Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velja': Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le\a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (ioserate) vsprejema upravniStvo In ekspedlclja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Hemcnl&klli ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva teiefon-štev. 74. fc^tev. V Ljubljani, v četrtek 81. marca 1898. Letnilc XXVI Gabilo na naročbo. S I. aprilom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na inesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden mesec 1 „ 40 „ UpravniStvo ,,Slovenca". 15 gld. 8 „ Državni zbor. Dunaj, 30. marca. Vse pri starem. Vse kaže, da so vladi tako hitro še ne izpolnijo želje. Grof Thun želi redne parlamentarne razmere, resno delo, posebno pa nagodbo z Ogersko. O resnem delu ni govora. Vlada je sicer predložila več načrtov, toda že 14 dnij se mlati prazna slama, nadaljevala se bode v aprilu debata o oslovski senci, kajti možje na levici si gotovo sami ne domišljujejo, da s svojimi zatožbami grofu Badeniju motijo in kratijo mirno spanje. In na-godba z Ogersko 1 Nujna državna potreba je na-godba, toda, sedanja vlada ne dobi nobene stranke, ki bi pritrdila mažarskim pretiranim in krivičnim zahtevam. Badeni bi bil morda pridobil Poljake in celo čehe, toda grof Thun nima vado, s katero bi mogel napolniti mrežo. Jurij Schonerer je danes dobre volje. Bil je na svojem potovanju na severnem Češkem. Po ušesih mu še zvene slavospevi golobrade nemške mladine in plačanih klakerjev. Samozavestno se Jurij ozira po zbornici ter kot čuk čaka prilike, da se vrže na svoj plen. Ako ni krika, ako prah ne pokriva sten in stolov, potem zaido Jurijeva zvezda, pozabi se njegovo ime in mati Germa-nija je v največji nevarnosti. Schonerer ni izbirčen v sredstvih, vsako je dobro, da se le njegovo ime čita v časnikih, če tudi le v listnicah uredništev. Takoj po otvoritvi seje je kazalo, da hoče Schonerer sprožiti drugi strel na nemško »izda-javce in vladne strežaje«. Predsednik dr. pl. Fuchs izjavi, da so prva točka dnevnega reda nujni predlogi glede uim in dotičnih državnih podpor. Toda Wolf v imenu svojega mojstra zahteva, da naj se obravnava o ministerskih zatožbah. Zbornica pa je v večini z glasovanjem odgovorila, da so pač nujnejšo državne podpore po uimah poškodovanim krajem, kakor pa bedaste fraze o zatiranem nemštvu. Schonerer izbuli oči, cmoka z jezikom, rudečica ga zalije preko ušes, vendar so še premaga ter si s šopkom duhtečih vijolic ohlaja vroče obličje. Prične se debata o nujnih predlogih glede državnih podpor vsled uim ; predlogov je šest. Gor. avstrijski poslanec dr. K e r n s tovariši se pritožuje radi postopanja pri razdelitvi podpor. Posl. Schonerer je s tovariši vložil nujen predlog glede drž. podpore za več nemških občin na češkem. Toda komedijant no zahteva nujnosti tega predloga, temveč gromeč zahteva debato o ministerskih zatožbah, češ, da sta jezikovni na-redbi provzročili vse politično in gospodarsko zlo v Avstriji. Levičarji se mu smejejo, Schonerer se raztogoti, tept;i z nogami ter bije z rokami po zraku. Levičarjem kliče srdit, da jih bode ljudstvo sodilo in obsodilo, ker izdajejo nemštvo. Kratko, a odločno ga zavrne dr. Gross mej živahnim odobravanjem levice. Schonerer se jim zaničljivo posmehuje, VVolf preti s pestjo. Dr. Pessler in Bohe i m utemeljujeta tretji predlog glede drž. podpore za Gor. Avstrijo. Prvi govornik očita gor. avstrijskim tovarišem v katol. ljudski stranki politično zvezo s Čehi in Poljaki. Posl. K 1 e t z e n b a u e r zahteva podporo za občino Nespodnik na Češkem, posl. T a n i a c z-k i e \v i c z pa kar deset milijonov za t »alicijo in druge kraje. Posl. Szajer v poljskem jeziku opisujo bedo v okraju Kolbuszo\va ter zahteva nujno podpore. Predlog levičarjev, da se ti nujni predlogi izroče posebnemu odseku 36 članov, večina odkloni, ker jih hoče izročiti budgetncmu odseku. Govorili so še K i 111, soc. demokrai R e s s 1, dr. L a g i n j a, ki prosi hitre in izdatne podpore za bedno prebivalstvo v Istri. Za njim govori posl. K a i s o r. Mej njegovim govorom zopet zrohni S c h o n c r e r, ki nepopisno razsaja nad levičarji, ki niso hoteli podpisati njegovega predloga za zatožbo Gautschevega ministerstva. Schonerer ne prizna sedanjega predsedstva, sam si da besedo ter konča svoj govor, kadar je njemu všeč. Ako njemu poido sapa, pošlje v boj jednega svojih oprod. Tako se za Kaiserjem oglasi k besedi Turk, ki očita nemški ljudski stranki, da krši nemško solidarnost, ker je odrekla podpise za zatožbo barona Gautscha. Mej tem govorom so se ponavljali stari, divji prizori. Levičarji so odločno ugovarjali, Turk, Schonerer, "VVolf in Iro so srdito odgovarjali v veliko veselje desnice. Sc večja rabuka je nastala, ko sta odgovarjala dr. Steinwender in Kaiser. Sch("neror je v jednomer kričal: Vi zatožbe niste podpisali! Rabuka je trajala nad jedno uro, Schonerer je konečno le še hropel. Na oder stopita dr. Funke in "VVolf, ki sta se pošteno lasala. Najodločneje pa je med burnim odobravanjem zavračal "VVolfa LISTEK. Nansenovo potovanje na sever. (Govoril kanonik J. S u š u i k v »Katoliškem domu« J (Dalje.) Lotila sta se najprvo stavbe. Iz kamenja sta napravila zid in luknje zamašila z zemljo. Za kopačo jima je služila krivina od sani, lopata jima je bila plečna kost mroževa, katero sta na palico privezala. S tem primitivnim orodjem sta, kakor nekdanji Robinson. počasi nadaljevala svojo stavbo. Ozidje koče je bilo 3 5 m dolgo in blizo 2 m široko in 1 m visoko, med ozidjem sta odkopala za meter globoko zemljb in na ta način napravila kočo toliko visoko, da sta mogla v njej stati. Za streho jima je bilo najtežavniše kaj primernega oskrbeti. K sreči sta našla med naplavino v ledu kos debla, ki je bil za to sposoben. To deblo sta položila kot sleme po dolgem na zid in pogrnila čeznj štiri mroževe kože. Mesto vrat sta imela dvojno pregrinjalo od medvedove kože. Vse luknje sta skrbno zamašila in vso kočo obdala s snegom 3 r'/ in ledom, da veter ni prišel blizo. Dne 28. septembra je bila koča toliko dovršena, da sta se zamogla vanjo preseliti. Nansen prizna, da tako ugodno ni stanoval, odkar je ladijo zapustil. Za živež jima je služilo najbolj meso severnih medvedov, katerih sta mnogo ustrelila, njihova izvrstna kožuhovina za obrambo zoper mraz in za ležišče. Tudi mrožev sta v tem času več ustrelila. Velikanska, na suhem jako neukretna žival jc na celem životu za ped na debelo zalita s tolščo. Lov na mrože je brez nevarnosti le na suhem, v morju se pa razdražena žival zažene v čoln in ga skuša preobrniti. A tudi na suhem ni lahko mroža ugonobiti, čelo ima tako močno, da mu navadna kroglja ne prodre črepinje in le strel od strani žival proclere, drugače pa ranjen mrož lovcu uide v vodo, kjer je pa človeku zelo opasen. Kakor smo že omenili, sta naša popotnika močno mroževo kožo rabila za streho svoji koči, tolščo sta pa nakopičila v zalogo in jo celo zimo rabila za kurjavo. Toda tako veliko žival raztelesiti in tolščo pobrati ni lahko in prijetno delo. Nansen jako toži nad tem umazanim delom. Vsa obleka je postala s tolščo napojena, ves život se jo masti navzel in vsled tega je postalo vse v koči z vsem orodjem s plastjo masti prevlečeno. In ker nista imela niti nove obleke, niti sta jo mogla oprati, tedaj sta bila primorana celo zimo in naslednjo pomlad tako rekoč v sami tolšči prebiti. Jako težavno jima je bilo pisati dnevnik, kajti vsak listič papirja je postal tolst, da jc bilo komaj mogoče jima kaj zapisati. Tudi s toplo vodo nista mogla tolšče odstraniti in Nansen jc znašel slednjič znamenit pripomoček vsaj roke obrisati. Pri ustreljenem medvedu je svoje roke utaknil v toplo medvedovo kri, čez nekaj časa pa jih je z mahom obrisal. Mroževa mast jima je služila celo zimo v kurjavo in deloma tudi v hrano. Mast sta stopila v ponvi in potem gorko pila. Zima in ž njo noč se je hitro bližala, dne 15. oktobra sc jc solnce zadnjič pokazalo, potem pa je zatonilo, nastala jo zopet noč, tretja, odkar so popotniki odpluli od doma. Ako dolga zimska noč na severu že na dobro urejeni ladiji ni prijetna, kako dolgočasno jc moralo biti še le v temni koči. Sicer ni bilo v koči posebno mraz,----gorkomer kazal je navadno okolu ničlo — pa pomanjkanje primerne čedno 'n tovariše dr. Lueger, ki je naravnost vrgel \Yolfu v obraz, da ga pač čaka veriga, a ne zlata, kakoršno nosi dunajski župan. Ura je že pet, a komedije ni še konec. Vladne predloge. Vlada je danes predložila načrt zakona, s katerim se zakon z dne 31. maja 1889 glede državnih podpor za melijoracijske namene podaljša za deset let do vštetega leta 1914. Za tekoče leto vlada nasvetuje 850.000 gld., za naslednja leta po 1 milijon na leto. Dalje je vlada predložila načrte zakonov glede delitve posameznih zemljiških parcel, glede dopolnitve §§ lo. in 14. zakona z dno 25. oktobra 1896 o direktnih osebnih davkih, glede porabe jednega milijona za mornarico, glede nakupa primernih poslopij za poslaništva v Peterburgu, Wa-shingtonu, Pekingu, Tokiju in Cetinju, ter glede kartelov z ozirom na živila. Poljedelski minister je predložil tiskano poročilo o letošnji razdelitvi državnih podpor iz me-lijoracijskega zaklada v smislu § 2. zakona z dne 30. junija 1884. Za uravnavo potoka Mirne na Kranjskem je ustavljen tretji obrok v znesku 30.000 gld. Parlamentarne vesti. V petek je zadnja seja pred prazniki. Predsedstvo je sinoči sklenilo, da se danes, jutri in v petek obravnavajo samo nujni predlogi o državni podpori vsled lanskih uim ter konča debata o vladni izjavi z dne 21. t. m. Jutri predloži ter obrazloži finančni minister letošnji državni proračun. Po praznikih se državni zbor snide zopet dne 20. ali 21. aprila; v razgovor pridejo mini-sterske zatožbe in jezikovni predlogi. Začetkom maja se snideta delegaciji ter zborujeta do bin-koštij. Tako se čita v načrtu, ako ga no prekriža Jurij Schonerer, ki je danes zopet počastil zbornico s svojo navzočnostjo. Sinoči se je zopet osnovala prosta agrarna zveza iz desniških poslancev, ki zastopajo poljedelske koristi. Predsednikom je izvoljen grof Ka-rol Zedtvvitz, podpredsednikoma Zallinger in vitez Czecz. Zveza ima namen, da se prosto brez vsake zaveze obravnavajo vsi predlogi in načrti, ki se tičejo poljedelskih koristij Sinoči so je izvolil pod-odsek, ki bode še danes sostavil vse znane pritožbe glede postopanja finančnih organov pri izjavah o osebni dohodarini. Mnogi člani so pravili naravnost »čudne« stvari o sitnostih, katere imajo priprosti davkoplačevalci s finančnimi organi. Spomenico v tem oziru bodo nekateri klubi še te dni izročili finančnemu ministru, da potom odredbe odstrani povode raznim pritožbam. Tako n. pr. so po nekodi finančni organi zahtevali od kmečkih posestnikov, da predlože fasije o osebni dohodarini, dasi nimajo nad 100 gld. čistega dohodka. Na Štajerskem n. pr. smejo vinorejci med redne izdatke všteti vse troške za obnovljenje po trtni uši uničenih vinogradov, na Kranjskem to ne velja. Jednacih pritožeb je še dolga vrsta. Debate se je mej drugimi udeleževal tudi posl. Pfeifer. Namesto dr. Ferjančiča, ki je izvoljen podpredsednikom, je naša zveza sinoči volila v par- oblcke in druzih za omikanega Evropejca prepo-trebnih reči je napravilo to življenje vender le dolgočasno in mučno. Hrane jima ni primanjkovalo, ker sta se jeseni z mesom dobro založila, a za kako resno delo se vender nista mogla odločiti. Večjidel zime sta prebila s tem, da sta opazovala vsaki dan instrumente, kuhala si jed ; ta posel sta opravljala vsak po jeden teden, krpala, šivala in popravljala svojo obleko in pa — spala, včasih po 20 ur na dan. Največ neprilike so jima delale lisice. Te drzne živali so oblezle vse, ter odnesle vse, kar se je dalo odnesti, brez razločka, je li stvar bila užitna ali ne. Najbolj je tožil Nansen na izgubi velikega klopčiča niti za šivanje. Odnesle so jima celo termometer, na katerem morda lisice še sedaj opazujejo mraz in toplino. Streljati teh nadležnih živalij nista smela, ker bi jima bilo zmanjkalo patron, drugače pa se jih ni bilo odkrižati. Kadar je mesec svetil, tedaj sta napravila kratek izlet, da sta se vsaj nekoliko oživila in za-mogla zopet — spati. Neprijetno je bilo tudi to, ker nista mogla določiti kraja, kjer se nahajata. Mornar na morji lamentarno komisijo poslanca Ko bič a; v proračunski odsek kandiduje lanske člane. Interpelacija. Na ministerskega predsednika je stavil posl. dr. Krek to-le interpelacijo : »V deželnem zboru vojvodine Kranjske se je sklenilo dne 10. februvarija 1896, da se jeden del vodmatske občine priklopi ljubljanskemu mestu. Pri tem se je jednoglasno vsprejela ta le resolucija: »Deželnemu odboru se naroča od visoke c. kr. deželne vlade izposlovati, da se jim (priklopljenim prebivalcem v Vodmatu) zagotovi prehodna doba 15—20 let glede hišnonajemninskega, oziroma tudi hišnorazrednega davka.« Ta resolucija, ki jo je tudi tedanji ljubljanski župan toplo zagovarjal, je bila brezvspešna. Na neko prošnjo, ki jo je v tem oziru vložil neki vodmaški hišni posestnik, je odgovoril mestni magistrat dne 22. marca 1898, št. 9264 to-le: »Ta prošnja vrača so prosilcu vsled razpisa c. kr. dež. predsedstva v Ljubljani z dne 2 t. m. z odlokom, da se visokemu c. kr. ministerstvu za notranje stvari ni zdelo potrebno, izdati posebni zakon v smislu resolucije dež. zbora kranjskega z dn6 10. februvarija 1896, ker znaša razlika na davkih pri vseh inkorporiranih 90 hišah le 1085 gld. in ker se je zgodilo inkorporiranje na korist posestnikov omenjenih 90 hiš.« Hišni posestniki priklopljenega vodmaškega dela so po tem odloku globoko prevarjeni. Pred priklopljenjem se jim je od vseh stranij zagotavljala prehodna doba. Za tako prehodno dobo govori mnogo analognih primerov iz raznih krono-vin. In če je bila kje potreba, je gotovo tudi v Vodmatu. 90 hišnih posestnikov ondu nima še dolgo pričakovati nobene koristi od mestne občine. Zraven so skoro brez izjemo delavci, ki so se s trudom in silo povspeli do lastnih hišic. Te hišice so pa ravno tako skoro brez izjeme čez mero zadolžene. Kot zasramovanje zveni, če se pri teh ubozih ljudeh, katerim pomenja vsak krajcar premoženje, govori o 1085 gld. kot o bagatelni svoti, in de-janjski je neresnično, če se govori o priklopljenju v njihovo korist. Podpisani torej vprašujejo : 1. Kako more nj. ekscelenca opravičevati odlok ministerstva za notranje stvari ? 2. Kaj namerja storiti nj. ekscelenca, da se popravi ubogim ljubljanskemu mestu priklopljenim hišnim posestnikom v Vodmatu velika krivica, ki se jim do sedaj godi?« V današnji seji je iznova vložil poslanec dr. Krek tri predloge v pomoč diurnistom, o zavarovanju delavcev za starost in onemoglost in o preosnovi zakona o bratov s k i h s k 1 a d n i c a h. Politični pregled. V Ljubljani, 31. marca. Sprememba v gališkem tiamestništvu. Včeraj se nam je nenadoma sporočila vest, da je s pomočjo sekstanta in zanesljive ure natančno določi prostor, kje da se ladija nahaja. Tudi naša popotnika sta imela sicer potrebno orodje seboj, a na povratku od severa se jima je prigodila ne-prilika, da sta obema uri obstali. S pomočjo sekstanta sta sicer zamogla čas za oni meridijan, kjer sta se ravno nahajala, določiti, toda ni pa bilo lahko najti čas greenvichski, da bi zamogla potem določiti geografično lego. — Sicer pomorščaki v ta namen določijo čas prav zanesljivo s pomočjo luninih mrakov na Jupitru, a Nansenu to ni bilo mogoče, ker po leti solnce ni zašlo, torej na svetlem nebu Jupitra videl ni, po zimi je bila zvezda zopet tako daleč na jugu, da se ni dvignila dosti visoko na nebu za opazovanje. Leto se je bližalo koncu in nastopilo je novo leto 1896. K sreči sta ostala oba popotnika zdrava in od dne do dne se jima je upanje bližalo, da bosta svojo kočo zapustila ter zopet nadaljevala svoje popotovanje proti jugu. Dne 26. februvarija se je sčlnce zopet prvikrat prikazalo za trenutek na obzorju, dan je polagoma rastel in pripravljanje za odhod se je ravno pričelo. Trebalo jc obleko na novo skrpati gališki namestnik knez Sanguszko, ki biva te dni na Dunaju, vložil ostavko ter da se je ta ostavka tudi vsprejela. Tem povodom mu je podelil cesar v priznanje zaslug red zlatega runa. Knez Sanguszko je prišel na namestniško mesto v jeseni leta 1895 kot naslednik grofa Kazimirja Badenija, ki je postal tedaj ministerski predsednik in vodja notranjih del. Kaj je privedlo kneza Sanguszko tako nenadno do odločilnega koraka, ni sicer znano javnosti, splošno se pa zatrjuje, da se je moral umakniti z namestništva vsled tega, ker je z novim ministerskim predsednikom grof Thunom v bližnjem sorodstvu. Vladajoča stranka v Galiciji je bila z odhajajočim možem zadovoljna, kakor jc sploh navadno z vsem, toda narod in njega pravi prijatelji so pa imeli pogostokrat priliko pritoževati se nad regimom kneza Sanguszko. Na njegovo mesto se imenujejo kot kandidati grof Pininski, vitez Bilinski in baron Loebl. Največ nade ima prvi kandidat in razni listi že nagla-šajo, da je grof Pininski odbran Sanguszkovim naslednikom. Poljaki so te spremembe baje zelo veseli. Gospodska zbornica ima svojo prihodnjo sejo prihodnji torek, dne 5. aprila ob 2. uri popoludne. — Na dnevnem redu je nekaj vladnih predlog in sklepov poslanske zbornico, ki jih je ta že rešila v prejšnjem zasedanju, v gospodski zbornici pa niso prišli tedaj na vrsto. Poleg tega se v tej seji naznanijo načelništva posamnih parlamentarnih komisij. Dopolnilne volitve za dunajski mestni zastop so se z včerajšnjim dnem za vršile na vsi črti Voh'1 je namreč včeraj prvi razred v vseh okrajih in izid je bil skoro popolno jednak prejšnjemu, le jeden mandat so izgubili antisemiti ter ga morali prepustiti združenim nemškim liberalcem in nacijonalcem. Sploh pa se je opazilo, da je vladala povodom teh dopolnilnih volitev na obeh straneh velika mlačnost. Udeležba volilcev je v nekaterih okrajih uprav minimalna in v nikaki primeri z udeležbo v letu 1895. in 1896. To mlačnost pa je opažati še nekoliko bolj na strani an-tisemitov, kakor pa njih nasprotnikov. Taka mlačnost prav lahko postane sčasoma osodepolna. Nasprotniki preže na vsak korak krščanskih soci-jalcev in bi kaj lahko izrabili tako priliko. Pomnožen je mornarice. Ta nalezljiva bolezen se sedaj razširja malone po vsem omikanem svetu. Nemški državni zbor je moral dovoliti velikansko svoto za napravo novih vojnih ladij, Francozi, Italijani, Španci in Amerikanci skušajo tekmovati s svojimi sosedi v tem oziru in vsled tega že res ni čudno, ako tudi merodajni avstrijski krogi resno mislijo na pomnožitev avstrijske mornarice. Iz Budimpešte se namreč poroča, da se nahaja v izrednem proračunu za prihodnje leto 45 do 50 milijonov goldinarjev za napravo in popravo vojnih ladij Ta kredit se bo zahteval od delegacij, vendar se bo razdelil na več let Predloga sicer še ni odobrena v skupnem ministerskem svetu, ki se snide v posvet šele tekom prihodnjega tedna, vendar je pa precej ve-rojetno, da prodre vojni minister s svojo zahtevo v vseh instancah. i • -s=Tiy in z zaplatami obšiti, čevlje istotako popraviti, iz medvedovih kož napraviti novo spalno vrečo, vse orodje pregledati, popraviti, kar se da, in biti pripravljen na odhod. Medvedje, katerih celo zimo ni bilo nobenega videti, so se jeli zopet prikazovati in še marsikateri kosmatin jima je moral kožo prodati za malo svinca. Polagoma so se jeli delati zopet predori med ledom, naša popotnika sta svojo opravo in živež zložila v čolne, čolniče postavila na sani ter slednjič dne 19. maja 1896 odrinila dalje proti jugu. Njihov namen je bil prodirati tako daleč proti jugu, da bosta prišla v ne-zamrznjeno morje, potem s čolni pluti naravnost prodi zapadu v Spicberge, kjer se imata sniti z ladijo »Fram« in v skrajnem slučaju najdeta tudi kako ribiško ladijo, katera ju popelje domov. Na tej poti so se ponavljale že večkrat omenjene težave, ledeni grebeni in razpoke, mnogokrat slabo vreme jih je zaviralo, videla sta še več medvedov, zlasti pa sta korakala prav blizu mimo več čred mrožev, katere sta opazovala, ne da bi sc bile za nju zmenile. Mrož se tudi medvedu ne umakne. Veievlasti in krečansko vprašanje. V zadnji seji angleško spodnje zbornice je pojasno-val podtajnik Curzon, iz kakih vzrokov sta Avstro-Ogerska in Nemčija izstopili doloma ali popolnoma iz evropskega koncerta v krečanski zadevi. O Avstro-Ogerski je rekel govornik, da odzove s 15. aprilom svoje brodovje in svoje čete z otoka Krete in da ostane na mestu le toliko vojaštva, kolikor ga je neobhodno potrebno za varstvo on-dotnega konzulata. Sicer bo pa še nadalje sodelovala pri tej akciji ter s svetom pomagala reševati pereče vprašanje, mej tem ko se je Nemčija popolno odtegnila. Krečanski komisar in «/rški princ Jurij. K ruskemu admiralu Skrydlo\vu, ki zapoveduje ruskemu brodovju v krečanskih vodah, je prišel po poročilu petrograjskih »Vjedomosti« turški komisar na Kreti, Dševad-paša. Pojasnoval je zastopniku Rusije, kako »nevarna« je misel na kandidaturo princa Jurija, kajti celo vest, ki sedaj kroži mej krečanskim prebivalstvom, je bojda provzročila velikansko razburjenost. Na to mu je admiral kratko malo odgovoril, da to ni res, in da so nevarnosti, o katerih govori komisar, do cela izmišljene. Mnogo okrajnih predstojnikov je izjavilo, da dajejo prednost princu Juriju pred vsemi drugimi kandidati, in splošna sodba prebivalstva se glasi, da bo le imenovanje princa Jurija storilo konec vladajoči anarhiji in pospešilo spravo mej narodnostima. Umevno je, da s takim odgovorom ni bil zadovoljen Dševad paSa, ki je govoril popolno v ime sultana, ter je obljubil, da bo v kratkem izročil spomenico vsem admi ralom. Karieri po slovanskem svetil Proslava 11. aprila na Ogerskem in Hrvatska Iz Zagreba, 19. marca. (Konec) Kako nemila mora biti Hrvatom tudi ta okol-nost, da bode jeden del njih, namreč dalmatinski, mogel pozdraviti svojega kralja ob tako vzvišenej slavnosti, dočim bode drugi večji del njih odsoten. To so zares žalostni pojavi v hrvatskem političnem življenju in skrajni čas bi zares že bil, da se jedenkrat da vsakemu narodu, kar zahteva pravica. Hrvatski opozicijonalni časopisi so se vsi odločno vzdignili proti proslavi 11 aprila od strani ali v ime Hrvatske. Borijo se pa tudi proti temu, da se ta svečanost sploh v postavi pritegne tudi na Hrvatsko. Zahtevali so odločno razjasnenja glede onih besed »partes adnexae«, če zares pomenijo Hrvatsko. Uradni list hrvatske vlade je hotel potolažiti javno mnenje s tem, da je zatrje val, češ, te besede ne morejo pomeniti Hrvatske, marveč le neke županije ogerske, katere so bile pred 1848. letom zedinjene z Erdeljem, a tega leta združene zopet z Ogersko. Ali s to izjavo opozicijonalni listi niso bili zadovoljni, ker se je dozdaj pod »partes adnexae« razumevala Hrvatska. Kaj je storiti zdaj ? Kdo more stvar razjasniti bolje, nego ogerska vlada ali pa hrvatska? Od njih je treba zahtevati razjasnenja prej, nego pride ta naziv v postavo, in sicer če pomeni zares Hrvatsko. Če misli ogerska vlada vkup z ogerskim saborom, da mora postava za 11. april veljati tudi za Hrvatsko, potem ne preostane za hrvatske poslance na tem saboru nič drugega, nego jedno-stavno s prosvedom zapustiti sabornico. To se mora zahtevati od vsakega Hrvata, da brani samo-stalnost svoje domovine in da ne dovoli, da se ona potopi v mažarskem morju. Na noben način ne smejo hrvatski poslanci dopustiti da se z omenjenim nazivom poniža samostalna Hrvatska do provincije ali županije ogerske, kar je seveda poznata želja mažarska; a ravno tako se morajo vzprotiviti, da bi se ta postava raztegnila tudi na Hrvatsko, kajti s tem bi priznali, da so Mažari leta 1848 imeli prav, da so skopali Hrvatski grob. Hrvatski narod pričakuje zategadel od svojih poslancev na ogerskem saboru, da bodo to zadevo rešili častno za-se in za narod, da ne bode kas-neja zgodovina dolžila njih, da so propustili radi svoje malomarnosti skleniti tako postavo, s katero se sramoti celi narod, a vrh tega postavlja v nevarnost, da zgubi vso svojo samostalnost. Ce že hrvatski narod radi neugodnih sedanjih političnih odnošajev ne more z velikim delom slovanskih bratov pripravljati se, da proslavi petdesetletnico vladanja svojega ljubljenega vladarja, naj mu vsaj ne bode namesto tega nanešena sramota, da proslavlja one dogodke, ki so mu provzročili toliko hudih borb za svoj obstanek, proti kateremu se na temelju istih še dandanes ruje. Narod hrvatski pa je potreben miru. a preskrbeti mu ga morajo vestni njegovi poslanci s čvrsto obrambo uzakonjenih njegovih pravic. Cerkveni letopis. O oisteroijanskem redu. (Ob SOOletnici njegovi spisal Jos. U e n k o v i č.) (Dalje.) Znano je vprašanje, katero si je Bernard v samostanu večkrat stavil: »Bernarde, ad quid ve-nisti ?« (»Bernard, po kaj si prišel?«) Redovnike je navajal zlasti k sveti ravnodušnosti (saneta in-differentia) ter je znal vse delo svojih redovnih sobratov bodisi na polju ali v gozdu ali doma iz-premeniti v neprestano molitev. On sam je večkrat povdarjal, da je vso svojo učenost in modrost zlasti v razlaganju sv. pisma ter vso svojo čudovito zgovornost, nad katero še sedaj cel svet strmi, zajemal ne iz knjig, temveč iz premišljevanja, ko se je sprehajal po gozdih med hrasti in bukvami. Isto strogost, katere se je sam držal, zahteval je tudi od svojih tovarišev. Kmalu po njegovem vstopu v Citeaux je pro silo toliko novincev za vsprejem v red, da je bilo treba misliti na novo naselbino. Vitez Hugo de Champagne mu je dal samoten, pust kraj, ki se je imenoval »pelinji dol«. Bernard pa ga je na zval »veseli dol«, (clara vallis) in tam postavil glasoviti samostan Clairvaux, poslej središče ce lega cisterijanskega reda. Ker je po hudih, neprestanih pokorilih telesno tako opešal, da skoro ni bil več sposoben za nobeno delo, odnehal je nekoliko od prvotne redovne strogosti. Poslej se je število novih redovnikov tako silno množilo, da je sam sv. Bernard v 38 letih svoje delavnosti kot opat ustanovil 167 samostanov in da je on sam koncem svojega življenja samo v Clairvaux vodil 700 menihov. A njegovo delovanje se ni omejevalo le na samotni »veseli dol«. O njem se sme reči, da je iz svoje celice vladal tedaj celo Evropo. Bil je Bredišče, nekako solnce 12. stoletja. Imel je čudovito moč do človeškega srca. Že njegova bližina je vse navdušila, kaj še le, če se je prikazal! Bil je nedosegljiv govornik, ljubeznjiv tako, da so mu dali ime »medeni učenik« (doetor melli fluus), a pri vsem tem je bil resnoben in goreč, da je vse pretresel. Kneze, vladarje in ljudstva je miril ter napravljal med njimi spravo, cerkvenim zborom je pomagal z modrim, uglednim svetom, krivoverstva je pobijal, vsem pravičen je celo Žide branil pred krivičnimi napadi; sploh na vseh svo jih potih po Francoskem, Nemškem in Italiji je izvrševal čudovita dela. Leta 1146 je vso osrednjo Evropo navdušil za križarsko vojsko. Po hudih, neprestanih napo rih do cela uničen je blaženo umrl 20. avgusta 1. 1153 v 63. letu svoje dobe. II. Zgodovina cistercijanskega reda se deli v štiri dobe: Leta 1098 — 1134 doba razvoja, 1134 do 1342 doba največjega cvetu, 1342 — 1790 doba propada, 1790 do danes doba prenovljenja. Leta 1132 — istega leta je bil ustanovljen stiski samostan — je bil prvi generalni kapitelj cistercijanskega reda, na katerem je bilo zastopanih že nad 300 samostanov. Iz tega se uvidi, da S9 je čudovito hitro širil po svetu. 50 let po ustanovitvi je štel že 500 samostanov, in še 50 let pozneje pa 1500 in zopet čez 50 let 1800. Možje iz vseh stanov in vsake starosti so stopali v ta red. Knezi in grofje, visoki vojaški dostojanstveniki in cerkveni prelati so prosili za vsprejem v samostan. Tako se je n. pr. jeden največjih učenjakov tedanje dobe, Alanus, dal preobleči in služil ne kot duhovnik, temveč le kot brat-lajik. Nekdaj je bilo v Clairvaux sto novincev v jednem dnevu preoblečenih. Koncem srednjega veka je bilo v nemškem cesarstvu 109 samostanov tega reda. Na slovenski zemlji so stali: Stičina in Kostanjevica na Kranjskem, Vetrinj na Koroškem in Runa na Štajerskem. Mnogi cistercijani so postali škofje in kardinali ; šest jih je zasedlo tudi stolico sv. Petra v Rimu, in sicer: Evgenlll. (1145—1153), ki je bil učenec sv. Bernarda, lladrijan IV. (1154 — 1159), Aleksander III. (1159 — 1181), ki je imel hude boje s cesarjem Friderikom Barbaroso, Gregorij VIII. (1187), Urban IV. (1261 — 1264) in Benedikt XII. (1334—1342). Ko je sveti Bernard ustanovil Clairvaux, dal je svojim redovnim sobratom redovno pravilo, ki se imenuje »charta caritatis« (»listina ljubezni«). To je še sedaj temelj cistercijanskemu redu, kateri sv. Benedikta časti kot svojega postavoda-jalca, sv. Roberta kot svojega ustanovitelja, svetega Bernarda pa kot glavnega razširjevalca in glavni steber reda. V redovnem pravilu stoji tudi določba, da se cistercijanski samostani ne smejo ustanavljati v mestih in trgih, temveč v tihih, zakotnih dolinah. Odtod je nastal izrek: »Bernard je ljubil doline, Benedikt pa gore« (»Bernardus valles, montes Benedictus amabat«). Ko so se za časa križarskih vojsk ustanovili razni vitežki redovi, izvolili so si »listino ljubezni« kot temelj svojim redovnim pravilom, n. pr. red v Kalatravi in Alkantari na Spanjskem, red tem-plarjev v Jeruzalemu, red sv. Mavricija na Savoj-skem in v Piemontu, red svetega Jurija v Alfami itd. Iz cistercijanskega reda se jo v 17. stoletju izcimil nov red, ki si je določil nekoliko strožja pravila, nego jih imajo cistercijani. Ustanovil je ta red leta 1663 Armand Janez le Bnuthillier de Rauce v opatiji La Trappe na Francoskem. Ta red se imenuje navadno »trapistovski«, a v resnici ti menihi niso druzega, nego reformirani cistercijani. Od leta 1893 dalje imajo oficijelno ime »red cistercijanov N. L. Gospe v La Trappe«. Za časa francoske revolucije jo bil ta red skoro do cela zatrt. V začetku tega stoletja se je zopet jel krepko razvijati in šteje zdaj 72 samostanov. Na Slovenskem stoji le jeden dom trapistovski, namreč v Rajhenburgu ob Savi, kamor so se leta 1881 iz francoske opatije Aiguebelle naselili. V Mariji Zvezdi pri Banjaluki so se naselili že preje, od koder širijo kulturo po zapuščeni Bosni. Cistercijani so so v srednjem veku poleg strogo cerkvenih duhovnih vaj bavili zlasti z ročnim delom na polju in v gozdih ter so mnogo divjih krajev odprli kulturi. Doma so se bavili s šolo in z znanstvenimi študijami. Prepisovali so knjige ter izvrševali razna umetniška dela. S tem si je red pridobil neminljivih zaslug za svetovni napredek. Profesor Dubois piše o prvem nastopu cistercijanov v zgodovini: »Vse krščanstvo se je bolestno zavzelo ob groznih krivicah ki so se godile katoliški cerkvi in nje poglavarju. A glej, iz močvirnega gozda burgundskega prihaja nova bojna moč in v petindvajsetih letih se vzdigne od Tibere do Volge, od Mancanareza do Petrograda 60.000 cistercijanov kakor jeden mož, se pridružijo papežu in gredo povsod ž njim nasproti posvetni moči, ki je udrla v cerkveno ozemlje. Najmogočnejši knezi trepečejo na svojih prestolih pred obleko rodovniško in se vklanjajo pred njegovim dihom. Čudno : sinovi cistercijanski branijo z jedne strani pape-štvo pred preoblastnim kraljestvom, z druge strani pa se združijo s kraljestvom, da zatro anarhistične težnje baronov in so kakor močan jez zoper fev dalizem, ki žuga požreti monarhije. Tedaj sta bila prav za prav le dva stanova v Evropi: plemeni-taži v gradovih in poljedelci v kočah. Cistercijanski red je oboje spojil pod isto streho, ker ple-menitaš je bil ponižan do delavca in delavec, ki je s plemenitašem skupaj stanoval, de al in užival, je bil povišan. Poljedelstvo je bilo zaničevano in zanemarjeno ; bojna strast je vse uničila. Cistercijanski meniški plašč pa je ogrnil pleča vitezov jednako, kakor kmetov in pastirjev in pri istem delu sta se potila sin visokega gospoda, kakor priprostega kmeta. — Križ je bil v vedno večji nevarnosti pred polumesecem. Evropa se je tresla pred Saraceni. Kar je začel sveti Bernard z oznanjevanjem križarske vojske, to so nadaljevali njegovi duhovni bratje po vseh deželah.« Isto velikansko kulturno silo, katero je imel cistercijanski red nekdaj, ima še sedaj. Le jeden vzgled. Lord Philipp in lord Shre\vsbury sta leta 1834 ustanovila na Angleškem v pokrajini Leice-ster samostan. 40 cistercijanov je v malo letih obdelalo 280 milj zemlje z lastnimi rokami ter uvedlo najboljše blagostanje v kmetski stan. Leta 1850 je samostan razdelil 32.000 kosil, pogostil 7000 ljudij. Za časa draginje leta 1847 je dobivalo 36.000 ljudij v samostanu podporo z živili in 12.000 jih je sprejel samostan v svoje zavetje. Večina tistih, ki so bili podpirani, niso bili katoličani, temveč anglikani. Kaj so storili reformirani cistercijani ali tra-pisti v južni Afriki, v Bosni in drugod, kjer so se naselili, je pač dobro znano. — Žilavost in notranja moč reda za prospeh narodne kulture je torej še prav ista, kakoršno je imel red ob svojem izvoru. Le v toliko se razlikuje preteklost od sedanjosti, da redovniki v naših dneh, ko je zemlja že skoro povsod dobro obdelana in dovolj obljudena, delujejo bolj znanstveno v domačih tihih zidovih, nego pa zunaj z ročnim delom. (.Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 31. marca. (Z Dunaja) se nam poroča, da je slovanska krščansko narodna zveza zopet vsprejela kot člana posl. Š u k 1 j e j a, ki je bil v zadnjem zasedanju izstopil iz zveze. (Na dunajskem vseučilišču) sta bila danes pro-movirana doktorjema medicine g. Fr. Janko vi č iz Vitanja in I. Z a k r a j š e k iz Zakraja na Notranjskem. (Promocija.) Dne 29. marca t. 1. bil je Fran P e i 11 e r, c. kr. avskultant pri c. kr. državnem pravdništvu v Mariboru, na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem prava. (Sinočni prijateljski večeri se je .pečal, kakor je bilo naznanjeno, s § 4. pravil »Leonove družbe« o ustanovi posebnega zaloga za visokošolce in mlade pisatelje. Vodil je razgovor dr. J. Debevec. Skrb za ta zalog naj bi imelo posebno starešinstvo, čegar član more biti vsak član »Leonove družbe«. Pri osnovalnem zboru dne 19. novembra 1. 1896 je bilo že začasno izvoljenih 37 starešin iz vseh slovenskih pokrajin, izmed teh 18 bivajo-čih v Ljubljani. Žal, da je ostal § 4. pravil »Leonove družbe« skoro poldrugo leto samo na papirju, in prav tako § 9 , ki govori o starešinstvu, kako naj se konstituira in kako naj potem deluje. Oas je, da se starešinstvo gane, da se konstituira in da začne delovati. Te dve točki ste sedaj na dnevnem redu »Leonove družbe«. — Izvoljeni starešine, domenimo se, kedaj se snidemo ! Obžalovati je, da so prav za ta večer ljubljanski prijatelji pokazali premalo zanimanja. Toliko bolj pa nas veseli, da se je tega razgovora udeležilo tudi nekaj prijateljev z dežele. Prihodnji prijateljski večer bo v sredo po beli nedelji. Predmet razgovoru se bo naznanil o pravem času. (»Glasbena Matica« v Ljubljani) priredi prihodnjo nedeljo, dne 3. aprila t. 1. ob 5. uri popoludne v Sokolovi dvorani »Narodnega doma« tretji redni koncert pod vodstvom koncertnega vodje gosp. Josipa Čerina. Pri koncertu sodelujejo : gospodična Mira Dev (sopran), gospa Julija dr. Ferjančičeva (alt); gospodje : Anton Razinger (tenor), dr. Bela Stuhec (bariton), Pavel Lozar (bas), Hilarij Benišek (klavir), Karol Hoffmeister (harmonij) ; pevski žbor in orkester »Glasbene Matice« in si. godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27. - Vspored: Joh. Seb. Bach: Pasijon po sv. Matevžu, oratorij v dveh delih za soli, dvojni mešan zbor, dva orkestra, klavir in orgije. Besede sv. pisma po evangelistu Matevžu, cap. 26. in 27.. priredil Anton Funtek. — Cene prostorom: Sedež I.-III. vrste a 2 gl.; IV,—VII. vrste a 1 gld. 50 kr.; od VIII. vrste naprej in na galeriji a 1 gld. — Stojišča a 50 kr., dijaške in garnizijske vstopnice a 30 kr. Vstopnice se dobivajo v prodajal niči g. J. Lozarja na Mestnem trgu, na večer koncerta pri blagajnici. — P. n. gg. naročniki naj se blagovole za svoje sedeže z legitimacijami zglasiti v prodajalnici g. J. Lozarja. - Tekst a 10 kr. (Pri volitvi cenilne komisije za radovljiški okraj) so bili včeraj izvoljeni kot člani v prvem razredu dr. Jelovšek. v drugem razredu uradnik verskega zaklada Sons, v tretjem razredu župnik Berlic in kot namestnik dr. Vilfan. Kandidata nemških tovarn jeseniške in belopeške sta dobila zdatno manjšino. (»Svobodni glasovi« ) Omenjali smo svoj čas, da so naši socijalni demokratje posegli tudi na slovstveno polje ter da so jeli pod vre.dništvom Roka Drofonika izdajati »Svobodne glasove«, po-učno-zabaven list za slovensko ljudstvo. Od tega lista so izdali do sedaj šest številk. V zadnji, ki je prišla na dan 1. marca, Rok Drofenik naznanja, da s to številko prenehajo »Svobodni glasovi« izhajati. »Krivi so,« pravi, »ozkosrčni odnošaji in reakcija, katera še žalibože vlada po Slovenskem«. Da »Slovenčevi« bralci dobe neko podobo o tem listu, ki je ravnokar zamrl, denimo sem nekatere črtice iz zadnje številke. V prvi pesni »Moj zakon« E. K. (Kristan) parafrazira Aškerčevo materialistično fantastično pesem: »Jaz.« »Kar vidiš,« govori prirodna mož, »vse je moje dolo, Ti stvor si moj, Kar si, si le po meni . . . A se ne boj! Prost v žitju vse ukreni, Kar ti storiš, to dela moja moč, Ki v tebi žije, klije . . . Kar misliš in kar snujeS, Viak dan in vaako not, In vsako delo tvoje In v saka pot in gaz, Gibanje le je moje . . . Ne bodi pa boječen, Iz prs preženi strah, Z menoj rred ti si večen, Kot v meni vsaki prah . . . ln vedno višje moja moč te dviga, Naprej mi moraš — ker to terjam jaz! Sodimo, da je pesem dosti jasna in nje posledice tudi! Ubijaj, prešestvuj, kradi . . . »a se no boj! kar ti storiš, to dela moja moč!« — V članku »Knjige družbe sv. Mohorja« razlaga neki Alfa, »daje družba slovenskemu narodu veliko več škodovala, nego koristila!« In za dokaz pravi: »Kajti njena glavna očitna naloga je ta, da širi klerikalni, pi-jetistični duh med slovenskim ljudstvom.« »Knjige družbe, trdi, da prinašajo jako malo res koristnega . . . Gospodu dr. Lampetu ne zadostuje, da slika narodu v resnici lepe pravljice starega testamenta za direktno božje istino .... Koledar kar mrgoli samega b iz a n ti ni zrn a in kleri-kalstva...«V »beležkah« razklada Rok Drofenik, da je v slovenskih nabožnih knjigah »mnogo več nesramnosti, kakor je hočejo nekaterniki iztakniti v vseh slovenskih romanih in drugih spisih.« Za dokaz pa navaja iz »Izpraševanja vesti«: »ali si imel nečiste misli« itd. in sklepa: »Tako pišejo ljudje, ki pripadajo kliki, katera je hotela Gregorčiča križati in Aškerca duševno pobiti, ker so jej bile pesmi teh veleumov — nesramne in pohujšljive!« — No kakor rečeno, »Svobodni glasovi« so za jetiko shirali. Soveda ne smemo misliti, da bo Rok Drofenik miroval. Tega ne more. Že pred dalj časom je pisal v »Svobodnih glasovih«: »Uljudno prosimo vse, ki jim je kaj zanimivega znanega izza farovških zakulis, da nam dopošljejo v svrho žurnalistiške porabe. Tajnost zajamčena.« Predzadnji »Glasnik« pa že poroča, da se res širi tajno vabilo na naročbo neke knjige,* »katera bode brezobzirno razkrila počenjanje božjih namestnikov v minolemin sedanjem času« »Vsled večje varnosti,« pravi Rok Drofenik v vabilu, »bom izdal ta spis v inozemstvu in se knjiga skraja ne bode naznanjala po časopisih . . .« Rok Drofenik torej namerava zbrati, kar je napisala zoper katoliško cerkev ostudna strast in laž, in to podati tudi Slovencem. Da bi pa Slovenci raje verjeli neverjetne laži, zato bo vrgel vmes kak ocvirek iz kakega slovenskega »farovža«, češ, potem je že vse res. Ne trdimo, da ne bo Rok Drofenik s to knjižuro napravil škode. Škodo bo napravil že zategadelj, ker bo knjigo širil tajno. Toda mi upamo, da je slovenskega naroda organizem še toliko zdrav, da bo tudi to strupeno zelišče, s katerim mu bo zavdal Rok Drofenik, izločil ter vrgel iz sebe, in da se ga bo lotila nepremagljiva zoprnost zoper gnusnega zavdajavca in vse njegove hlapce in po-magače! (Soc. dem. ljudski shod.) Pretočeni torek so priredili soc. demokratje v ljubljanski kazini ljudski shod, na katerem se je razpravljalo o obrtnih sodiščih. — Ker se pa posebno zadnji čas v soci-jalno-demokratskih vrstah pojavlja obče posebno pa duševno uboštvo, morali so »sodrugi« naročiti poročevalca z Dunaja. N i t s c h e , tako se mu je reklo, je o stvari sami poročal razmerno precej dobro, vsaj nepristransko, tako da ni ravno žalil nasprotnikov. Za njim jo poročal v slovenskem jeziku Z a d n i k , ki je pa govoril o vsem drugem več kot o obrtnih sodiščih. Možu se je poznalo, da so mu obrtna sodišča »lata morgana«, zato je rajši vdaril po teh preklicanih klerikalcih in krščanskih socijalistih. Državni zbor je za nič, poslanci nimajo smisla za ljudstvo (torej tudi ne socijalno-demokratični, mož ni delal razlike). Dr. Šusteršič je rekel, da ga veseli, da hoče vlada nekaj storiti za delavce. To je zopet stara pesem, od katere mi nič ne pričakujemo. Kršč. socijalno ljudstvo samo slepe. V okrajno bolniško blagajno so volili ljudi, ki za delavca nič ne store, potem vpijejo, mi imamo večino. — Gosp. J e a n se izjavi, da bodo kršč.-socijalisti vstopili za ta obrtna sodišča, ker so občne koristi. Izrazi željo, da bi v takih zadevah postopali vsi delavci brez razlike stranko solidarno. Ta izjava ni bila po volji »fuh-rerjem« in se ji je prvi uprl Nitsche. On sicer ne pozna, ali so tukajšnji krščanski socijalisti taki kot na Dunaju, — (klici: desetkrat huji, sami je-zuvitje, nič kot jezuvitje) potem seveda se jim ne more verjeti, llazvidelo se je, da soc. demokratična stranka išče jedino le svojih strankarskih, ne pa občnih koristij. Krščanski socijalisti naj bi pri tem zatajili svoj čut in bi se na milost podvrgli socijalni demokraciji, drugače se ne bore za ljudska prava. Toda, Janez, no boš kaše pihal! Krščanski socijalisti se na Slovenskem ne bomo dali socijalni demokraciji. Toda skrbeli bomo za to, da se za delavstvo res kaj koristnega stori, ker smo si stavili to kot nalogo. (Iz Gorij) dne 30. marca. Pretečeno nedeljo, dne 27. marca je umrl v Grapči, tukajšne župnije stari Bronec (Juri Kozel) star ravno 94 let. Pa dasiravno je imel že toliko let, si je želel živeti še 6 let, da bi bil star ravno 100 let. No, te želje mu pa Bog ni spolnil. (Vir vsega zla.) V zbornici poslancev v Mo-nakovem so piišli pri razpravi o proračunu na vrsto tudi troški za vseučilišče. Pri tej točki seje oglasil poslanec središča Franki ter stavil vprašanje na naučnega ministra, ali je dovoljeno piofe-sorju modrotdovja reči svojim poslušalcem pri predavanju : >0 dokazih za bivanje Boga nam ni treba razpravljati, ker Boga ni.« Tem besedam je poslanec pristavil nekaj opomb, v katerih je po-jasnoval, kako neosnovani in nevurni so taki nauki. S tem se pod krinko znanstva goji brezverstvo, po katerem je spodkopana vsaka podlaga veri, spodkopana je pa tudi podlaga vsake, tudi kraljeve oblasti po božji milosti. — Značilno je, kaj je na to odgovord minister. Izjavil je, da ne ve, kaj bi storil gierte te stvari; nadalje pa je pojas-noval, da imajo vseučilišča namen, iskati resnice. Nobena vlada pa ne more zabraniti, da bi se ne predavale stvari, ki se pozneje drugače razlagajo. Ako kak profesor modroslovja taji bivanje božje, se pa tudi ne smejo zabranjevati dokazi za bivanje božje. Njemu profesorjev izrek ni všeč, treba pa vendar vedeti, v kaki zvezi so bile rabljene dotične besede, predno se o njih izreče konečna sodba. — Dokler bodo vlade tako delale, morajo biti pripravljene na najhujše nasledke, vsled katerih pa ne bodo trpele vlade same, ki prav pošteno zaslužijo najhujše nasledke, marveč tudi ljudstva, ki pa bodo trpela po nedolžnem, ker se celo njih krvavi davki obračajo v to, da se plačujejo ljudje, ki s svojimi brezbožnimi predavanji zastrupljajo mladino ter jo tirajo v umstveni in socijalni propad (Električni daljnogled.) Avstrijski ljudski učitelj je izumil pripravo, s katero bomo mogli videti tudi skozi zid. Priprava posreduje optične prikazni s pomočjo elektrike in jih zopet proizvaja na oddaljenem kraju. Pred tremi leti je pisal vaški učitelj Janez Szczepanik državnemu vojnemu ministerstvu pismo, prav priprosto pisano. Priložena je bila okorna ri.sarija in nerazločno popisovanje. Prosil je, naj mu dado sredstev, da sestavi model električnega daljnogleda; potem bode svojo pripravo prepustil v brezplačno uporabo vojni upravi. Dasi je bilo pisanje gotovo dovolj čudno, vendar so ga pozvali na Dunaj, da tam razloži svoje ideje. Toda kretal se je in govoril tako nerodno, da ga niso mogli razumeti. Zato so mu veleli, naj prinese model, potem se bodo zmenili. Dunajski bankir Ludovik Kleinberg slišal je o čudnem možu in mu dal pripomočkov. Napravili so model, kakor je naročil Szczepanik; danes je že patentovan v vseh kulturnih državah. »Daleko- vid« rešil je problem, s katerim se je ubijal Edison 24 let. Komisija pariške svetovne razstave je pripoznala, da je ta izumitev velikanske važnosti in bo vzbujala veliko zanimanje. Izumitelj ne pove nič natančnega o svoji izumitvi, le to trdi, da so se posrečili vsi poskusi. Na pariški svetovni razstavi bode s pomočjo te pripravo gledalo v posebnem paviljonu 10.000 ljudij vojaške vaje na suhem in na morju, ki se bodo vršile ob istem času. Kako, tega ne ve nikdo razven izumitelja. (Katolikov na celem svetu) je po najnovejši štetvi 241,130.000. Vsoh ljudij je na celem svetu 1520,570.000. Društva. (Tretjiglasbenivečer) Dolenjskega pevskega društva in »Glasbene Matice« v Novem mestu bode v soboto 2. aprila 1898 ob osmi uri zvečer v Čitalnični dvorani v Novem mestu. Iz prijaznosti sodelujejo : gospodični : M. Dolenčeva (srednji glas), Alb. csark (višji glas); gg. prof. Glasbene Matice v Ljubljani: K. lloffmeister (klavir), Jul. Junek (cello), Jos. Vedral (violina). Zbore vodi društveni pevovodja g. Ign. Illadnik. Vspored : 1. a) »Zadnji kozarec«. Napev i besede Fleisch-mannove, harm. J. Cerin. b) »Rožmarin«, c) »Sem slovenska deklica. Narodni pesmi, harm. Matej Hubad. 2. I. Wieniawski: Legenda za gosli s spremljevanjem klavirja. 3. a) I z Kaanu : »Sen«, b) Fr. Chopin: »Polonesa«. c) Gaderevvski: »Me-nuet«. Igre na klavirju. 4. K Hoffmeister: a) »Slovo«, b) »Pogovor«. Pesmi za višji in srednji glas s spremljevanjem klavirja. 5. a) Jul. Junek : »Romanca«, b) »Pri vodometu«. Igre na cello se spremljevanjem klavirja. 6. 'A. Dvorak: Dva stavka iz trio v B dur za klavir, gosli in cello. 7. Josip Haydn : Zbor štev. 13. iz »Stvarjenja« — mešan zbor. — Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 31. marca. Finančni minister je izročil zbornici vladno predlogo o državnem proračunu. Omenjal je v svojem poročilu, da se vsled tega, ker ni bil državni proračun pravočasno rešen, ne more pričeti mnogo podjetij, ki bi se bila izplačala iz investicijskega zaklada. Med drugim ni razpoložljivega denarja iz tega fonda za zgradbo cest in mostov v alpskih deželah, jednako se odloži iz istega vzroka gradnja več železnic in raznih srednjih šol. Minister je obljubil, da vlada namerava opustiti era-rične mitnice ter da bo skušala znižati pristojbine za mala kmetska posestva. Dunaj, 31. marca. (Poslanska zbornica.) Finančni minister dr. Kaizl je predložil v današnji seji državni proračun za leto 1898, ki izkazuje potrebščine 717,946.604 gold., pokritja pa 722,271.982 gld., toraj 4,325.378 gld. prebitka. Proračun finančnega ministra Bilinskega je izkazal le 3,979,455 gld. prebitka. V svojem ekspozeju predlaga finančni minister, naj se vporabi iz izkazanega prebitka 3,976.450 goldinarjev za razbreme-njenje letošnjega investicijskega proračuna, tako, da se krediti za stavbe preneso iz investicij v redni državni proračun, katerega potrebščina se potem zviša na 721,923.054 gld., nasprotno se pa zniža potrebščina za investicije na 26,436.030 gld. Po izvedbi te premembe znaša prebitek v državnem proračunu še 448.928 gld., investicijska potrebščina pa 24,706.980 gld. nasproti 27,655.730 gld. v proračunu ministra Bilinskega. — Proračun obsega nastopne večje izdatke: 770.000 gld. kot prvi rok za nakup lastnega poslopja za domobrambno ministerstvo. za katero je proračunjeno 1,150.000 gld., za zidanje vojašnic v Dalmaciji in Oaliciji 634.000 gld., za zvišanje ordinarija za železniško upravo 2,103.700 gld., kateri so namenjen za zvišanje plač in izvedbo varnostnih naprav. Nadalje se nahaja v investicijskem proračunu 2 milijona gold» za varnost prometa. Nasprotno se povišajo dohodki od državnih železnic za 2,064.200. Pri državnem dolgu se poviša dohodek za 503.900 gold. kot vplačilo južne železnice. Dunaj, 31. marca. Pri nadaljevanji razprave o vladinem programu je izjavil v ime liberalnega veleposestva grof Stiirkh, da bi bili njegovi somišljeniki želeli, naj bi se bila vlada bolj točno izjavila glede svojega stališča z ozirom na ustavo posebno zato, ker večina vstraja pri svojem adresnem programu, ki je za obstoj ustave nevaren. Njegova stranka je pripravljena podpirati vlado, da vvede redno parlamentarno delo, predlogo o nagodbi z Ogersko bo presojala stvarno. Konečno izjavi, da Nemci s sedanjimi jezikovnimi naredbami niso popolno zadovoljni, da naj se torej zadeva vredi zakonitim parlamentarnim potom. Dunaj, 31. marca. Zastopniki jugoslovanskih dežel so osnovali poseben odbor, ki ima delovati nato, da se napravi še druga železnična zveza s Trstom. Dunaj, 31. marca. Novoimenovani cesarski namestnik grot Pininski je imenovan tajnim svetnikom. Dunaj, 31. marca. Antisemitski poslanci so izročili zbornici predlog, s katerim se poživlja vlada, da prepreči vseljevanje vnanjih Židov v Avstrijo, povdarjajoč slab vpliv, ki se kaže povsod, kjer dobijo židje preveliko moč. Dunaj, 31. marca. V vseh dunajskih okrajih so se vršile včeraj dopolnilne volitve za mestni zbor. Volil je prvi razred. Antise-miti so si priborili 17, liberalci in nacijo-nalci pa 29 mandatov, torej poslednji jednega več, kakor so jih imeli dosedaj v tem razredu. Budimpešta, 31. marca. Poslanska zbornica je imela včeraj zadnjo sejo pred prazniki. Prva meritorna seja se vrši dne 13. aprila, ker bo 11. aprila skupna slavnostna seja- Kodanj, 31. marca. Nove volitve za parlament se vrše 15. aprila. Carigrad, 31. marca. Posebna sultanova odredba pooblašča vojno upravo v nakup 1250 ogerskih in 1250 ruskih konj. Kaneja, 31. marca. Na prošnjo admiralov je obljubil Dševad-paša, da se odzovejo turške čete iz okolice mesta Kaneje. London, 31. marca. Iz Washing-tona se poroča, da predsednik Mac Kinley zahteva, da mora priznati Španija Kubo kot samostojno proti odškodnini 40 milijonov funtov sterlingov, da se mora vojaštvo poklicati z otoka tekom 48 ur. — Ako španj-ska vlada ne ugodi tem zahtevam, tedaj di-plomatiška pogajanja prenehajo med Španijo in zveznimi državami in predsednik vso zadevo izroči kongresu, ki naj potem odločuje o vojski ali o miru. — Bazne velevlasti posredujejo mej nasprotnima si državama. Žele pa, da bi pri eventuvelnem posredovanju no bilo le odločevati o osodi Kube, ampak tudi glede ponesrečene ladije „Maine". Umrli ««»: 26. marca. Franc Škof, branibovec, 22 let, Domobranska cesta (i, se je ustrelil. 28. marca, ltrigita Brutter, kuharica, 86 let, Poljanska cesta 18, ostarelost. 30. marca. Jožef Podboj, ključavničarja sin, 20 dni, Vodmat 69, pemphygus. V h i r a 1 n i o i : 29. marca. Terezija Knuth, gostija, 75 let, emphysema pulm. V bolnišnici: 27. marca. Jožela Lanter, gostija, 70 let, ogtarolost. 28. marca. Marija Vilar, čevljarja hči, 5 mesecev, plučnica. Tržne cene v Ljubljani dne 30. marca. ir kr. gl. kr. Pšenica, m. st. . . 12 80 bpeh povojen, kgr. . — 70 Rež..... 9 20 Surovo maslo, „ . — 85 Ječmen, „ . . . « — Jajce, jedno . . . 1 — 2 Oves, „ . . . 7 50 Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 9 20 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 7 50 Telečje „ „ . — 66 Koruza, „ . . . (i 60 Svinjsko „ „ . — 70 Krompir, „ . . 3 80 KoJtrunovo „ „ , — 40 Leča, hktl. . . 14 _ Piščanec .... — (iO Grah, „ . . . 15 _ Golob ...... — 18 Fižol..... 12 — Seno, 100 kgr. . . 1 78 Maslo, kgr. , . — 94 Slama, 1C0 „ . . 1 78 Mast, „ . . _ 76 Drva trda, 4 kub. m. 7 —1 Špeh svež, „ , . — 66 „ mehka, 4 „ „ 4 80' ! Meteorologiono poročilo. Višina nad morjem 30ti"2 m. čas opazovanja 301 9. zvečer 81| 7 zjutraj j 2. popol. Stanje barometra v min 72(5-9 729-2 730-3 Temperatura j Vetrovi po Celziju Nebo I i-H a 5 • "S S H 7 2 -1. sever dez 6-6 10 9 si. svzh. sr. j/ah. dež 117 oblačno Srednja včerajšnja temperatura 79", za 1 5° nad normaloiu. aj v e čj i izbor elegantnih solnčnikov priporoča po najnižjih cenah L. Mikuseh v LJubljani, Mestni trg 16. k:* YZi m si - ------—---------------------- j Zahvala in priporočilo. j ^ Velespoštovanemu občinstvu in svojim častitim p. n. gostorm ff^ kateri so me počastili skozi mnogo let v moji gostilni „pri ^ I Petranu na Bledu", izrekam naiiskrmif>išo zahvalo in tem H I Petranu na Bledu", izrekam najiskrenejšo zahvalo in tem potom uljudno naznanjam, da sem isto oddal zanaprej v najem gospodu 1 | Mihaelu Černe-tu. $ ^ Vsem cenjenim gostom in velespoštovanemu občinstvu pri- hjJ ..........1 Vsem cenjenim gostom in velespoštovanemu občinstvu pri- U. ►J poročam svojega gospoda najemnika v mnogobrojen obisk ter ^ ' prosim, da ohranijo svojo naklonjenost tudi njemu, kateri bode skazoval največjo prijaznost ter postregel z najboljšimi jedili in j wj pijačo po ravno isti ceni kakor do sedaj. Z odličnim spoštovanjem 238 1-1 Viktor Klinar, g „Petran na Bledu". Li J sfl 5 U It i§ Izurjene šivilje v ženskih vrhnih oblekah ter nčenlce vsprejme takoj in jih oskrbi s trajnim delom gospa Eliza Hitzl - Ilnbcr 2 — 2 Frnncovo nnbrežje 1. Zavod.za nuietuoNt slikarh' 26-26 na 298 steklo B.Škarda v Brnu. Speeijaliteta: Izdelovanje cerkvenih oken. Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj in franko. Se dopisuje v vseh slovanskih jezikih. Katalogi na upogl d. Mauthner-jevih slovitih zeliščnih in cvetličnih semen Aassaatroit Marz. Saatweite »Ijcm. Abstand der Reihen, fMK in der Reihe. SoaeHiiesciialfeBlieit: Tieflocker,^ vecht nahrhaft und mcht frisch gediingt. s sodnijsko vpisano varstveno znamko „medved" se nahajajo komisi jska slilaelišča pri največ veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji. u 1- V v?,akem kraiu je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zelišfinih in cvetličnih semen le jedni tvrdki toraj nastavljena le jedna omara. Kjer ni skladišča teh semen, se je obrniti naravnost do tvrdke. /n ^Kot V.eil\in, l,ristlla semena, tvrdke Edmund Mauthner (Budimpešta AndrAssystrasse 23.) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medvedu in ime Miiuthner. Pred ponarejanji se svari. u n a j s It a l> o i* z a. Dne 31. maroa. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru . . . . . Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4"/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/„....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 102 gld. 102 „ 122 „ 102 „ 121 99 922 364 120 58 11 9 45 5 25 kr. 05 „ 35 , 15 » 30 „ 40 „ 85 "„ 45 „ 74 „ 63',„ 05 „ 64 „ Dne 30. marca. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 163 gld. 50 kr 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . lf;0 25 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196 " — " 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 " 70 " Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......141 " 50 " Dunavske vravnavne srsčke 5°/0 , . . . 130 " __" Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 109 " — " Posojilo goriškega mesta.......U2 j,' 50 " 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....99 " _ Zastavna pisma av.osr.zem.-kred. banke 4°/0 99 l 10 " Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 „ 50 ► » južne železnice 3°/0 . 183 ^ 40 "„ > » južne železnice 5°/„ . 126 „ 40 „ » > dolenjskih železnic4% 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld..............204 gld. 50 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 , — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 "„ 25 "„ Rudolfove srečko, 10 gld.......28 " 50 Salmove srečke, 40 gld........83 " __" St. Gendis srečke, 40 gld......\ 80 ' Waldsteinove srečke, 20 gld. . ... . 59 " __" Ljubljanske srečke.........22 " 75 " Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. ' 160 " 50 " Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3445 — " Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 427 " — " Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 76 " 25 " Splošna avstrijska stavbinska družba . . 113 " — " Montanska družba avstr. plan.....153 " 05 " Trboveljska premogarska družba, 70 gld. '. 182 " — " Papirnih rubljev 100 .............127 " 12 " -- 1. aprilom se prične novo celoletno naročevanje T Avtentično StS^^SiSi EI/gm/M I r* U s i dobijo-dokler državnih in zasebnih obligacij. IM0 I U J e se kaj zaloge, kot ...... Naročnina od 1. aprila do konca dec. 1.1. je , , IVI L-IlO U it brezplačni pnvrzek S^SLl^SlČ ----nlh srečk' — Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh za Avstro - Ogersko gld. 2-—. XXXVI leto c- in kr- Petnih uradih in pri administraciji ..Mercur', Dunaj, I.. Wollzelle 10.