tt. S Potnl^poragii«|«Mi (RCLidlt poln) V Mil • ncitak A. tanuarla. 1928. - Leto VI. Posamezna Številka 30 cent. Letnih Lili Uet izhaj« ^ poo-Ujk*. Naro^: a* 1 me*M L §<—> 3 mesec« L 22 caio Uto L 75.-. t iooaamatro aMeteo t U^O već - *«vttk* » at — OgUaaina aa I mm presto« * teoko^i i iMES^^^** ®obrtn* L •» — J^hvai- / C jJ* 1*50, »rodoT L JL— ^^ftjjpnn prvi strani L X— EDINOST UradnšštTO in upramHtvo: Trst (3), ulica S. Franc m eo d'Assisi 20, Ta* lafon 11-51. Dopiai naj >e pošiljajo iiklfućno uredništvu, oglasi, rekla* macife in denar pa upravniltvu. Rokopisi te na rratajo. Neirankirana pisma se na sprejemajo. — Last, založb« in tisk Tiskarne »Edinosti Podundništvo r O o r i a t: ulica Giosu* Carducci »t. 7, L n. — TabL at M7. Olavni in od^ororni urednik: prof. Filip Pade. -j Pismo iz Poljske Poljska noroletu bilanca VARŠAVA, 2. jan. 1928. L/eto 1927. je bilo za Poljsko važno leto. Lahko se reče, da je bilo leto izdatne gospodarske in politične konsolidacije države, oziroma Še bolje rečeno, konsolidacije režima, ki je bil uveden z znanim pučem maršala Pilsudskega v maju 1. 192b. Lansko leto je potrdilo in utrdilo zmago 1 '"'d parlamentom, kateu ..logel najti podlage in načina za sodelovanje z njo in je bil 28. novembra raepu-Sčen. Nove volitve za v poslansko zbornico in v senat se bodo vršile 11. marca 1928. Konsolidacija države v finančnem pogledu je bila preteklo leto jasno vidna. Državni proračun za 1. 1927-28 je prvi aktiv-, tli proračun Poljske. Stroški so preračunjeni na 1.988,268.410 zlotov, dohodki pa na 1.930 milijonov 538.942 ziota. Koncem oktobra je bil predložen tudi proračun za 1. 1928-29, kateri je tudi aktiven ter izkazuje obenem znatno zvišanje raznih proračunskih postavk. Dohodki so preračunjeni na 2.250,394.762 zlota, stroški pa na 2.228 milijonov 950.587 zlotov. V oktobru lanskega leta 30 bila srečno dovršena važna po-gijanja glede ameriškega konsolidacij s keg-a posojila v znesku 60,000.000 dolarjev. Posojilo je bilo dovoljeno pod pogojem, da se vrne v 20 letih, po emisijskem tečaju 92 in z obrestmi po 7%. S tem posojilom je bil omogočen dekret predsednika republiko o stabilizaciji zlota v razmerju 8.89 zlotov za en dolar. S stabilizacijo zlota je bila zaključena doba inflacije in toliko v državnem kot v privatnem gospodarstvu se je ?ačelo pojavljati izobilje in varčevanje. Vloge v 14 največjih bankah so poskočile od 218 milijonov zlo-tov v januarju na 523 milijonov v oktobru, a po hranilnicah sov narastle vloge v isti dobi od 67 lia 122 milijonov zlotov. Na ta način so jpostale mogoče tudi velike investicije za javna dela in razne industrije. V Tarnovu je bila zgrajena velika tvornica umetnih gnojil, gradba pristanišča v Gdanskem je napredovala z večjo naglico, istotako gradba poljske trgovinske mornarice. Mnogo razr-položljivih kapitalov se je uporabilo tudi za železnice in druga prometna sredstva. Gospodarska konjunktura se pojavlja po stabilizaciji v vseh panogah narodnega gospodarstva, v poljedelstvu, rudarstvu, v Novinarstvu. Število brezposelnih je padlo v preteklem letu od 208.000 na 115.000 v okto-bi Emisija kapitalov je dosegla v zadnjem četrtletju rekordno višino 65.6 milijonov zlotov. Denarni in kreditni obtok je znatno narastel, število fali-mentov je istočasno močno padlo. Istotako je znatno narastel tovorni promet na železnicah. Kljub temu razmahu pa je bila trgovinska bilanca v novembru pasivna za 186 milijonov zlotov. Toda če se pomisli, da so bile skoro vse pasive, povzročene po uvozu sirovin ter raznih proizvodnih sredstev, ni ta pasiva nikako slabo znamenje. Isto velja tudi glede porasta draginje, ki priča predvsem o povečanju konsumne sposobnosti prebivalstva. Veletrgovin-ski indeks je skočil od 112 v januarju na 129 v novembru, indeks industrijskih izdelkov pa od 106 na llti.fc. xa splošno se smatra, da pomeni lansko leto za narodno gospodarstvo Poljske dober in trden začetek U aj-ne stabilizacije in vsestranskega razvoja. V zunanji poiitiki je kazila Poljska v lanskem letu svojo miroljubnost, a obenem tudi svojo odločnost, da ne dovoli, da bi se kdorkoli dotikal njenih mej. Poljsko-nemška carinska vojna je trajala vse leto in traja še vedno. Pogajanja za sporazum so se sicer začela že -18. novembra, a niso še končana. Po praznikih se bodo nadaljevala v Varšavi in na obeh s t rane u se upa, da se bodo dosegli pozitivni rezultati. V ženevi je dosegla Poljska v preteklem letu nekoliko važnih uspehov. Prodrlo je njeno stališče glede manjšinskih šol v Gornji Šleziji, a dne 25. septem- bra 1927. je bila »prejeta poij-ska mirovna resolucija, s katero se napadalna vojna prepoveduje ter predpisuje, da se morajo uporabiti vsa sredstva, da se vsi mednarodni spori rešijo mirnim potom. Tudi spor z, Litvo radi Vilne je stopil .v novo fazo spričo izjave litovskega ministrskega predsednika, da se smatra vojno stanje med Poljsko in Litvo za končano. Pogajanja za ureditev diploma-tičnih in trgovinskih odnošajev med obema državama se začnejo v januarju ali najkasneje v prvi polovici februarja. Odnošaji s sosedno Rusijo so bili v lan k rn letu v veliki ne-i v arnosti -Cvodom umora sovjetskega poslanika Vojkova s strani ruskega emigranta, toda z dobro voijo, ki je vladala na obeh straneh, je bil spor naglo poravnan. V tem letu se bo Poljska pogajala z Rusijo o sklenitvi pogodbe o nenapadanju in trgovinske pogodbe. Poljska stopa torej v novo leto z ustaljenim državnim in zasebnim gospodarstvom, z urejeno in disciplinirano upravo, z dobrimi zunanjepolitičnimi odnošaji in potektakem z utemeljenimi nadami v svojo sigurno bodočnost. Turatffevs izjave o delovanju iažršs lovsko stranke RIM, 5. Glavni tajnik faši-stovske stranke on. Turati je podal tukajšnjemu listu «Gior-nale d*Italia» nekatere izjave o delovanju in razvoju fašistov-ske stranke. Dejal je, da je on. Mussolini na zasedanjih velikega fašistovskega sveta in por vodom sprejemov ob novem letu že dovolj jasno označil naloge stranke. V poslednjih dveh letih se je uredila in tudi dovršila propaganda za nabiranje novih pristašev. Stranka šteje sedaj en milijon vpisanih članov, kar ni mnogo, in zato nimajo prav oni, ki govorijo o inflaciji. Glavna skrb je sedaj vzgojiti ta milijon mož, «to veličastno vojsko, ki čaka na povelja vodje, da potegne v kateremkoli trenutku zgodovine za seboj ves narod proti njegovim novim usodam.» Tekom gospodarske bitke in tekom bitke za revalutacijo valute je bila stranka najbolj živahna, najbolj bojevita in zanesljiva sila. Nove moči se zbirajo; predvsem vseučili&čniki, ki so se v velikem številu zbrali v faši-stovskih organizacijah, in nara-ščajniki, ki bodo 23. marca vstopili v organizacije starejših in katerim bo treba posvetiti večjo pažnjo nego do sedaj. «Mladeni-či,» je dejal on. Turati, «so bolj kot vsi ostali razumeli veliko resnico korpor. revolucije.)) Generalni tajnik posveča posebno skrb tudi intersindikalnim odborom, ki bodo blagodejno vplivali na razvoj narodnega gospodarstva in na razvoj fašistovskega sindikalizma. On. Turati je nato govoril še o vzgoji ženske in o drugih vprašanjih, s katerimi se mora baviti fašizem. KonJnoueljavne določbe glede vpisovanja v lašistovska stranko RIM, 5. Glavni tajnik fasislovske stranke on. Turati je razposlal vsem pokrajinskim tajnikom okrožnico, v kateri jih poziva, naj ne predlagajo novih članov (za fašistovsko stranko, kajti stranka jih za nobeno ceno ne bo več sprejemala. Spričo tega bi njihovi tozadevni predlogi, ki bodo brez usmiljenja odbiti s strani centralnih oblasti, pomenili samo nepotrebno zgubo časa. Pokrajinski politični tajniki predlagajo za vpis v stranko lahko edino le v onih slučajih, ki jih predvidevajo strankina pravila, to je le v slučajih ko se gre za visokošolce, ki niso še dopolnili 26. leta in so t>ili promovirani. Toda tudi v teh slučajih smejo pokrajinski politični tajniki samo staviti predloge, nikakor pa ne dovoliti vpis, ne da bi prej v to dovolilo strankino vodstvo, ki bo izdalo svoje dovoljenje Se le po zajetih informacijah. Jasno je, da ostanejo nedotaknjeni predpisi o fašistovskem naboru, na katerem bodo pripuSčeni v stranko naraščajniki, ki so dosegli predpisano starost. funkcij RIM, 5. Povodom prepovedi kopičenja funkcij je pričelo tajništvo fasistovske stranke prejemati pisma strankinih vodite-ljev, v katerih navajajo, svoje dosedanje službe in istočasno izjavljajo, katero izmed teh služb bi si radi ohranili v bodoče. S tem bo dana fasistovski stranki možnost, da poveri izpraznjena vodilna mesta mlajšim močem, ki bodo zamogle pokazati in uveljavljati svoje sposobnosti. Ob obletnici okrožnice na prefekte RIM, 5. Danes je poteklo leto dni, odkar je ministrski predsednik on. Mussolini razposlal vsem prefektom pomembno in znano okrožnico. Ob tej priliki je poslal vsakemu posameznemu prefektu naslednjo brzojavko: «Vsem prefektom kraljevine! Opominjam vas na okrožnico iz preteklega leta, toda ne kot v znak spomina nanjo.» Mons. Marmaggi s® povrne v Fra&o RIM, 5. Kot poročajo agenciji «Radfc> Nazionale» iz zanesljivih virov, bo odpotoval mons. Marmaggi v prvi polovici januarja v Prago, kjer bo spet prevzel svoje mesto apostolskega nuncija pri čehoslo vaški vladi. Glede vesti, ki so jih raz&irili grški listi, da bo predsednik Masaryk eprejel mons. Marmaggija takoj v posebni av-dijenci, Še ni bilo izdano nikako potrdilo. Nasprotno pa izgleda, da Vatikan o kaki taki avdijenci sploh še ni izrazil ni kake želje. Za odstranitev nesporazumlienj EHid Italijo in Francijo ter m Jiirinn Pred pričetkom psgajanj med Italijo in Fnmaife ter Kalijo in Jugoslavijo LONDON, 5. Poročevalec «Westminster Gazette» poroča svojemu listu, da se bodo fran-oosko-italijanska pogajanja pričela v Rimu v drugi polovici meseca januarja. Obenem . pa se bodo pričela v Beogradu pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Predhodni razgovori za ta poslednja, pravi poročevalec londonskega lista, so se, kot znano, že vršili med ministrom Marinko vicem in poslanikom Bodrerom. K temu poročilu pa dodaja urednik «Westminster Gazette«, da je angleški poslanik v Rimu sir Ronald Graham že dobil navodila od zunanjega ministra Chamberlaina, da posreduje pri predstoječih itali-jansko-francoskih pogajanjih, dasi se z druge strani zagotavlja, da se Anglija javno ne bo vmešavala v ta pog-ajanja. Jugoslavenski predlog BEOGRAD, 5. Kakor se doznava iz vladnih krogov, je stopilo v aktivni stadij vprašanje podajšanja obstojene prija< teljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, katere veljavnost poteče koncem tega meseca. V poslednjih dneh so se tozadevno vršili živahni razgovori med zunanjim ministrom dr. Ma-rmkovičem in italijanskim poslanikom generalom Bodrero. Povodom vesti, da je Italija odpovedala prijateljski pakt, se. doznava pri jugoslovenskem zunanjem ministrstvu, da ta vest ne odgovarja resnici. Niti italijanska niti jugoslovenska vlada nista doslej odpovedali prijateljske pogodbe, na drugi strani pa je tudi res, da ni niti ena niti druga pogodbena stranka predlagala podaljšanja. S strani jugoslovenske vlade je bil le stavljen predlog, naj. bi se rok trajanja te pogodbe podaljšal do 27. julija 1928., to je za dobo šestih mesecev. Med tem časom naj bi padla odločitev o tem, ali se pogodba podaljša ali pa odpove odnosno avtomatično zapade. Odgovor rimskega lista na Pertinanov članek v «Echo de Paris» RIM, 5. Današnji rimski listi posnemajo po poročilu agencije «Stefani» izvleček iz članka, ki ga je priobčil v pariškem listu «Echo de Pariš» znani novinar Pertinax o francosko-italijan-sko-jugoslovenskih odnošajih. V tem članku se sklicuje Per-tinax na vest rimskega poročevalca londonskega «Timesa», po kateri bodo predstojeća italijan-sko-francoska pogajanja utegnila znatno pripomoči k sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. K tej vesti dodaja Pertinax, da si Francija najbrž ne bo hotela naprtiti take nehvaležne naloge, ko je že v avgustu leta 1923. zavrnila ponudbo za sklenitev prijateljske pogodbe med -Francijo, Italijo in Jugoslavijo, katero je takrat stavil on. Mussolini vsled tega, ker mu je reško vprašanje delalo te&koče. Po njegovem mnenju Je treba, da se Rim in Beograd sama sporazumeta in najdeta način, po katerem naj bi se o&vela pogodba iz 1. 1924. K temu izvleč- ku pripominja «Giornale d'Ita-lia»: «Kje neki je iataknil «Echo de Paris» to raco? Ni namreč potrebno skoro da niti omeniti, da tiste pretvezne ponudbe on. Mussolini ni nikdar stavil. Radi tega naj bo ugotovljeno: Da predsednik italijanske vlade ni nikdar imel prilike predlagati Franciji trojne pogodbe z Italijo -in Jugoslavijo. Da torej ni imela Francija ni-kakega razloga niti za razpravo niti za zavrnitev takega predloga. Da mnoge insinuacije in izmišljene zgodbice, ki najdejo v nekaterih pariških listih svoj prostor, niso ravno pripravno sredstvo za razčiščen je odnošajev med Rimom in Parizom, kakor si ga želi pariški tisk. Nočemo ravno reči, da je to dobro zamišljen manever, s katerim se hoče naprtiti Italiji odgovornost, če ne pride do o-nega ^razčiščenja. Toda kakšen namen ima «Echo de Paris», ko podaja svojim lahko mišljenim čitateljem groteskno sliko neke Francije iz leta 1923, ki odklanja vabila italijanskih zapeljiv-cev, da bi ugajala nedolžni Jugoslaviji?)) Albanski predlog BEOGRAD, 5. Pomočnik zunanjega ministra Pavlović je izjavil novinarjem, da so netočne vesti, ki so jih v poslednjih dneh prinesli nekateri listi, češ da izvaja Francija pritisk na beograjsko vlado, naj sklene Jugoslavija z Albanijo slično pogodbo, kakršna obstoja med Italijo in Albanijo. Iz povsem zanesljivega vira se izve, da je albanska vlada že pred več tedni stavila jugoslovensk! vladi tozadevni predlog. Madžarski glasovi 0 predstojećem sporazumu med Ital; ijc in Jugoslavijo BUDIMPEŠTA, 5. V zvezi z 1 talijansko-francoskim i pogajanji in čestimi poseti italijanskega poslanika gen. Bodrera prii jugoslovenskem zunanjem ministru poroča današnji «Az-Est» naslednjo vest iz rimskih diplomatičnih krogov: V kratkem bo sklenjen med Italijo in Jugoslavijo /sporazum, Istočasno pa tudi med Jugoslavijo in Albanijo, ki bo sličen tiranskemu paktu. V komentarju n: i-ša «Az-Est», da je ta vest ^cer verjetna, da pa tudi sklenitev nove pogodbe ne bi izboljšala odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, ker vlada tudi sedaj kljub obstoječi prijateljski pogodbi med obema državama veliko nesporazumljenje. Nepotrjena vest BEOGRAD, 5. Docela v nasprotju z razpoloženjem uradnih beograjskih krogov ob pri-četku pogajanj za ureditev ne-sporazumljenj med Italijo in Jugoslavijo so prinesle »Novosti« nepotrjeno vest, da so med Italijo in Grčijo v teku pogajanja za sklenitev zavezništva med obema državama. V slučaju vojne z Jugoslavijo, pravijo «Novosti«, bo Grčija glasom te pogodbe obvezana, prepustiti Italiji poveljstvo nad grfiko o-balo in predvsem nad ozemljem krog Soluna. Italija pa bo za to dovolila Grčiji takoj po uveljavljen j u omenjene pogodbe, da se ustanovi komisija za grško nadzorstvo nad dodekaneŠ. Podjetje za vzdrževanje cest bo čim prej poskrbelo za novo tlakovanje okoli 3000 kilometrov najvažnejših cest v bližini' poglavitnih sredisč države. Za izredna dela ho dobivalo od države kredit, ki jih bo vračalo na podlagi amortizacijskega načrta., ki bo preraču-njen najmanj za dobo 25 let. URNIK TRGOVIN Dane*?, na praznik sv. Treli kraljev, se zaprejo trgovine ob 13. uri Po brivnicah. se dela do 14. ure. Univerzitetni dijaki, ki hočejo biti cpreučeni vojaščine do 26. leta Izdane so nove odredbe, po katerih morajo oni dijaki, ki se nahajajo na vseučiliščih ter mislijo v svrho svojih študij naplaviti prošnjo za oproščenje od vojaške službe do 26. leta, k o-menjeni prošnji priložiti izkaz, da so izvršili predvojaSke vaje. Če pa tega iz dovolj opravičljivih vzrokov niso mogli storiti, morajo priložiti k prošnji potrdilo ■ o tem. Le na podlagi teh doku-pmentov se bodo prošnje povolj*-no reševale. število slušateljev na ljubljanski tehniški laku]leti. V zimskem semestru 1927.—1928. znaša Število vpisanih slušateljev na ljubljanski tehniški fakulteti 495. Kaj je s taksami na vinotoče is žganj srne? Ponekodf so nekatere občine ob priliki obnovitve obrtnic koncem leta zahtevale tudi vplačilo taks, katere so morali lansko leto gostilničarji v prvič plačati. 1 Res je, da je v zadnjem zase-j danju ministrski svet, z name-: nom, da se omejijo alkoholni o-brati, potrdil tudi za leto 1928 aplikacijo teh taks. Ni pa £e določeno v kaki meri, na kakšen način in do kdaj se bodo pobi-| rale te takse. Kakor hitro bo iz- tšel tozadevni odlok v uradnem |istu, bomo o tem poročali. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG Prvi teden v letu 1928. Trg je zelen. Ne naznanja še bližajoče se spomladi. Zelen je radi lepih množin najraznovrstnejšega zelja, ki je v velikih kopah na trgu na prodaj. Je to zelje, ki prihaja. večinoma iz skladišč zele-njadnih veletržcev in •— nerazpro-dano, vsaj v delnih količinah — zopet roma v imenovana skladišča. Prednost zavzema zeije, ki ga v ceniku ozančamo kot «navadno» in je goriškega izvora. Tega je največ na trgu in ima največ povpraševal cev. Ta pridelek tvori sedaj okvir tržaškega blagovnega trga. Zanimajo pa kupčevalce tudi presenetljive množine zelenjave, ki nosi tržno ime «cikorija» in ki si je kot prikuha priborila važno mesto v tržaških kuhinjah šele zadnja lei-ta. Trgovina z artičoki je tudi precej živahna. Cene so še visoke, kar pa ne škodi trgu. Naše okoličanke imajo na trgu mnogo j erbasov v Trstu žeto priljubljenega ratiiča, ki na splošno vedno vztraja precejšnje zanimali 3 in ki jo v dobi praznikov bil eden glavnih pridelkov na zele-n jad nem trgu. O sadnem delu trga ni mogoče mnogo pisati. Razen jabolk in hrušk jo blago uvoženo in njega kupčija se ravna po potrebah mesta. Zelo 'hvaležen trg imajo že vedno pomaranče in mandarini. Nikakor pa povpraševanje ne odgovarja na trgu nakopičenim količina/m te^ra blaga. Jabolka in hruške v tej dobi ne poznajo oscilacij. Tudi kostanj ima se da i razmeroma miren trg. Cena je enotno, in n« ravno blaga. To je položaj prvega tedna v novem letu. Na morebitno spremembe v bližnjem času zamore vplivati samo 5c vreme. Včeraj smo imeli na trgu sledeče cene: Zelenjava: rdeča peta za kuho 150; navadna pesa 160; kislo zelje 130; artičoke 80 lir za 100 komadov; korenje 00—100 lir za stot; cvetno zelje 70—100; navadno ze-ljc 110; karfijoH (uvoženi) 90—110; vi-zote 50—SO; cikorija 40—100; čebula 05 -100; sladki jeleni janež 100 —120; ločike 80—380; kromoir 70-80; paradižnik 286; rpdič 60— 280; rdeči radič 250—400; radiče-ve sadike 30—340; sladka ropa 40-^ 70- zeleni Selen 80—240; špinača 150 -500; valerijana 200—340; bru-soljske vrzote 450—460. Sadje: pomaranče 28—40 lir /a za bo i; pomaranče SO—110 lir za kyim.il: kostanj 110; dat!ji 300; suhe fige 320; limone 25—40 lir za zaboi; mandaiini 130—250 lir za k vi nt al; jabolka ■ .0—400; orehi 200 —320; hruške 120—400: suhe češ-plje 300. Vse cene brutto per netto. V razprodaji na drobno je dovoljen po-viSek 20%. Ze.varevalnic^ goveje živine V Bazovici bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo dne 8. t. m. ob 2. popo'dne v prostorih gostilni g. Križna&nčič-a (Županov.) v Bazovici h. \x:t. 32. K polnoštevilni udeležbi vabi Odbor. Iz tržaškega življenja Starček, ki ga Je povozil tramvaj, je nttirl. Kakoa* smo poročali, je predvčerajšnjim popoldne tramvaj povozil v ulici Milano 70-letnega upokojenca Gustava Abeles, stanujočega v hi »i št. 14 omenjene ulice. Kakor znano je slepi starček hotel brez spremstva čez ce^to ravno v hipu, ko je prlvozil po ulici navzdol tramvaj. Pri padcu je siromak za-ciot>il hude poškodije, katerim .je včeraj zjutraj kljtLb pa-izatlevanju zdravnikov podlegel v mestni bol-nršnici, kamor je bil prepeljan. Strelivo v zemlji. Poglavju o nesrečah, povzročenih po vojnem strelicu, kot izgleda ne bo še zlepa kGnca. Čeprav so vojni materijal večinoma že iztrebili, vendar še tičč ponekod skrite v zemlji granate in druge slične peklenske priprave, ki o-gro-Lajo življenje poljedelca, ko obdeluje domaČo grudo. Ta nevidni sovražnik: je včeraj stregel po živ-ljenjn: 65-letnemu kmetu Alojziju Ostrovška iz Skopega pri Dutov-Jjah. Okoli 10. ure, ko je prekopa-val svojo njivo, je zadol z motiko ob neki kovinast predmet, najbrž ročno granato, Iti jo eksplodirala z močnim pokom. Istočasno je Oetrovška začutil hudo bolečino; drobci &o mu grozno razmeea-rili obe roki, zlasti levo. na kateri so mu poškodovali tudi kite. Nesrečni mož .je dobil prvo zdravniško pomoč v Sežani, kamor so ga prepeljali domači, nato je bil prepeljan v mostno bolnišnico. Zdraviti se bo moral najn.ianj mesec dni. Huda nezgoda kmeta 32-letni Fortunat škapin, kmet v Velikem Polju (?) pri Gorici, je predsinočnjim pelja: z gozda proti domu debelo drevesno doblo, ki ga je bil naložil na voz, h kateremu je bil vprežen par volov. Nesreča je hote-a, da je medpotoina ena veja zadela ob obcestni zid, radi česar se je debla zvrnilo z \oza na poleg stopajočega škapi-na, ki je pri tem obležal težko poškodovan; zlomil si je na kompliciran način desno nogo in poleg tega zadobil še štev. poškodbe po prsih, škapina ao spremljali 8 njegovi bratranci, ki so mu takoj priskočili na pomoč in ga rešili iz kritičnega položaja. Spravili so se. v vas, ki >r je 3iromak dobi« prvo pomoč. Nato je bil prepeljan v tukajšnjo bVnisnico, kamor ji i'orpel včeraj ziutraj okoli 3. ure Sprejeli so ga v kirurgični ode-lek. Njegovo stanje je pre« ej resno, vendar pa imajo zdravn-ki ?obro upanje, da l>o revež okreval. Zdraviti se bo pa moral najmanj kakih 5—0 tednov. 31 ?bo končana vožnja z motocik-ljem. Sinoči okol? 10. ure se jc 30-letni trgovski pomočnik Just Cn-ija, stanujoč v ulici Ud ine št. 4, vT'acal.po pnMeški cesti z moto-cikijem v mesto. Ko je vozil v bližini Starčeve gostdne v Uarkov-■jah, je motorno kolo na nekem ovinku zdrčalo na opolzli cesti ter treščilo ob zid. Z njim vred je seveda butnil ob zid tudi Colja, in sicer tako močno, da je zadobil hudo rano na glavi, si pretresel možgane in si izpahnil degve s kakšnim namenom. Zato sta ga aretirala. Trije Mavci opečeni z raztopljenim železom Sinoči okoli 23. ure se je cio^o-irrm v 9KexlfTijskit]i plavžih nesreča, ki bi bila skoro imela tragične- posledice. Radi silnega pritiska plinov jte yri nekem plavžu odletela zaklopnica in raztopljeno železo, ki je pri tem pljusknilo iz peči, je oŠkropilo tri delavce ter jtii več aH manj hudo opeklo. — Najhujše je opeklo 30-letnega Petra Sterpin, stanujočega v Skednju St. 303; zadobrl je hude opekline po obrazu in rokah. Ponesrečenci so dobili prvo pomoč v oddelku za prvo pomoč v plavžih, Sterpin je bil nato prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdra/viti kakih 20 dni. O-stala dva ponesrečenca sta bila prepuščena domači negi. Vesti zjSoriškega Goridke mestne vesti Kdor Želi plačati naročnino «Edinosti» Kdor izmed Goričanov ali goriških okoličanov želi obnoviti naročnino «Edinosti« za leto 1928., lahko stori to ob priliki, ko poseti po opravitih Gorico, na goriški podupravi, ki se nahaja v ulici Carducci 7, prvo nadstropje, vrata poleg Posojilnice. VASNO ZA DAVKOPLAČEVALCE Te dni so po vseh občinah izpostavljeni davčni seznami Silne važnosti Je za vsakega davkoplačevalca, da pregleda te sezname, ako ni morda napačno vpisana njegova davčna postavka. Priliko ima primerjati svojo obdavčenje z dragimi. Le na podlagi vpogleda v davčni seznam mu je mogoče vložiti priziv. Nova sekcija Zelenega križa S prvim januarja tega leta je bila otvorjena nova sekcija goriškega Zelenega križa v Pevmi-Oslavju. Istotako je bila pred dnevi o-tvorjena nova sekcija Zelenega križa v Vrtojbi. Našli so ga mrtvega Neki Franc Markič, star 68 let, iz Banšice, je živel zadnje čase kot pravi samotar, živel je sam zase v svoji hiši. Ko pa so pred dnevi sosedje mpazili, da ga noče biti iz hiše, so &ii, sluteč, da se mil je pripetila kaka nesreča, k orožnikom in jim omenili svojo slutnjo. 'In res, ko so prišli orožniki in s silo odprli vrata, so naSli starega samotarca Franca Markiča n>r-tvega na tleh. Zdravniška komisija je nato ugotovila, da je Markiča zadela srčna kap. Domnevali so tudi, da so bili vzroki tako nagle smrti predvsem tudi hud mraz, zlasti, ker je bila starčkova soba nezakur-jena in on zelo slabo oblečen. Nato so ga pokopali. Tatovi na delu Nekemu Francu Sede j u so neznani zlikovci ukradli dve odeji, vredni 1«30 lir. Ko je namreč pomagal svojimi konji, ki jih je odpre-gel od svojega voza — voz pa pustil na cesti — nekenmr Antonu škarabotu povleči njegov voz proti Kostanjevici, so mu odeje me-d tem časom zmanjkale. iTanjvaj ob voz Na ulici Cappuecini, in sicer prav na vogalu pokopališča junakov, bi se bila kmalu zgodila pre»-cej težka nesreča. Zadela sta se namreč tramvaj, ki ga je vodil neki Jožef Pettarin, ter voz poln kamenja. Sunek je bil sieeir zeio močan, vendar pa nobeden irrned onih, ki se je vozil v tramvaju, ni zadobil nobene paGfcodbc. Škodo ; je utrpel le tramvaj, pri katerem se je pobilo nekaj šip ter se je precej pokvaril stroj. Skoda znaša o-kro-g 3000 lir. Morati' so priti delavci, ki so električni voz zopet spravili v red. Zbala se je volka Nekateri ljudje imajo jako bujno fantazijo. Posebno po noči. Za vsakim crnim drevesom vidijo strab. v vsaki mački strašilo, dušo. ki se povrača, v vsakem psu volka. In tako se je zgrodiJo tudi te dni 'c neko Marijo 3iaraž. Že pozno zvečer je odšla od doma, da se napravil vi sosednjo vas. Pot od njene vasi pit do sosednje je bila precej samotna. Zima in mraz. Sama, kot je fcila, gotovo ni brez vsakega nemira korakala v noč. Nenadoma zagleda pred seboj volka. Da, pravcati volk je bil. Mislila si je: pri nas sicer ni volkov, toda tolikokrat čujemo, in čitamo, da se volkovi po zimi radi lakote kaj radi priviečejo tudi v take kraje, kjer jih sicer ni. — Ta misel jo je tako pograbila, da ji je kar zaprlo sapo. Ko se ji je namišljeni volk približal, je zakričala ter padla nezavestna na tla. Tako na tleh so jo dobili sosedje ter jo komaj spravili k zavesti. Da pa ne bo kdo zare« misKI, da se po nabili krajih potikajo kaki volkovi, vsaj živalski ne, moreno takoj povedati, da> ie bil volk, ki je MaraŠevo ostrašil, le pes večje pa^me. TRNOVO PRI ©ORIGI Orožniki so zaprli Antona \Vink-lerja iz Lokev, ker mora odsedeti mesec dni zapora, ki mu ga je naložil goriški pretor. KOJSKO Takih božičnih praznikov kot letos pa Kojsko ni imelo ali pa vsaj že dolgo ne. Nekaj posebnega je bilo. Odkar je prišel župnik Le-ban iz- Št uri j v Kojsko, se je mnoga spremenilo. Popravil je orgije, zbral pevce iz Kojskega, in Njivic in od drugod in naredil lep zbor, ki je na sv. Štefana dan lepo pel pri maši. Povabil je k sebi tudi tenorista Pepita Bratuža, ki je slovesnost še povečal s svojim lepim glasom. Bratranec Lojze pa je or-glai tako lepo, kot zna samo on. In cerkev je bila polna ljudi ne samo iz Kojskega, temveč tudi iz drugih vasr. Na novega leta dan je bilo petja slovensko in sodelovala io tudi kojščanska godba, ki se že dolgo ni tako lepo odrezala kot ta dan. Prof. Filip Terčelj pa je po«kr* bel za lepo pridigo in podučil ljudi o mnogem'. , Ljudje so bili zelo zadovoljni in hvaležni svojemu du$ne«ru pastirju. On sam pa se med Kojdoafnl počuti zelo dobro in je zadovoljen s svojim mestom. To moralno Štu-rijcem povedati, da ne bodo mislili več tako črno o Brieih, kot so župniku rekli, ko j-e odhajal od njih. — Na božični dan smo imeli tudi ko I e dni k e. Pozno do noči so pe^ci peli od hiše do hiSe in povsod so jih radi sprejeli. Samo v eni hifti eo dobili bat. pe niso bili nič kaj jezni f^anro hudomušno so se smejali zadreg drugfh. Na Silvestrov o so hoteli imeti iie&ateri' fantje ples, pa so se za časa skesali in je bilo prav. Prav M pa bilo, če bi se tudi zdaj za prihodnjo nedeljo, ko mislijo plesati in bi morda raje dali one denarce za kaj bolj koristnega. Ne manfka hvaležnejših stvari, ki še vedno čakajo. Knjige v roke, bo boi.ie. — DAROVI Za refekdjo šentjakobske šole daruje gospod H. S. lir 50.— Kot novoletno voščilo daruje gospod J. C. lir 50.— < Šol>Lemu dru-«Slvu». Cenjenim darovalcem srčna Ji vala! ____ BORZNO POROČILO. Trst, 5. januarja 1927. Amsterdam 762—7G3. Belgije 263—267, Francija 7i.35—74.05, Londan 92.25—92.45, New York. 18.87 J i—1893K*, Španija S2i—>330, Švica 3<;i.50—3<>ti.50, Atene 2i.75— 25.25, Berlin i49—455. BukareSt 11.55—11.95, Pra^a 55.90—5<).5ŽO, O-gr^ka —335, Dunaj. 264.50— 270.59, Zagreb ^8.25—33.55. Uradna cena zlata (4. l.> L vojnofHl&kodiimske obveznice 72.30. H.A L! ocimsi SOBA, novoopremljena, zrać i\a, v novi hiši, se odda takoj Via Montecucco 13 C. I1E3R Ob priliki smrti našega nepozabnega Pl izrekamo tem potoni forodiiikom, prijate Ijem ln znancem najsrčnejšo zalivalo. Posebno se zahvaljujemo darovalcem ven cev in cvetja. TRST, 5. januarja 1928. Dru? n i GSSPERSIC. PRI Wm Carpison 14 se toči prvovrstno belo vipavsko vino po L 3.60. - Za dom ista cena. - Na debelo po dogovoru. ZL&T&R&9A ASfes?« Pevh Trst, Vira M«ax5tsi 40 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. ene zmerne. ZDRAVNIK ordinira od l. januarja v Trstu tf-e S. Lazzaro 23 II (zraven kavarne Roma) od i0.30 do 13 U Nobrežini ordinira izm pspatd^ od 14—18 (na lastnem domn> PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman lz kanadske prciiosti (91) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Hotela je govoriti a le Šepet je prihajal iz drhtečih ust. ■ccDavid — David — ljubim te...» «Videti je tako,» je rekel in skozi solze, ki so jo slepile, je videla Davida, ki je mrzlo dvignil glavo. «Videti je tako, zlasti če pomislim, da Vam je uspelo izvabiti me od Grondinovega dvorca, da bom v Quebcu obešen kot izdajavec. Tako bi mislili norci, ko bi videli, kako izborno ste z Bigotom igrali njegovo igro. A jaz, ki se zavedam, da sem tu samo zaradi Vas, odklanjam tako prepričanje. Vrnite se k Bigotu, za katerega ste me Žrtvovali. Prosim Vas storite tol Svojo izbiro nauravili že flav- ro — že pred mnogimi leti, se mi i.di — in spremeniti so ne morete več, tudi če bi Vam iovolf! Zdaj Selim biti sai;i. Ne bojim se in ni mi dolg 6as, kajti velika tolažba je pri meni. Ta je, da boste neki dan spoznali resnico Bigotovega prijateljstva. Potem pa — kako čudno smešna stvar bo, ko boste ob njem razmišljali vse svoje ostalo življenje!« David, čigar sluh je bil izvežban v pustinji od padajočih listov dreves, je zaslišal plazeče pritajeno bliSanje Desohenaoua kakor par trenutkov prej odpirajoča in zapirajoč« vrata v zgornjem nadstropju, pa je glasno zaklical: «Deschenaux, ne prisluškujte za-vratno v temi; pridite bliže in odvedite gospico St. Denis k roj emu gospodu, kateremu tudi I . Jako poročate, kaj se je vse zgodilo tu doli. Izročite Bigotu moje poklone in mu povejte, da ste sami »koro tako velik podlež kakor je on. Podvizajte se, kajti mademoiselle je vsa prestrašena, ker je slišala to- liko tako polteno povedane resnice in nam lahko tu omedli!» Anica je resmično Čutila, da se }i zemlja umika izpod nog. Omotica jo je premagovala in z vso silo svoje volje se .je trudila, da jo obvlada. Ustnice so se ji krivile, da bi izpregovori/le Davidu besede, ki jih pa ni bilo. Čutila je, da ji je nekdo prišel na pomoč, da je bil to Deschenaui, da se je vsa onio-tena obrnila in odfila z njkgt po hodniku in stopnicah, ki so vodile iz ječ v gornje prostore. 'Niti toliko se ni več potrudila, da bi se bila ozrla v posvetovalnico, ko sta stopala mimo njenih odprtih vrat. Tudi ni opazila stotnika Robineaiua, ki je Se vedno stal v poKaml zunanjega hodnika. Opazil pa ga je Deschenaui Poslednji je opasil tudi, da je bil stotnikov obraz izredno bled in preteč ter da je nekaj odločnega Žarelo v njegovih mrkih očeh. V Bigotovi sofbi ni bilo nikogar, ko sta vstopila. «Monsieur je gotovo v posvetovalnici,» je dejal tajnik, ko so je bil res-il bremena, ki so je n r.s vesti 1. «Grero ga iskat, mademoiselle, Če boste počakali tukaj.« Njegov gla- je Anico nekoliko wedrarn.il. Hotela mu jo reči, da ne potrebuje veC Bigota pač pa sestre Estere, pa preden se jc mogla /raniti in voblikovati usta, da bi izr pi*e^ovorila besedo, &o se /■' vata aaprla za njim. Trudoana se je dvignila, napravila korak proti njim in morala se je oprijeti mize, da se ne zgrudi. Samo ena misel jo je obvladovala — da se Čim najprej povrne k Davidu. Povedati mu je hotela o groznem viharju, ki ji je divjal v mislih, povedati, kar je tako hoprneče želela, dai sliši — da ga ljubi bolj nego ga jo sploh kdaj ljubila, da je popolno«-ma nedolžen in da je vsega kriv Crni lovec — in končno — da hoče s svojimi lastnimi rokami ubiti vsakega, tu