r—- Amerika pričakuje ob solidnih rokih kvalitetno obutev Lahko rečem, da se je v ZDA položaj za prodajo obutve nekoliko poslabšal. Na to je med drugim vplivalo tudi to, da je Nordica znižala cene obutve za 15 %. Tej tako uveljavljeni firmi so sledili tudi drugi, mi pa smo naše celo dvignili. Brez dvoma srno v ZDA dosegli najvišjo možno raven cen v situaciji, ko Nordica pri nakupu več kot 200 parov čevljev v vseh cenovnih razredih, kjer smo močni tudi mi (100—150 $) ponuja čevlje po nižjih cenah kot mi. Ob tako močni konkurenci smo izgubili n^kaj kupcev, kar pa bomo, vsaj tako upam, ■nadomestili do konca sezone, na drugi strani pa se ponekod pojavljajo večja naročila, kot Srno predvidevali (npr. Norveška). Morda bi v nekaj stavkih strnil še nekaj ^rugih vtisov iz Amerike. Zadnje tržne raziskave so pokazale, da sezona ni bila tako do-"1'a, kot je še kazalo v Mesecu januarju. Zalo-§6 blaga v maloprodaji so zdaleč večje kot preteklo zimo, kar bo verjetno tudi močno vpli-yalo na letošnje kon-prodajne rezultate. Tako se je bitka še bolj zaostrila. Alpina Sports ima izredno dobro ime ter številne zveste kupce, kar nam je v tej situaciji bilo v resnično pomoč. Dobro ime pa ni trajno jamstvo za poslovni uspeh. Mislim, da se tega pri nas še premalo zavedamo, saj je reklamacij, ki izvirajo iz malomarnega dela in nerazumljivo slabega odnosa do kupcev, še vedno veliko preveč. V ZDA pričakujejo, da se bomo poboljšali, zlasti na cvikariji, pri lepljenju, pri pakiranju čevljev in tudi drugje. Tudi roke premalo upoštevamo. Ali pa se nekateri premalo zavedajo, da je 2 milijardi dinarjev, ki smo jih lani dali za letalske prevoze, da smo še kolikor toliko lovili roke, vendarle precejšen denar. Ob koncu bi poudaril, da Združene države brez dvoma ostajajo za nas še vedno najpomembnejše tržišče, ne samo zaradi tega, ker tržišče lahko sprejme še veliko, ugodnih ekonomskih razmer in enakovrednega obravnavanja v primerjavi s konkurenco v pogledu carin, temveč tudi zato, ker imamo tam kot distributerja eno najkvalitetnejših ekip. Alpina se je na tem trgu uveljavila, ne samo pri tekaški obutvi, temveč tudi alpski, predstavlja del ponudbe na tem trgu, ima svoj image (imič) ter ne nazadnje veliko število stalnih kupcev, ki ji zaupajo in verjamejo vanjo. Iztok Cuk Vseh jf gotovo zgodovinska fotografija — poslovodje asih prodajaln zbrani pred Alpino Ob dnevu OF in prazniku dela iskreno čestitamo! KOOPERACIJE PO NOVEM POMENIJO PRIHRANEK »Vsi vemo, da ogromno gornjih delov dobimo od drugod, saj sami, v naših šivalnicah ne zmoremo narediti toliko, kot potrebujemo,« je pripovedoval Alfonz Zajec, ki je od novega leta dalje zadolžen za kooperacije. »Glavni naši kooperanti so: VISO Varaždin, Tatjana Marinić Novi Marof, Tekstilna tovarna Okro-glica, Ratitovec iz Železnikov, Luksor Apatin in Standard Zvornik. Oblik sodelovanja je več, tako-imenovana »čista kooperacija«, s katero se ukvarjam, pa zahteva drugačen način dela, kot smo bili vajeni doslej. Osnovno pogodbo o kooperaciji sklenejo drugi, sam pa skrbim, da našim kooperantom dostavimo materiale v skladu z normativom. Kooperanti tako uporabijo material, izdelajo gornje dele, potem pa je treba poskrbeti za obračun. Včasih se zgodi, da kooperantom kakšnega ma-terila zmanjka. Seveda jim ga peljemo, toda ker je osnova točen normativ, jim dodatni material tudi dodatno zaračunamo. Ali narobe, če material ostane, ga kooperanti lahko pošljejo nazaj in mi jim to upoštevamo pri obračunu. Skratka, že po nekaj mesecih ugotavljamo, da nam tak način dela prinaša več in da se več dela, ki ga imamo, vendarle zelo izplača,« je ocenil Alfonz Zajec. p DOGOynRjnmO fE - DOGOYORIll Ш0 SE Konferenci je bila predstavljena doma pripravljena kolekcija Poslovodska konferenca, ki je bila prejšnji mesec na Bledu, je tokrat spet prinesla nekaj novosti. Na prvem mestu velja omeniti doma pripravljeno kolekcijo, izredno živahno razpravo, prvi organizirani obisk poslovodij proizvodnje Alpine v Žireh in dokaj premišljeno naročanje. Konferenco je odprl Ivan Capuder, novi direktor TOZD Prodaja, ki od novega leta dalje obsega predvsem maloprodajno mrežo. V nadaljevanju je glavni direktor Tomaž Košir spregovoril o poslovanju v lanskem letu in. omenil nekatere usmeritve za delo v letošnjem letu. »Letos naj bi po planu izdelali 2,4 milijona parov ali 5 % več kot lani. Na zahodno tržišče načrtujemo prodajo preko 1,200.000 parov, na vzhodno okoli 300.000, na domačem tržišču pa načrtujemo prodajo 423.000 domače obutve, poleg tega pa računamo prodati 90.000 na debelo, za prodajo v MPM pa bomo dokupili 1.177.000 parov. Odprli naj bi nekaj novih prodajaln in nekatere obnovili. Kar zadeva proizvodnjo, planiramo nakup opreme v vrednosti 1,2 milijona $, nekaj pa bomo vključili tudi domače opreme. V letih 1985, 1986 je na vrsti tudi gradnja v Gorenji vasi, soinvestiranje pri nekaterih kooperantih (Novi Ma-rof) v MPM pa gradnja prodajalne v Tuzli, Sarajevu, Vukovaru, Ljubljani in kot že rečeno, več obnov. Računamo, da bomo v MPM dosegli količinski plan in prodali stare zaloge, tako da smo v finančnem smislu optimisti. Če nam bo uspelo doseči finančni rezultat na lanski ravni (realno gledano, torej upoštevajoč inflacijo), naj bi zagotovili tudi rast osebnih dohodkov približno toliko, kot je inflacija,« je menil Tomaž Košir. Silva Pivk je ocenila prodajo. Letos naj bi bil obrat zalog 3, kar je več kot smo dosegli lani. Kar zadeva naše dobavitelje, so z nekaterimi precejšnje težave, ki pa so včasih tudi razumljive. V razpravi so se poslovodje oglašali zelo zavzeto. Oglejmo si nekaj misli: Zlatko Bobinac je menil, da prodajalci niso krivi, če je prodaja slabša zaradi slabše kakovosti obutve. Menil je tudi, da v naših prodajalnah nimamo nič posebnega, kar 'bi privlačilo kupce. Problem je tudi, ker nimamo moške in otroške obutve. Ivo Likar: Zaloge je treba zmanjšati in povečati dohodek. Vzrokov za zaloge je več: slaba kakovost materiala in izdelave, neustrezni modeli, nerealne cene na začetku sezone, zakasnitev dobav, neodgovarjajoči sorti-menti, nimamo vedno najboljših dobaviteljev, itd. Pomembno pa je tudi pravo nagrajevanje. Ce se bo to uredilo na bolje, bo načrte možno uresničiti. Nikola Fortunić je opozoril, da je ob »čiščenju« skladišč končnih izdelkov dobil veliko čevljev, ki jih ni naročil (pancerji) in jih zato tudi ni mogel prodati. Stane Tušar je menil, da grosistična prodaja »pobere« sortiment, v prodajalne pa prihaja nekompleten sortiment, kar izredno moti prodajo. Reklama je tudi preveč enostranska. Prodajalce bi morali bolje seznanjati z izdelki, da bi lahko svetovali kupcem. Vojo Radosavljević je zatrdil, da Alpina ponuja slab sortiment, manjka določenih artiklov, ni manjših številk, modeli so zastareli. Mirko Ribic* je povedal, da je po njegovem zaloga nastala predvsem zaradi previsokih cen in slabe kvalitete. Seveda je k manjši prodaji »pripomogla« tudi nižja kupna moč potrošnikov. Zavzel se je tudi, da bi konferenco podaljšali, da bi se res odločili tako, kot je treba; tako pa prihaja le do mehaničnega naročanja. Menil je tudi, da bi morali ukiniti različne višine regresa za dopust, kar pa je stvar sindikata. Kdo je odgovoren za obresti, ki so nastale, se je vprašala Milomirka Gnjatović. Zavzela se je tudi za spremembe v zvezi z nagrajevanjem, saj je znano, da so prodajalne z manjšim prometom v slabšem položaju. Predlagala je, da bi prodajalne razdelili v tri skupine in pripravili boljši sistem. Mahmed Sarić in Derviš Kadić sta izrazila nezadovoljstvo z dobavami, tako glede ustrezne obutve, kot glede rokov. Reklamacije, ki so, bi morali reševati. Stjepan Novoselec je odpH vprašanje neustreznih sorti-mentov. Bolj bi morali роШ'" sliti, katere številke čevljev delati. Menil je tudi, da bi apreski obutev morala ostati del proizvodnje, saj smo to dobro prodajali. Kar zadeva poslovanje je menil, da v prodajalnah v teh pogojih ni bilo letos sla' bo. Prikaz kolekcije je bil, ob pomoči Vide Balantič, Vasil'" je Jesenko in Borisa Oblaka, letos kar zanimiv. Kolekcij" smučarske obutve je pred' stavil tudi Tone Kavčič. OpO' zoriti velja še enkrat, da j® letošnja kolekcija plod dobrega sodelovanja delavcev prodaje in razvoja, ki so z roko v roki pripravili res zanimiv izbor. Upamo, da bo to potrdila tudi prodaja. Nejko Podobnik Za uspešen potek konference so potrebne temeljite priprave-Na sliki;^ Iva Sobočan, Miha Govekar, Ivan Capuder, TornuŽ Košir, Silva Pivk, Rado Kavčič in Bojan Končan Tone Kavčič je na poslovodski konferenci predstavil kolek' cijo smučarskih čevljev in opozoril na nekatere novosti, kj jih s temi modeli uvajamo. Pomembno je tudi, da prodajale' vedo, kaj in kako svetovati kupcem кпко umoRMfflo ije: Na liniji smučarskih čevljev, zaradi značaja dela, težave z zalogami Za letošnjo proizvodnjo na naši liniji je značilno nasled- veliko število novih modelov v kolekciji ~~ pričakuje se, da bo polovica celotne količine naročil "a nove forme f iz tega sledi problem pravočasne izdelave dveh serij rm v orodjarni ~~ problem izdelave notranjih čevljev z vstopom zadaj vpliv sezone ie kolekcijo označu- sk'^° .kot prelomno, saj je polovica modelov na forme. To pomeni, da niora temu prilagoditi tu-. Proizvodnja, saj to pogoju-. nove pristope v vseh pro-zvodnih oddelkih, (jj notranjih čevljih se po-Ustaljeno razmerje med 'Pravo in šivanjem, kar po-a ne samo premestitve, P^k tudi pomanjkanje sa-^slovnih mest za pripra-Na Colu, kjer naj bi se izdelovali notranji mpri ' sedanje razmerje SO sn P'^'Pravo in šivanjem novi modeli pa zahte-_ 65:35 za pripravo. V tem obratu moramo letos vpeljati tudi navlačenje in lepljenje gume na boljše notranje čevlje, zaradi smotrnejšega notranjega transporta. V perspektivi bomo poskusili z brizganimi notranjimi čevlji (verjetno že naslednjo sezono), kajti le tako se lahko rešimo veliko ročnega dela, hkrati pa dosežemo boljši oprijem. Na termoplastih je sprememba v tem, da vstop zadaj (rear entry) pri smučarskih čevljih zahteva pretežno tro-delna orodja tudi za manše-te, zato moramo le-te brizgati na vertikalnih strojih. S tem so se razbremenili hori- zontalni stroji (pomanjkanje), zato bo tudi v tej smeri treba sprejeti bolj dolgoročne usmeritve. Eno vertikal-ko (stara GBF) imamo trenutno v generalnem remontu v Italiji, oba Lotusa pa smo v mrtvi sezoni pretesnih in zamenjali vodila. Izdelava novih orodij ne pomeni samo negotovost glede možnosti uporabe le-teh, pač pa je treba celotno serijo uskladiti tudi časovno, sicer pride do prevelikih nihanj v proizvodnji. Tako bi letos kazalo, da bi v pomladanskih mesecih, ko delamo naročila na stare forme, morali zavlačevati, da bomo poleti, ko bodo orodja pripravljena, lahko delali s polno paro. Pri novih oblikah, oziroma orodjih prihajamo do določenih ugotovitev in posebnosti, ki so značilne za tako konstrukcijo, zato je treba dosti stvari reševati še naknadno. Na naši liniji je morda najmočneje izražen vpliv sezone, ker smo enosezonci, kar pomeni, da moramo v povprečju veliko dlje delati na zalogo, kot pri drugih programih in to pri razmeroma visokih obrestnih merah, kar je še posebno čutiti v zadnjih dveh, treh letih. Zato bo treba za januar, februar in mogoče tudi marec poiskati nadomestni (kompenzacijski) program, s čemer bi rešili veliko prelivanje delavcev v druge proizvodne oddelke in nazaj. Poslovna odločitev je bila pri letošnji kolekciji dokaj korenita, kar se lahko izkaže za zelo dobro ali pa doživimo tudi slab odziv na svetovnem tržišču. To bomo lahko ocenjevali čez leto dni. Miro Kavčič revija je letos, čeprav z domačimi močmi, res Uspela •^oslo so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo Sindikat o odnosu do dela Izvršni odbor konference osnovnih organizacij zveze sindikatov sestavljajo predsedniki OOZS in predsedniki komisij pri 10 konference 00 zveze sindikata. Skupaj ugotavljamo, da se sindikat vedno bolj srečuje s problemi, ki nastajajo v naši delovni organizaciji in s tem povezano tudi naše gospodarska politika. Vsa ta gospodarska kriza, inflacija, podražitve prehrambenih artiklov, padanje kupne moči prebivalstva, itd., sili tudi sindikate k razmišljanju, kako slediti z rastjo OD, da bi vsaj delno ublažili rast cen, ki še nič ne kaže, da bi se ustavila. Ugotavljamo, da je naloga nas vseh delavcev, da kolikor mogoče dobro delamo. Delati pa moramo tako, da proizvodnja teče, s čim manj zastoji in težavami. Nekateri svojih napak sploh ne vidijo in delo opravljajo zelo površno, naj so to plačani po normi, ali v režiji. Kazati krivdo drugega ali pa pometati smeti pred drugim pragom, je najlaže. Nekateri vidijo le svoje delo in ga znajo dobro ovrednotiti, drugega pa podcenjujejo. Takih pojavov v naši delovni organizaciji ni malo. Zavedati se moramo, da ne delamo samo za družbo, temveč da delamo in ustvarjamo tudi zase, čeprav ustvarjati dohodek v današnjem času, ni lahko. Konferenca sindikata ugotavlja tudi površnost in neodgovornost do dela, tako nam v proizvodnih oddelkih pogosto kaj manjka in proizvodnja se pogosto prekinja. Taki pogoji dela prav gotovo ne morejo dati dobrih rezultatov. Ugotavljamo tudi, da se problemi prepočasi rešujejo, ali pa tudi malomarno. Veliko besed je rečeno na sestankih, toda sklepi niso uresničeni. Želja 10 konference in tudi drugih družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije je, da bi nam bile vzor delovne organizacije, ki ustvarjajo boljši dohodek. Ta boljši dohodek pa je odvisen od prizadevanj vseh zaposlenih v Alpini. Janko Rupnik КПКО UlTVARIOmO Ostati na trdnih tleh še ne pomeni manjšega vlaganja v razvoj Po obiskih sejmov MI-AS v Milanu, ISPO v Munchnu, SIG v Greno-blu in SWISSPO v Zuri-chu ocenjujem razmere nekako takole: Za smučarski program velja, da tisti, ki so si res prizadevali za razvoj, sedaj žanjejo uspehe. Primer za to sta Salomon in Raichie, medtem ko so ostali nekoliko v ozadju. Naše čevlje dokaj dobro prodajamo. Ocenjujejo, da so naši smučarski čevlji na pogled (optična linija) kar v redu. Treba pa jih je še dodelati, česar smo se tudi lotili. Očitno bomo uspešni v nižjem in srednjem razredu, kot doslej, medtem ko v vrhunskem razredu ne uspemo prodreti z večjimi količinami. Zakaj? Prvi vzrok je notranjega značaja, saj nismo uspeli povsem razviti funkcij čevlja v višjem cenovnem razredu. Drug razlog je, da smo kasnili z dobavami. Tretji dejavnik je zaenkrat izven naših moči, je pa pomemben: naši kupci še vedno niso pripravljeni prodajati naših čevljev v višjem cenovnem razredu. Za uspešno prodajo je potrebno veliko sredstev za propagando, kar pa naši kupci, posebno v Evropi, še zelo neradi delajo. Nekateri nam ob tem svetujejo, naj ostanemo na trdnih tleh in odrežemo čim večji kos pogače.« Po posameznih tržiščih pa je približno takole: V ZDA hočejo slediti imiču Alpine. Kot kaže, bo uspešen čevelj s štirimi, petimi regulacijami. V Švici se bo s komercialnimi posli ukvarjal drug človek, medtem ko se bo Heierling loteval le tehničnih vprašanj. Tako v Švici, kot v Franciji je bilo naše blago na sejmu bolj slabo predstavljeno. Ugotavljam, da bo treba, na primer v Franciji, zlasti kar zadeva distribucijo, še veliko delati. Sejma v Skandinaviji nismo obiskali. Lahko pa povem, da se je tu Alpina zelo dobro uveljavila, tudi po zaslugi dobrega distributerja. Za konec morda še nekaj podatkov o naših največjih kupcih — po državah: ZDA 50.000-55.000 parov, ZRN 45.000 parov, Šivca 40.000, Skandinavija skupaj 30.000. Rezerve so še v Kanadi, kjer naj bi prodali okoli 10.000 parov in na Japonskem, ki je veliko tržišče, toda ne uspemo prodreti. Tone Kavčič Zlata Rupnik prizadevno uvaja mlade Mlade delavke na Colu se dobro uvajajo »Na Colu so po novem letu organizirali še en trak za izdelavo gornjih delov. Tu dela sedemnajst deklet, povečini starih 15—16 let,« je povedala Zlata Rupnik, ki se je največ prizadevala pri uvajanju novink in sedaj tudi vodi ta oddelek. »Nekoliko starejše so le delavke na zahtevnejših delih, to je na šivanju. Lahko pa rečem, da so dekleta, kljub mladosti, izredno prizadevna in dosegajo lepe uspehe. Sicer pa v kratkem pričakujeni" nove delavke, tako, da bo trak delal na obeh izm®' nah.« Pravijo, da delajo manJ zahteven artikel? »Bambino nekateri reS smatrajo za manj zahte' ven čevelj. Toda če up°' števamo nekatere stvar'' je kar dovolj zahteven.« Povedala bi še to, da p"' grešamo nekaj stroje^ (stolparca), kar nam je b'" lo tudi obljubljeno,« je kij učila Zlata Rupnik. Nejko Podobnik Novi trak za izdelavo zgornjih delov na Colu Izvažamo 75 % proizvodnje 4 V Zemunu prenovitev v začetku aprila smo v Zemunu ponovno odprli prenovljeno prodajalno obutve. Slo je predvsem za manjše posege v sam prostor, zamenjavo podob in namestitev nove, mnogo bolj funkcionalne opreme, kar vse je stalo okoli 1,7 milijona dinarjev. _ Izgleda, da je naša obutev v Zemunu dokaj iskana, saj so ljudje čakali, kdaj bo prodajalna odprta, čeprav posebne reklame ni bilo. Prodajalno je odprl direktor TOZD Prodaja Ivan Capuder, ki je orisal delo v maloprodajni mreži in pohvalil kolektiv prodajalne, ki bo v izboljšanih pogojih delal še bolje. Kot kaže, so zelo zadovoljni tudi prodajalci, saj j" prodajalna veliko lepša in, kar je zanje še posebej pomembno, strežba gostov je veliko lažja, kot doslej. vnžno IC Dn vemo kcMlrov/ke novice v mesecu marcu je na novo nastopilo delo 7 delavcev, z delom pa je prenehalo prav tako 7 delavcev. V TOZD Proizvodnja so začeli delati: Vincenc Albreht, Jožica Možina, Anica Naglič, Marko Mlinar, Anita Baje v obratu na Colu in Anton Bogataj, ki je nastopil delo po služenju vojaškega roka. V delovni skupnosti skupnih služb je po odsluženju vojaškega roka začel z delom Aleš Dolenc. Delovno razmerje so v TOZD Proizvodnja marca prekinili: Marko Pešič, Raj ko Albreht, Roman Kogovšek in iz obrata Gorenja vas Marija Podobnik. V TOZD Prodaja so prenehali z delom Vera Kočevar iz prodajalne Metlika in Ema Gabrovec iz prodajalne Maribor, ki je odšla v pokoj. Z delom je v delovni skupnosti skupnih služb prenehala Ana Knific. $ (en za letovanje je zaklju-Drii. že več let, je tudi letos p ^ več kot možnosti, ђд ° točkovanju naredimo pred-.(prioritetno) listo in po-Vsg)J"'4^ve rešujemo po tej listi, (g tudi letos ne bo mogo- Hi ^treči vsem. Negativno reše-0(ji imeli možnost, da se So 'jo za letovanje takrat, ko tefj^°8ljivosti še proste (prosti da si letovanje poiz-ргјЈ° Organizirati sami. V tem P02 Gru bi delovna organizacija strnSL. deloma nadomestila ke v obliki regresa. letu t i™^rno v letošnjem stan nove možnosti letovanja: X^'^je v Maredi in dva kon-PaciteJ® v Lanterni. Vse tri ka- Sj ®o popolnoma nove. ti P& smo poizkušali ugodi-•"več našim letovalcem in Alpina se je na Colu res lepo uveljavila. Tako menijo tudi v osnovni šoli, saj je sodelovanje med tovarno in šolo res zgledno Na sliki od leve proti desni: socialna delavka Marija Uršič, ravnatelj Vojko Stegovec, Eva Dolenc in Nejko Podobnik Tovarna in šola z roko v roki _ »Lahko rečem, da je sodelovanje med osnovno šolo na Colu in Alpino res izjemno dobro,« je pripovedoval ravnatelj osnovne šole na Colu. »Zasluga za to gre tudi vodji obrata Marjanu Spehu.« reS' v tem kraju, kjer so zlasti prejšnje generacije živele, dokaj skromno, je sedaj povsem drugače. 'П V*p Berta Cadež, Frančiška Tratnik, Milan Trček tor- Prosen so se ob odhodu v pokoj pogovorili z direk-Jem TOZD Proizvodnja Tonetom Klemenčičem ODHODU V POKOJ Dolgoletnima sodelavcema Rajku Albrehtu iz tez-J^ontaže in Emi Gabrovec iz prodajalne Maribor, ia dohodu v pokoj še mnogo let trdnega zdrav- domačimi pa veselja, sreče, in da bi se z zado-^stvom spominjala delovnih let v tovarni Alpina. Letovanja letos upoštevali predloge. Tako smo prikolice iz Pinete pri Savudriji prepeljali v Rovinj. V Čateških toplicah smo računali z namestitvijo kontejnerjev, vendar nismo našli prostega mesta. V tem času bodo začeli z gradnjo počitniškega naselja v Stru-njanu, kjer smo kupili dve stanovanji. Gradnja bo predvidoma zaključena septembra, ko naj bi bila stanovanja tudi v celoti opremljena. Za najete počitniške kapacitete v Kranjski gori tudi za letoš-nej poletje ni bilo zanimanja, zato pogodbe ne bomo podaljšali. Poizkušali pa bomo najti najem samo za zimsko sezono, oziroma primeren način regresiranja zimskega letovanja. Hermina Cankar Pred trinajstimi leti, ko je Alpina sklenila, da bo na Colu odprla obrat, je osnovna šola odstopila obnovljeni nekdanji prosvetni dom, kjer so se s »šuštari-jo« začela spopadati dekleta, ki stroke niti od daleč niso poznale. Ravnatelj šole, ki si pravkar urejuje prostore s sredsWi, ki so na razpolago, meni takole: »Odkar je Alpina v novih prostorih, čutimo, da se nam za naše nekdanje razumevanje nekako oddolžuje. Lahko celo rečem, da je naklonjenost Alpine presegla pričakovanja, saj je tovarna sodelovala pri gradnji vodovoda, asfaltiranju, razumevanje ima za naše težave pri obnavljanju prostorov. Tako med drugim v Alpini skupaj z našo kuharico pripravljajo malico za naše učence in učitelje. To je bilo možno seveda le ob vsestranskem razumevanju Alpine in še posebej vodje obrata.« V razgovor se je vključila tudi socialna delavka Marija Uršič, ki se na šoli ukvarja s poklicnim usmerjanjem. »Tovarna na Colu je omogočila zaposlovanje ljudi iz teh krajev. Tako ni bilo več treba v službo v druge kraje. Vedno večje število zaposlenih je seveda izboljšalo dohodke in s tem tudi splošen razvoj. Ljudje sedaj živijo bolje in želijo, da bi bilo tako še naprej.« Toda razvoj terja tudi od tovarne in njenih delavcev vedno več. Sodobna tehnologija je pogoj, da bo Alpina lahko še naprej konkurenčna tudi v svetu, saj izvažamo kar 75 % celotne proizvodnje. To pa zahteva vedno boljšo usposobljenost vseh. Alpina je svojo štipendijsko politiko usmerila prav v to smer. Tako ravnatelj, kot socialna delavka na Colu sta menila, da se učenke žele predvsem zaposliti, manj pa je zanimanja za predhodno šolanje. Ali je v tem strah, da po končanem šolanju ne bi dobili zaposlitve ali nizke ambicije, ki izvirajo iz skromnih življenjskih razmer. Organizatorka izobraževanja Eva Dolenc meni o tem takole: »Za Alpino pomeni vlaganje v znanje delavcev prav tako investicijo, kot vlaganje v gradnjo tovarne aH nakup strojev. Zato bo delo zagotovljeno vsem tistim, ki bodo s štipendijo Alpine odšli v šolo. Saj Alpina ne bo dajala denarja v prazno.« Prav zares! Vedeti je treba, da je pred mladimi še štirideset let dela. Kaj vse bo delo zahtevalo od teh ljudi? Prav zato je Alpina tudi namenila 8 starih milijonov za nakup računalnika učencem na Colu. Tu je elektronika, vedno bolj izpopolnjeni stroji, ki ne zahtevajo le ročnih spretnosti, temveč širše znanje in razumevanje. Kot kaže, tudi mladi na Colu spoznavajo to dejstvo, vsaj tako je bilo čutiti iz besed predsednice razredne skupnosti. Saj je pa tudi res nerodno, če mora nekvalificirana delavka že po nekaj letih dela, prepustiti zahtevnejša dela bolj usposobljenim. Nejko Podobnik RAZeOYOR Zn UREDniKOYO IIIIZO na temo VLOGA IN PERSPEKTIVE RAČUNALNIŠKE OBDELAVE, na katerem so sodelovali: Zoran KOPAČ, Ivica KOSMAČ, Nada ŽUST, Marija LIKAR, Borut OBLAK in Jure erznoZnik. Razgovor sta vodila Nejko PODOBNIK in Tatjana MO-HORlC, zapiske je pripravila Anuška KAVCiC. 1. Delo službe za organizacijo in informatiko in novosti Zoran KOPAČ: Naša služba se po reorganizaciji imenuje služba za organizacijo in informatiko; reorganizacija pa je bila potrebna iz treh razlogov: — zaradi vse večjega pomena avtomatske obdelave podatkov — potrebe po integriranem sistemu obdelave — drugačne uporabe računalnika; delo z banko podatkov in preko terminalov pri samih uporabnikih. To pomeni, da sedaj vse bolj pridobivajo na pomenu informacijski sistemi, ki so zasnovani na uporabi računalnika in povezani med seboj. Torej to niso več samo različne obdelave za posamezne poslovne sisteme, ampak je to tudi združevanje obdelav, ki imajo izhodišče v obdelavah posameznih služb, hkrati pa se tudi povezujejo pretekla dogajanja s prihodnjimi obdelavami, ki bodo še nastopile. Pri nas je še vedno precej obdelav, ki so vezane na stare, obstoječe obdelave. Pri mnogih obdelavah je sprememb ogromno in to je potrebno dnevno in sproti spremljati in izpopolnjevati. Te obdelave pa zahtevajo tudi precej dela in časa. Iz prakse lahko povem, da niti en program ne zdrži več kot eno leto. Vsi programi se menjajo prej kot v enem letu. Za tinančno-računovodski podsistem je sedaj obdelava v zaključni fazi. Tu še manjkajo nekatere povezave, kot so glavna knjiga, ki bo povezana z ostalimi obdelavami, ki so že izdelane in nekatere nadgradnje te obdelave, ki bodo tudi kasneje prišle v poštev V prodaji, kj ;Г je precej sprememb, so trem tno v pripravi za obdelavo večje zaključene celote; to je obdeh va zalog, naročil in skladišč. Največja novost, ki bo naša naloga v prihodnjih mesecih in smo z njo že pričeU, je področje proizvodnje. Na tem področju je bilo dosedaj narejenega še najmanj. Zaposlili smo tudi organizatorja, ki bo skrbel, da bomo postopno prešli v obdelavo tudi vseh delov, ki sodijo v ta sklop. Osnovne zamisli tega informacijskega podsistema, ki je eden važnejših ali celo najvažnejši v delovni organizaciji, smo se torej že lotili. V obravnavo smo predložili zamisel, ki je sestavljena iz petih delov (podsistemov), dodali smo tudi časovni plan izvajanja (kompletni podsistem naj bi bil namreč uveden v štirih letih). Treba bo seznaniti delavce, zlasti tiste, ki bodo neposredno vezani na to nalogo, da bodo lahko sodelovali že v sami zasnovi. Ta naloga pa zahteva tudi usposobljene ljudi, ki jih nimamo na pretek. Vedeti moramo namreč, da takšno šolanje precej stane. Ne gre le za štipendijo ali osebni dohodek ali stroške šolanja na IBM tečajih, ampak moramo v to vračunati tudi izrabo računalniške opreme, za katero vemo, da je draga. Kot sem že nekajkrat povedal, se je pokazalo, da je bilo izredno lahko uvajati obdelave, ki so velikega pomena, na primer v fi-nančno-računovodskem sektorju, kjer ljudje delajo skupaj, v nasprotju s tistimi obdelavami, ki smo jih uvajali v prodajalnah. Težave predstavljajo spremembe med samo obdelavo in radi bi se prav pri proizvodnem podsistemu temu izognili že vnaprej. Izkušnje pri uvajanju bomo lahko tu koristno uporabili. Sicer nam velike težave delajo še vedno slabo izpolnjeni dokumenti, neupoštevanje rokov oddajanja dokumentov; zaradi tega so kasneje na razpolago tudi podatki. Naj povem še to, da je računalnik pri nas popolnoma zaseden in obdelava proizvodnje že ne bo možna preko obstoječega računalnika, zato računamo, da bomo v tem času, ko bo obdelava v delu, uspeli zamenjati tudi računalnik. Ivica KOSMAČ: Za področje financ lahko povem, da se srečujemo predvsem s težavami, ko je bilo potrebno vse že obstoječe obdelave, predelati na novi računalnik, s čemer je bilo veliko dela. 2. Koliko vam pri delu pomaga sodelovanje z računalnikom in kako? Nada ŽUST: Sodelovanje finančno-računo-vodskega sektorja z računalnikom poteka že več let. Mislim, da se je začelo s prenosom evidence osnovnih sredstev in malo kasneje z izračunom osebnih dohodkov, materialnim knjigovodstvom, prometnim davkom, sal-dakonti. Leta 1981 pa je bila prenesena v avtomatsko obdelavo tudi glavna knjiga. Od takrat pa do danes so se programi in sistemi spreminjali in dopolnjevali. Že leto dni delamo na terminalih, kar je za nas precej lažje in boljše, ker dobimo podatek bistveno hitreje in z manj papirja. Pripravljamo se, da bi zmanjšali čas od vnosa podatkov do izdelave obračunov in povečali spretnost (ažurnost) knjigovodskih evidenc za potrebe informacij in analiz. Poudarila bi, da je delo na terminalu za nas ogromen napredek in sedaj lahko že okrog 17. v mesecu dobimo podatek za prejšnji mesec, medtem ko smo prej morali čakati do 25. v mesecu. Seveda pa tako ne mislijo vsi delavci v našem sektorju, saj niti ne premišljujejo, kako bi se dalo še kaj izboljšati in kakšen podatek izračunati še hitreje in kvalitetneje. Torej, pri nas v finančni službi manjka predvsem organizator poslovanja, to je človek, ki naj bi v povezavi s sektorjem in RCA pripravljal vse potrebno za te obdelave. Pri tem bi opozorila še na pomanjkljivost, ki jo čutimo tudi pri nas; to pa je, da so dobro plačani le vodilni delavci, nek strokovnjak pa skoraj nima možnosti, da bi dosegel isti osebni dohodek. Delo-živijenje: Kako je steklo sodelovanje z organizatorji v službah? Zoran KOPAČ: Menim, da je sodelovanje dobro, saj smo že od vsega začetka obdelav imeli organizatorje po sektorjih, ki so bili zadolženi vsak za svoje področje v okviru sektorja. Bistvenih razlik sedaj, ko so v skupnih službah, ni in funkcionalno so še vedno vezani na tisto področje, kjer delajo in to je tudi edino pravilno. Torej, organizator mora poznati probleme v sektorju, ki naj jih obdela do tiste faze, ko gre zadeva v programiranje. V vsakem primeru gre za neločljiv team, v katerem morajo sodelovati: organizator poslovanja, organizator obdelave v centru in programer, po potrebi pa tudi več programerjev ali zunanji sodelavec. Marija LIKAR: Zaenkrat tega sodelovanja še ni tako veliko, vendar pa nam že to veliko koristi pri delu. Na primer prvotno sem dobila dobropi-se dobaviteljev in jih je bilo pO' trebno vpisati v delovodnik, na; to pa likvidirati z likvidacijskimi listi. Sedaj, ko imamo terminal, ^ podatke samo vnesemo in tukaj že odpade delovodnik in likvidacijski list, torej dvojno pisanje-To je zaenkrat na mojem delo^' nem področju vse, kar sem pr'' dobila s terminalom. Za prehod na računalniško obdelavo lahko rečem, da bo nujno; in to bomo morali slejk"-prej spoznati in se vključiti. Zase lahko povem, da sem se v to vključila brez kakršnihkoli tečajev, le s pomočjo našega organizatorja poslovanja, brez posebnih težav. Ivica KOSMAČ: Iz centra moramo vsem upO" rabnikom posredovati podatK^ na ekranih v slovenščini, biW morajo jasni in razumljivi, s P"] sebnimi opisi. Uporabniki шог^ jo tudi vedeti, kako posamezn® obrazce izpolnjevati. Prednost tega načina je tudi tem, da terminali uporabnike z takoj opozorijo na napake, m®': tem ko je bila prej, ko so podat ke vnašale še luknjačice v cel tru, ugotovljena napaka šele t® daj, ko so bili podatki že v rac^ nalniku. Torej je sedaj možn napako odpraviti takoj. Prilagoditi se bomo morali RAZGOVOR ZA UREDAIKOVO flllZO Prednost je tudi v tem, da ko v prodaji in nabavi račune vnese-1? Y terminal, imajo v finančni 'užbi že na razpolago podatke, ^''sj istočasno, kar je zelo koristno. ■barija LIKAR: Moje področje sodelovanja so ^bropisi in bremepisi; to je na ^rininalu zaenkrat obdelano le Polovično, ker kompletno knjiže-I J® še ni možno. Ko pa bo obde-апо celovito knjiženje, bo pri-^fanek časa in dela ogromen. ^ydi možnost napak je pri seda-"Jem načinu precej manjša. KOSMAČ: Uporabniki imajo tudi mož-"ost, da direktno iz dokumenta J^^šajo podatke v terminal in s У lahko vplivajo na tiste, ki okumente pišejo. Če dokumen-'liso dobro izpolnjeni so tako "■ektno opozorjeni. Prej so bile 'abe volje edino naše luknjači-saj so bili slabo izpolnjeni do-^Uenti večkrat tudi vzrok za "apake. •ielo- Ali življenje: , . je terminalov v Alpini do- Volj7 ^ran KOPAČ: Terminalov je zagotovo pre-^®lo, vendar sedanji računalnik .®č tudi ne zmore. Že sedaj so ko je na razpolago zahte-, podatek, izredno dolgi in ta- dol, Uporabnik mora tudi precej p°igo čakati, da dobi podatek. ^p®^nost pa imajo tiste obdela-tf jih razvijamo znotraj cen-^ ® (interaktivno), to pomeni, da Centru čakamo, da ne bi čakal ''Porabnik. Kakšni so problemi pri or-ђ "'^'ranju obdelave podatkov ^ašem področju? ^orut OBLAK: g '^•'enutno razvijamo nov način zalog v maloprodajni bor^'' tega je, da bi imeli inf ^P^otne (ažurne) in točnejše (j °"facije, kot je bil stari na-бц ' , bil prirejen na stari ra-st^el ^ in je bil že precej za- l^J^ko bi omogočili našim de-tukaj v centrali odlo-lieH ° '^^bavah čevljev, menjavi ђј 9 trgovinami (predisponira-turi' j®® informacije in s tem ђр ' boljše posredovanje in ko-fp koncev tudi boljši finančni iav^* Upamo, da bo ta obde-Va ^ ^ kratkem stekla. Predvide-liaf? se štirinajstdnevno sprem-zalog. •a k to, da bi se izboljša- PQi.y,®liteta naročanja, evidence Сђ JBnja dokumentov, natan-zaloge in s tem bi dosegli ®tem ^ prodajalnah. Ta si-tev 1 bo od uporabnikov zah-dela natančnost, količina ^ala bo povečala, pove- inf„ bo le količina in kvaliteta "»formacij. raf, bo razbremenjen tudi "rialniški center, ker bo veči- * јЉ''ЈКуА-L■,vv'-*!.>■«-' ' ■*-^-i-0S' na informacij tekla preko terminalov. Omenil pa bi še to, da so ljudje s tem seznanjeni, tako trgovci, ostali delavci v MPM; obdelava pa je pripravljena tako, da posebno priučevanje ne bo potrebno. Jure ERZNOŽNIK: Do sedaj sem izdelal načrt, kako naj bi proizvodno-informa-cijski podsistem izgledal. Proizvodno informacijski podsistem v Alpini naj bi bil sestavljen iz petih delov, oziroma segmentov, ki se nanašajo na posamezna področja proizvodnje. To so: vodenje zalog, vodenje podatkov o končnih izdelkih, planiranje materialnih potreb, spremljanje proizvodnje in planiranje kapacitet. V istem vrstnem redu naj bi izgradnja celotnega podsistema tudi potekala. Na računalniku je do sedaj že vpeljano vodenje zalog, vendar pa zaradi slabe ažurnosti za proizvodnjo (npr. za plansko služ- bo) ne pride vpoštev. Treba bo zagotoviti točnost podatkov na računalniku, omogočiti takojšen dostop do podatkov o zalogah, itd...., kar do sedaj, zaradi premajhne zmogljivosti računalnika, še ni bilo mogoče. S tem mislim na interaktiven vnos podatkov v računalnik takoj po prejemu ali oddaji materiala v, oziroma iz skladišča, in s tem takojšnje ažuriranje stanja. Ta del naj bi bil sprogramiran do konca letošnjega leta. Naprej pa je odvisno od dobave računalnika in nove terminalske opreme. Če torej računamo na novo opremo do konca tega leta in upoštevamo rok uvajanja, naj bi to steklo februarja 1986. Kasneje, ko bodo zgrajeni še drugi segmenti, bo ta spremljal še nabavna naročila in jih upošteval pri stanju zalog na eni strani, hkrati pa bo na drugi strani že rezerviral material za delovne naloge. Podrobneje sem začel z izdelavo prvega dela, to je vodenje podatkov o končnih izdelkih. Predlog je v zaključni fazi in sedaj bomo to skupaj z uporabniki še pregledali, lahko bodo dali tudi svoje pripombe, kajti pomembno je to, da je sistem tak, da ustreza vsem in da je uporaben. Seveda se pri tem srečujemo tudi s problemi, ki se pojavljajo v vsakodnevni praksi. Glavna težava je v tem, ker ni nobenega reda. Vsakršna obdelava na računalniku pa zahteva izredno točnost in red, na katerega pa se bomo morali privaditi, kar pa ne bo tako lahko. Čuti se predvsem premajhna povezanost med tehnologi in planskim oddelkom, dogodi se, da se spremembe ne upoštevajo povsod in tako nastanejo težave v proizvodnji, kajti vsaka sprememba povzroči ogromno dela v več oddelkih. Opažam, da tudi naročila dostikrat prihajajo precej pomanjkljiva (npr. brez artikla). Ni neke standardiziranosti med linijami (npr. ceniki, kjer se ena in ista operacija ponavlja na dveh linijah, ipd.). Obdelava pa bi izgledala takole: tehnolog bo v terminal vnesel opis, nato bo kalkulant vnesel normative; vsak, ki sodeluje v tej verigi bo dobil znak, da mora narediti svoje; torej, ko bodo vnešeni normativi, bodo izračunali in vnesli potrebe, ko so potrebe izračunane, je na vrsti nabava, za nabavo materiala. Prednosti takšnega sistema se vsekakor ogromne; odpadlo bo veliko pisanja in računanja in podatki bodo takoj na razpolago, prihranjenega bo veliko časa. Tako bodo potrebe znane že prej in to tudi skrajša roke. Seveda pa je pogoj, da se bomo navadili na red. Ljudje pa zaenkrat to ocenjujejo takole; če bo dela manj, je koristno, kaj več pa mnogi niti ne razmišljajo ... Zoran KOPAČ: Računalnik bo s svojo hitrostjo omogočil, da bodo spremembe možne kasneje. Ker bo hitreje preračunal potrebe, bo tudi spremembe možno dati kasneje. Menim, da še vedno obstoja nevarnost, da se obstoječi sistem, po katerem so bili ljudje navajeni delati leta in leta, tudi z računalnikom samo nadaljuje. Jure ERZNOŽNIK: Problem je tudi v tem, ker si ljudje še ne predstavljajo, kako bi to izgledalo; vendar naša naloga je, da vsakemu povemo in dokažemo, da bo lažje delal na ta način in seveda mnogo hitreje. Zoran KOPAČ: Potrebno bo tudi, da bomo ob tem sistemu proizvodnje, ki zahteva povezavo s sistemom prodaje, financami in tudi ostalimi podsistemi, izdelali celotni sistem Alpine. Del tega je že narejenega, nekaj pa moramo še narediti. 4. Kako ocenjujete sodelovanje z uporabniki računalniških uslug? Ivica KOSMAČ: O nekateih stvareh sem govorila že prej. Rekla bi še, da je uporabnik zadovoljen toliko, kolikor hitro smo mu mi sposobni odgovarjati. Po tem načelu je sistem izdelan in dodelan. Organizatorji imajo pri tem pomembno vlogo in ni dovolj, da sodelujejo samo z vodjem službe, temveč predvsem s tistim delavcem, ki obdelavo uporablja. Sodelovanje je nujno že tedaj, ko sistem še niti ne steče. Težimo k temu, da so zadovoljni uporabniki, ne samo organizator, oziroma vodja službe. Pri našem delu pa se srečujemo tudi z nekaterimi težavami. Še vedno se zgodi, da je tudi na računalniku nek podatek trikrat voden, to pa zato, ker še nimamo dokončanega koncepta. Problem je tudi zaradi časovne razporeditve obdelav. Uporabniki ne računajo, da je tudi pri nas potreben določen čas, da stvar naredimo in da so zmogljivosti tudi že vnaprej razporejene. Roki veljajo tako za uporabnike, kot tudi za nas. 5. Kakšne so po vašem mnenju še možnosti za vključevanje računalnika v vaše delo? Nada ŽUST: Možnosti za vključevanje računalnika v naše delo so zelo velike. Veliko obdelav se še podvaja. Stremeti moramo za tem, da bi združili podatke iz različnih sektorjev in služb v okvir celotnega sistema. Dosti stvari se zdaj izračunava ročno, čeprav bi bilo lahko vse avtomatsko, kot na primer avtomatsko izračunavanje odstopanj od planskih cen, in drugo. Tudi končni podatek bi tako dobili hitreje. Precej negodovanja je pri terminalih, ker je pri Prilagoditi se bomo morali шш. in тпш Proizvodnja kmalu z računalnikom RAZGOVOR Zfl vnosu podatkov treba čakati, ker terminali delajo počasi, zaradi obdelav v RCA. Posebno v letošnjem letu bo potrebno izkoristiti računalniško obdelavo zaradi zakona o obvezni revalorizaciji obratnih sredstev, to je zalog materiala, embalaže in drobnega inventarja. Že pri periodičnem obračunu za prvo trimesečje bo treba vso zalogo materiala preračunati na zadnjo nabavno ceno, kar pa mislim, da bo možno samo preko računalnika. Ivica KOSMAČ: Menim, da nam ne sme biti žal časa v razvoju, torej v sami pripravi neke obdelave, da se zadevo razčisti do tiste stopnje, ko spremembe niso več potrebne. Zavedati se moramo, da računalnik ni stroj, ki dela sam, temveč mu moramo prav vse povedati in posredovati podatke, s Ttaterimi operira. Borut OBLAK: Kakšne so možnosti za naprej? Trenutno moramo dokončati priprave za obdelavo zalog v trgovinah, naslednja faza pa je obdelava naročil kupcev (maloprodajni, izvozni in grosistični), skladišče končnih izdelkov predelati na drugačen način. Dodati je potrebno še to, da še tako dobro zastavljena obdelava lahko propade, če se ljudje ne bodo zavedali, da je potrebna izredna natančnost in red v dokumentih, v kvaliteti dela. Tudi tisti, ki delamo z računalnikom, ne bomo mogli doseči vsega, ampak bo potrebno skrajno sodelovanje vseh, od vodilnih, do vseh drugih delavcev, kajti edino pod tem pogojem bo računalnik lahko uspešen. Vedeti moramo tudi to, da bo vedno več delavcev prihajalo v stik z računalnikom, oz. terminalom. Zaključek: Zadnje misli udeležencev so že lahko napotek za naše ravnanje. Se enkrat pa velja spomniti; računalnik in računalniška oprema niso noben »baubau«. Razvoj v svetu potrjuje, da bo delo vedno bolj odvisno prav od tega, če bomo znali izkoristiti te možnosti. Velja pa seveda pribiti: če bomo uvedli res smotrn sistem dela s pomočjo računalnika, se bomo morali marsikje temeljito prilagoditi, prilagoditi organiziranost in tudi naše razmišljanje. Prilagoditi se bomo morali z njimi je rasla Alpina Janez Oblak je prav prejšnji mesec praznoval svojo šestdesetletnico; pa je v pokoju že kar od leta 1972. Borec, rezervni oficir, povojni aktivist in sindikalni funkcionar se je Janez po nenadnem obisku naglo zbral, in prav zanimivo je bilo prisluhniti njegovim spominom. »V sedanjo Alpino sem prišel spomladi 1951. leta. Pred tem sem doživel kar veliko zanimivega. V partizane sem odšel sredi februarja 1943. leta, namesto da bi odšel v nemško vojsko. Pridružil sem se Poljanski četi, kjer sem si nadel partizansko ime Adam. To je bilo tedaj še zelo potrebno, saj nas je bilo še malo, zato smo morali toliko bolj paziti, da se nismo izdali. Kasneje sem odšel v Dolomite, kjer sem bil prav tedaj, ko so tu podpisali znamenito Dolomitsko izjavo, ki je pripomogla k večji enotnosti in udarnosti osvobodilne fronte. Seveda tedaj borci nismo kaj prida vedeli za kaj gre. S Cankarjevo brigado sem nato odšel na Dolenjsko, kjer smo v Jelenovem žlebu, skupaj z ostalimi brigadami, do nog potolkli elitno fašistično kolono, ki jo je zajela panika. Vrnil sem se na Gorenjsko, v Prešernovo brigado, s katero sem preživel vse bitke do konca vojne. V spominu mi je ostala Pasja ravan in borbe za mnogo postojank, ki smo jih uničili. Ob koncu vojne sem odšel na oficirsko dolžnost, po osvoboditvi pa sem se najprej znašel v Ljubljani, kasneje pa na Jesenicah, kjer sem bil in-tendant v taborišču nemških ujetnikov. Tu se je pravzaprav začela moja »kariera« intendanta in »ekonoma«, je hudomušno poudaril Janez. »Kot že rečeno, sem kasneje, leta 1951, prišel v Alpino in postal vratar, kasneje pa skladiščnik in hkrati ekonom kuhinje. Prav dobro se spominjam prve tople malice, ki so jo tedaj skuhali v Alpini — krompirjevi žganci in ješ-prenj. Delavci so bili nadvse zadovoljni, saj so prej od doma prinašali le kakšno kavo ali čaj.« Janez Oblak pa je bil tudi znan družbenopolitični delavec, med drugim tudi predsednik sindikata. »še danes pogosto mislim na Alpino in nekdanje razmere. Sproti pa spremljam tudi vse, kar se dogaja sedaj. Veseli me ogromen napredek, ki ga je naredila Alpina, ki je uspešna, čeprav so časi res težki. Toda, če se spomnim skromnih začetkov po vojni, je to čisto nekaj drugega!« Nejko PODOBNIK OD TU »s*; m Tfim Smučarski skakalni klub Žiri med najboljšimi v državi n z iztekom zime se je končala tudi sezona smučarskih skokov. ''a je naporna, toda za Žirovce ena najuspešnejšili doslej. Bili smo ^■■ganizatorji petih uradnih tekmovanj po koledarju smučarske zve-® Slovenije, od katerih je bilo najpomembnejše državno prvenstvo člane. Vsa tekmovanja so bila, kljub Slabim vremenskim razmeram, ^vedena v zadovoljstvo vseh so-plujofiih. Nismo pa se izkazali Л kot organizatorji, ampak so napredek naredili tudi tekmovalci, kar potrjujejo rezultati. , pokalu COCKTA smo v konkurenci 18 klubov zasedli 3. me-Osvojeni so trije naslovi go-jf'^jskih prvakov, dva republi-in en naslov državnega pr-8ка. Od 31 uradnih tekmovanj ° žirovski tekmovalci zmagali , na enajstih, še osemnajst-■"st pa so se uvrstili do 5. me-'a. Po kategorijah so bili naj-spešnejši: Borut Mur je to se-Ono prepričljivo najboljši mla-'nec v Jugoslaviji, saj je odli-"0 skakal vso sezono. Postal je ®Publiški in državni prvak. Od ?®stih tekem v pokalu COCKTA, Zmagal kar petkrat in tako z ®"ko prednostjo zmagal v kon-y'^em seštevku pokala COCKTE. okviru alpskih dežel je bil v ^'rih nastopih štirikrat tretji, mu je na koncu zadoščalo za drugo mesto. Nastopil je g na svetovnem mladinskem PJjvenstvu, kjer je kot najboljši ^"Soslovan osvojil 9. mesto. Za y^grado je dobil priložnost meri-se z najboljšimi člani v svetov-pokalu. Ponujeno prilož-g pt je Borut odlično izkoristil, цЈ je na vseh štirih tekmah ;, ''®til v finalno serijo. Najboljši " bil na predzadnji tekmi v Plesu na Ceškoslova-пЛ"), kjer je bil za Tepešem in Uv^?x' tretji Jugoslovan, sk'^t na 24. mesto. Kot predel je nastopil tudi v Plani-os j® s 142 metri dosegel ®t>ni in žirovski rekord. leto je v kategoriji sta-Pivx in obenem tudi tar,l mladinski reprezen- nip '^^stopal Robi Kopač. Tudi У Spvi rezultati so dobri, saj je „___^kalu COCKTA osvojil četrto I Prvenstvo Žirov v namiznem tenisu ojj .^'^,'zni tenis ima v Žireh kar žen ®^''''deset aktivnih privr-Sestajajo se vsak pone-0(j sredo in četrtek zvečer 22, ure. tj,- "^So^orili so se tudi za tek-R&zvrščeni so v 13 P. tako je rekreacija bolj za- a m privlačna. '^'mivi ekipno, v dvojicah samezno. Vaditi in tekmo- vati pričnejo sredi novembra, končali pa so prejšnji mesec. Najboljše ekipe so bile: 1. The Doors — Alpina 2. Kladivar 3. Vrsnik 4. Stare Žiri Dvojice: 1. Jože Tori — Bogdan Krvina 2. Dušan Zadravec — Dragan GUgorević — Alpina 3. Marko Čar — Jure Oblak 4. Iztok Poljanšek — Roman Bogataj Posamezno: 1. Tomaž Vehar 2. Franci Mlinar — Alpina 3. Jože Tori 4. Bogdan Krvina Marjan Pišljar mesto. Tudi on je nastopal v alpskem pokalu, kjer se je v konkurenci šestdesetih tekmovalcev iz šestih držav uvrščal od 10.—15. mesta, v končni razvrstitvi pa je kot četrti Jugoslovan na 13. mestu. Pri starejših pionirjih je pet tekmovalcev osvajalo točke v pokalu Cockta. Najboljši je bil Primož Kopač, ki je tudi zmagal na drugi tekmi v Tržiču. Osvojil pa je tudi naslov gorenjskega prvaka med mlajšimi mladinci. V končni razvrstitvi pokala COCKTA pa je osvojil četrto mesto. Točke so osvojili še Andraž Kopač, Evgen Jesenko, Matej Oblak in Primož Trček. Pri mlajših pionirjih je zmagovalec Cockte Andraž Kopač, ki je od štirih tekem zmagal kar na treh, enkrat pa je bil drugi. Osvojil je tudi laskavi naslov republiškega prvaka. V tej kategoriji sta se dobro odrezala tudi Jože Vehar in Gorazd Albreht, ki sta bila 6. oziroma 15. v končni razvrstitvi. Pri cicibanih, katere je vodil Miro Pivk, smo v obeh kategorijah osvojili naslov gorenjskega prvaka. Zmagovalca sta bila Zoran Zupančič in Andrej Gladek. Oba sta bila od naših najboljša tudi v razvrstitvi pokala COCKTA, saj je bil Zupančič 3., Gladek pa 8. Rezultati uspešne sezone kažejo, da je delo s tekmovalci in cela organizacija pri SSK Žiri pravilno usmerjena in da bo vztrajanje na začrtani poti pripeljalo do željenega cilja, to pa je doseči vrhunske rezultate tudi v članski konkurenci, kar je edino pravo merilo in plačilo za vloženo delo in trud tekmovalcev, trenerjev in športnih delavcev v klubu. Niko Dolinar Z enega letošnjih sindikalnih tekmovanj Izidi sindikalnega veleslaloma na Mrzlem vrhu ženske nad 30 let 1. Helena Kavčič 2. Anica Čar 3. Stana Podobnik Ženske do 30 let 1. Mojca Podobnik 2. Beti Podobnik 3. Helena Dolenc Moški nad 50 let 1. Alojz Podobnik 2. Alojz Burnik 3. Milan Podobnik 32,35 36,39 42,37 29,21 32,30 37,36 31,56 31,80 33,79 Moški od 40—50 let 1. Rado Podobnik 2. Silvo Trček 3. Peter Kosmač Moški od 30—40 let 1. Franci Pečelin 2. Zdravko Pišljar 3. Štefan Burjek 3. Raj ko Kosmač Moški do 30 let 1. Drago Krolnik 2. Toni Tavčar 3. Albin Jesenko 27,71 29,13 31,23 26.95 28,74 28.96 28,96 27,36 28,56 28,77 Tudi planinci so pripravili veleslalom na Mrzlem vrhu članice nad 30 let 1. Helena Kavčič 34,93 2. Helena Zorjan 35,63 3. Stana Podobnik 40,84 Članice do 30 let 1. Mojca Podobnik 30,89 2. Beti Podobnik 31,43 3. Vida Mlinar 35,14 Mlajša pionirka 1. Nataša Oblak 47,49 Mlajši pionir 1. Marko Pišljar 52,60 Starejše pionirke 1. Patricia Zorjan 31,52 2. Andirana Burjek 31,74 3. Melita Oblak 33,00 Starejši pionirji 1. Bojan Podobnik 31,39 2. Bogdan Krvina 3. Andrej Jereb Člani od 35—45 let 1. Rado Podobnik 2. Štefan Burjek 3. Raj ko Kosmač Člani od 25—35 let 1. Dušan Seljak 2. Franci Pečelin 3. Bojan Zorjan Člani nad 45 let 1. Peter Kosmač 2. Alojz Burnik 3. Pavel Žakelj Člani do 25 let 1. Drago Krolnik 2. Bojan Oblak 3. Igor Albreht 32,47 33,34 29,02 29,34 29,96 27,04 27,15 27,92 31,41 33,07 37,92 28,24 29,42 29,85 OD TU • Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu na Soriški planini — naši tretji тпш Prvenstvo je v začetku marca organiziral smučarski klub Al-petour pod pokroviteljstvom občinskega sveta zveze sindikatov Škof j a Loka. V posameznih kategorijah so zmagali, oziroma so se uvrstili naši; Med moškimi do 25 let je zmagal Izidor Pintar, s časom 41,55, 5. je bil Renato Peternel iz Kla-divaria; najboljši iz Alpine je bil Igor Sorli — 21. Med moškimi od 26—30 let je zmagal Brane Kankelj, s časom 39,42, Dušan Seljak iz Kladivar-ja je bil drugi, s časom 39.97, naš Franci Pečelin pa tretji, s časom 41,11. Ivan Mihovilovič je zmagal v kategoriji moških od 36—45 let in dosegel čas 34,61, Rado Podobnik je bil četrti s časom 36,92, Raj ko Kosmač pa deveti. Med moškimi od 46—55 let je zmagal Jože Kalan, s časom 40.79, od naših se ni uvrstil nihče, kar je onemogočilo še boljšo ekipno uvrstitev. Moški nad 55 let: prvi Toni Hribernik, s časom 43,73, Ivan Podobnik je bil tretji. Metod Erznožnik četrti in Janez Čelik peti. Irena Gartner je zmagala z rezultatom 37,06 med ženskami do 25 let, od naših je bila Mojca Podobnik četrta. Beti Podobnik pa deveta. Ženske od 26—35 let; prva Meta Skrt, čas 38,74, tretja Helena Kavčič, šesta Vida Mlinar. Med ženskami do 36—45 let je zmagala Verona Smid, s časom 44,05, Slavica Pečelin iz Etikete je bila tretja, Majda Bogataj iz Kladivarja pa četrta; naših ni bilo. Francka Šturm je bila najboljša med ženskami nad 45 let, s časom 45,85; predstavnic tudi v tej skupini nismo imeli. Kot že rečeno, so bili naši ekipno tretji, s skupnim časom 4:18,99. V razvrstitev so šteli rezultati naslednjih tekmovalcev; Igor Sorli, Stoj an Zakelj, Franci Pečelin, Rado Podobnik, Mojca Podobnik in Helena Kavčič. Alpina — Trio, več kot samo tekma Dolgoletno sodelovanje med smučarji TRIA iz Tržiča in ALPINE se je letos nadaljevalo. Kot vemo, je eno leto tekmovanje v Žireh, drugič v Tržiču. Tekmovanje je bilo na Zelenici v prekrasnem sončnem vremenu. Kot vsakič so naši smučarji imeli čas še za kaj drugega, ne le za tekmo. Toda o tem kdaj drugič. Objavljamo rezultate najboljših in ekipne izide: Ženske do 30 let: čas: 1. Mojca Podobnik, Alpina 35,67 2. Beti Podobnik, Alpina 35,70 3. Mojca Hladnik, Trio 40,65 Ženske nad 30 let: 1. Helena Kavčič, Alpina 37,54 2. Anica Čar, Alpina 42,49 3. Nuša Perko, Trio 43,49 Moški do 30 let: L Aleš Dolenc 33,66 2. Drago Krolnik, Alpina 34,14 3. Ciril Erznožnik, Alpina 34,29 Moški od 30 do 40 let: 1. Franci Pečelin, Alpina 31,26 2. Franci Komac, Trio 31,59 3. Slavko Gašpar, Trio 32,57 Moški od 40 do 50 let: 1. Janez Šmitek, Alpina 32,20 2. Mišo Burgar, Trio 34,46 3. Silvo Trček, Alpina 34,52 Moški nad 50 let: 1. Janez Perko, Trio 34,77 2. Alojz Podobnik, Alpina 36,58 3. Alojz Burnik, Alpina 36,71 Alpina je zmagala s skupnim časom 1:33,70 in v sestavi: Aleš Dolenc, Franci Pečelin, Janez Smitek, Alojz Podobnik. V ekipi TRIA, ki je dosegla čas 1:39,98 pa so za ekipno uvrstitev šteli rezultati tekmovalcev: Samo Ovsenek, Franci Komac, Mišo Burgar in Janez Perko. Najbolj perspektivna jugoslovanska smučarja: Sašo Robič i" Robert Žan vozita z našimi čevlji •JI ^ Y Izleti planinskega društva Žiri letos 1. Triglavski turni smuk 2. Turni smuk — Kanjavec 3. LPP 4. Blegoš 5. Nanos 6. Javornik 7. Ledine 8. Krn 9. Srečanje z zamejskimi Slovenci 10. Vršič—Mojstrovka 11. Razor Planina—Črna prst 12. Potočka zijalka—Olševa 13. Grintavec 14. Triglav 15. Učka 16. Zelenica—Stol 17. Kanin—Rombon 18. Jalovec 19. Triglav 20. Začetek slovenske plan. transv. Češka koča — ulica 21. Začetek LPP 22. Pohod treh dežel 23. Dan planincev 24. Ratitovec 25. Sedmera jezera 26. Začetek notranjske pl. poti 27. Izlet v neznano 28. Tradic. pohod okrog Žirov 29. Pohod okrog Brežic /4 /4 /4 12/5 19/5 26/5 2/6 9/6 16/6 23/6 30/6 7/7 14/7 21/7 21/7 28/7 4/8 11/8 18/8 25/8 25/8 1/9 8/9 /9 /9 29/9 6/10 13/10 20/10 10/11 M. Poljanšek M. Oblak M. Praprotnik S. Dolinar P. Žakelj A. Starman R. Tinauer V. Kristan F. Temelj J. Bekš M. Oblak F. Reven M. Dolenc F. Oblak V. Eniko V. Podobnik M. Poljanšek F. Temelj J. Strel M. Štefan S. Dolinar V. Podobnik F. Reven V. Eniko M. Poljanšek M. Praprotnik V. Podobnik J. Strel P. Žakelj F. Oblak S. Dolinar A. Kolenc P. Žekelj M. Dolenc J. Bekš I. Pečelin V. Eniko F. Temelj P. Žakelj F. Oblak P. Žakelj A. Kolenc TO IE nnl KRni S potepa po krajevni skupnosti Zima se je poslovila, lep dan •јл . J C da bo v kraju moč videti. Чргеј sva se odpravila na j® ekipa za regu-40 Sore spet na delu. nov kilometer regulirane sore »Letos smo začeli ravno 8. marca,« je pripovedoval delovodja. »Načrtujemo regulacijo •n dogovarjanje med izvajalci del pri regulaciji Ustniki okoliških zemljišč Sore približno enega kilometra struge Sore, od čistilne naprave navzgor proti Zirem. Za ta dela je menda namenjeno okoli 5 starih milijard din. Kaže, da je sodelovanje delovne ekipe Vodnogospodarskega podjetja z lastniki obrežnih zemljišč kar dobro. Pobrskal sem po spominu: »Baje bomo v Žireh z regulacijo Sore pridobili okoli 100 ha plodnih površin?« Delovodja in Tone Kokelj sta takole ocenila: zemljišče v okolici je zelo ilovnato in nepropustno, zato bo možno kaj več doseči le z drenažo. To se bo po regulaciji splačalo. Čistilna naprava velika pridobitev Ko smo že tu, si velja ogledati še čistilno napravo. Cveto Gruden širokogrudno odpre vrata in pokliče vzdrževalca čistilne naprave Viktorja Ve-glja. Verjetno malo Žirovcev pozna delovanje tega objekta, zato je njegova razlaga kar zanimiva. To je čistilna naprava, kjer se voda čisti na dva načina: mehan- sko in biološko. Poenostavljeno rečeno, izgleda to takole: polža-sti vijak, ki je viden tudi izven ograje, vleče vodo iz črpališča v peskolov. Od tu gre voda v mehansko čiščenje, oksidacijski bazen in druge bazene, kjer se voda čisti tudi na biološki način zelo učinkovito, saj je bila voda videti ob koncu skoraj povsem čista, čeprav je bila naprava ta dan v delni okvari. »Tu se zamudim dnevno dve do tri ure,« je povedal Viktor; »če pride do okvare, seveda dlje. Moja naloga je, skrbeti, da je vse v redu, da rešujem, če se kaj zamaši, če pride do okvare, pokličem vzdrževalce Tehnika, da skupaj odpravimo napako. Dnevno jemljem tudi vzorce vode, izmerim kislost in bazičnost vstopne in izstopne vode. Poleg tega dela tu, sem zadolžen, da pobiram pristojbino za vodo in kanalščino. Kar dosti dela je.« Kakšna pa je zmogljivost naprave? »Stalno obratujejo 4 motorji, s skupno močjo 40 kW. Voda se v napravi zadržuje okoli 15 ur, polžasta črpalka zmore črpati 180 litrov na sekundo. Ze dolgo je, ko smo se dogovorili, da bomo v opuščenem kamnolomu v Osojnici uredili urejeno odlagališče. Nastalo pa je tole, so nas opozorili s turističnega društva! Cveto Gruden sta opisala delovanje čistilne • ki pomeni res veliko pridobitev »DELO - ŽIVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor; Marija Albreht, Tatjana Dolenc, Milena Lukančič, Tatjana Mohorič, Helena Kavčič, Marjan Pišljar, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik — glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Brigita Zemlja-rič. Tisk: TK Gorenjski tisk, Kranj Sicer pa težave nastanejo tudi tedaj, kadar je visok vodostaj, ali če je voda prečista. Biološko čiščenje je namreč učinkovitejše, bolj ko je voda umazana. most v brekovicah v kratkem Tudi v Brekovicah se nekaj dogaja. Zima je le za kratek čas prekinila delo pri gradnji mostu. »Delo teče sedaj kar hitro in če bo vse prav, bomo prihodnji teden že položili zgornji del mostu in zgradili enostranski pločnik, zatrdi delovodja Janez Kavčič. Poskrbeli smo tudi za nasutje dela ceste, toda treba bo rešiti še sam dostop na most. Mislim, da se o tem v krajevni skupnosti dogovarjajo prepočasi, je menil delovodja. Lepa pridobitev bo ta most za ta kraj prav gotovo! Nejko Podobnik TO K (lAl KRM Lepa pridobitev za Sovro in Žirovnico je most v Brekovicah. Se nekaj sredstev in truda, da bo cesta res priključena na most bo treba ... Vaščani Breznice se hočejo z novo cesto povezati z dolino (Nadaljevanje iz prejšnje štev.) Za začetnimi deli so nadaljevali v letu 1984. Skalne terene so morali zminirati in cesto razširiti na določeno širino. Uredili so brežine in jih očistili kamenja, ki se je navalili z miniranjem. Veliko dela so imeli z ureditvijo Vrsnčanove grape, saj je tu najtežji odsek, ki je zahteval obilno miniranje, da se je cesta sploh mogla prebiti. Razumljivo, da so morali tukaj počistiti veliko materiala, ki se je navalilo na travnato rušo v dolino. Naredili so 20 propustov z jaški vred, za kar so porabili 220 metrov cevi ustreznih dimenzij, 5 kamionov betonskega peska in 10 ton cementa. 800 traktorskih delovnih ur in 3.500 ročnih delovnih ur so opravili krajani to leto, kar je res veliko. Tudi finančni stroški so bili precejšnji, saj so krajani zbrali v raznih oblikah 60 starih milijonov, krajevna skupnost Žiri je sodelovala s 100 starimi milijoni in pomoč pri nabavi gradbenega materiala brez prometnega davka je bila dobrodošla. Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOK Logatec je pomagalo s 30 starimi milijoni in jih oprostilo biološke amortizacije za darovan les, ki ga je brezplačno potem razre-zala Kmetijska zadruga Žiri. Vaščani so s tem dosegli pomembno delovno zmago, čeprav jih čaka v letu 1985 še nasutje celotne trase. To bo prav gotovo predstavljalo levji delež finančnih stroškov, ker računajo, da jih bo več kot 300 starih milijonov, kar je velik zalogaj in ga bo v tem letu težko uresničiti, čeprav računajo na izdatno pomoč krajevne skupnosti Žiri. Poleg glavne ceste so preteklo leto uredili cestni odcep do Pav-lača, do najvišje ležeče domačije NE POZABIMO Regulacijski vodni stolp za elektrarno na Dobračevi Voda, ki je pritekla iz potoka Dobračeva, je bila spelj®' na v jez za Fortunom v Rakulku. Kadar je bilo potrebno vO' do v elektrarni zapreti, je nastal v ceveh prevelik pritisk, z®' to so zgradili ta 6—7 metrov visoki stolp, širok približno 1 m X 1 m, da se je v njem raven vode dvignila in se s ten" uravnaval pritisk. V knjigi o slovenskih elektrarnah piše, da je že od le'® 1911 na Dobračevi delovala vodna centrala moči 12 kW 220 V. S to močjo je lahko svetilo 300 žarnic po 40 W. Den^ je prispevalo 30 odjemalcev, ki so sami zgradili tudi omrežja za Dobračevo in Staro vas. Naprava je nehala delovati le*® 1922, ko so na Fužinah zgradili novo, močnejšo elektrarno Ta stolp — spomenik našim hrabrim začetnikom tehn"! loškega razvoja v Žireh, stoji že preko 70 let in je v preceJ slabem stanju in veljalo bi razmisliti, kaj ukreniti, ali g® prepustiti dokončnemu propadu. Marjan Pišljar na Taboru. Od tega odcepa so vaščani Breznice, ob izdatni podpori Kmetijske zadruge Žiri in Gozdnega gospodarstva Ljubljana, naredili več kot kilometer traktorske poti, ki povezuje senožeti in gozdne površine do domačije pri Gričarju. S tem je omogočeno izkoriščanje travnih in gozdnih kompleksov, kamor so dosedaj vodile le slabe in zaraščene kolovozne poti za volov-sko in konjsko vprego in po katerih ni mogel peljati traktor. Prejšnja leta so podobne poti naredili že na območju Mrzlega vrha, ki so deloma tudi nasute in sposobne za kamionski odvoz hlodovine. Ob pobudi nekaterih vaščanov Breznice so tudi razširili in nasuli cesto od Breznice do Korit, to je do občinske meje. Ta cesta omogoča delavcem in šolarjem iz Korit, ki spada sicer v Idrijsko občino, prevoz v Žiri. Vaščani Breznice se odpirajo svetu. Zavedajo se, da brez ceste ni napredka. Ko bo cesta narejena, se bo marsikateri mladi vaš-čan odločil ostati doma in tu sezidati novo hišo, namesto da bi odšel v dolino, bližje svojemu delovnemu mestu. Tudi tisti, ki so že v dolini, bodo morda premišljevali, če ne bi bilo lepše v vasi. Prav nova cesta, ki bo omogočila, da bodo kamioni z gradbenim materialom lahko brez težav vozili na Breznico tovor za pomladitev vasi, ki je dosedaj umirala, je pogoj za napredek in obstoj. Lep primer je Govejk, ki postaja z gradnjo novih stanovanjskih hiš že obrobno naselje Žirov. Tako naj bi bilo tudi na Brez-nici; doslej razpadajoča vas bo postala prenovljeno obrobno naselje Žirov, živahno kot nekoč. Ivan REVEN Vodni stolp na Dobračevi — foto M. Pišljar