bolj zanimivih značajev. Yoiingov film sloni na resnični pripovedi Joea Vallachija, dolgoletnega člana mafije, ki je ob aretaciji zelo nadrobno opisal svojo pot od voznika do »mafijskega mogotca« in s tem razkril vrsto skrivnosti njenega podtalnega delovanja. Film sicer dokaj precizno in doživljajsko prepričljivo prodira v jedro problema, vendar se ne more otresti podobnosti z Botrom, ki jo pač narekuje že sama tematika. Pod veščim režijskim vodstvom se je ob znanih svetovnih igralcih kar dobro znašla Maria Baxa, naše gore list. M. G. Kranj STORŽlC 15. maja amer. barv. risapi film VESELI SPORED NAGAJIVEGA DETLA ob 16. uri, amer. barv. film NOMADI S SEVERA ob 18. in 20. uri 16. maja ital. barv. film QUEIMADA — OTOK V PLAMENIH ob 16., 18. in 20. uri 17. maja angl.-ital. barv. film SKRIVNOST CRNE ROKAVICE ob 16., 18. in 20. uri Tržič v 15. maja amer. barv. film KLICALI SO JO KOBILICA ob 18. in 20. uri 16. maja amer. barv. film CROMVVELL ob 17.30 in 20. uri 17. maja amer. barv. film CROMVVELL ob 20. uri Kamnik DOM 15. maja špan. barv. film VIVA PANCHO VILLA ob 18. in 20. uri 16. maja amer. barv. film KLICALI SO JO KOBILICA ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 15. maja ital. barv. film HOMO EROTICUS ob 18. in 20. uri 16. maja franc. barv. film BULEVAR RUMA ob20. uri 17. maja franc. barv. film BULEVAR RUMA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 15. maja amer. barv. film JOE KIDD ob 20. uri 17. maja amer. barv. film JOE KIDD ob 20. Radovljica 15. maja franc. barv. film NASLEDNIK ob 20. uri 16. maja amer. barv. film JEKLENA PTICA ob 20. uri 17. maja amer. barv. film LETALIŠČE ob 20. uri — Jesenice RADIO 15. maja itai. barv. film MRTEV ALI ŽIV 17. maja amer. barv. film TISTI, KI ZA-UDARJAJO PO ZNOJU IN SMRTI Jesenice PLAVŽ 16. maja amer. barv. film TISTI, KI ZA-UDARIAJO PO ZNOJU IN SMRTI 17. maja ital. barv film MRTEV ALI ŽIV Kranjska gora 15. maja franc. barv. film TRGOVINA S SEXOM 16. maja ital. barv. film MRTEV ALI ŽIV Sreda, # l/L/Of C/t/C/ t r i g I a v Triglav konfekcija Kranj razglaša naslednji prosti delovni mesti: 1. blagovnega knjigovodje 2. čistilke prostorov Pogoji: pod 1.: končana ESŠ ter najmanj 1 leto prakse; pod 2.: NK delavka, delo samo v dopoldanski izmeni. Pismene prijave sprejema splošna služba do zasedbe delovnih mest. Lažni zapisniki škod »Vnet sem za .motorni šport. Ta mi vse pomeni in marsikaj bi dal zanj,« se je pred senatom okrožnega sodišča v Kranju zagovarjal 27-letni Alojz Golob, gradbeni tehnik, doma s Police pri Kranju. Golob je dokaj uspešen dirkač z motornim kolesom, saj je peti v državi. Prav zaradi te svoje športne zagnanosti je, Če verjamemo njegovim besedam, zašel na kriva pota. Lani spomladi je namreč staro motorno kolo prodal, za novega pa je bilo treba odšteti seveda veliko več denarja, kot pa je bilo izkupička od starega. Prišel je na misel, da bi pri znancih ocenil škodo, ki bi nastalar|glava Marjan Jerman, Andrej Mišo Sladoje in Borut Petrič, Jesenice gorenjski prvak Na letošnjem gorenjskem prven-st iV balinanju za četvorke je na-t 0Pi1q 8 ekip. Tekmovanje je bilo na pšenicah. Vrstni red: 1. Jesenice 12 a? , > 2- Radovljica 10, 3. Vodovodni V501P Kranj 9, 4. Lesce 8, 5. Huje SM 7, 6. Borec Kranj 6, 7. Loka JU00 4, 8. Trata Skofja Loka brez točke. j. D. ki so v štafeti 4 x 200 m kravi s časom 10:21,5 postavili nov republiški rekord za starejše pionirje. Rezultati — C skupina, pionirji: 50 m hrbtno: 1. Neuhold (Gradec) 46,6, 2. Igor Veličkovič 46,8, 4. Tomaž Korošec 58,9, 6. Sandi Jerman (vsi Triglav) 1:04,0; 50 m prsno: 1. Neuhold (Gradec) 54,8, 2. Primož Cerne l :00,3, 3. Sandi Jerman 1:00,9, 4. Tomaž Cijak 1:01,5, 5. Tadej Mar-kun 1:03,0, 7. Miha Smolej (vsi Triglav) 1:10,8; 25 m delfin: 1. Neuhold 22,3, 3. Igor Veličkovič (Triglav) i24,8; 50 m kravi: 1. Neuhold 41,2, 2. Igor Veličkovič 44,1, 5. Tomaž Korošec 53,5; 100 m mešano: 1. Neuhold 1:45,6, 2. Igor Veličkovič 1:50,9; pionirke: 50 m hrbtno: Pfingstl (Gradec) 51,0, 2. Mirjan Poljka 53,4, 5. Janita Valjavec 57,6, 6. Leonida Jugovič 59,7, 7. Bronisla-va Tica (vsi Triglav) 1:05,3; 50 m prsno: 1. Pfingstl 56,9, 2. Mirjan Poljka 1:03,4, 3. Vesna Praprotnik (obe Triglav) 1:05,0; 50 m delfin: 1. Škafar (Celulozar) 23,8, 3. Mirjam Poljka 57,5; 50 m kravi: 1. Pfingstl 44,4, 5. Jasna Valjavec 1:16,2; 100 m mešano: 1. Pfingstl 1:52,0, 4. Mirjam Poljka 2:18,5. B skupina (letnik 1965), pionirji: 1. Vizintin (Trst) 42,0, 7. Samo Šali 55,3, 9. Tomaž Cijak (oba Triglav) 58,1; 50 m prsno: 1. Jaritz (Celovec) 48,3, 4. Samo Šali 54,4, 8. Primož Cerne 1:00,3, 9. Tomaž Cijak (vsi Triglav) 1:01,5; 50 m kravi: 1. Jaritz 35,0, 11. Samo Šali'53,2; 100 m mešano:- 1. Jaritz 1:31,8; pionirke: 50 m hrbtno: 1. Frangipani (Trst) 38,9, 7. Nina Strniša (Triglav) 52,3; 50 m prsno: 1. Frangipani 48,1, 3. Nina Pajntar (Triglav) 50,5; 50 m delfin: 1. Frangipani 44,4; 50 m kravi: 1. Frangipani 36,8, 6. Mojca Rakovec 50,9, 7. Nina Pajntar (obe Triglav) 51,0; 100 m mešano: 1. Frangipani 1:30,8, 5. Nina Pajntar 1:56,5, 6. Mojca Rakovec (obe Triglav) 2:04,0. J. Javornik Obisk pri naših telesnokulturnih organizacijah V Ljubnem so ustanovili TVD Partizan Telesnovzgojna in kulturnoprosvetna dejavnost v Ljubnem je bila Pred vojno, zlasti pa desetletje po njej zelo živahna in plodna. Sokolsko društvo pod vodstvom agilnega in danes že pokojnega Silvestra Gol-^ajerja je v kraju zgradilo sokolski dom. Telovadnica je bila solidno opremljena s telovadnimi rekviziti, oder pa zlasti z lepimi kulisami. Takoj po vojni je bila mladina v Ljubnem in okolici zopet zelo aktivna., Udejstvovala se je v TVD Partizan, ki je imelo več sekcij, zlasti pa so bili uspešni dramski in telovadni nastopi. Številne prireditve v bivšem sokolskem domu so celo narekovale, da se dom razširi. Z oohodki od iger, veselic in drugih prireditev — predvsem pa z udarni-Kim delom — je bila dozidana mala dvorana, kuhinja in manjše banovanje za hišnika. Potem je sledilo obdobje splošnega kulturnega mrtvila. Telovadni rekviziti in odrske so vse bolj samevali. Mnogo koristnega se je tudi fazneslo in pogubilo. Telovadnica je postala kino dvorana, nabavljen je od kinoprojektor- Filmske predstave so>bile razmeroma zelo dobro ooiskane, dokler televizija ni prišla tudi v večino podeželskih hiš. Tako je Telovadno društvo Partizan v Ljubnem propadlo in Njegov dom je postal skoraj povsem zapuščen. Kakor v mnogih krajih Je tudi v Ljubnem postalo vprašanje vzdrževanja in sploh obstoja Qonia zelo pereče. Pred sedmimi leti je bil sklican po sili razmer nekak občni zbor TVD, na katerem so bile sprejete določene naloge, vendar je Poskus poživitve propadel. Dom je morala vzeti v zaščito krajevna i^piiost, ker se dejanski lastnik Zveza telesnovzgojnih organizacij Iov®nije tudi ob njegovem propadanju ni zganila. Poseben gradbeni odbor krajevne skupnosti je skrbel za najnujnejša popravila. Ker od nikoder ni bilo sredstev v ta namen, je svet ^rajevne skupnosti dal veliko dvorano v najem kot skladišče Kemični t0varni Podnart. • V zadnjem času pa sta postali na območju Ljubna, Otoč, Posavca Praproč zelo prizadevni in delavni mladinska organizacija in Soci-ai»stična zveza. Prejšnji teden, 8. maja, je SZDL na predlog mladinske organizacije sklicala ustanovni občni zDor TVD Partizan. Številno astopani % predstavniki vseh krajevnih organizacij, predvsem pa /"adina, so izrazili veliko pripravljenost, da v kraju poživijo telovadno o kulturnoprosvetno dejavnost sploh. V ta namen je pa v prvi vrsti Potreben dom. Kemični tovarni v Podnart je bila dana odpoved, zvoljeni upravni odbor TVD se bo v prvi vrsti lotil obnovitvenih del, zporedno pa bo takoj skrbel za aktivnejše društveno udejstvovanje. 0, Aktivnost skoraj vseh krajevnih organizacij, zlasti pa mladine, Deta, da se bo to pot pričakovanje o uspehu uresničilo. ^^ F. Cvenkelj Kje ste, plavalci Komisija za rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Kranj bo jutri že tretjič zapored na zimskem bazenu v Kranju organizatorica sindikalnega prvenstva občine Kranj. Za tretji nastop so se prijavile sindikalne ekipe Zdravstvenega doma (prvak med moškimi) Tekstil-indusa (ženske), IBI, Iskre, Tekstilnega centra, IKOS, Arhitekt biroja, Ljubljanske banke, Občinske skupščine ter Obrtniki. Start tekmovanja bo ob 16. uri. Žal pa se komisiji in organizacijskemu odboru niso prijavili plavalci sindikalnih podružnic Save, Elek-tra, Planike in Prosvete. Njihovi člani in ostali še na tekmo lahko- prijavijo še danes eno uro pred pričet-kom tekmovanja. -dh 9. Valenčič J. 6:39,44, 12. Tulipan 6:39,48, 21. Rakuš (vsi Sava) 6:40,36; ekipno: 1. Metaliacomerce (Zagreb) 19:51,24, 2. Rog (Ljubljana) 19:51,27, 3. Sava (Kranj) 19:56,22, 4. Csepel 19:57,20. Sodeč po rezultatih so se kranjski kolesarji dobro držali, posebno pa lahko pohvalimo Mirka Rakuša za njegovo 5. mesto v drugi etapi, saj je to zanj po prihodu iz JLA (pred tem je bil član K K Bled) prva dirka v letošnji sezoni. Tudi ekipna uvrstitev Save na 3. mesto, je izjemen dosežek, če upoštevamo, da je najmočnejši mož — Slavko Žagar — izostal iz ekipe, ker zastopa jugoslovanske barve na »Dirki miru — Varšava— Berlin—Praga«. F. Jelovčan r Bevc drugi v Mostecu V okviru prireditev proslave dneva zmage in praznika' Ljubljane so tekmovali tudi smučarski skakalci, ki so imeli v nedeljo v Mostecu v Ljubljani prvo letošnjo prireditev na plastičnih skakalnicah. V vseh kategorijah je nastopilo blizu 80 skakalcev iz 7 klubov. Z Gorenjskega sta nastopila kranjski Triglav in Partizan iz Križev, medtem ko Jeseničanov ni bilo na startu. Po pričakovanju so imeli največ uspeha tekmovalci organizatorja, ljubljanske Ilirije, ki so se za to prireditev med prvomajskimi prazniki posebej pripravljali. Izmed gorenjskih skakalcev je dosegel najboljšo uvrstitev mladi Kranjčan Leon Bevc, ki je v kategoriji mlajših pionirjev dosegel odlično drugo mesto z enakimi dolžinami kot zmagovalec Vasja Baje (Ilirija). Drugi najbolje uvrščeni z Gorenjskega je bil Jenko iz Križev, ki je zasedel 3. mesto med starejšimi mladinci. Zelo dobro pa sta se uvrstila tudi Kranjčana Sandi Cimžar, ki je bil 5. med starejšimi mladinci, in Janez Zelnik, ki je bil 6. med mlajšimi mladinci. Med člani pa se je z Gorenjskega najbolje uvrstil Janez Gorjanc, ki je bil 7. V posameznih kategorijah so bili zmagovalci — člani: Jurman, starejši mladinci: Križaj, mlajši mladinci: Anžel, starejši pionirji: Tepež in mlajši pionirji: B. Baje (vsi Ilirija). J. Javornik Plodno delo Na občnem zboru TVD Partizan Medvode so pregledali delo v dveletnem "obdobju. Delo društva je v tem času bilo usmerjeno predvsem v splošno telesno vzgojo in rekreacijo, košarko, smučanje in atletiko. Kljub stalnim denarnim težavam in pomanjkanju strokovnega kadra, so dosegli vidne rezultate. Sprejeli so obširni program dela za prihodnje ter izvolili nov upravni odbor, katerega bo vodil inž. Matevž Barle. -fr šport med vikendom J NOGOMET — V 18. kolu v ZCNL so gorenjski predstavniki osvojili pomembne točke. Kranjski Triglav je v gosteh premagal kozinski Jadran, Tržič na domačem igrišču ljubljanski Tabor, medtem ko je kranjska Sava doma remizirala z Usnjarjem. Izidi: Jadran : Triglav 0:1 (0:0), Tržič : Tabor 3:2 (0:1), Sava : Usnjar 1:1 (0:0). Pari prihodnjega kola: Triglav : Tolmin, Sava (Tacen) : Tržič, Litija : Sava (Kranj\ KOŠARKA — V I. A slovenski košarkarski ligi kranjski TViglav nadaljuje z dobro igro. V tem kolu so namreč dobro premagali bivšega drugoligaša celjsko Kovinotehno. Z enakimi uspehi se ponašajo tudi Jeseničani v I. B ligi. Tokrat so doma odpravili Zagorje. Izidi: Triglav : Kovinotehna 100:81 (48:40), Jesenice : Zagorje69:63 (31:21) Pari prihodnjega kola: Beti : Triglav, Jesenice :.Litija. j ROKOMET — V republiškem derbiju II. zvezne lige — ženske so dekleta Alp-lesa v Brežicah osvojile točki proti Brežicam. V moški republiški ligi je bil Tržič uspešen v Radgoni, medtem ko je Kamnik zaradi zapore iftrišča v Kranju izgubil z Ribnico. Izidi, ženske: Brežice : Alples 14:15 (6:7), moški: Radgona : Tržič 16:22, (10:11), Kamnik : Ribnica 21:29 (14:12). Pari prihodnjega kola, ženske: Alples : Olimpija, moški: Tržič : Kamnik. ODBOJKA — Razplet v moški ligi bo gotov šele v zadnjem, tprej odločilnem kolu. V predzadnjem kolu so vsi trije favoriti za najvišji naslov Sava, Bled in Jesenice odpravili svoje nasprotnike. Jeseničani so doma premagali Branik, Bled pa je bil uspešen v Mežici. V ženski ligi so Jeseničanke v Ljubljani odpravile domačinke. V II. zvezni ligi — zahod pa je Kamnik na igrišču v telovadnici OŠ Frana Albrehta osvojil točki proti Mladosti. Izidi, moški: Kamnik : Mladost 3:1, Jesenice : Branik 3:1, Mežica : Bled 2:3; ženske: Ljubljana : Jesenice 2:3. Pari prihodnjega kola, moški: Karlovac : Kamnik, Bled : Gaberje, Mislinja : Jesenice; ženske: Jesenice : Vič. SMUČANJE — Na tradicionalnem Zlatorogovem veleslalomu je najboljši rezultat na 1200 m dolgi progi osvojil mladinec Tržiča Bojan Križaj. Vrstntred — člani: 1. Gašperšič (Jesenice), 2. Gorišek (Radovljica), 3. Komac (Tržič), 4. Albreht (Jesenice), 5. Mihovilovič (Transturist); mladinci: 1. Križaj, 2. Polajnar (oba Tržič), 3. Šoberl (Jesenice), 4. Strel, (Transturist), 5. Zibler (Tržič); mladinke: 1. Oblak (Transturist), 2. Tomšič (Akademik), 3. Lakota (Mojstrana); pionirji: 1. Virk (Akademik), 2. Podrekar (Mojstrana). MOTOKROS — Na motokros progi v Prilipah pri Brežicah je bilo mednarodno tekmovanje za nagrado Brežic. Med člani z 250 cem je bil najboljši Avstrijec Laitgeb pred Tržičanom Zupinom ter rojakom Dietrichem. V kategoriji mopedistov pa je zmagal TVžičan Ahačič pred Koprčanom Grilom in klubskim kolegom Mežnarjem. -dh Vaterpolo Najboljši drugi Vaterpolski klub šibeni-škega Solarisa se je letos še enkrat izkazal. Po polfinal-nih in finalnih borbah za članski pokal SFRJ je bil namreč še tretjič organizator najvišjega jugoslovanskega tekmovanja mladincev. Dobili smo presenetljiv vrstni red. Med šesterico mladinskih finalistov Partizan (Beograd), POŠK (Split), Jadran (Herceg Novi), Primorac (Kotor), KPK (Korčula) in kranjski Triglav — je najvišji mladinski pokalni naslov SFRJ odšel na otok Korčulo. In to nezasluženo. Ena od razen Primorca najslabša ekipa KPK je prva. Nihče ni računal, da se to moštvo lahko vmeša v borbo za najboljša mesta. Lanskoletni državni mladinski prvak ter prvi favorit za prvaka Jadran je šele tretji. Z velikimi cilji so na finale prišli tudi Beograjčani, a so samo četrti. Splitski POŠK in Primorac sta zadnja oziroma predzadnja. Za Primorac lahko rečemo, da je od nekdanje dobre ekipe ostalo bore malo. f Med temi prvoligaškimi ekipami so odlično drugo mesto osvojili mladi varovanci trenerja kranjskih vaterpolistov Didiča. Najbolj pripravljeno moštvo finalnega turnirja je imelo v trodnevnih nastopih priliko, da se dokoplje do najvišjega naslova. Še nikoli na takih in podobnih turnirjih ni bilo tako dobrega sojenja, saj so si Triglavani sami krojili pravico za vrh. Že od prvega sodnikovega žvižga pa do zadnjega so delali nerazumljive napake, ki so jih stale prvega mesta. Odločilno srečanje za najboljše mesto so tesno izgubili s Partizanom v zadnjih sekundah srečanja. Z neodločenimi izidi so se razšli še KPK in Jadranom, premagali POŠK in Primorca. Končni vrstni red: 1. KPK 7 točk, 2. Triglav 6, 3, Jadran 6, 4. Partizan 6, 5. POŠK 5, 6. Primorac 0. -dh Kranjski planinci ob žici okupirane Ljubljane Letošnjega množičnega pohoda ob žici okupirane Ljubljane so se udeležili tudi člani Planinskega društva Kranj. Njihova udeležba je bila zares množična, saj se je pohoda udeležilo kar 32 ekip! Odsek za turno smučanje pri kranjskem Planinskem društvu pa je organiziral v nedeljo turni smuk s Savinjskega sedla prek Ledin na Jezersko. Smuka, ki so ga vodili izkušeni planinci z inž. Tomaž Jamnikom na čelu, se je udeležilo 20 planincev in smučarjev. ' .jk Radovljiški planinci bodo slavili Planinsko društvo Radovljica ima okrog 1000 članov. V okviru dejavnosti skrbi društvo za planinski dom na Robleku, za Valvasorjevo kočo na Stolu in za kočo na Kriških podih. Radovljiški planinci bodo prihodnje leto slavili 80. letnico obstoja društva. Ob tej priložnosti bodo razvili društveni prapor. B. B. Kranjski planinci v Paklenici Letošnjega srečanja alpinistov v Paklenici. ki je bilo med 27. aprilom in 4. majem, se je udeležilo 2 kranjskih alpinistov in pripravnikov. Kljub slabemu vremenu so opravili Kranjčani H t plezalnih vzponov. Najvrednejša med vsemi je tretja ponovitev smeri Bridaklin, ki sta jo opravila Tone Perčič in Andrej Štremfelj. Tud« ponovitve Mosoraške, Šaleške in Karaborc smeri sodijo med večje dosežke letošnje kranjske odprave v 1'aklenico. H .m 521 Sreda, 15. maja 1974 15 Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj je v soboto obiskal doc. dr. JERZY KAZ-MIRKIEWICZ, profesor na gozdarski fakulteti v Varšavi in član upravnega odbora Stanovanjske zadruge »Prosveta« v Varšavi, ki ima prek .7000 stanovanj, č}ani pa so prosvetni jn kulturni delavci Varšave. Zanimal se je za stanovanjsko gradnjo pri nas ter si ogledal stanovanjsko gradnjo na Planmi. Posebno se je zanimal za prednosti sistema gradnje s tunelskimi opaži. Po ogledu zazidalnega načrta poslovnega centra in načrta za kompleks Iskra- Sava, razstavljenih v avli občinske skupščine Kranj, je ogledal tudi bfa-govnico Globus. Popoldne je obiskal Krvavec, zjutraj pa je bil na zaključni svečanosti »Po poteh partizanske Ljubljane«. Jerzv Kazmirkievvicz je od ponedeljka dalje kot gost beograjske gozdarske fakultete s študenti te fakultete na strokovni ekskurziji. V Sloveniji si bodo ogledali več lesno industrijsko predelovalnih obratov, med drugim LIP Bled, Meblo v Novi Gorici, Brest Cerknica in druge. 1. Miklavčič Del pripadnikov enote Kokrškega partizanskega odreda med poslušanjem zanimivega predavanja Napadalec jih ne bi presenetil Na obisku pri enoti Kokrškega partizanskega odreda — Obogateno teoretično znanje in njegov preizkus v praksi, v najtežjih pogojih partizanskega vojskovanja V spremstvu oficirja, ki je odgovoren za stike z javnostjo in obveščanje in kateri nas je popeljal mimo straž, smo v petek obiskali eno od enot Kokrškega partizanskega odreda, delujočo na področju občine Kranj, ki nadaljuje tradicijo v NOB rojenega slavnega predhodnika. Fantje in možje, katerih vloga in pomen njihovega znanja bi bila v primeru splošnega ljudskega odpora nenadomestljiva, so dobili za nekaj dni svoj drugi dom pod komaj vidnimi šotorskimi ponjavami. Vodstvo Kokrškega partizanskega odreda je uresničilo svojo zamisel. Pripadnike te partizanske enote je med prvimi v republiki popeljalo na nekajdnevno taborjenje, na katerem bodo »partizani« obogatili dosedanje teoretično znanje in ga preizkusili v praktičnih primerih partizanskega vojskovanja. S komandantom in njegovimi sodelavci, ki so za čas našega obiska odložili oficirske torbice in avtomate, smo posedli za mizo pred eno od platnenih hišic. V taboru sta vladala le navidezna mir in tišina. Z obhodov so se vračale patrulje, katerih komandirji so strumno rapor-tirali komandantu. Na bližnji mizi je skoraj neslišno brnel telefon. Žice so »požirale« navodila, zapovedi in pojasnila ter gesla. Pri sosednjem šotoru je ena od čet posedla po mehkih gozdnatih tleh in prisluhnila besedam starešine, ki jim je razlagal sodobne oblike vojskovanja, ki se jim morebitni agresor na našo domovino ne bi izognil. V povsem drugem koncu so vojaki raznih poklicev in starosti razgrinjali zemljevide in obetali, da na uri streljanja s polavtomatsko puško, puškomitralje-zom in drugim orožjem ne bodo nič slabši kot njihovi tovariši, ki so bili prav ta čas na strelišču. Prijeten vonj, ki je prihajal izpod ponjave kuharjev in intendantov ter dajal slutiti, da bo danes na jedilniku pasulj, jih ni zmotil. Obveznosti, za katerih izpolnjevanje so bili te dni poklicani na položaj sredi gozda, so kiln t/orinoiiol »Prešli smo na sodobnejše, praktične oblike usposabljanja partizanskih enot ter krepitve njihove obrambne sposobnosti,« pripovedujeta komandant in polit-komisar enote s sodelavci, katerih gostje smo bili. »Vse dosedanje in sedanje vojne, predvsem lokalne, kažejo, kaj hoče doseči agresor v deželi, ki jo je že ali jo namerava podjarmiti. Isti primeri obenem dokazujejo, kaj pomeni za obrambo domovine usposobljeno ljudstvo, organizirano ter strokovno vodeno. Oblika usposabljanja partizanskih enot, ki jo organiziramo, prispeva prav k temu. Pripadniki se idejnopolitično usposabljajo ter strokovno urijo v razmerah, ki bodo vladale v spopadu.« Pripadniki partizanske enote, ki smo jo obiskali, so oboroženi s sodobnim orožjem. Niso usposobljeni »Partizani« so se na večdnevnem taborjenju spoznali tudi s sodobni- Obisk poljskega profesorja Po opravljenih nalogah se bo pasuh> ki ga pripravlja kuhar, pošten0 prilegel le za boj proti pehoti, temveč njihovo znanje in opremljenost om0' gočata. povsem samostojno borb" proti motoriziranim enotam, taH' kom itd. Nadvse pomembno je, daS* »partizani« ne usposabljajo le v jaško-strokovnem pogledu, temve_ se tudi družbeno-politično izobrf žujejo, spoznavajo družbenop^ tični in ekonomski položaj doma j? v- svetu ter kujejo nove tovari^ odnose! . Dinar, vložen v takšno urjenj pripadnikov partizanskih enot, se bogatejše obrestuje. Delovni dan partizanske enote enak običajnemu. Ne začenja s zjutraj in končuje popoldne ali čer. Traja 24 ur. Če bi bilo mogoče' bi bil še daljši. Pripadniki enote morajo v enem dnevu uresniči^ bogat in natrpan delovni progra^ Komandant in sodelavci so ga kole opisali: * »Predavanja so povezana streljanjem z vsem orožjem, s K® terim razpolaga enota, in s Pra* tičnimi taktičnimi vajami. UspJ^ sabljamo se za nočne akcijet vojskovanje v posebnih pogoj»j|' za boj V sovražnikovem zaledJ' za spopade v najtežjih vremej\ skih pogojih itd. Spoznavamo * s topografijo, orientacijo, radi® zvezami, bojem proti biokeiflj. nfm sredstvom in radiaciji Po streljanju je treba puškomitraljez razstaviti in očistiti ter ga usposobiti za naslednjo nalogo Vsak vojak je temu prime-opremljen. Tabor ima ureje* prehrano, vodovodno napelj^«, sanitarne prostore itd. SkratKjj| naš cilj je učiti in naučiti ^ veščin, ki so potrebne za usp®"^ partizansko vojskovanje in tfe-odločno ukrepanje v danem tr J nutku.« kj,» Pripadniki partizanske enote, * j tere smo obiskali, niso bili zflP jj, sami vase. S predstavniki krajevl:r skupnosti in družbenopolitičnih ^ ganizacij, na katerih področjih j j, nekaj dni delovali, so jih obisko^. Se posebno uspešno je bilo sod®^ vanje z odbori za splošni ljud y odpor, ki bi bilo v primeru vojn4^ kako pomembno. Partizansko en<> ^ o kateri pišemo, so obiskali \ g pionirji, ki so v nedeljo skupaj j, »partizani« pripravili v CerkU partizanski miting. . k Besedilo: J. Košnji Slike: F. Perdan SLA VIC A REMS (19 let), administratorka iz Škofje Loke: »V ZK so me sprejeli šele pred dvema dnevoma, in sicer na predlog občinske konference ZMS, v kateri že nekaj časa aktivno delam; sem namreč v komisiji za vzgojo in izobraževanje. Reči moram, da je sprejem v zvezo predvsem veliko priznanje — ter, seveda, spodbuda in dodatna odgovornost hkrati, saj iz razprav in zaključkov, izoblikovanih med nedavnim 7. kongresom ZKS, ki sem ga spremljala prek televizije, radia in časopisov, lahko vsakdo ugotovi, . kako važne naloge smo si zastavili. Naj dodam, da dokaj dobro poznam zgodovino komunističnega gibanja pri nas in da iskreno verjamem v pravilnost naštetih ciljev, v pravilnost programa ZK kot glavnega kreatorja jugoslovanske notranje in zunanje politike ter kot nosilca demokratičnih odnosov v skupnosti petih narodov.« ROMAN KRVINA (18 let), čevljar v tovarni Alpina Žiri: »Mene je v ZK .predlagal mladinski aktiv Alpine. Updm, da bom opravičil izkazano mi zaupanje, saj — kar zadeva družbenopolitično aktivnost — nisem čisto brez izkušenj: V Škofji Loki so minuli petek, 10. maja, svečano podelili izkaznice 69 novim članom ZK, sprejetim v vrste komunistov v preteklih Štirih mesecih. Slovesnosti, ki je bila v prostorih restavracije škofjeloške Name, so prisostvovali tudi sekretar občinskega komiteja ZK Janez Jemec, predsednica občinske konference ZMS Olga Bandelj in sekretarji nekaterih osnovnih organizacij ter stalnih aktivov zveze komunistov v komuni. O pomenu in usmeritvi ZKJ kot vodilne družbenopolitične sile v socialistični Jugoslaviji je navzočim spregovoril sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir. Mi pa smo izkoristili priložnost ter tri mlade komuniste, mlade po letih in po stažu, poprosili, naj nam zaupajo par besed o sebi in o svojih pogledih na avot sem predsednik mladinskega kluba v Žireh. Članska izkaznica je zame nagrada za dosedanje delo, vendar nagrada, ki obenem nalaga človeku obilico dodatnih obveznosti. Postati mora vzor svoji okolici, vcepljati ji mora napredne ideje, tolmačiti stremljenja Jugoslavije v svetu, itd. Največ vztrajnosti pa vsekakor terja od njega spodbujanje samoupravljanja. Slednje po mojem lahko doživi prepričljivo praktično potrditev samo skozi še večje delovne uspehe, kajti celo najbolj zdrava načela so brez vrednosti, če ne obrodijo ustreznih rezultatov. Treba bo torej delati, delati in spet delati.« TONČKA DOLINAR (25 let), delavka v tovarni Odeja Škofja Loka: »Kot novoizvoljeno delegatko v občinski skupščini me je za vstop v ZK določil delavski svet podjetja, čeprav sem že prej dlje časa potihem upala, da bom nekoč postala članica. Veste, ni dovolj, ako le od strani spremljaš dogajanja in ne sodeluješ pri oblikovanju politike. Po vsem, kar so povedali na nedavnem kongresu v Ljubljani, je vloga ZK kot hrbtenica naše ureditve, kot usmerjevalca gospodarskih gibanj in življenja nasploh popolnoma očitna. Osebno bi, menim, mogla precej prispevati zraven, ako bi mi uspelo budno spremljati tekoče novosti in spremembe ter jih prenašati naprej, prijateljem in tovarišem v službi, tudi tovarišem, ki niso komunisti.« I. G.