fofaUEV_/»oltMn. pfafan. f gotovini__V Ljubljani, v soboto, Hne 24. julija 1937_Stcv. 166 a_Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno ^^^^ ^^	^ •	^^^^ ^^mm^^ Ček. račun: Ljub-
rsn,—	W i J * ^	^r^ is*
sm^m m mm im-^ /%/ m
inozemstvo 120Din ^	^^	M	Praga-Du naj 24.797
Uredništvo je jr ^ JB^ ^^^^ Mt^ JM—+J ^ JEL-^ ^^^^ Uprav.:KopH.r-Kopitarjevi ul.6/111	^^^^ jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Vera mučeništva
Verska misel in čustvovanje sc nikoli ne dasta docela zatreti, saj po pravici pravi Salomon Rcinach, da »ateizem ni bil nikoli in ne more biti nikjer drugje kakor samo v besedi.« Če se pa vera po sili zatre, prej ali slej oživi, zakaj potreba po absolutnem jc tako zasidrana v človekovem srcu, da sc ne loči od njega nikoli drugače kakor le na videz. Najbolj velja to za krščanstvo, ki je s svojimi idejami in moralnimi vrednotami neizkoreninljiv temelj naše kulture. To velja tudi za sodobno Rusijo, ki so jo njeni oblastniki na zunaj popolnomu raz-božili.
V Rusiji danes ni skoraj nobene cerkve več, v kateri bi se opravljala liožja služba. Niti v najbolj skritih kotih Sibirije se ni ohranil noben božji hram in so vsi spremenjeni v muzeje, društvene domove, skladišča in avtogara/e. Pač pa narašča število skrivnih cerkva, to je privatnih domov ali koč ter podzemskih prostorov, tako zvonih zemljank ali jam in globeli sredi gozdov. Službo božjo pa opravljajo tako zvani bjeguni, stari popje in diakoni ali na novo jx)svečeni svečeniki in laiki, ki preoblečeni v siromake ali jjotujoče dclavcc, romajo iz kraja v kraj, radi česar so dobili svoje ime. Te bjegune bi srečal, če bi jih spoznal, tako na poljski meji in v gozdovih Bele Rusije kakor
v sibirski prašumi, tako ob bregovih Baltika kakor ob obali Kaspiškcga morja. Kljub tajni policiji se tudi še danes v brezbrižni matuški Rusiji človek lahko skriva pred oblastjo, zlasti če ima za seboj simpatije kinetskega prebivalstva. Bjegunstvo je dobro organizirano. Vsak član ima svoj točni potni načrt ter izkaznico, j>o kateri ga verniki spoznajo. Tudi bjegunke so, ki učijo krščanske resnice po zgledu katoliških katehistinj po misijonskih deželah. Med seboj se imenujejo služabnike in služabnice l>ožje po pravoslavnem običaju: rab ali rabinja božja. Kjerkoli sc nahajajo, dobe stanovanje in hrano. Duhovniki opravijo svojo liturgiio in delijo zakramente ter imajo propoved, laiki pa opominjajo vernike k bogoljubnemu življenju in zvestobi do Kristusa in njegovega evangelija.
Med bjeguni ni več verskih ločin v prejšnjem smislu, ampak je strahovito preganjanje rodilo neko skupnost bivših sekt z bivšo uradno pravoslavno cerkvijo. Saj razkolništvo danes tudi nima nobenega pravega notranjega smisla, ker svojčas itak ni nastalo, če izvzamemo samo tako zvane brezpopovce, iz, kakšnih dogma-tičnih razlik, ampak zaradi tega, ker je po-državljenje pravoslavne cerkve v šestnajstem in sedemnajstem stoletju odbilo vernike, ki so s starimi oblikami svetih knjig in obredov hoteli tudi ohraniti prvobitnega apostolskega duha Cerkve. To so tako zvani staroverci, ki so bili in so v resnici najbolj goreči kristjani, kateri tudi pod boljševiškim terorjem niso zatajili svoje vere v Kristusa in božje kraljestvo na zemlji. Pravoslavna cerkev pa se je v preganjanju temeljito izčistila in osvobodila spon rezaropapizma, tako da pravi evangeljski duh danes združuje ljudi, ki so prej drug drugega zaradi krivoverstva obsojali na dno pekla. Seveda je kljub temu še vedno nekaj sekt v Rusiji, ki pa se nc prištevajo k bjegunstvu, ampak živijo dalje svoje čudaško življenje (večinoma predstavljajo ostanek bogomilstva in manihej-stva) in so obsojene k izumrtju, ker kopnijo pred splošno izobrazbo. Razume se, da za popolno Korektnost verskega nauka, za katerega skrbe bjeguni, ni mogoče v vseh slučajih jamčiti, ker ne obstojajo več bogoslovske učilnice, ampak stari popje sami kje v skriti samoti, bodisi v velemestu bodisi na vasi, na hitro nauče nadarjene mladeniče osnovnih pojmov bogoslovja, liturgije in krščanske morale, škofje pa jih potem prav tako tajno posvetijo. Ker pa v tem krogu vlada iskrena pobožnost, prava mu-Čeniška požrtvovalnost in predvsem zelo strogi moralni pojmi, čistost nauka ni posebno ogro-žena.
Kdo«- je kdaj videl tako skrivno bogoslužje in je prisostvoval molitvam in pouku bjcgunov, je bil do dna srca gin,jen in pretresen. Jokoj se bo spomnil na to, kar je pisal o ruskem narodu Dostojevskij, da nikoli ne bo mogoče v srcu ruskega ljudstvu ugasniti luči vere in izbrisati iz nje Kristusovega obraza. Treba je samo pomisliti, kakšnim nevarnostim se izpostavljajo verniki, ki se k takemu skrivnemu bogoslužju zberejo. Kogar najdejo na kraju samem ali izsledijo jjo/.ncjc, ta čisto gotovo izgubi delo oziroma službo, nakazila na hrano ter vsako javno pomoč in državljansko pravico in more biti še vesel, če ga nc zapro ali ustrelijo. Vedno več ljudstva prihaja k skrivni li-turgiji. Pouk je preprost in presrčen in poraja verski entuziazcm kakor v najboljših vekih krščanstva. Kadar pride stari ali mladi pop, preoblečen v siromaka ali pa pod kakšnim drugim videzom v selo, v naprej dol ločenem prostoru vse oživi. Pol>ožni ljudje prinesejo s^ete ikone iz skrivališč, uredijo in okrasijo oltar, pripravijo kadilo in prižgejo sveče. Kmetje pa se tudi sami zbirajo k molitvi, če potujočega popa ni, ter molijo za prcdmolilcem ter pojejo s tako zvanim djačkom, kakor se v ruski pravoslavni cerkvi imenuje cerkveni pevec. Zlasti so enljive molitve za rajnike pa za one, ki se na-ajajo v ječah ali v pregnanstvu. So pa med bjeguni tudi taki, ki propovedujejo čisto posebne ideje, in sicer so to sami kmetski laiki. Ti oznanjajo bližnjo vojno, v kateri bo boljševizem uničen in se bo vrnilo v Rusijo kraljestvo bo/je. Nekateri čisto po zapadnem zpledu pri-digujejo vlado, ki se bo ravnala po Kristusovih moralnih in socialnih načelih. Zato se sovjetska vlada tega gibanja zelo boji in jc izdala poseben dekret, ki ukazuje, da morajo vsakega "obe
i
bjeguna, kjerkoli ga dobe, bodisi na delu ali pa na poti ali v gostih, brez nadaljnjega zasliševanja in procesa na kraju samem ustreliti. Nedavno jc hil ustreljen v Vjatki na Uralu eden izmed bjegunskih voditeljev, stari delavec Kristofor Zirjanov. Družba se pa kljub temu ali po pruv zaradi tega čedalje bolj širi.
Kar pa je najbolj značilno, je to, da se vera ne omejuje samo nu starke in staruhe. kakor niie sovjetsko in njemu sorodno časopisje v Evropi, ampak da se versko probuja in i zob raza sedaj tudi mladina. K bjegunskim službam
Italija v ,dobo Sredozemlja'
Ogromne priprave za krst križarke „Vittoria Veneta" Italijanski kraljevski par v Trstu
Trst, 23. jul. TG. Ogromne so priprave za slovesen spust v morje najnovejše Ln največje italijanske oklopne križarke »V i 11 o r i a Veneta«, ki bo v nedeljo v arzenalu sv. Marka. Velikega nacionalnega obreda, ki ga je italijanska vlada organizirala tako, da bo imel poseben politični povdarek, se udeležita italijanski kralj in kraljica, Mussolini z nekaterimi člani vlade, maršal Badoglio z velikim štabom generalov italijanske oborožene sile, poveljniki letalske sile, dalje veliki admiral Thaon di Revel z vso italijansko admi-raliteto, posadka Trsta, zastopstva garnizij po Julijski krajini, celokupna moč fašističnih organizacij Julijske krajine, zastopstva ostalih fašističnih organizacij, velik del italijanskega brodovja, senatorji, poslanci, vsi odlikovanci z »zvezdo za zasluge« ter neštevilna druga javna in kulturna ter gospodarska zastopstva.
Pripravili so že tribune, na katerih je prostora za 50.000 ljudi. V daljni okolici je pripravljenih še stojišč za 100.000 ljudi. Naval ljudstva bo ogromen. Ves državni in fašistični aparat sta na delu, da organizirata čim mogočnejši dohod ljudstva v Trst, čim večjo udeležbo, čim lepši vtis obreda spusta
križarke v morje in čim večji prikaz italijanske velesile in veljave.
Silno ugodno je vplivalo med ljudstvom, ko je bilo razglašeno, da je Mussolini prekinil z dosedanjo navado, da je bila »botra« novi vojni ladji kakšna članica vladarske hiše ali žena kakšnega ministra. Za botro je bila naprošena žena preprostega pristaniškega delavca, ki je odlikovan z »zvezdo za zasluge«. Botra se piše Marija Bertuzzi.
Križarka bo spuščena v morje in krščena ob pol desetih dopoldne v nedeljo, dne 25. julija. — V tržaško pristanišče so že priplule vojne ladje prve eskadre in sicer: križarke »Zara«, »Fiume«, »Pola«, »Trieste«, »Trento« in ^Bolzano«, ki jih spremljajo rušilci »Folgore«, »Lampo«, »Baleno« in »Fulmine«. V pristanišču se nahaja tudi oklop-nica »Garibaldi«. To so sploh najmodernejše edi-nice italijanske mornarice. V pristanišču je že veliko število pomorskih bojnih letal. Podmornice pričakujejo v soboto dopoldne.
V soboto zvečer bodo vse tržaške hiše v zastavah in razsvetljene. Vse pristanišče bo žarelo v umetni razsvetljavi.
K slovesnostim pričakujejo tudi posebno odposlanstvo nemške delovne fronte.
Italijansko časopisje mnogo piše o tej »lav-nosti ter podčrtava, da je »Vittoria Veneta« sploh »najmočnejša bojna ladja na svetu«. (Ladja ima 35.000 ton in po veličini zaostaja za angleško, ladjo »Hood«, ki meri 43000 ton. Toda oprema Halijan-ske oklopnice je močnejša.) Listi pišeio nadalje, da »pomeni nova bojna ladja za Italijo preobrat v njeni svetovni veljavi. Italijo da so do sedaj smatrali za suhozemsko velesilo. Ta doba je sedaj končana. Italija jc stopila med velike pomorske velesile sveta«. Listi tudi objavljajo odlomek iz znanega Mussolinijevega govora v Milanu, kjer je dejal, da je »Italija otok, ki se koplje v Sredozemskem morju. Doba evropske suhozemske veljave Italije je zaključena. Pričenja se nova doba — doba Sredozemskega morja«. — Pomen italijanskega bojnega brodovja ni več samo v tem, pišejo italijanski listi, da bo »branilo trgovske iadje in svobodo pomorskega prometa, marveč bo italijanska vojna mornarica odslej soodločevala pri usodi svetovnih morja-« V ta namen da bo Italija zgradila še nekaj oklopnih križark istega obsega.

Na Daljnem vzhodu čakajo
Časopisi poročajo o miru
Generali napovedujejo nadaljevanje bojev
Tokio, 23. julija. AA. (Reuter) JajKmska oja-čenja, ki so jih pričakovali, niso prispela včeraj v Tangku. Ker je znano, -da so krenila iz Jaj>onske, obstoja možnost, da so bile čete izkrcane v Daj-renu, kjer čakajo na nadaljnji razvoj dogodkov v severni Kitajski.
Japonski vojaški ataše v Pekingu je sprejel več zastopnikov tujega tiska in jim izjavil, da 37. kitajska divizija nadalje izpraznjuje področje med Vanpingoiti in Pekingom, o čemer je bil nedavno sklenjen sporazum. Japonska ojačenja, ki so zelo velika v severni Kitajski, so bila fiotrebna zaradi delovanja Kitajcev v Hopeju.
Danes se je v uradnih krogih tudi razširila vest, da se krizo na severnem Kitajskem lahko smatra za končano. Vojaški krogi in tisk pa niso istega mnenja. V Tokio je prispel zaupnik japonskega vrhovnega poveljstva na severnem Kitajskem ter je izjavil, da bo jm> trdnem prepričanju japonskega generalnega štaba treba brezpogojno okrepiti vojaške sile v severni Kitajski. Izginiti morajo vsi protijaponski elementi. Japonski tisk odločno podpira stališče vojnih krogov in prinaša obširna poročila o gibanju kitajskih vojnih sil.
Ves japonski tisk fioudarja, da je japonska vlada popoinoma soglasna z vojaškimi oblastmi v pripravljenosti, da se izvede revizija v vseh odno-šajih med Kitajsko in Jajionsko. List »Asaki« poudarja, da je jafiouska vlada poslala v Nanking ugledno osebnost, ki bo vodila pogajanja. Medlem bodo japonske vojaške oblasti v severni Kitajski skrbele, da se bo točno izvedel sporazum. Tuji opazovalci in diplomatski krogi ugotavljajo soglasnost med jajKmskim javnim mnenjem in vojsko.
Rusija napoveduje nadaljni pohod Japoncev
Moskva, 23. julija, b. Uradni krogi in tisk spremljajo dogodke na severnem Kitajskem z največjo pozornostjo. Listi poudarjajo, da se Japonska bržkone nc bo zadovoljila samo z zasedbo severne Kitajske. Listi poročajo, da je vse, kar se sedaj dogaja, prvi korak za bližnji napad Japonske proti centralni in južni Kitajski. Uradni krogi so zelo nezadovoljni 6 stališčem angleške vlade. »Izvestja« angleško vlado
ostro napadajo zaradi njenega neodločnega stališča, ki omogoča, da se mednarodni jx>ložaj nezadovoljivo razvija na škodo miru. Današnje stališče Anglije odgovarja popolnoma onemu, ko je Japonska zajedla Mandžurijo. Sovjetska vojna sila in odločno stališče Anglije bi brez težav lahko ustavila japonsko imperialistično politiko.
London, 23. julija, b. »Daily Telegraphc j>o-roča, da so vsi kitajski vojni krogi brez razlike izrazili zvestobo maršalu Cangkajšeku ter so pripravljeni. da se borijo proti japonski invaziji. Dopisnik lista trdi, da bo kot jK>sledica dogodkov v Pekingu prišlo do obnove nacionalnega edinstva na Kitajskem, ki bo iskreno in krepko, kakor še ni bilo nikdar. Zato je maršal Čangkajšek vrnil vse časli maršalu Čansuljanu, ki so mu bile odvzete zaradi lanskih dogodkov.
Kitajski general Sunčejuan poveljnik dveh severnih pokrajin Hopeja in Čaharja
t(
V labirintu „nevmešavanja
Pogajanja v Londonu o tem, če se bodo še pogajali
London, 23. julija. Agencija Reuter je objavila dodatek o angleškem novem posredovalnem predlogu, ki ima za cilj, da ugotovi, ali so sedaj zopet nastala nasprotja v načelu ali pa samo glede postopka. Grandi je včeraj izjavil Edenu, da Italija ne odbija pogajanj o umiku prostovoljcev, vendar pa hoče ugotoviti, v koliko se da doseči soglasnost med vsemi velesilami tudi o drugih vprašanjih, ki jih omenja angleški predlog. Ta soglasnost bi bila potrebna, predno bi se začelo posredovalno delo med obema taboroma v Španiji.
Pariz, 23. julija, c. Francoski tisk še zmeraj polemizira z nemškim tiskom zaradi obdolžitev, ki so izšle v nemškem tisku, češ da je francoska vlada dala prepeljati v Španijo skozi Maroko oddelek svoje tujske legije. Listi pišejo, da nemški tisk tudi danes še ni odnehal od svojih obdolžitev in da se zelo razburja, ker so celo vse francoske radijske postaje v več jezikih zanikale nevedbe nemškega tiska.
Konkordat sprejet
Za: 167 - proti: 129
(Glej poročilo na 2. slrani)
Prav tako odbijajo listi napade, ki jih je na Francijo začel naslavljati italijanski tisk. Tako je zelo oster članek objavil v »Giornale d ltalia« znani Virginio Gayda, v katerem sumniči Francijo, pač pa izjavlja na angleški naslov, da Italija nikakor noče torpedirati Edenovega kontrolnega načrta.
London, 23. julija, c. Dopoldne se je sestal pododbor za nevmešavanje. Seja sc je začela ob ll. Kmalu se je izvedelo, da je vse delo kar obtičalo v slepi ulici in da ne more nikamor naprej. Angleška vlada se misli sedaj postaviti na stališče, ua ne more ničesar več predlagati ali pa dodati. Sedaj naj »opozicionalci« povedo, kaj hočejo.
Gil Rohles
Reuter poroča dalje: Gil Robles jc sprejel dopisnika agencije Reuter v Lizboni in zanikal vesti o tem, da misli v neki Francovi misiji potovati v London. Robles je zjavil, da je z vsem srcem na strani nacionalistov, vendar pa vesti o njegovem potovanju v London za zdaj niso točne. Niegovi, odnosno Francovi načrti glede tega še niso povsem dozoreli.
Franco o prostovoljcih
General Franco je listu »ABC« dal izjavo o prostovoljcih ter menil, da je v začetku vojne bd odločno za to, da se tujci odstranijo, toda ko je uvide!, da so boljševiki poslali okoli 30.000 močno armado mednarodnih prostovoljcev, jih je tudi on pričel porabljati na bojišču General Franco bi pristal na umik prostovoljcev, vendar pa lo ne bo mo-
Nadatjevanje na 2. strani
božjim se danes zbirajo tudi /c dijaki, mladeniči in mladenke na selil, mladi delavci in vojaki rdeče armade. Imajo tudi molitvene knjige iz prejšnjih časov, ki jih skrbno skrivajo pred oblastmi. Dečki in dekliee tvorijo tudi cerkvene zbore na takih prireditvah. V kolho/ih učijo starši otroke cerkvene pesmi, sestavljajo cerkvene pevske zbore in često kolhozi med seboj tekmujejo, kdo bo lepše okrasil oltar. To so seveda kolhozi tam, kjer se ni preveč bati centralnih oblasti in se med lokalnimi oblastniki samimi najdejo skrivni pripadniki pravoslavne vere. Veliko verskih krožkov jc med dijaki samimi, ker so se globlji duhovi naveličali pustega marksizma, ki pušča dušo prazno. Med mladino ni samo čedalje več anti«ta!innveev. ampak narašča tudi število tistih, ki so sploh
proti marksizmu in proti političnemu sistemu, ki je ruski narod spremenil v brezvoljnega sužnja državnega socializma. Zrlo razveseljiv pojav jc, dn ti mladi ljudje strogo obsojajo svobodno ljubezen, ki so jo učili stari marksisti, in sklepajo med soboj trajne zveze čisto v krščanskem duhu. »Največja sreča jo,c mi je dejal nek dijak, »imeti malo družino v času, ko človeka vsak čas lahko zapro, mučijo, iz-/enejo ali ustrelijo.« Ti pari potujejo tudi j>0 dva ali tri dni v kraj. kjer vedo, da živi pop. ki jih skrivno poroči. Če je preveč oddaljen, mu |K> kakšnem prijatelju pošljejo prstane, da jih blagoslovi Dvajsetletni mladeniči se |>o-svetijo duhovniškemu poklicu. Veliko sc zaenkrat nr nauče. toda globina njihove vere izpolnjuje vse vrzeli — vera, kakor so jo imeli
sumo prvi kristjani. Tak naraščaj je potreben, ker sturi duhovniki seveda izumirajo, kolikor iih je še preživelo preganjanje. Ti mladi duhovniki seveda tudi Krščiijcjo, poročajo in poko-pujejo. Vse to je trebu delati tako. da oblasti ničesar ne opu/ijo. Ce ni mogoče poklicati takega mladega duhovnika k mrliču, ker bi to zapazili organi lokalnega sovjetn in stranke, pa vsaj skrivaj prineso k njemu primitivni oder, da ojiravi ob njem purnstos, zanušnico. V premnogih kmetskih kočnli ob somraku zagori svečka pred ikono. Malo ikono pa sem našel tudi med knjigumi dijakov, kjer žive skupaj.
Ne — krš<"nnskn vera ni izumrla v ruskem ljudstvu, ki globoko v svojem »rcn nosi Boga. in ne bo. Nasprotno, razplamtela se bo iz mate iskre v cedaijc večji piamen.	—»f.
(Nadaljevanje s i. strani)
goče, ker je španska vlada izdala svojim prostovoljcem potvorjene dokumente o domovinski pravici.
Po bojiščih
Salamanca, 23. julija, b. Nacionalisti trdijo, da je bitka okrog Madrida postala odločilna, čeprav še vedno nacionalisti niso vrgli v borbo večji del svojih vojaških sil. Nacionalisti stalno napredujejo, posebno na odseku Vila del Caniada. Republikanci v masah bežijo v nacionalistične vrste in zgodilo se je, da so republikanske baterije pričele streljati na same begunce. Tudi nacionalistična letala izredno vršijo svojo nalogo ter so od 1. julija do včeraj sestrelila 87 republikanskih vojnih letal, medtem ko so sami izgubili le 7 letal raznega tipa.
Po nacionalističnih poročilih se uspešno razvija ofenziva na aragonskem bojišču. Beli so zasedli nekaj vasi ter mnogo važnih postojank pri Al-baratinu. Odbiti so vsi protinapadi v smeri La Puebla. Na madridskem bojišču je odbit močan protinapad republikancev proti Huesca de la Reina. Sovražnik je izgubil mnogo svojih ljudi.
Franco zasedel Bruneto
Madrid. 23. julija, p. Kmalu po sedmi uri zjutraj so nacionalisti začeli bombaidirati središče Madrida. Granate so padale eno uro. Število žrtev šc ni znano.
Vladni oddelki so začeli zjutraj z. novim napadom pri Questa della Reina, pa so bili hitro odbiti.
Snoči je general Franco sam obiskal vse od 6oke madridske fronte. Nacionalisti so ga povsod navdušeno pozdravljali.
<1
Snoei so tudi nacionalisti vkorakali v Bruneto in jo zasedli. Vladni oddelki drže še pokopališče v Bruneti.
Madrid, 23. julija. AA. (Havas) Davi okoli 7 je pričelo nacionalistično topništvo bombardirati Madrid. Celo uro dolgo so padale granate v središče mesta. Koliko jc človeških žrtev ie ni znano. Poslednje tri tedne nacionalisti, katerih pozornost je bila posvečena predvsem republikanski olenzivi, niso bombardirali glavnega mesta, ki se je med tem žc odvadil nenadnih alarmov. Včerajšnje kakor tudi jutranje bombardiranje kaže, da namerava Franco ponovno nadaljevati vsakdanje bombardiranje Madrida.
Sevilla, 23. julija. AA. (DNB) Danes je odpotovalo iz Seville 625 otrok, mladinskega društva španske falange. Španski otroci potujejo v Italijo na povabilo italijanskih oblastev. Počitnice bodo prebili po vsej priliki v pristanišču Ostiu.
General Franco je danes obiskal madridsko bojišče. Vojaki so ga povsod navdušeno pozdravljali.
Današnje poročilo vrhovnega poveljstva vzhodne armade navaja, da so vse napade sovražnih čet pri Huesci odbili. Včeraj popoldne jc neka nacionalistična vojna ladja obstreljevala Barcelono. Škoda jc samo materialna.
Rdeča poročila
Madrid, 23. julija, b. Uradno republikansko poročilo pravi, da so bili včeraj zapadno od Madrida odbiti vsi napadi ter da je imel sovražnik velike izgube. Republikancem se je baje posrečilo zavzeti tudi nacionalistične položaje pri Peralezu, kjer so se nacionalisti umaknili na nasprotni breg Gnada-rame. Na aragonski fronti so republikanci uspešno napadli pri Fuentes del Ebro.
Romunski kralj je hitro končal obisk v Angliji
London, 23. julija, b. Na pristojnem mestu označujejo kot netočno vest nekaterih li-tnv, da ho romanski kralj Karel II. letos jeseni slnibeno obiskal britanski kraljevski par. Romunski kralj, ki je hotel dalje časa ostali v Angliji, je sklenil, da lakoj odpotuje na evropsko celino.
Kralj Karol jc včeraj popoldne odšel v Marl-bonrouhouso, kjer ga je kraljica Mary sprejela v zasebni avdijenei. Kralj je včeraj tudi kupil jahto Nahleen . s katero se je lani sedanji vojvoda Windsorski vozil po dalmatinski obali v spremstvu sedanje svoje soproge, takratne ge. Siui|*so-novc.
Pokop 2000 srbskih vojakov
v Marseillea
Marseille, 23. julija. AA. (Havas.) Danes »o na zelo svečan način prepeljali v Marseille posmrtne ostanke 2000 srbskih vojakov, preminulih med svetovno vojno v tem mestu, s srbskega pokopališča v Phrioulu v grobnico v Tieuxu. Na belgijskem pomolu so francoske čete izkazale posmrtnim ostankom srbskih vojakov zadnje časti. Kosti srbskih vojakov so prepeljali v novo grobnico s tovornimi avtomobili francoske vojske. *
Stuttgart. 23. julija. A A. (DNB). Danes dopoldne so končali prekinjene igre iz lil. kola Aljebin sc jo po 37. potezi udal Kuvveju. Bogoljubov pa po 38. potezi Saemischu. Stanje po tem kolu je: Euvve 2 in pot (1), Aljchin 2, Bogoljubov 1 in pol, Saemisch 1 (1).
Konkordat v skupščini sprejet
Dr. Stojadinovič objavlja, da ga bo predložil senatu pozneje
Belgrad, 23. julija. Po štirih dneh debate o konkordatu med Jugoslavijo in Vatikanom je bilo za danes popoldne ob 6 odrejeno glasovanje. Na dopoldanski in popoldanski seji so sc vrstili še razni govorniki, ki so sc prijavili, toda po skrajšanem postopku. Svoje govore so morali omejiti na naikrajši predpisani čas in predsedstvo skupščine je v tem pogledu držalo najstrožjo disciplino. Največje zanimanje je seveda vladalo za popoldansko sejo in so bili vsi poslanci polnoštevilno v svojih klopeh. Ravno tako tudi kraljevska vlada. Diplomatska galerija je bila polna zastopnikov inozemskih držav, ki so z napetostjo pričakovali izid borbe, ki se je zadnje dni prikazala v tako čudnih zunanjih okoliščinah. Tudi galerije so bile zasedene od publike, ki pa je bila pri vhodu previdno izbrana.
Glasovanje je bilo izvedeno v redu in disciplini. Pri glasovanju je glasovalo za sprejem konkordata 167, proti pa 129 poslancev. Nato je bila seja zaključena in se je vest o glasovanju z mrzlično naglico raznesla po prestolnici in po državi.
Takoj po seji je predsednik kr. vlade zbral poslance kluba JRZ na izredno sejo in jih je pri iej priliki nagovoril s sledečim govorom:
Govor predsednika vlade
Go-podje narodni poslanci! Prod vašim klubom, kakor pred konkordatniin odborom mi je bila dana časi. da sem poiasnil podrobno ra/.loge, ki so vodili kraljevsko vlado, da je stopila pred narodno skupščino s tem zakonskim predlogom.
Konkordat pomeni dogovor. Dogovor s kom. go-podje? S sveto Stulico! Koga predstavlja sveta Stolica? Predstavlja 100 milijonov katoličanov, od katerih živi nad 5 milijonov v naši državi. Mi smo v zadnjem času sklenili več dogovorov, ki so zavarovali mir na naših mejah. Vrhu tega smo sprejeli zakone, ki urejajo odnosaje naše države s pravoslavno cerkvijo in 7. muslimansko versko zajednico.
Gospodje! Ker sem pri-egel na ustavo, da hom varoval državno varnost in da hom izvajal načelo verske enakopravnosti, vam nikakor nisem mogel svetovati, da se zapletemo v nesoglasja in stopimo v boj i rimsko-katoliško Cerkvijo. Prav tako vam ni«eni mogel svetovati, da bi odklonili ver-ko enakopravno«! svojim bratom Hrvatom. Slovencem in Srhom, ki so katoliške Tcre. Vi sle. go-podje. poslušali moje nasvrte. Sklenili ste glasovali za ta zakonski predlog in ste to tudi storili. Poudarili moram in moram odkrito priznati, da vam ta sklep ni bil lahek. Govorili in agitirali so zoper vas in vam grozili tako s cerkvene strani kakor z ulice. Hrabro, junaško in dostojanstveno ste vzdržali vse te razne napade. Čestitam vam. S tako velikimi značaji, ki so zdaj zbrani v tem klubu, je naša stranka pokazala, (la je dora-la velikim nalogam in ila lahko vodi državno politiko (burno pritrjevanje).
Boj nam je bsl vsiljen
Boj. ki smo ga te dni vodili, nam jc bil vsiljen. Mi si ga ni-nio želeli, nismo pa iineli drugega izhoda. kakor da ga sprejmemo in da poberemo rokavico ,ki so nam jo vrgli.
Naravno je b;Io pričakovati, da se bodo znašli v tem posebnem vprašanju na naši strani poleg vas in poleg k'uba večine tudi narodni poslanci in gospodje iz .INS. Če bi pri nas politična morala bila v nekoliko večji veljavi, se ne bi moglo zgoditi. da klub narodnih poslancev JNS, ki jim je voditelj g. Peter Zivkovič, in katerega ugledna člana 6ti tudi g. Bogoljub Jevtič in dr. Auer. tedaj ne bi bilo mogoče, da je ta stranka sedaj proti konkordatu, ko je vendar ravno ta stranka ta konkordat na svetlo dala (burno odobravanje) in to v Vatikanu in v Zagrebu po g. Bogoljubu Jevtiču svečano proglasila.
Gospodje! V narodni skupščini se je govorilo o blagopokojnem kralju Aleksandru v zvezi s sestavo lega konkordata. V tej zvezi so nekateri poslanci omenjali kraljevo sporočilo. Preveč smo vdani in zvesti monarhisti, da bi hoteli vlačiti v dnevno politiko imena svojih velikih vladarjev. Za svoja dejanja smo vedno pripravljeni nositi pclno odgovornost. Mislim, da sem te dni dovolj pokazal, da ne bežim pred nobeno odgovornostjo, kadar gre za važne državne in narodne koristi. Zato ne morem želeti, da bi, čeprav samo z eno besedo javno govoril o delu blagopokojnega velikega kralja pri sestavi tega konkordata. Tudi nočem govoriti o kraljevem sporočilu.
Eno pa lahko izjavim: da nismo predložili konkordata narodni skupščini, gospodje, JNS bi bila prva, ki bi nas obtožila, da ne delamo po sporočilu velikega kralja. Za to gospodo obstoji dtnina morala: ena kadar so na vladi, druga v opoziciji. Na vladi jim je konkordat dober, v opoziciji jc pa taisti konkordat za nič. (Dolgotrajno ploskanje.) Naj bo temu kakor koli, to strašno
borbo smo zdaj vzdržali, vzdržali smo jo v težkem vprašanju. In čc smo v tem vprašanju zmagali, lahko z gotovostjo trdimo, da bomo zmagali tudi v vseh drugih vprašanjih, ki bodo pred nami.
(Ploskanje.)
Gospodje, zahvaljujem sc vam za zaupanje, ki ste mi ga trdi to pot izkazali. Bodite prepričani, da bom znal to vaše zaupanje varovati. (Živahno in dolgotrajno ploskanje.) Vi ste mi dali konkordat, vi ste mi izkazali zaupanje. Zdaj lahko rečem, da ste mi morda bolj izkazali zaupanje, kakor pa dali konkordat.
S toni, da jc narodna skupščina sprejela konkordat, to vprašanje šc ni končnovel javno rečeno. Sedaj nastopi doba diplomatskih razgovorov in predvidevam zato še dve do tri etape. V času, ki mi je šc na razpolago, boni napravil še en poskus, da so sporazunieiu s pravoslavno cerkvijo, kajti med nami ga ni nobenega, ki si želi boja in razprtij s pravoslavno cerkvijo. Jaz najmanj. V zadnjem času sem sv. sinodu stavil nekatere predloge. Sv. sinod mi je dno 13. julija odgovoril, da nnt ni mogočo sklepali o predlogih zaradi bolezni patriarha Varuave in zaradi predpisov kanonskega prava, ki z« časa lx>leziii poglavarja cerkve sv. zinodu ne dovoljuje nobenega zasedanja. Zaradi lega sv. sinod sedaj |K> kanonskem pravu ne more in tudi no sme spremeniti sklepa, ki je bil polnomočno sprejet, ko ae ,ie sv. sinod prvič s tem vprašanjem bavil. Iz tega sledi, da bomo v dobri volji še počakali do trenutka, ko Ik) sv. sinod zopet imel polnopravno možnost, da sprejema veljavne sklepe.
Konkordat z Vatikanom jo ležal na moji mizi dve loti. Lahko leži še nekaj mesoccv. Danes, ko linam v rokah vašo odločitev, bom lahko nnda-Ijeval delo, da sc doseže vsestranski sporazum in odstranijo vsi ugovori. Sedaj mi bo delo laže, ker ne boni izpostavljen nobenemu pritisku, no pritisku cerkve, ne pritisku skupščine, ki je dala svojo odločitev. Zato vas prosim, da bi stavili vprašanje konkordata za nekaj časa z dnevnega reda. Vsi smo pokazali dobro voljo in trdno odločno*!, da konkordat sprejmemo, a vsi imamo tudi iskreno željo, da bi bil konkordat sprejet v najboljšem prijateljskem ozračju tudi od vsega naroda. Ako s konkordatom želimo omogočiti versko pomiritev po zapadnih dolih našo države, potem hi ne bilo pravilno, čo bi konkordat uveljavili v trenutku, ko vlada razburjenje šc vedno po vzhodnih delih isti države.
Konhordat še ne pride pred senat
Ako konkordata ne bom takoj predložil senatu, hočem s tem samo dokazati svojo dobro voljo, ki bo, upam, našla povsod razumevanje. Od črte, ki sem jo zavzel, se ne bom umaknil, toda še vedno sem pripravljen na miroljubno rešitev, ker želim, da bi lako važna pogodba bila sprejeta od vsega naroda brez najmanjše opozicije.
Po govoru predsednika vlade so vsi poslanci vstali ter mu dolgo ploskali in mu k njegovemu uspehu čestitali.
Tri teta Avstrije
pod vodstvom dr. Schaschmgga
Ko je na dan 24. julija 1934 z umorom kanclerja Dol I farna na Dunaju izbruhnila narodnosociali-stična revolucija in se kot požar razširila trenutno po vsej državi, je kazalo, da je prišel konec avstrijske samostojnosti in da sc bodo končno nasilnim potom izpolnile dolgoletne sanje nemških nacionalcov o združitvi Avstrije z Nemčijo. Toda nastopilo je nekaj nepredvidenih momentov, ki so narodnemu socializmu do kraja prekrižali račune. Dollfuss jo dobil v Schuschniggu takoj sposobnega naslednika, vojska, o kateri so bili uporniki merjeni, da bo vsaj delno stopila na njihovo stran, je 7. neverjetno odločnostjo in disciplinirano posegla v dogajanja, poleg tega pa »o sc na Brennerjii in na koroški meji pojavile italijanske divizije, kar ie zadostovalo, da jc izostala upornikom pomoč iz Reirha. Po dobrem tednu je bil oboroženi upor zadušen in pojavilo se je za takratni režim najbolj mučno vprašanje, kako pomiriti mod narodom strasti, ki jih je v istem lotu dvakrat prelita kri razpalila do neznosnosti Največje težave pa so se pohajale kmalu po zmagi med samimi vladnimi slrujanii ki si jc vsaka lastila levji dele.ž zaslug pri udušitvi upora in je hotela temu primerno poseči po javni oblasti. Skoro dve leli so trajala trenja med avstrijsko fašistično in krščansko-socialno strujo. Fašisti so imeli za seboj oborožene formacije in podporo Italijo, krščanskosorialno orientirani del pa s|>osobnega vodjo in voj;ko. Končno sta zmagala sposobnost in vojska, avstrijski fašizem pa je usahnil kot voda v pesku. Ni Imel spodobnega vodje, zato sc kljub ugodnim pogojem ni mogel uveljaviti.
Po likvidaciji .:IIeiniwehra. jc poslala nadvse nujna naloga, najti neki znosen rnodus vivendi s poraženim narodnim socializmom, ki jc prejemal vos čas obilo hrane iz sosednjega Reirha. da je mogel živeti in od teh dobrot celo bujno rasii. Znova je začel ogrožali olistoj Avstrije in njen notranji mir.
Medlem so se v evropskem političnem življenju izvršile daljnosežne spremembe. Italiji je radi uspešnega abesinskega konflikta grozila enaka osamljenost v družini evropskih držav kot jo jc zadnja leta doživljala Nemčija. Podobna usoda, slična ideologija in nekaj važnih skupnih interesov je dovedlo do nepričakovanega zbližanja med Italijo in Nemčijo. Največjo oviro tega zbližanja — nebogljeno avstrijsko vprašanje — je bilo čimprej treba spraviti s poti. Tako se je rodil sporazum od 11. julija 1936, ki pomeni v avstrijskem državnem življenju gotovo navažnejši ditum zadnjih let. Nemčija je slovesno priznala neodvisnost Avstriie in se odrekla vsakemu vmešavanju v njene notranje politične zadeve. Nasprotno pa jc Avstrija obljubila, da bo svojo zunanjo politiko prilagodila interesom
celokupnega nemškega naroda, torej tudi Nemčije. Sledila je splošna amnestija političnih kaznjencev desnice in levice. Kazalo je, da sc bo avstrijsko javno življenje počasi vendarle uredilo in pomirilo.
Medtem je nastopilo novo presenečenje, ki je povzročilo polno negotovost v avstrijskem političnem življenju. Proti splošnemu pričakovanju se je zbližanje med Italijo in Nemčijo nadaljevalo v taki meri, da je postala neodvisna Avstrija temu tesnemu prijateljstvu že pravo, resnično nasprotje. Na sestanku v Benetkah jetošnjo pomlad je šef avstrijske vlade izvedel za take želje italijanskih vladnih krogov, ki za avstrijsko samostojnost nikakor niso bile več vzpodbudne. Nekdanja največja zagovornica in zaščitnica avstrijske neodvisnosti je pod pritiskom razmer spremenila svoje mnenje in celo dala dobrohoten nasvet, naj Avstrija za božjo voljo opusti svoj krčeviti strah pred združitvijo z bratsko sosedo. Čeravno jc karalo, da za Avstrijo ni več pravega izhoda, jc ta želja vendarle nalctcia na odločen odpor. Naslonitev na Nemčijo v kakoršni-koli obliki bi pomenila konec sedanjega režima, odtod ta neverjeten odpor, ki zaenkrat še nima zadosti varne konkretne podlage, a si jo očividno že ustvarja.
Ni čudno, da se jo pod takšnimi okoliščinami razmerje med obema nemškima sosedama v zadnjem času močno ohladilo. Najboljši barometer teli odnosov je obojestransko časopisje, ki kljub sklenjenemu premirju ne more prenehati z napadi. V tem pogledu je hudo zanimiva bilanca uspehov lanskega sporazuma, ki so jo prinesli časopisi raznih smeri okoli 11. julija. Tudi govor kanclerja Schuschnigga tujini novinarjem na banketu 12. julija podaja zanimive poglede na avstrijsko pol i lično življenje. Dr. Schuschnigg je mod drugim izjavil, da o«lano neodvisnost Avstrije tudi vnaprej glavni cilj sedanjo vlade. To Ih> izvedljivo predvsem, če bo v Evropi vladal mir, zato je tudi Avstrija odločno za mir. Avstrija jo majhna država, a tudi ne želi poslati večja. Glede notranje politike jc izrekel zanimivo trditev, da papežka okrožnica Ouadragesimo anno nikakor ne more služiti kot nekak recepl za notranjo ureditev države. Ona daje Smernice za nov družabni red. no pn za zgraditev državnega ustroja. Omenil jc, da sedanja Avstrija nikakor ne namerava odpraviti demokracije in parlamentarizma. Zamišljen je samo drzen poizkus, da se ljudsko zaslo|islvo postavi na novo, strankarsko podlago, torej parlamentarizem — samo reformira. Končno je izjavil. da veruje v skorajšnjo dograditev stanovske države in da bodo tekom enega leta mogoče volitve v stanovske zastope za vse stanove hkrati. Za optimiste v avstrijskem javnem življenju so tc izjave vsekakor zadovoljive. Zanimivo jc, da
Domači odmevi
Laži in klevete
gospoda ministra dr. Kramerja
Lažniva Kramerjeva interpelacija je med dru-I gim imela namen prikazati, da je »brezpomemben« pogreb narodnega mučenika Rudolfa Dolinarja v Ljubljani pomenil popoln polom »kleriikalizma« v Sloveniji in kajpada: nezaslišan triumf kramar-jevccv. — Že včeraj smo opozorili, da niso ne organizatorji pogreba ne udeleženci imeli niti najmanjšega namena c pogrebom politično manifestirati. Zato je bil pogreb v soboto dopoldne, brez udeležbe godb in društev (bile so le deputacije, brez demonstrativnih govorov. Na grobu je govoril le prof. Ehrlich globoko verski poslovilni govor. Sicer jc pa vs-akdo, ki jo pogreb videl — in takih je bilo nad dese' tis-oč — mogel spoznati, da je sprevod imel izključno le namen izkazati poslednjo čast umorjeni žrtvi nacionalistične podivjanosti. Poslušajmo pa sedaj g. Kramerja, kako je on popisal pogreb in kakih zavijanj in laži sc je pri tem posiužil:
»AH Ljubljana je bojkotirala vse pozive, črne zastave so bile na državnih in samoupravnih poslopjih, bilo so na šolah in tudi na sodni palači, toda ogromna večina ljubljanskih hišnih posestnikov sc jc uprla pritisku g. bana. Zastonj je nastopala policija in posebne čete, da še v zadnjem trenutku izterorizirajo hišne posestnike vsaj v tistih ulicah, kjer sc je pomikal sprevod. Niso se uresničili računi, da bo vsa Ljubljana šla na ulico. Od 10.000 kmetov, ki so bili naročeni, da pridejo v sprevod, ni bilo tako rekoč nobenega. Od nosilcev krste pa do poslednje članice ženskih cerkvenih organizacij z vštetim ministrom notranjih zadev, banom dravske banovine dr. Natlačenom in predsednikom apelacijskega sodišča dr. Goljem, zaradi katerih jc moralo v sprevodu korakati 200 do 300 uradnikov in z vštetimi 200 do 250 klerikalnimi študenti in 125 duhovniki v ornatu (to so bili bogoslovci akademiki, tovariši pokojnega, op, ur.), je ves sprevod štel točno 1164 udeležencev, ki so po skoraj praznih ulicah predstavljali »mu-čeniško manifestacijo slovenskega naroda«. Nič niso pomagali slovenski trakovi na vencih, nič niso pomagali slovenski znaki pokriti s črnino na prsih udeležencev, nič slovenska zastava, v katero jc bila zavita krsta pokojnika, nič zvonenje po vseh ljubljanskih cerkvah, nič pozivi narodnega odbora in mestnega župana, nič dijete, ki so bile ponu-dene kmetom iz okolice, nič huiskajoči letaki, ki so jih na tisoče razstresli po Ljubljani o »nesreči slovenskega naroda«. Tudi nič filozofiranje službenih objav kraljeve banske uprave in nič članki ter pozivi tiska g. dr. Korošca, ki so slovenski narod pozivali, da naj oh truplu Dolinarja priseže novo zvestobo in udanost slovenski nacionalni ideji. Pogreb vsakega uglednega Ljubljančana jc impozantnejši, kakor pa jc bila ta »manifestacija narodne žalosti«. Zato je razumljivo, da po vsem tem ni bilo niti govora več o šentjernejski noči za jugoslovanske nacionaliste. Najbolj označuje po« bitost, ki je v klerikalnem vodstvu in v klerikalnih vrstah nastala, to dejstvo, da so že okrog poldneva, ko pogreb tako rekoč ni bil še niti končan, tudi tista poslopja snela črne zastave, kijrM jih za pogreb izobesila«.
Tu si je g. Kramer izstavil spričevalo, kateremu, mislimo, ni treba ničesar več dodajati.
so pri tej priliki kancler ni niti 7. besedico dotaknil lanskega sporazuma z Nemčijo.
V obračunu uspehov od lanskega 11. julija je zanimiva ugotovitev v »Neuigkeits-Weltblatt-uc, ki so smatra kot Schuschniggov osebni organ, kjer jo izrečena trditev, da jo avstrijski narodni socializem za vedno izključen iz političnega življenje Avstrijec, kar naj bi bila naravna posledica lanskega sporazuma med Avstrijo in Nemčijo. V istem listu je podano mišljenje reichovskega tabora po nemškem veleposlaniku na Dunaju von Papenit. On smatra lanski sporazum kot prvo »etapo v neniško-evropskem smislu«. Avstrija ima svoje nemško poslanstvo na jugovzhodu Evrope. Za to ji je potrebna neka neodvisnost in svojskost, vendar pa jo nujno zolo prisrčno in bratsko razmerje do Nemčije. »Anschluss« v nekdanjem pojmovanju zato ne. more več odgovarjati.
Z notranje-političniin razvojem v Avstriji pa niso zadovoljni no nemški, nc avstrijski komentarji. Avstrijski režimski tisk očita Reichu še nadaljnje podpiranje avstrijskega narodnega socializma, dočim sc 7, one strani očita Avstriji, da šo ni izvedla notranjega pomirjenja, kot je bilo s sporazumom določeno.
Trenja v Avstriji se nadaljujejo v noznianj-Sa nem obsegu. Agresivnost narodnega socializma predstavlja stalno nevarnost za avstrijsko samostojnost. Zato ni čudno, da medsebojno nezaupanje celo raste, da se napetosti zaostrujejo. Razvoj v Avstriji je slejkoprej negotov, zalo tudi prese,-nečenja ne nioreio biti izključena.
Pripomniti bi bilo, da doslej krščanstvo v avstrijskem javnem življenju ni prišio do posebne dejansko veljave. Tudi slovesne obljube vzorni rešitvi nianjšinjskega vprašanja- vsaj na Koroškem šo vodno čakajo izpolnitve. Tri leta brezplodnega čakanja in upanja ni ravno vzpodbudno plačilo slovenski manjšini za njeno lojalnost v najtežjih dneh avstrijskega državnega življenja.
Bolezen
patriarha Varnave
Belgrad, 22. julija. AA. Poročilo o zdravstva nem stanju Nj. sv. patrijarha Varnave: Pred dvema dnevoma so to pojavili v dihalih zapleti v obliki hirostatične pljučnice na obeli straneh, tako da je začelo srce močno popuščali. Najvišja toplota 39.2 stopinjo. Bitjo žile 139, dihanje 32. Bolnik je v lahki nezavesti. Splošno stanje zelo resno. Prof. dr. Aleksander Ignjatovski, dr. Demoslen Nikola-jevič, dr. Andra Nikolič. sanitetni general Rudolf Kobal, dr. Aleksander Vukovala.
Prvenstvo Maribora
v lahki atletiki
Danes so se pričele tekme za prvenstvo Maribora v lahki atletiki, ki se bodo nadaljevale jutri in pojutrišnjem. Na programu sta bili dane« samo dve disciplini, in sicer tek na 800 m in 5000 m.
Tek na 800 m: 1. Štrucl (SSK Maraton) 2 : 12; 2. Zerak (SSK Maraton) 2:12; 3. Čerič (Železničar) 2:13.7.
Tek na 5000 m: 1. Podpečan (Železničar) 1703; 2. Zupan (Železničar) 17:19.4; 3. Kangler (Železničar) 18:05.
Dunajska vremenska napoved: Vdor zahodnega hladnega vala, močno oblačno, dež, opoldanska temperatura okoli 20 stopinj.
Dijaški dom pri Sv. Duhu
ob Boh. jezeru blagoslovljen
—Ban dr. Natlačen
na Murskem polju
Kmetshi tabor v Kotljah
Kinoteki tabor v Kotljah bo v nedeljo, dne 25. julija. Na sporedu je razstava živine, zanimiva igra »Koroški kmetski obredr, katero je napisal domačin, Kuharjev Anžej. zborovanje in tombola. Prireditev bo ob vtukem vremenu.
Za saharin t8 mesecev robije
Ljubljana, 23. julija.
Svoj čas je na notranjski zapadni meji vzbudila veliko senzacijo aretacija treh tihotapcev konj in saharina, ki so bili osumljeni, da so 13. maja ponoči s silo vzeli trgovcu Hrenu Al. iz Podskraj-nika v gozdu ob reki Unec pod Ivanjim selom 15 kg saharina v vrednosti 6.400 din. Ko so trije tihotapci prevzemali blago, je v bližini iz gozda padel strel, nato še drugi. Dva tihotapca sta zbežala, tretji je ostal v bližini Hrena, ga potolkel na tla in nato zbežal s saharinom, ki ga je skril pri Francetu Molku v podstrešju poleg dimnika. Državno tožilstvo je sedat obtožilo 30-letnega delavca Andreja Belčiča, 33-letnega delavca Antona Teglja, 37-let-nega Franceta Molka in 25-letnega Antona Sever-ja, da so sporazumno in ponoči izvršili rop saharina in so 6 tem zakrivili zločinstvo razbojništva po §§ 326 in 328 k. z.
Veliki senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je danes to tihotapsko afero obravnaval. Razprava je trajala nad tri ure in je razkrila prav lepe zanimivosti. Glavni obtoženec se je razgalil kot konfindent financarjev. Krivdo je zanikal. Priznal je, da je tihotapil s konji, s saharinom pa 6e je v toliko pečal, da jc v teh poslih nastopal kot konfident financarjev, da bi tako odvrnil od sebe pozornost za tihotapstvo s konji. Dva obtoženca Tegelj in Sever sta priznala, da sta bila navzočna pri prevzemu blaga v gozdu, toda zbežala sta. ko so padli streli. Obtoženec France Molek je odločno zanikal, da bi bil on tisti, ki je v gozdu streljal. Vsi so se preživljali s tihotapstvom in so dobro živeli.
Veliki senat ie obsodil le Andreja Belčiča zaradi razbojništva na 1 leto in 6 mesecev robije ter
v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Ostali obtoženci so bili zaradi pomanjkanja dokazov v smislu §-a 280 k. z. od obtožbe oproščeni.
— Proti trdi stolici in zlati žili. združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joseiova«
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo Prava »Franz-Jožefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja. a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Od. rog. 8. br. »474/31.
Banska kolonija v Dalmaciji

Škof dr. Rozman blagoslavlja novi dom. — Zbrani gostje iu dijaki, med njimi minister dr. Krek in ban dr. Natlačen, prisostvujejo blagoslovit»enemu obredu.
Ob mirnem, tihem Bohinjskem jezeru, kjer božja narava nudi človeku najlepši oddih, je Zavod sv. Stanislava iz Št. Vida postavil svojim dijakom veličasten počitniški dom. Dom je prelepa zgradba, ki je nekoliko odmaknjena od ceste. Iz doma je prekrasen razgled na Bohinjsko jezero in na vrhove, ki obkrožajo bohinjsko kotlino. Stroški zgradbe so znašali okrog pol milijona dinarjev. Veliko truda je vložil v gradbo in v čim prejšnjo otvoritev ekonom zavoda g. Markež.
Počitniški dom je slovesno blagoslovil prevzv. g. knezoškof dr. Gregorij Rožman. Dopoldne je imel v cerkvici sv. Duha sv. mašo, nato so se zbrali pred novim domom došli gostje in ostalo občinstvo. Blagoslovitve so se udeležili poleg prevzvi-šenega tudi ban g. dr. Natlačen, minister g. dr. Miha Krek, g. ing. Rejc, ravnatelj šumske uprave, g. kanonik Šiška, bistriški župan g. Rozman, župniki in kaplani boh.njskih fara, profesorji Zavoda sv. Stanislava, predsednik ZZD g. Preželj France in dijaki nižješolci iz zavoda. Pred domom je po sv. maši pozdravil došle goste, predvsem pa gospoda škofa, abiturient g. Jože Gole. V lepih besedah je izrazil željo, da bi bila na novo blagoslovljena hiša vsem, ki bodo prišli pod njen krov, res pravi dom; da bi dajala vsem vse to, kar daje človeku nravi dom: dušno moč, toploto, zdravje in varstvo. Nato je opravil obred blagoslovitve prevzvišeni in je zbranim spregovoril lepe besede. Med drugim je dejal: Angeli svetlobe naj prebivajo v novem domu. Greh je duše zastanek v rasti; pa duša ne sme nikdar zastajati, odpočivati se. Tudi kadar telo počiva, ne. Tako naj se duše vsem, ki bodo v domu prebivali, kakor rože pod solncem razcvcta-•sidlHr 'Sbltacu božje milosti.
Gospodu škofu se je za globoke besede za-
Pogled na pročelje doma, ki jc bil lepo okrašen.
hvalil g. ravnatelj dr. Breznik in mu zagotovil, da bodo moči vseh šle v to, kar so besede g. škofa kazale. Pri vsej slovesnosti so dijaki pod vodstvom svojega profesorja peli lepe pesmi, zložene prav za to slovesno priliko.
Take slovesnosti, kakor je bila preteklo nedeljo v Stafri Novi vasi pri Križevcih, ta vas še ni doživela. Gasilno društvo je obhajalo 30-letnico obstoja. V spomin na ta jubilej si je oskrbelo moderno motorno brizgalno, ki jo je v navzočnosti g. bana dr. Natlačena, mnogih drugih odličnih osebnosti in vseh okoliških gasilnih društev in mnogoštevilnega občinstva blagoslovil g. kanonik Jožef Wcixel. dekan v Križevcih. Gospod ban je kumo-val blagoslovitvi, kar je še posebno povzdignilo slavnost. Sprejem g. bana je bil nad vse prisrčen. Tri gosjiodične so ga pozdravile z lepimi nagovori in mu v imenu raznih društev poklonile tri krasne šopke. Veržejska garda in gasilna društva 60 mu izkazala čast s svojim mimohodom, ljudstvo mu je mahlialo z robci in ga [x>7.dravljalo z »živior- klici. Njegova navzočnost je vlila med ljudstvo nepopisno veselje. Veselo razjx>loženje velike množice, ki je obdajala g. bana, je pričalo, kako visoko ceni prleško ljudstvo g. bana, ki mu gre po vsej pravici laskavi naslov ljudski ban. Blagoslovitvi brizgalne' so sledili razni govori: govor g. dekana, ki je razložil pomen molitev, s katerimi so blagoslavljajo brizgalne, govor g. bana, ki je razložil pomen gasil-
nih društev, in govori raznih zastopnikov. Prav tako navdušenje in veselje je spremljalo skupni obed. Vsa proslava je pričala o sijajni organizaciji, za kar gre posebna pohvala članu banskega 6veta g. Štuhecu.
Kakor prisrčen je bil sprejem, prav tako prisrčno je bilo slovo Gasilci in veržejska garda so naredili g. banu špalir, pevski zbor iz Ljutomera mu je zapel par narodnih, dekleta so ga obdale s cvetjem, ljudstvo mu je klicalo: >živio, živio!«
Iz Stare Nove vasi se je peljal v Ljutomer, od tam pa v salezijanski zavod v Veržej. Tu ga jo poleg predstojnikov zavoda pričakovalo več odličnih prijateljev: g. kanonik YVeixel. g. kirurg dr. Vrbnjak, član banskega sveta g. Bajlec, načelnik gasilnih društev g. Snoj in g. ilrastelj s soprogo. Pri prihodu mu je zaigrala godba salezijan-6kih krožkarjev, ravnatelj zavoda mu je pa izrekel dobrodošlico. Kakor povsod, kjer se pokaže g. ban, tako je tudi tu zavladalo veselo razpoloženje, da je, kakor bi trenil, minula ura obiska. Prod odhodom si je ogledal zavod, kapelo in gospodarsko poslopje. Njegov obisk bo tudi v salezijanskem zavodu v Veržeju ostal v prijetnem spominu.
Ali si nabavil za pot
M bonbone?
Bodi kjerkoli povsod i!
Novo predstojništvo province oo. minoritov
Odkar imamo Slovenci ljudskega bana dr. M. Natlačena, se na vseh poljih mnogo dela za dobrobit slovenskega naroda. Iz časopisov so nam dobro poznana dela, katera se izvršujejo na ozemlju dravske banovine in zato nima pomena, da bi jih na tem mestu naštevali. Manj znano pa je morda naši javnosti, koliko žrtvuje banovina za zdravje in varstvo otrok. V zadnjem času banovina ustanavlja, odnosno jx)ilpira tako imenovane kolonije za bolehne in slabo razvite otroke; Težki tisočaki se žrtvujejo v ta namen, zavedajoč se, da je denar, potrošen in žrtvovan za zdravljenje otrok, bogato naložen kapital.
Da bi mogla banovina holehnim, to je predvsem slabokrvnim, rahitičnim in slabo razvitim otrokom nuditi daljše bivanje na morju, je kupila od kaštelanskega trgovca Katiliniča v kraju Štafilič, občina Kaštel Stari, ob kaštelanski rivieri blizu Splita večjo parcelo. Banovina bo za letošnjo sezono postavila veliko barako, kjer ho prostora za 150 otrok. Barako postavlja gradbeno podjetje Cenčur iz Ljubljane in bo do konca meseca že gotova; postavljena bo par minut od kraja Stafilič in par deset metrov oddaljena od morja. Od severa in zapada bo zavarovana od raz-oranoga Kozjaka, da ne bo izpostavljena burji. V baraki, ki bo zelo primerno razdeljena v posamezne sobe za otroke in jiostrežništvo, je že izstavljen velik štedilnik, kjer se ho pripravljala hrana za koloniste. Pred barako je velik prostor, sedaj travnik, ki je namenjen za igrišče. Pred igriščem je pa kopališče s plitvo vodo in peskom na obrežju, kjer se otroci kopljejo in sončijo. Ker baraka do sedaj še ni končana, je kolonija začasno nastanjena v ljudski šoli, katero jc dala na razpolago kaštelanska občinska uprava. Toda v nekaj dneh bo pa baraka že dovršena in kolonisti se preselijo vanjo. Za drugo leto namerava banovina sezidati veliko hišo, kjer se bo nudilo našim bolehnim otrokom po eno mesečno bivanje na morju.
V kolonijo so bili sprejeli za mesec julij dečki, in sicer 130 po številu. V avgustu pa pridejo v kolonijo deklice. Na tem mestu je treba poudariti naslednje dejstvo. Pri podobnih kolonijah so običajno deležni dobrot kolonije le bolj izbrani otroci; žal, se ne gleda toliko na to, če so otroci potrebni zdravljenja ob morju, marveč bolj na to, če so otroci, in seveda še bolj njihovi starši, dobro zapisani, če so dovolj nacionalni ali ne. Ce starši nimajo te kvalifikacije, jx>teiii so njihovi otroci zelo težko sprejeti v kolonijo. Tako se je dogajalo, da so prišli v kolonijo le laki otroci, ki so imeli zadostno protokcijo in priporočilo. Bivanje takim otrokom ni služilo v zdravstvene namene, marveč v šport in zabavo. O koloniji, ki jo je organizirala in denarno jxxlprla banska uprava, je pa to povsem drugače. Izbira otrok, ki se naj pošljejo na morje, je bila izročena karitativnima zvezama v Ljubljani in Mariboru. Kdor vidi te otroke, bo moral takoj priznnti, da so to resnično jiotrehni otroci, ki potrebujejo zdravljenja na morju. Otroci, ki so bili poslani na morje, so iz raznih ljubljanskih predmestij, revnih kmetskih in delavskih krajev. Zelo veliko število otrok jo iz rudarskih revirjev Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Izmed kmetskih otrok so bili izbrani revni in potrebni otroci z Dolenjske in posebno Prekmurja. Otroci, ki so hoteli s kolonijo na morje, so morali predložiti zdravniško spričevalo, dn so dokazali, da so resnično potrebni zdravljenja. Ob prihodu v kolonijo je otroke pregledal kašlelanski zdravnik dr. Vuletin in ugotovil, da so vsi otroci resnično bili potrebni,
vesti o Križaju. »Slovenski Narod« ml 22. julija priobfuje daljši članek in sliko letalca Križaja kot njegovo zadnjo sliko iz Španije. V resnici je ta slika posneta že v Italiji.
Z zanimanjem pričakujemo prihod Jožeta Križaja v Slovenijo.
da so prišli na zdravljenje na morje. V tem jo velika j>rodnost le kolonije in tudi razlika od marsikatere drugo kolonije.
Kolonija dečkov, in sicer 1:10 po številu, se odpeljala v Dalmacijo v torek, dne 6. julija, zvečer. Na ljubljanskem kolodvoru so se zbrali kolonisti iz Ljubljane, Dolenjskega, Gorenjskega in Notranjskega. To je bil živ-žav. Čeprav so se otroci po veliki večini jirvikrat videli v življenju, so si bili takoj dobri prijatelji, saj je navdajala vse isla misel, da gredo na morje. Mnogo mamic je prihitelo na kolodvor in so jim prinesle skromno jki-potnico. S skrbjo in ljubeznijo so dajale otrokom zadnje opomine in navodila. >Da boš priden in da sc vrneš zdrav in krepak!« Na vseh postajah, notri do Brežic, so vstopali novi kolonisti. Mariborčani in Prekmurci so jih čakali na Zidanem mostu in so napolnili dva lepa in udobna pulniaua. Kmalu se je znočilo, vendar dečkom, čeprav slabotnim in potrebnim spanja, ni bilo za spanje. Vso dolgo pot niso nekateri prav nič zaspali. Pelje in vriskanje nista ponehala tja do jutra. Kdo bo pa vendar spal, saj gremo na morje, v Dalmacijo. Posebno Trboveljčani so bili neugnani, tako da je imelo spremstvo dovolj dela, dn so čuvali nad kolonisti, da bi se jim no pripetila kakšna nezgoda. Ko se je zdanilo, je vlak vozil skozi skalnato Liko. Začudeno so glodali skalnato ozemlje in ga primerjali z našimi rodovitnimi njivami, travniki in gozdovi. Kakšna razlika! Prepričali so se, da so naši kraji pač najlepši. Silno je bilo navdušenje, ko so kolonisti prvikrat zagledali morje, ko je vlak že brzel protiSplitu. To so strmeli, z razprtimi očmi so zrli na silijo morje. Čeprav so imeli kolonisti že 20 urno vožnjo za seboj, vendar niso čutili utrujenosti. Ko so ob 3 |>opoldno prišli v Kaštel Stari, kjor jim je bilo pripravljeno začasno bivališče, jih je že čakalo kosilo. Nato so se podali v svoja stanovanja in kmalu počepali [h> slamnicah in sladko zaspali. Naslednje jutro so so šli prvikrat kopat v morjo. Ni bilo konca ne kraja občudovanja morja, večina ga je tudi pokusila, ker si pač niso mogli predstavljati, da hi bilo morje tako slano. Veliko so že v šoli lepega slišali o morju, a da je pa morje tako velika iu lepa luža, si pa vendar niso mogli predstavljali. To je bilo doživetje za dečko.
Kolonija banske uprave stoji pod vodslvom banskega nadzornika g. Sedlarja, ki si je pridobil že neštetih zaslug pri dobrodelnih ustanovah banske uprave. Na njegov nasvet je odredil g. ban, da se jc kupila v Štafiliču parcela in da se bo postavila trajna kolonija za liolehne in slabotne otroke. Kakor dober očka je med številno družino in je ves vesel, ko vidi, kako so otroci srečni in zadovoljni in knko se otroci iz dneva v dan veselijo kopanja in si bodo brez dvoma okrepili tudi svoje šibko zdravje. Po sobah, kjer so kolonisti nastanjeni, bivajo tudi učiteljski ahiturienti iz Ljubljane in Maribora. Ti preživijo v družbi z dečki večji del dneva, skrbijo, dn ie vse v redu in jih vodijo v kopališče. Vrhovno vzgojno vodstvo ima v rokah učitelj g. Bajoc od banske uprave v Ljubljani, ki mod otroci preživlja svoj dopust, ki seveda ni nikak dopust, marveč čas dela in skrbi za kolonijo. Kuhinjo vodijo in oskrbujejo šolsko sestre iz Slovenske Bistrice. Zdravstveni referat ima zaščitna sestra gdč. Jakličeva iz Ljubljane pod vodstvom kaštelanskoga zdravnika dr. Vuletina. Kakor prava samaritanka je med kolonisti, katerim donaša čaj, aspirin, ali pa obveže onega, ki so jo pri kopanju kaj ranil ali po neprevidnosti zadel oh morskega ježka. Kolonija ima začasno tudi svojega dušnega pastirja, ki ko loniste spoveduje in opravlja služlio božjo. Kolonija ima od g. bana Natlačena predpisan dnevni red. v katerem so upoštevane zadostne verske vaje.
Uverjeni smo, da l»o bivanje na morju za večino otrok pravi božji blagoslov in da l«odo hvaležni i starši i otroci c. banu in vsem, ki skrbijo za kolonijo.
priboril pri raznih italijanskih letalskih tekmah številna odlikovanja, med tem tudi pohvalo italijanskega kralja in odlikovanje Musollinija. Pri letalskih tekmah v Milanu je tekmoval s slavnim nemškim letalcem Udetoni, znanim tudi iz raznih filmov.
Križaj ni nikoli pozabil, da je Slovenec in je tudi pri tekmah nosil pod uniformo pred samimi prvaki fašistične stranke le belo srajco, kar seveda črnini srajcam ni bilo dosti všeč. Nevolja fašističnih prvakov je dovedla Križaja do tega, da je pobegnil v Jugoslavijo.
Preživel je eno leto v naši državi, zlasti pa pri svoji sestri v Ljubljani. Zaprosil je za naše državljanstvo, ki ga je tudi dobil. Priznali so mu slojmjo narednika, obenem pa je bil poklican za 1 mesec na orožne vaje v Zemun. Z odliko je napravil izkušnjo iz teorije in prakse. Študiral jc letalstvo še dalje.
Ko je izbruhnila državljanska vojna v Španiji, je s potnim listom odpotoval čez Francijo v Španijo, zakaj naveličal se je brezdelja. Boril se je na strani vladnih čet ter je bil kot zelo talentiran in hraber pilot imenovan za poveljnika letališča in eskadre ler je bil uvrščen med najboljše pilole v Španiji.
Po dveh mesecih službe se je nemškim letalcem posrečilo, da so zadeli z brzotopom njegovo letalo. Goreče letalo je sicer padlo na fronto madridske vlade, Križaja pa je padobran zanesel na stran belih. Dobil je le male jioSkodhe ter je kmalu okreval, bil pa je nekaj mesecev ujetnik generala Franca. Stanoval je v Talaveri, južno-zahodno od Madrida. Pred petimi meseci je pisal svoji sestri v Jugoslavijo daljše pismo, v katerem sporoča, da je zdrav in da mu gre dobro.
Sedaj sla se obe bojujoči sc stranki v Španiji s|x>razumeli v toliko, da izmenjata ujetnike, med temi je tudi Slovenec Križaj, ki je že odpotoval v Francijo.
Kakor z vsakim ujetnikom, je Franco tudi s Križajem postopal človeško, ker Križaj ni storil nič iakega, /m kar bi moral pred cev puške.
Nekateri časopisi so priobčevali fantastične
Od 19. do 22. t. m. -"s"*'««^	jo bil v Ptuju pod
/predsedstvom p. ge-
/\	nerala reda oo. mino-
fjt&S. %	ritov dr. Bede llessa
f"f	provincijalni kapitelj.
% ....Za provlncijala jugo-
|slovanske province je
1: mg** M	bil izvoljen p. dr. Bo-
'vn"'A ^m naventura Burič. Novi provineijal jc rojen v Kaštel-LukšiČu jH^E9HfiaMfi maciji 24. junija 1873.
Gimnazijske
jfj/j/fcv Cresu v
bogoslovje pa v Rinili na Oregorijani, kjer je tudi bil promovlran za doktorja bogoslovja. Čeprav že v 64. letu svojega življenja, jo še vedno poln moči, svežosti in prožnosti, poln jiožrtvovanja in delavnosti. Njegovi krasno sestavljeni in globoki članki 6e pogostoma berejo v raznih hrvatskih časopisih, na prižnici je vsako nedeljo in praznik, v spovednici sedi po ure in ure na dan. Novemu p. provincijalu želimo, da bi ga ljubi Bog ohranil še veliko let tako čilega in zdravega na korist in povzdigo lepe minoritske provinco.
Za tajnika province je bil Izvoljen p. dr. Ladislav Glavina, za kustosa p. Ambrož Vlahov in p. Bernard Kulič, mag. theol., za definitorja: p. Marko Kraljevič in |>. Sorafin Grškovič. Za gvardijane so postavljeni v Ptuju: p. Mirko Godina; v Zagrebu: p. Ignacij Aljinovič; v Pančevu: i>. Ciril Sparožič; v Splitu: p. Augustin Ceola: v Šibeniku: p. Vid Markovimi: v Sv. Vidu pri Ptuju: p. Konstantin Ocepek; na Visu: p. Rafael Grškovič.
Novemu predstojništvu jugoslovansko province oo.minoritov želimo obilo blagoslova božjega in uspeha v njihovi službi.
Slovenski pilot Križaj
se vrača iz Španije
Pred petimi leti smo poročali, da jo na ljubljanskem polju pristal lolalec Jožo Križaj, doma iz Koprive na Krasu. Križaj je bil italijanski letalec, toda takrat je pobegnil iz italijanske vojske ter privlekel svoje letalo v Jugoslavijo. Naša država je seveda letalo korektno vrnila italijanski državi, pač pa je Križaj užival v naši državi pravico neizrocl jivosti kot vojaški begunec.
Jože Križaj je že s svojim 19. letom dovršil z odličnim uspehom pilotsko šolo v Milanu Nato ie bil dodelien eskadri takratnega letalskega ministra Balboa, ter je bil kmalu uvrščen med deveterico izbranih italijanskih pilotov. Križai si je
Drobne novice
Koledar
Sobota, 24. julija: Kunigunda, dcvica; Magda lena Pcstel,
— Sklepi obrtniškega odseka t Zbornici ta TOI. V četrtek je bila v Ljubljani važna seja ožjega odbora obrtniškega odseka zbornice za TOI ir
obrtno-pospeševalnega urada. Sejo je vodil pred sednik odseka in podpredsednik zbornice g. Ivan Ogrin. Na seji so obravnavali zelo važne zadeve;
med drugim je bila sklenjena velika akcija proti
šušmarstvu. Seja je obravnavala vprašanje poučnih potovanj v inozemstvo, ki so za izobrazbo naših obrtnikov nujno potrebna. .Itešenih je bilo ugodno več prošenj za podpore za. taka potovanja, deloma pa je ministrstvo za trgovino tudi nakazalo več podpor v ta namen. Obrtniški odsek je obravnaval tudi razne obrtno-pravne zadeve, zlasti pa ee je ukvarjal s precej mučnim položajem v zadrugi brivcev in lasuljurjev. Sklenjeno je bilo, da priredi odsek več obrtniških splošnih tečajev, tako v Ljubljani, kjer 60 bodo adaptirali v la namen neki prostori, dalje v Mariboru, v Celju in v skrčeni obliki tudi v Novem mestu, kjer bodo povsod najeti novi prostori za te točaje.
—	Anina slavnost v Rogaški Slatini. Tudi letošnja sezija v Rogaški Slatini jc polna gostov Iz vseh krajev in bogata na ravnovrslnih umetniških prireditvah in zabavah. Višek vsakoletne sezijc je pa Anina slavnost s tradicionalnim reprezentativnim Aninim plesom in izbiro Anino kraljice, ki bo v nedeljo, dne 25. julija t. 1. Pri slavnostni akademiji sodelujejo: operni pevec. dr. M. Adrian z Dunaja, plesni par Heddy in Jacky Pečnik, koncertni pianist Otto Vondraček in zdraviliški orkester pod vodstvom kapclnlka A. Neffata kakor ludi jazz-haud pod vodstvom Bojana Adamiča. Slavnostna razsvetljava zdravilišča l>o zaključila dne •JI}, t. m. zvečer to lepo prireditev.
—	Saš poziv dijakom in inlnikom ler sploh lastnikom nekdanjih in sedanjih dijaških listov ima tako slab odziv, da moramo ponoviti svojo prošnjo, naj nam brez odlašanja pošljejo najrazličnejše pisane, tiskane in drugače razmnožene dijaške liste. Med temi zanimivimi publikacijami je morda tudi več takih, ki bi jih direktor Drž. studijske knjižnice dr. Janko Šlebinger sprejel v svojo .>Bibliografijo slovenskih časnikov in časopisov*, ki izido žo 1. septembra oh otvoritvi razstave slovenskega novinarstva na Ljubljanskem velesejmu. Ker je pa tako-za tisk lega velevaž-nega dela, kakor za ureditev razstave že skrajni čas, spet prosimo lastnike, naj navzlic počitnicam pregledajo knjižnice in predale ter nani posodijo potrebno gradivo in s tem stopijo v krog sodelo-valcev razstave, ki naj bo v resnici mogočna manifestacija vseh slojev našega naroda za našo kulturo. Pripravljam odbor razstave slovenskega novinarstva, Ljubljana, Velesejem.
—	Nov potniški vlak na progi Zagreb gl. kol. — Brežice. Pričenši od 20. julija dalje vozi na progi Zagreb gl. kol.—Brežice nov potniški vlak. Odhod iz Zagreba gl. kol. ob 19.05, iz Zagreba-Save ob 19.11, prihod v Brežice ob 19.57.
—	1. Kongres Slovenske e$pera»t*ke zveze ho v nedeljo 25. t. m. v prostorih hotela »Metropoli s sledečim sporedom: Ob 9.15: Ustanovni občni zbor SE A. Ob 19: Skupuo kosilo. Ob 15: Akademija v proslavo 50 letnice Esperanta. Od 7—9 dopoldne bodo člani pripravljalnega odbora sprejemali goste na ljubljanskem kolodvoru. Vabljeni vsi, vstop prost!
—	Jugoslovanska Katoliška Ksperantska Liga poziva vse svoje člane, da se udeleže I. kongresa SEA v nedeljo, 2?j. I. m. v Ljubljani. Po možnosti se udeležite ustanovnega občnega zbora in popoldanske akademije.
—	fiojenri IhmIo sprejeti v inženjersko podčastniško šolo v Mariboru. Kandidati ne smejo biti mlajši od 18 in ne starejši od 21 let in so morali dovršili najmanj ljudsko šolo. Prošnje je poslali pristojnemu vojnemu okrožju najkasneje do lo. septembra t. 1. — Nadalje bo sprejetih večje število gojencev v pomor*ko-irakoplovuo podčastniško i»lo v Divuljah. pošta Slari, primorska banovina. Reflektanti ne smejo biti mlajši od 18 in ne starejši od 20 let. Prošnje je predložiti do 1. septembra t. 1. — Slični so tudi pogoji za sprejem v strokovno podčastniško šolo v šibeniku. Gle.i »Službeni vojni lisi - str. 887 do 9l>2.
—	Sprejem dveh inženjerjev v mornarico. Strojnega inženjerja in inženjerja elektrotehnika sprejme mornarica, da izpopolni tehnično stroko z aktivnimi inženjerskimi častniki. Retlektanti ne smejo biti starejši od 32 let in ne sinejo biti oženjem. Prošnje jo poslati štabu mornarice v Zeniu-nu najkasneje do 15. avgusta t. 1. Ostali sprejemni po"oji so razvidni iz >Slu*benega vojnega lista*: stran 881-884, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniskih
l>W,t—"^Pogrešano blago na sodišču. Okrožno sodišče v Ljubljani objavlja spisek zelo številnih reči, zlasti obleke in galanterije, ki jih je sodišče zaplenilo pri raznih tatovih in za katere ne ve lastnika. Ti predmeti so na ogled v sobi 04 na sodiseu v Ljubljani in kdor kakšne take predmete pogreša, naj 6e tam zglasi.
—	Otrok utonil. Bilo je v nedeljo okoli 18 v Zaborštu. občina Dol. Otroci so se igrali pred hiso Gostinčarjevo. Poleg hiše teče potok Mlinščica. Komaj 4 letni Jožek Oostinčarjev se je od ostalih odstranil in šel proti potoku. Kaj je tam počel, se nc ve, dejstvo je. da je padel v potok. Nikdo ni »lisal njegovega krika na pomoč. Voda ga je nesla se kakih 800 m daleč do zatvornice tovarne »Juh*. Tu le čez pol ure zapazil otroka 13-letni Polde Letnar, rti je poklical v tovarni zaposlenega delavca Pirša. Ta je utopljenčka potegnil na suho. Brž so poklicali slučajno tam mudečega se ljublj. zdravnika dr. Pogačnika, ki pa ni mogel otroka rešiti z umetnim dihanjem in je le ugotovil smrt. Rodbina živi v veliki revščini in sta roditelja prisiljena puščati otroke same brez nadzorstva, ker morata dnevno hoditi na delo za zaslužkom.
—	Za tatvino 2 leti robije. Mali senat v Ljubljani je včeraj obsodil na 2 leti robije zaradi malenkostnih tatvin brezposelnega |->eka. 44-letnega Loj: zeta AnJIovarja iz Tlake pri Litiji. Lojze je lani
decembra ukradel v Brežicah neznanemu lastniku moško kolo. V Ljubljani je letos 27. februarja ukradel Mavcu Vidu kolo. aprila pa v Mokronogu iz železniškega vagona govejo živino. Lojze je \-<* tatvine priznal. Ker je bil že večkrat kaznovan. je mali senat gornjo kazen smatral za t« tatvine primerno.	„	... .
_ I remenska n»poved. Evropa: Hladni zračni val je zajel zahodno in srednjo Evropo, kjer je oblačno vr< me in dei. Nad juino Evropo ie topel in suh zrak. V ostalih delih vedro -Jugoslavija: Vedro vreme po vsej kraljevini V zadnjih 24 urah je deževalo v južnih kra H* Temperatura se je zvišala. Najnuja je zabeležena v Kruševcu 10. najvišja v Skoplju 32. -Napoved z* danes: Lepo vreme, temperatura « bo zvišala, v severnih m zapadnin aeun »*aiac nevihte.
t
— Komunizem in komunistična Rusija, spisal Fran Erjavec, 0315 strani, založba Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, ceua 80 din. — Komunizem je ideja, ki pretresa že dve desetletji ves svet ter piše usodo mnogim narodom in državam. Ne mo reino se zato čudili, če se bavita s tem predmetom z vso resnostjo ne le politika, temveč tudi znanost in publicistika. Pisatelj je razdelil svojo obsežno knjigo v tri dele, od katerih obravnava prvi zgodovino komunistične mičli od starega veka do današnjih dni; drugi — najobsežnejši del obravnava realizucijo komunistične ideje v Rusiji, in sicer razvojno iu podrobno po njenem današnjem obsegu, iu to v vseh jianogah juvnega življenja; a tretji, ki obsega podrobno kritiko načelnih osnov komunizma. Že iz tega je razvidno, da ne bo mogel pri nas nihče jnitno tega velikega in edinstvenega dela, ki posega tako odločilno v javno življenje narodov. Pa ne samo politiki in javni delavci, tudi vzgojitelji bodo našli v knjigi obilo gradiva jn izčrpen pregled na ideologijo iu praktično uveljavljenje komunizma. Znto bi moral to sijajno delo poznati vsak izobraženec, kmet, delavec, nastavljenec, mlad ali star, dijak, žena, dekle, kajti vsakomur bo nudilo obilico gradiva za resno in globoko razmišljanje. Priporočamo.
—	Trgovci, odvetniki, tovarne itd., ki potrebujejo pisarniške moči, naj se blagovolijo obrnili na ravnateljstvo Enoletnega trgovskega tečaja Ant. Rud. Legata v Marilioru, Vrazova ulica 4, telefon 25-90, ki lahko priporoča dobre absolventko in absolvente.
—	Razpisana služba strojnika. Na osnovi g 31 zakona o banski upravi jo razpisana pri okrajnem cestnem odboru Ptuj službeno mesto banovinske-ga strojnika za posluže vanje parnega stroja. Za lo mesto naj pridejo v poštev samo prosilci, ki imajo predpisano kvalifikacijo za posluževanje parnih strojev r. nad 20 KS in ki so izučeni mehaniki in izprašani šoferji avtomobilov. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kol-kovanimi prilogami (rojstni in krslni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o ureditvi vojaške obveznosti, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega obla stva, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 15. avgusta 1937 pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju.
—	Saje so se vnele in — hiša je pogorela. Kajžarjeva hči Marija Unger na Tolstem vrhu pri Slov. Konjicah je hotela peči kruh. Zanetila je ogenj, od kalerega so se vnele saje, jk) njih pa seno v podstrešju. Hiša namreč nima dimnika, kuhinja pa ne strojia. Hitro je bilo vse v plamenu. Reševati ni bilo moči ničesar in Je vse jx>gorelo do tal. Škode je okrog 15.000 Din.
—	Smrtna nesreča. Na Kozjaku pri Mislinjah se je smrtno ponesrečila Frančiška Kotnik. Razkladala je z možem in hlapcem voz sena. Stala je na podstrešju. Naenkrat se je pod njo trhla deska prelomila. Nesrečnica je zgubila ravnotežje, omahnila in padla.13 m globoko na kamenila tla. Zlomila si jo nogo in roko. Obležala je mrtva. Nesrečna žena je pričakovala veselega dogodka.
—	Surov napad. V Vitanju je bivši trgovec Hubert Filipič ob priliki, ko je bil v njegovi hiši izvršilni organ, udaril jiričo Kiklja Jožefa, mizarja v Vitanju, tako močno za uho, da mu je počil bobnič levega ušesa in se je radi lega bali, da Kikelj sploh več slišal ne bo, marveč da bo oslal trajno gluh.
—	Pretepen kokošji tat. V Crešnjicah pri Frankolovcm so pri Tereziji Pristovnikovi zalotili tatu, ki jo kradel in klal kokoši v hlevu. Gosjio-dinjin brat je neznanca udaril po glavi in po hrbtu, vendar je tal z dvema kokošima ušel, pustil je le klobuk. Orožniki so začeli poizvedovali, kje bi kdo mogel biti poškodovan po desni strani glave, ker je Pristovniein brat Franc — levičar. Tatu so kmalu iuioli. Jc to Janez Guzej iz Sojeka, ki jo res poškodovan po desni strani obraza in l*o desni polovici hrbta — torej od leve roke. Ti dve posebni znamenji sla ga dali pravici v roke.
—	Otrok utonil. V Podpeči pri Poljčanah sla z inosla gledala naraslo Dravinjo 5 letni Lovec Jožef in ti letni Ambrož Anton. Ko sta ee nekaj prerivala, je Anton sunil Jožefa, da je padel v deročo vodo in takoj zginil )>od vodo, ki ga je odnesla dalje. Truplo je čez dva dni našel imnesre-čencev oče sam blizu Poljčan.
Ljubljana
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15.
I Obnova šentpeterske rerkve. V včerajšnjem članku, v katerem smo odgovorili na pisanje Jutra in »Slovenskega Narodac glede obnove zu-'anjščine šentpeterske cerkve, se ie vrinila neljuba pomota. Obvezno davščino 109Ž od direktnih davkov ne bodo plačevali skozi deset let, ampak samo pet let. SIcer jc bilo to jasno že iz članka predstojništva župne cerkvc sv. Petra, ki smo ga objavili preteklo nedeljo.
I Romunski poslanik na Bledu. Na Bled je skozi Ljubljano jootoval v četrtek romunski poslanik na našem dvoru g. Viktor Cadere. G. poslanik namerava svoje počitnice preživeti v Sloveniji.
1 Na Kotnik. V nedeljo, dne 25. julija je v evkvi na Rožniku proščenje stranskega oltarja sv. Marije Magdalene. Sv. maša dopoldue ob 9, popoldne ob 5 |>a pete litanije.
1 V mestni šupuiji sv. Jakoba bo v nedeljo, 25. julija slovesno praznovanje sv. Jakoba, župnega patrona in slovesno češčenje presv. Rešnjega Telesa. Sv. niaše se prično ob 5. Ob G bo govor (dr. Šorli). Ob 10 govor (dr. Kraljič) in slovesna sv. maša z godl>o. Popoldne ob 3 govor (msgr. Ste-ska) in litanije Vseh »vetnikov. Zvečer ob 7 govor (župnik Barle), pele litanije presv. Srca Jezusovega in aahvalna pesem. — Ta dan je tudi darovanje za cerkvene jKilrebe.
1 Izlet avtomobilistov ua Podkorensko sedlo. Kakor nas obvešča avtomobilski klub, sekcija za Ljubljano, bodo naši avtomobilisti proslavili jvraznik svojega patrona sv. Krištofa, tudi s tem, da bodo odhiteli v skupnem izletu na Podkorensko sedlo,, ki je od Ljubljane oddaljeno nekako 90 km in čigar nadmorska višina je 1071 m. tako da ne predstavlja ta izlet nobene na|iorne ture za vozila. Odhod iz Ljubljane je ob poljubni uri v nedeljo zjutraj, ker avtomobilisti nc bodo potovali v skupinah. Ob 10 bo predsedništvo avtokliiba položilo venec k spominskemu kamnu Aleksandra I. Zedinitelja na 1'od-korenskem sedlu. Takoj nato pa bo na primerno okrašenem prostoru svečano opravilo proslave sv. Krištofa z blagoslovitvijo vozil. Po proslavi se odpeljejo udeleženci k novemu carinskemu poslopju, kjer bo okoli pol 11 dopoldne slovesna otvoritev l>rostorov in delovanja obmejne ekspoziiure avtomobilskega kluba. Tej slovesnosti bodo prisostvovali tudi zastopniki oblasti in raznih korporacij.
1 Promcuadni koncert. Turistični odbor za Ljubljano priredi v sobulo. dne 24. Julija <i'u 20 nromenadni koncert na Borštnikovem Irgll. Igrala
bo Delavska goba »Zarjac pod vodstvom kapel-nika g. Ivo Grudna.
1 Dar mestnim revežem. Ga. Rutar Marija, |x>-sestuica na Sv. Petra cesti 47, ki je umrla 5. februarja f. 1., je v svoji oporoki volila mestni občini za mestno reveže znesek 1000 Din.
1 Bolničarji in sainarjani RK. V nedeljo bo izlet na Sv. Goro j>ii Litiji. Odhod ob 5.30 z gl. kolo dvora. Zbirališče ob 5.10. V slučaju 6labega vremena bo izlet prihodnjo nedeljo.
1 Na Rožnik. Jutri na žegnanjske krofe vabi gostilna na Rožniku.
I Dve aretaciji. Policija je včeraj že izsledila znanega pretepača R. H., ki je pretepel nekega stražnika pri velikem izgredu na Žabjeku, o katerem smo poročali. R H. je na policiji izpovedal, da 6e je toliko napil, da sploh nc ve, zakaj je stražnika napadel s kolom. R. II. je osumljen tudi neke tatvine. Policija je proti njemu in njegovim trem, že poprej prijetim tovarišem uvedla 6trogo preiskavo. — Aretiran je bil ludi neki muslimanski Bosanec, ki je osumljen, da je ukradel pred dnevi nekemu gospodu zlalo zapestno uro.
1 Goljufivi »Anglež« v Ljubljani. V 6redo 6e je pojavil na ljubljanskih ulicah in ljubljanskih javnih lokalih imeniten človek. Govoril jc eamo: »Ol raji!« in pa: »Njujork, London, jes!« Ponižni Ljubljančani so kar 6trmeli, kako zna la tujec v dokolenkah ga mašah in 6 pi|x> v ustih gladki angleški. To pa tudi ni bilo nobeno čudo, ko se je tujec predstavljal ponekod za lorda Norfolka, drugod pa za bivšega ministrskega predsednika Anglije Baldvvina. Imenitni lujec jc najel stanovanje kar v več hotelih. Jedel iti pil je povsod in napravil jc vtis, da bo vse cehe tudi res plačal. Samo nekaterim portirjem se je zdelo malo sumljivo, da je ta Anglež tako redkobeseden in da ne ve prav nič drugega povedati, kakor »ol rajt!« Ljubljanski hotelski porlirji znajo namreč poleg nemščine tudi angleščino. Tujec 6e je prijavil na obisk pri nekem zdravniku. Ta gospod pa je bil nekoliko trenotkov raztresen in te trenotke je »ugledni« Anglež uporabil za to. da je izmaknil zdravniku iz suknjiča na obešalniku bankovec za 1000 din, 5 bankovcev po 500 din in 510 avstrijskih šilingov. Nato pa je tujec hitro izginil. Izginil je tudi iz Ljubljane, toda policija ima že sled za njim in najbrže ne bo dolgo ko ga bodo pritirali v Ljubljano. Gre najbrže za kakšnega mednarodnega pustolovca, ki za silo lomi tudi angleščino.
— Pri »aprtju. motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodeo kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
I Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Koncert ameriškega
,,Simphonic Banda"
V preteklih dneh je priredil ameriški orkester >Pather Lachs Boys-Syni|>honic Band% ki je na turneji po Evropi, koncert tudi v Ljubljani in je bil ta koncert vsled svojevrstnosti kljub malo prikladnemu času vendar prav dobro obiskan. Najbrž je marsikoga privabil tudi bleščeči naslov, da je željan visoke umetnosti pohitel, da se na-užijo prave umetnosti »simfoničnega orkestra«. A tudi tu sem je dala Amerika svoj pečat in se je prišlecu predstavila mesto simfoničnega orkestra, — bogato zasedena godba na pihala, ki je poleg koračnic prednašale ludi več predelanih simfoničnih umetnin.
Tako se je kritičnemu poslušalcu vsilila nujnost dvostranskega razsojanja: najprej glede izvajalske skupine same po sebi 7, ozirom na njeno glasbeno vrednost in nalo glede (»dajanja samega 7, ozirom na značaj podanih umetnin. —• S prvega pogleda se jo uveljavila zelo ugodna razsodba; kajti priznali je treba, da je orkester take vrste (tedaj godba na pihala t) s tako vrednoto redkost. V skupini (ca 70 članov) so sami mladi ljudje, ki obvladujejo svojo instrumente z veliko sposobnostjo ler so jx>leg tega zelo vigrani in ubrani v celoto, pri čemer jim ne primanjkuje muzikalnosti. ki pomaga k ugodni celotni zvočnosti. Slednja ima na sebi še posebno mikavnost, ker sloni na posebni barvi, ki prihaja od številnih lesenih pihal in njih zveze z lepo uglašenimi kovi-nastimi trobljami. Poleg le ubrane barvitosti je posebna odlika te izvajalske skupine ludi še živa in dosledna ritmika, ki učinkovitost še posebne stopnjuje. Te vrednote so v velikem zasluga kn-pelnika Lesinskega.
Pač pa se sodba j>odane izvedbe poniža z drugega jx>gleda, ki se tiče izvedenih umetnin. Kajti komur je že prav v zavesti recimo Dvora-kova simfonija in vse njene lepote zlasti čustvenih vzgibov, ta jo bil ob dani izvedbi razočaran; kajti že po značaju pihala nikdar ne morejo nadomestili iskrene topline godal. Poleg tega pa tudi nima celota one mehke prožnosti, kot jo ima simfo-nični orkester in tedaj ne more oživiti vsebinskih sestavin, ki počivajo v umetnini. S tega ]»ogleda bi ze bilo prav, če ostane vsak pri svojem, pri tem, kar mu je določeno in čemur je sam določen, kajti le tam more dosegati utrinke popolnosti. In ce ste dojeli, s kakšno zanositostjo je la »Syniphonic Band. podal n. pr. koračnico, ste v tem okviru res lahko dojeli utrinek popolnosti.
V. U.
Novo mesto
Kino Krka v Prosvetnem domu. Predstave v soboto in nedeljo: Krvavi kapetan. V ponedeljek 26. in v torek 27. julija: Ciganska deklica. Predigra: kolorirana Miki miška. Predstave so vsak dan ob po! 9. zvečer, v nedeljo tudi ob 6. popoldne.
Kršbo
Društvo za pospeševanje tujskega prometa v
Krškem priredi v nedeljo, 25. t. m. pri novo zgrajenem kopališču velik športni dan. Na programu je plavanje in veslanje, zvečer pa bo »jadranska noč«. Na veselici, ki se prične ob 16., jo poskrbljeno za dobra jedila in pristno dolenjsko kapliico ter pečenje na ražnju. Pri vsej prireditvi sodeluje priznana gasilska godba iz Krškega.
Zagorje
Nova dela pri rudniku. Oblast je slednjič dovolila družbi IPD preložitev potoka Kotredežca v Potoški vasi, in sicer v skupni dolžini ca. 600 m. Pri tem bodo prizadete parcele štirih posestnikov, ki so jih razmeroma za ugodne cene, deloma za druge koncesije odstopili rudniku, da bo lahko izvršil navedeno delo. Struga Kotredežce bo pomaknjena na vzhodno stran kotredežke doline ter bo s tem odstranjena nevarnost za eksploatacijo premoga, ki leži v debeli plasti pod sedanjo strugo. Pri tem bo, kot smo poučeni, dobilo ca. 3*»0 delavcev prepotrebno delo in zaslužek ter bo s tem slalež delavstva dvignjen pri rudniku na ca. 800. To podjetnost v sedanjih, Sc vedno težkih časih, toplo pozdravljamo.
Zvedeli smo, da namerava občina postaviti ob cesti, ki vodi proti savskemu mostu, nekaj klopi, kjer naj bi počivali ob sprehodu naši rudniški upokojenci. Pozdravljamo lo namero iz vsega srca; želeti je le še, da bi 6e pospešila rešitev pri banski lip! d v i £ d uupid*0 luosltime, ker je sedaj v poletju na drugem bregu v scnci veliko bolj hladno.
Maribor
m Delegacija češkoslovaških katoliških dijakov na kongresu Slaviae Catholicae bo prišla v Maribor v nedeljo oh tri četrt na 8, in bo šla na gtob Slomška, kjer bo položila venec z deželnim in državnim trakom. Nato bo na Slomškovem grobu sv. maša. Sledila bo6ta češki in slovenski govor Po sv. maši se bo podala delegacija v škofijsko palačo, kjer bo izročila prevzv. g. knezoškofu dr. To-mažiču resolucijo, ki so jo sklenili na Slomškovem večeru v Pragi dne 17. junija. Vabimo Mariborčane, predvsem akademike in člane Katoliškega akademskega stvarešinstva, da se po možnosti udeleže sprejema, prav gotovo pa sv. maše na Slomškovem grobu.
m Mlekarstvo in sirarstvo na Mariborskem tednu. Kakor lani, bo tudi na letošnjem Mariborskem tednu mlekarska in sirarska razstava, le da bo letos prirejena v večjem obsegu. V razstavnem paviljonu bodo prodajali prireditelji po nizkih cenah mleko in mlečne izdelke ter razne krepilne in hladilne pijače. Namen razstave je propagirati mleko kot najcenejšo zdravilno in krepilno pijačo.
m V nedeljo igra zagrebška Concordia. Ljubitelji nogometa bodo imeli v nedeljo redko priložnost videti eno izmed mošlev državne lige, Na Ra-pidovem igrišču nastopi zagrebška Concordia s svojim prvim moštvom proti mariborskemu Rapidu. Zanimivo je, da igra v moštvu Concordie tudi bivši Rapidovec Rakar kot leva zveza, Tekma se prične ob 17. uri.
m Spominsko ploščo žrtvam Severne triglav. ske stene Savu Domiclju in Hugonu Leltnerju bodo prijatelji vzidali v nedeljo, 25. julija ob 10. dopoldne. V slučaju zadostne udeležbe bo vozil iz Maribora poseben avtobus. Prijave sprejema pisarna Putnika do sobote dopoldne.
m Vpisovanje v obrtno nad. šolo v Mariboru za šolsko leto 1937-38 bo na mestnem poglavarstvu od 1. do 22. avgusta t 1„ in sicer ob nedeljah od 9. do 11., ob delavnikih pa od 10. do 12. Zgla-siti se morajo vsi vajenci in vse vajenke, ki sc učijo v območju mesta Maribora ter v občinah Po-brežje, Studenci, Tezno, Košaki, če niso še 18 let stari Prinesti morajo s seboj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in običajno vpisnino.
m Podlo potvarjanje resnice. »Jutro« je v svoji 16S. številki od 22. julija t. 1. med mariborskimi vestmi objavilo poročilo o »incidentu« na pobrež-kem pokopališču, ki sc je pripetil v nedeljo" 18. julija ob priliki pogreba gospe Alme Remsove, Tozadevno »Julrovo« poročilo je tendenciozno. Kaj sc je v resnici zgodilo? Ko je pristopil h krsti du-hovnik-frančiškan in začel z obrednimi molitvami, jc nekdo z močnim glasom zaklical: »Tiho bodi, tiho bodi!« Duhovnik, spodaj podpisani, sc ni dal motiti in je nadaljeval z molitvami. Po tem prvem incidentu je bilo vse mirno do konca pogrebnih obredov. Pred sklepom je podpisani spregovoril nekaj stavkov popolnoma verske vsebine, brez kakšne osti. Tik pred sklepem, ko je podpisani hotel zbrane pozvati k molitvi za rajno, jc ista oseba zopet zaklicala: »Tiho bodi!« »Jutro« je prvi vzklik kar zamolčalo, drugega pa proglasilo za znak užaljenosti radi duhovnikovih izzivanj, o katerih pravi, da so vzbudila ogorčenje in obsodbo vseh pogrebcev. »Jutrovo« poročilo je ves dogodek potvorilo. Če »Jutro« storjene klevete ne popravi, bo podpisani zahteval zadoščenje drugod. —i P. larzicij Toš.
m Avtobus na Pohorje. Jutri zjutraj o& Ši^bo v slučaju lepega vremena in zadostnih prijav vozil mestni avtobus do Pohorskega doma. Povratek od križišča ob 19 30. Prijave sprejema prometna pisarna na Glavnem trgu do danes zvečer do sedmfh.
m Uradne ure na pobrežki občini. Pobrcžka občina jc spremenila uradne ure in se bodo odslej sprejemale stranke vsako popoldne razen v soboto in nedeljo od pol treh do šestih. Dopoldne bodo sprejete le povabljene stranke.
m Nesrečna smrt. V četrtek zvečer se je 18-letna tovarniška delavka Alojzija Lešnik z dravske brvi pognala v Dravo in utonila. Truplo dosedaj se niso našli. V prostovoljno smrt je šla radi nesrečne ljubezni.
m V mariborsko bolnišnico so pripeljali kar dva obupanca, ki sta si hotela vzeti življenje Mizarski mojster A. V. iz Frama si je pognal iz samokresa kroglo v levo stran prsi, 27-letna F. K, iz Ruš pa si je prerezala žile na levi roki. Obema so v bolnišnici rešili življenje.
m Pisarna Mariborskega tedna bo za časa prireditev poslovala na razstavišču od ponedeljka 26 julija. Svoje prostore bo imela v otroškem vrtcu v Kazlagovi ulici. Tel. št. 23-87.
m Zlasta zapestna verižica je bila na.dena pred trgovino »Weka« na Aleksandrovi cesti. Shranjena jc na policiji.
Celje
.. c . nedeljo dekliški tabor na Gori Oljki. V nedeljo, 25. julija dopoldne in popoldne bo na Oori Oljki tabor deklet, ki ga bo priredila Dekliška podzveza v Celju. Odhod iz Celja ob pol 8 zjutraj s savinjskim vlakom. Ob 10 bo ua Oljki slovesna sv. maša, po sv. maši pa bo pred cerkvijo tabor deklet, na katerem bo govoril g. prof. dr. Hanželie iz Celja in še drugi govorniki iu govornice. Popoldne bodo v cerkvi večernice, po večernicah pa zopet tabor pred cerkvijo. Dekleta iz Celja in Savinjske doline, prav tako od drugod, se prijazno vabijo, da pridejo na lepo Goro Oljko.
c Nemški napis na javnem prostoru. Na kolodvorski postaji Celje poleg t»otiiiških blagajn je slika Bleda, pod katero je napis samo z uemškim besedilom: Veldes, Panorama gegen den Stol. Čudno je, da se pusti na javneni prostoru v Sloveniji nemški tekst pod sliko slovensko pokrajine.
c Mestna občina celjska razpisuje dobavo 30 kubičnih metrov belega peska za potrebe mestnega in okoliškega pokopališča. Ponudbe je poslati do lo. avgusta na mestno poglavarstvo.
c Ker ni hotel posodili harmonike, sta gn na-padla s poleni. Pred dnevi je bil Marčen Alojzij, 2.> letni delavec, doma iz okolice Slivnice, pri nekem znancu nn obisku. S seboj je imel tudi harmoniko, na katero bi rad igral njegov znanec, kar pa ta m pustil. Zato sta se sprla. V sredo, dne 21. julija je delal Marčen pri nekem kmetu v vasi Voduče do večera. Ko se je navečerjal, je šel nič hudega sluteč proti domu. ko sla ga iznenada napadla izza drevesa dva fanta, med njima jn bil tudi dolični, kateremu ni posodil harmonike. Z debelimi poleni sla se zagnala v Marcena in ga tolkla. Marčen se je branil pred udarci % levico in dobil nanjo tako silen udarec, da mu jn roka takoj močilo zatekla, z desnico pa jn odrival najia-dalca od sebe. Končno se mu jc posrečilo, da jima je ušel v smeri proti vasi, kjer se je skril v neki hlev in pokumi olečeno roko dotičnemu kmetu. Toda fantomu to še ni bilo dovolj, ampak sta ga čakala pred vrati s kolom v roki in kričala, da ga bosta ubila, zato je kmet odpravil Marcena pri zadujih vratih iz hleva. Roka je Marcenu čedalje bolj otekaia. zato se je jiodal v četrtek zjutraj » celjsko bolnišnico.
c Kino MviiupuL D.tiičs »Kuzak in siavčck« (Svctislav Petrovič).
Naš
i potniški promet
Potniški promet pri nas stalno narašča. Največjo socialno važnost ima vsekakor notranji (lokalni) promet. Kako se je notranji potniški promet v zadnjih letih stalno popravljal, dokazujejo sledeče številke:
Potnikov: 1.1932 31.546.022, 1.1933 29,707.188, 1. 1934 28,525.189, 1. 1935. 34,819.327, 1. 1936 37 milijonov 694.919.
Od tega števila je odpadlo v letu 1936 na posamezna ravnateljstva:
Ravnateljstva: Belgrad Ljubljana Sarajevo Subotica Zagreb
Delež ravnateljstva 8,248.514 21.9% 8,425.288 22.3% 5,520.001 14.7% 6,400.296 16.9% 9,100.820 24.2%
Skupaj 37,694,919 100.0%
Razumljivo je, da je finančni uspeh potniškega prometa posameznih ravnateljstev vezan na % deleža posameznih ravnateljstev, ker igrajo dolžine potovanja pri tem glavno vlogo, to je, potniški kilometri, prav tako kot pri blagovnem prometu tonski kilometri. Izračunati na podlagi istih % deleža posameznih ravnateljstev od celokupnih dohodkov ni velika težava. Upoštevati se morajo pri tem seveda lomljene oddaljenosti pri direktnih tarifah (tranzitnih), režijske pošiljke (potovanje) itd. itd. No, za nas imajo gornji %-i drug pomen. Oni namreč dokazujejo obremenitev osebja in prog. Preglcdni-
ško osebje ima prav isto delo pri enakem številu potnikov, nc glede na to, da li potnik potuje 2 km daleč ali pa 100. Proge prav tako trpe, če se vozi potnik le nekaj kilometrov ali pa stotine kilometrov daleč in č« zavzame mesto onega potnika, ki izstopi že po par kilometrih vožnje, drugi potnik. Manipulacija pri odpremljanju potnika, ki potuje na kratko oddaljenost, je prav tolika kot onega, ki potuje 100 km daleč. Po vsem tem je čisto jasno, da mora v porazdelitvi kreditov igrati najvažnejšo vlogo stvarna obremenitev osebja in prog.
Pri inozemskih potniških prometih igra tudi subjektivni moment važno vlogo. Inozemskim potniškim vlakom (brzovlakom) mora uprava dodeljevati vlakospremno osebje z višjo inteligenco in z večjo uglajenostjo. Ker predstavljajo take kvalitete izvrstno predizobrazbo, ki je v zvezi s trudom in materialnimi žrtvami, zahteva pravičnost, da se tako osobje tudi boljše plača. Poleg tega pa mora tako osebje že radi ugleda uprave in države skrbeti za boljšo zunanjost, kar je vse združeno s stroški.
Kdor hoče biti pravičen, ta mora priznati z ozirom na statistične podatke naših turističnih društev, da ogromna večina tujcev iz zapadne aH severne Fvrope, ki potuje na naše Primorje ali na italijanske obale, potuje po progah Slovenije in da vlakospremno osebje ljubljanskega ravnateljstva nosi tudi v inozemskih potniških prometih višji odstotek bremen, kot pa mu po načelu enakosti in pravičnosti pripada.
Povečanje izvoza lesa
Izboljšanje položaja na lesnem trgu se zrcali predvsem v številkah našega izvoza. Te številke nam kažejo, da je izvoz v letošnjem letu napram letu 1936 prav znatno narastel, V celem letu 1936 je znašal izvoz lera iz naše države v vrednosti 544.7 milij. din, dočiin je letos že samo v prvem polletju bil ta znesek prekoračen. Do konca junija tekočega leta je izvoz lesa po vrednosti znašal 551.3 milij. din in je torej za 6,6 milijona večji kot pa za celo lansko ieto.
V prvem polletju lanskega leta je izvoz lesa znašal po vrednosti le 302.0 milij. din, v primeri s tem jc naš izvoz lesa letos za 249.3 milij. din večji. Če bo tudi v drugi polovici izvoz lesa ostal na isti višini, kot je bil dosedaj, potem ne bo, ne po vrednosti in nc po množini, mnogo zaostajal za izvozom v letih neposredno pred krizo, ko se je izvoz lesa gibal nekako med milijardo ici milijardo dve sto milijonov dinarjev.
Glavni odjemalci našega lesa so bili: Anglija, ki jc uvozila od nas lesa v vrednosti 116 milij. din, Italija, ki je uvozila za 101.7 milij., Nemčija, ki je uvozila za 88,4 mili. in Madžarska, ki je uvozila za 38.9 milij. V navedene države smo izvozili 63% vsega izvoženega lesa.
Izgleda pa, da se bo vrstni red držav, v katere uvažamo, do konca leta spremenil. Tako se že kaže v številkah izvoza v mesecu juniju. Na prvo mesto v izvozu lesa je v juniju stopila Italija, ki ga jc uvozila za 31.3 milij. Velik delež je imela tudi še Anglija, znatno pa je padel delež Nemčije. Izvoz lesa v Nemčijo je znašal le še 3.6 milij. din in je torej padci na minimum. Kakor pa poročajo, bo na dnevni red sestanka jugoslovansko-nemškega odbora, ki bo septembra v Dubrovniku, prišlo ludi vpraša-nj^iiVoza, lesa v Nemčijo.
Kot že omenjeno, je na prvo mesto v našem izvozu stopila zopet Italija, ki je do sankcij vedno tudi lo mesto zavzemala. Z ozirom na poglobitev trgovskih odnošajev z Italijo pa moramo pričakovati, da bo Italija to 6voje staro mesto tudi v naprej obdržala.
PasiVnosf naše trgovinske bilance z Nemčijo
Ze dve leti je naša trgovinska bilanca z Nemčijo stalno pasivna. Lansko leto je naš uvoz iz Nemčije znašal 1087.6 milij. dinarjev, izvoz v Nemčijo pa 1039.0 milijonov dinarjev, tako, da jo pasivnost dosegla 48.0 uiilij. dinarjev. V prvih petih mesecih letošnjega leta pa je pasivnost našo trgovinsko bilance i Nemčijo zuašala 98.6 milij. Din.
Zanimivo je, da istočasno, ko imamo proti Nemčiji pasivno trgovinsko bilanco, imamo v klirinškem prometu znatno terjatev. Ta naša klirinška terjatev dosega sedaj 21 milijonov mark.
Nasprotje med klirinškim saldom in pa med saldom našo trgovinske bilance izvira iz tega, ker so različne zapadlosti za plačila pri izvozu ter za plačila pri uvozu. Zapadlost plačil naših uvoznikov se razlikuje od zapadlo.sti plačil nemških uvoznikov, ki kupujejo naše blago.
Naši uvozniki, ki kupujejo blago v Nemčiji, ji dolgujejo danes okrog 300 milijonov dinarjev. To blago je kupljeno pretežno nn kredit treh, šestih ali celo devetih mesecev, vsled lega ga naši uvozniki no plačajo takoj. Nasprotno pa jo naš izvoz v Nemčijo, ki je sezonski, plačan takoj. I'a tudi uvoz, ki ga vrši naša država v svrho znižanja klirinškega salda, se plačuje'v obrokih. Vsled tega smo prišli do pojava, da imamo stalno klirinško terjatve proti Nemčiji, dočim je naša trgovinska bilanca vedno bolj pasivna.
Nekoliko moremo gornji pojav razložiti tudi iz različnosti načina ugotovitve obeh saldov. Številko uvoza in izvoza same po sebi niso stoodstotno zanesljive. Deloma bazirajo na cenitvah, dejo-liia pa ludi uvozna in izvozna statistika ne obseže-ta vseh poslov, ki vplivajo na višino dejanskih terjatev. Terjatve se spreminjajo vsled raznih v trgovskem poslovanju običajnih popustov, obresti, zaračunavanja raznih transportnih in zavarovalnih stroškov itd. Klirinški saldo izraža razliko ined dejanskimi vplačili na eni in drugi strani, saldo trgovinskega prometa pa vsebuje popolnoma druge elemente, vsled česar je primerjava med obema mogoča le e primernimi pridržki.
Pred revizijo trgovskih
odnošajev s Francijo
Kot poroča «Jugoslovensiki kurir«, se prično 16. avgusta v Parizu razgovori med Francijo m Jugoslavijo glede revizije dogovora od 8. decembra 1936.
Te dni teko v Parizu razgovori o reviziji klirinškega dogovora s Francijo. To revizijo smo zahtevali lako mi kakor tudi Francozi. Sprememba klirinškega dogovora gre v tem smislu, da se uvede način plačevanja, ki bo bolj elastičen, kot pa je bil dosedanji. Napram Franciji imamo stalno pasivni saldo, tako da postaja nadaljnji uvoz iz Francije skoraj nemogoč, ker francoski izvozniki ne marajo več dobavljati v Jugoslavijo zaradi dolgega čakanja na plačila. Na drugi strani pa ni Francija do sedaj pokazala posebno dobre volje, da bi s kakšnim izrednim uvozom naš pasivni saldo znižala.
Razgovori, kateri so 6eda.j v Parizu, imajo namen, da vprašanje naših medsebojnih odnošajev v tem pogledu razčistijo. V svrho, da 6e plačilni promet olajša in pospeši, ni izključeno, da se bodo uvedli klirinški čeki.
Na dnevnem redu je tudi vprašanje kontrole uvoza iz klirinških držav. Obstoji možnost, da se bo ta kontrola uvedla najprej na uvoz iz Francije, ker je ravno to vprašanje pri sedanjem stanju naših trgovinskih odnošajev s Francijo prav posebno
Izvoz sadja. Začel se je že izvoz svežih jabolk na Češkoslovaško, v Nemčijo in v Avstrijo. Na dunajskem trgu je cena zgodnjih jabolk bila po vrsti in kakovosti med 55 in 75 grošev. Prvi izvoz svežih sliv pričakujejo za prihodnji ponedeljek. Za zgodnje slive sc sklepajo kupčije pri nas na bazi 1.50 do 3 din.
Nemčija sc interesira za jugoslovansko vino.
V Belgradu pričakujejo tc dni nemško delegacijo, ki pride radi razgovorov z našimi vinogradniki in vinskimi trgovci. Na lem sestanku se bo razpravljalo o izvozu jugoslovanskih vin v Nemčijo. V poštev pridejo v prvi vrsti vina letošnjega pridelka in nekatera vina prejšnjih letnikov, toda ta v manjši množini. Smatrajo, da bo v vprašanju tega izvoza prišlo brez težav do sporazuma. Največje zanimanje za ta izvoz je med vinogradniki iz vinorodnih krajev donavske banovine, ki so že pred dvemi desetletji svoj vinski pridelek po večini prodajali v Nemčijo, predvsem v Berlin. Sporazum z Nemčijo bi bil toliko bolj zaželjen, ker se to leto obeta dober pridelek.
Registracija obstoječih ribarskib pravic. Ker je tudi že v 6enatu sprejet zakon o ribarslvu, bo kmetijsko ministrstvo takoj izdelalo pravilnik, ki ga zakon predvideva. Istočasno bo izvršena registracija vseh obstoječih ribarskih pravic v vsej državi.
»Statistika radničkoga osiguranja«. Kot poseben ponatis iz »Socialnog arhiva« štev. 6-7 jc izšla razprava »Statistika radničkog osiguranja«, ki jo je spisal g. Ivo Lah, 6tatističar ljubljanskega okrožnega urada.
Borza
Dne 23. julija 1937.
Denar
Angleški fuul je ostal ncizpreiiicnjcn ter je notiral na ljubljanski borzi 23K bi. na zagrebški borzi 237.20—238.80 (238) in uu belgrajski pa 288 bi.
Avstrijski šiling je danes šc nadalje popuščal in je notiral v Ljubljani 8.31—8.11, v Zagrobit 8.31—8.41 in v Belgradu 8.30—8.40.
Nemške, marke so notirule v Ljubljani 12.63 do 12.83, v Zagrebu 12.60—12.80, za ultimo avgust 12.435—12.085 in zu 15. september 12.40—12.00. V Belgradu so nolirale marke 12.5988—12.7908.
Urški boni so notirali v Zagrebu 29.15—29.85 (29.50), v Belgradu pa 28.90—29.00.
španske pesete v Zagrebu so notiralo 300 bi.
Liro so nudili v Belgragu po 217.
Ljubljana — Tečaji s p r i in o m.
Amsterdam 100 bol. gold. . . . 2401.«>—2410.20
Berlin 100 mark...... 1747.03—1700.91
Bruselj 100 belg...... 730.45— 735.52
Curih 100 frankov...... 996.45-1003.52
London 1 funt.......210---218.01)
New York 100 dolarjev .... 4311.--4347.32
Pariz 100 frankov......161.60— 103.10
Praga 100 kron....... 151.43— 152.54
Trst 100 lir........ 227.94— 231.03
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 3,251.333 Din, na belgrajski pa 1,890.000 Din.
Curih. Belgrad 10, Pariz 10.25, London 21.08, Ne\v York 435.625, Bruselj 73.325, Milan 22.95, Amsterdam 240.775, Berlin 175.35, Dunaj 82.05 (82.20), Stockholm 111.775, Oslo 108.95, Kopen-hagen 96.75, Praga 15.20. Varšava 82.70, Budimpešta 86.25, Atene 3.1«, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, llelsingsfors 9.575, Buenos-Aires 131.75.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7?« inv. pos. 89—90, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 407—109, begi. obv. 72—73, 8% Bler. pos. 90—97, 1% Bler. pos. 85—Sli, 7 pos. DHB 98—100, sev. agrarji 51—53. Trboveljska
_'235
Zagreb. Drž. pap.: 7% invest. po-. 88—90 (88), agrarji 52.75—53.50 (53.50), vojna škoda promptna 407—107.50 (407.50), begi. obv. 72—72.50 drobni kom., dalm. agrarji 71.50 den, 8% Bler. posojilo 95.25 den, 7% Bler. |>os. 84.75—85.25, 7% pos DHB 99.50 den, 7% slab. pos. 86.50 den. — Delnice: Narodna banka 71a0 den, Priv. agrarna banka 195 den, Trboveljska 245—275, Osij. livarna 200 bi. Osij. sladk. tov. 180—210, Ragusea 365 den, Oceanija 250 den, Jadranska plovidba 360 den.
Belgrad. Drž. pap.: agrarji 52 den, vojna škoda promptna 407—108 (407), begi. obv. 76.50 do 76.75 (70.50), dalm. agrarji 74.75 den, 8% Bler. pos. 90 bi, 7"o Bler. pos. 84.75—85.25, 7% posojilo DHB 100 den. — Delnice: Narodna banka 7150 do 7220, Priv. agrarna banka 197.50—108 (19K).
Žitni trg
Tendcnca ne-
Novi Sad. Vse noizpromenjono, izpremenjena. Promet velik.
Sombor. Pšenica (nova): bač. okolica Som-bora 174—176, srem. slav. banat. 174—176, gornja tiačka 176—178, gornja banat. 176—178, bač. banat. Tisa iu Begej slep 185—187.50, bač. kanal kralja Petra 180—185. — Oves: bač. srem. slav. (novi) 105—107.05. — Rž: bač. (nova) 168—170. — Ječmen: bač. okolica Somljor 120—125, srem. 12—125. — Koruza? bač. srem. 92—94, bač. bela '1% 91—(Hi. — Moka: neizpremenjeno. — Otrobi bački 91—93. — Tendenca slabška. Promet 43 vagonov.
Kulturni obzornik
Njegošev „Gorski vijenac"
Največje, lahko bi rekel tudi svetovno znano delo črnogorskega vladike Petra Petroviča Njegoša >Gorski vijenac« je izšlo na Dunaju 1. 1847., torej pred devetdesetimi leti. Ker praznujemo v letošnjem letu tudi tridesetletnico poslovenilvc tega, po mnenju najveljavnejših srbskih književnih zgodovinarjev, liajreprezentativnejšega srbskega literarnega dela (slovenski prc\od je oskrbel pok. Rajko Pernšek pod naslovom Gorski vencc-, izšel ie leta 1907), in dvajsetletnico prevajalčevo sinrii (umrl I. 1917), bom skušal v sledečem podati temeljne odlike te epeko-drauialične umetnine.
Doba roniantizma je na slovanskem jugu dala bogato žetev, bogatejšo pri SrMirvalih ko pri Slovencih, ker je ta književna smer v Srbohrvatih prišla ko po naročilu, kajti v bistvu Srbohrvatov, njihovega žitja in zgodovine, jc ležalo toliko la-lentnih sil in nakupičenegn tovrstnega gradiva, posebej tradicionalnega in zgodovinskega, da je moralo /. vso silo izbruhnili na dan, potem ko so nekateri največji zapadnoevropski duhovi, med njimi tudi Goethe, šelo odkrili in pokazali zapudni Evropi veličino srbohrvaške narodne pesmi, posebej epske. Ob tej priložnosti moram posebej opozorili na časovno sovpadnost največjih ustvaritev roniantizma pri Slovencih in Srbohrvatih. še danes prevladuje mnenje, <la so Prešernove Pesmi (1847), Ivana Mažuraniča Smrt Smail-age čer.giča« (1846) in Njegošev Gorski vijenac: (1847) najizrazitejša in obenem največja dela imenovanih književnosti.
N'egoš »pada med •iajori#nn!i:cj3e ustvaralcc v južnoslovanskib knjlžovnoslili sploh. Rodil se je pred konec 1. 1813. v Njsgiiših pod Lovčenom. kr-«::ti mi ira za Radivoia .po.iosto nalel-mo na popularno ime vladika Ilado), tod,, to ime j.' v *vor n dvaisclem letu. ko so io DOiiKMiStl. izgubit, dobil
pa novo, Peter. Njegov stric, ki je takrat vladal nad Črno goro, Peter L, od katerega jc Njegoš pozneje sprejel tudi vladarsko oblast, ga je poslal za nekaj časa v šolo v Boko Kotor.sko. Potem ga jc doma na Cetinju poučeval tajnik Petra L, znani
flesnik jSerbijanke - in svetovni popotnik Sima Mi-ulinovič-Sarajlija. Sima Milutinovič je videl dosti sveta, se poznal z Goethejem, Uhlandom, Grimom in še nekaterimi takratnimi nemškimi književnimi velikani, vendar njegovo znanje ni bilo sistematično in ludi mlademu Njegušu ni mogel nuditi temcljitejše izobrazbe. Zdaleč večja zasluga Milu-tinovičeva je, da je mladega učenca navdušil za knjigo, za čitanje.
Žo v zgodnji mladosti jo Njegoš začel pisati pesmi. V samotni črnogorski pokrajini, kjer ni imel nobeno pravo intelektualne družbe, je pesnik začel prebirati dela velikih svetovnih književnikov in filozofov in jc, ker je bil žc po naravi sila nadarjen, postal fenomenalen avlodidakt. l'o stričevi smrti je še zelo mlad sprejel vladarsko oblast in po črnogorski navadi postaj tudi duhovnik in kasneje vladika. Potovanja po svetu so v precejšnji meri vplivala na njegovo izobrazbo. Teh potovanj pa jo bilo precej in dolgih. Tako jc bil večkrat v Rusiji, pa tudi na zapadu, v Avstriji in Italiji. Prevajal je odlomke iz ilijade, ruske narodno pesmi in Lainartina. Kot vladar je bil dober, dasi je živel v času, za Črno goro precej burnem. L. 1850 je zbolel, iskal zdravja v Neapolju, vendar sc ie moral bolan vrniti domov, kjer je v oktobru lota 1851. umrl. Pokopan je v mavzoleju na lovčenu.
Književno delo njegovo je precejšnje. L. 1831. je izdal dve zbirčici pestili (»Puetinjak cetinjski Lijek iarosti turške«). V njih jo viden vpliv epske narodne pesmi, pa tudi Milutinoviča-Sarajli je. Ponekod je refleksiven. Vedno večja filozofska poglobljenost jasno odseva iz »Lače mikrokozma , ki jo je I. 1845. izdal v Belgradu. To je spev o filozofskih mislih, ki se pa nanaša na odlomek Miltono-vega Izgubljenega raja:. Delo ima tudi kot čisto religiozno veiiko vrednost To je edino večje Njegoševo delo, ki ni zgodovinsko. Vsebinsko obrav-
TOGAL-tablete
ugodno učinkujejo zoper:
hripo,
bolezni vsled prehlada, reumatlzem, protin,
živčne bolezni, utor (Hezenschuss), išlas in glavobol.
KcJ 2082. 6. 11. 1933.
Hemijsko farmaceulsko preduzeče Dr. Miodraga V. Stevanoviča & Viktora F. Pyka, Beograd.
SPOCL
nava motiv ustvarjenja sveta in borbe med hudim in dobrim, ined hudičem in Bogom. Za »Lučo mikrokozmac je izšel »Gorski vijenac«, o katerem bo še govora, v letu pesnikove smrti pa je v Zagrebu izšlo tretje večje Njegoševo delo, nedrama-tična drama »Lažni car Sčepan Mali«, ki je po snovi vzela iz črnogorske zgodovine. Te dramatizacije se je lotil verjetno pod vplivom Puškinovega ^Borisa Godunovat 1. 1847., ko je v beneških arhivih našel podatke o črnogorskem pustolovcu.
»Gorski vijenac je ep v dramatični obliki. Prav za prav spominja na nekatera grška klasična dela, peeebej na Ajshilovo »Perzijaacc.. Prvotni rokopisni naslov se. je glasil »Izvijanje iskre«, kar kaže na glavno idejo dela, na svobodo, na liorbe za popolno samostojnost Črnogorcev in Srbov sploh. Delo jo nastalo proti koncu pesnikovega življenja in pomeni višek njegovega ustvarjanja. Takrat je Črna gora bila politično precej vznemirjena in je mogoče celo v samem delu zaslediti to vznemirjenost. Njegoš je namreč posredno, po dveh osebah, ki nastopati med drugimi v delu, po vladiki Danilu in igumanu Štefanu, izrazil svojo filozofske nazore.
Po 6iiovi je iGorski vijenac: zgodovinski, vsaj okvirno. Res je dogodek, ki ga opisuje, na zunaj malenkosten, rekel bi lokalnega pomena, vendar jc po svoji osnovi in globini univerzalnejši in posebej za Balkan pomembnejši. Nazunaj opisuje iz-sledovanje )>oturčenccv, prav za prav pa gre v delu za daleč večjo zadevo, za borbo med zapadom in vzhodom, za borbo med krščanstvom in mueliman-stvom. Čc upoštevamo, v kolikšni meri jc vzhod z invazijo v Evropo vpliva posel>ej na Balkanski polotok in v koliki meri jc škodoval razvoju balkanskih narodov, poleni moramo tudi vsebinsko priznati »Gorskemu vijencu* za liste čase posebno aktualnost. Zalo je docela razumljivo, da je pesnik delo posvetil začetniku srbske svobode, vodji Ka-radjordju.
Njegoš se v delu izraža kot občuten nacionalist
z iriočuo pfiiiifcsjo refleksi vnos! i ln posebej filozof
skih razglabljanj. Bil je izrazil romantik, /. bogato
((■loj ludi poročila nn 7. strani.)
Tour de France — 16. etapa
V	tej etapi, ki se je delila na tri dele, je prišlo do nepričakovanega odstopa belgijskega moštva i r. tekmovanja. Razlage so različne. Belgijci 6ami in njihov najboljši tekmovalec utemeljujejo svojo odločitev s tem, da se je neka zapornica čez železniško progo pred njihovim nosom zaprla, da niso mogli zasledovati (t j. Maes) svojega najnevarnejšega tekmeca Francoza Lapebica. Ta je iz teh krajev doma in je prav verjetno, da so mu prijazni rojaki hoteli pomagati do prvesla mesta in do mastne nagrade . .. Zato so vsi belgijski dirkači, ki tvorijo državno moštvo, v četrtek ostali v Bordeauxu. Francoza Lapebia, ki se je na tak način rešil najnevarnejših tekmecev, menda ne bo nihče več mogel ujeti. Boj za mesta je sedaj v glavnem med Francozi in Italijani, le Švicar Amberg se jc prerinil do tretjega mesta v splošni klasifikaciji.
V	prvem delu od Bordeauxa do Royana jc zmagal Nemec Bautz s povprečno hitrostjo nad 40 km na uro. 2. Lapebie (F) z istim časom.
Drugi del etape od Royana do Saintesa je prinesel zmago belgijskemu posamezniku Braecke-veldlu in Nemcu Wenglerju, Lapibie pa je bil v večji skupini peli.
V	tretjem delu od Saintesa do Rochella jc zmagal Lapebie (F) za pol minute pred Italijanom Martanom.
Po skupni klasifikaciji vodi Lapebie (F) s časom 118 ur, 22 minut in 59 sekund, za pet minut pred Italijanom Viciniem in za slabe pol ure pred Švicarjem Ambergom. 4. je Italijan Camusso, eno sekundo za Švicarjem.
Od držav jc po izstopu Belgije na prvo mesto prišla Francija, 2. Italija, 3. Švica. 4. Nemčija, 5 Španija, 6. Luksemburg.
Od vseh strani
Dunajska Vicnna je s 3:1 premagala znano
švedsko nogometno moštvo Kamraterna. Tekma je bila v Malmou, igral pa je pri Vienni tudi stari internacionalec Gschvvcidl.
Veliko zanimanje je v Budimpešti za revanžno igro med Ferencvarošem in Austrio, ki jc preteklo nedeljo na Dunaju zmagala s 4:1. Madžari pravijo, da bodo Austrio >pregazili«. Sicer je pa dovolj, da ji zabijejo štiri gole, pa si s tem zagotovijo končno tekmo z rimskim Lazziom.
Rodericb Meuzel, znani teniški igralec, bi moralo odpotovati na gostovanje v Ameriko, pa jc dobil »teniško bolezen« (bolečine v lektih) in bo ostal doma.
Mreže bodo r bodoče pri namiznem tenisu
morale biti približno za eno desetino nižje, tako so sklenili na kongresu v Badenu. To pa zato, da bi se preprečilo večno »pimplanje«.
Carnerra, znani italijanski boksar še ne misli odnehati. Te dni se bo boril v Anconi proti manj znanemu nemškemu profesionalu in če ne bo te-pen, se bo pogledal v Belgiji s Pierreom Char-lecom.
Veliko nagrado Evrope za hitrost na kolesu
si je pridobil v Milanu Belgijec Scherens, ki že več let velja za najhitrejšega kolesarja na svetu.
Vsako drugo leto bo odslej tekmovanje za Da-visov pokal. Igralo se bo pa, vsaj končne igre, pred turnirjem v Wimbledonu, ki igralce preveč utrudi. Ustanovilo se bo ludi tekmovanje za sličen pokal med ženskimi klubi.
razvito fantazijo, pa je sicer skromno gradivo s konca XVII. stoletja spretno razvil in ga ]>odal v naravnost veličastveni obliki. Jezikovno je arhaji-fen, lokalno črnogorski, tako da današnji čitatelj marsikod poseže po komentarju. Metrično sloni delo docela na narodni pesmi trne gore tistega časa. Da so bili prav Črnogorci tisti, ki so meti Srbi v posebni meri gojili poto narodno pesem (gus)arji!) in ki so to starinsko in lepo narodno navado med vseini ludi najdlje ohranili, ni trebit posebej omenjati. »Gorski vijenac: sloni v celoti na narodni itesmi. Če upoštevamo še pokrajino, v kateri je Njegoš največ živel in ki mu je bila tako pri srcu, potem bomo razumeli, zakaj je ie s samim živini opisovanjem narave, puste in kamonite. dosegel naravnost klasičen vtis, tako da ponekod spominja na Shakeskeareja in na grozotnosl njegovih tragedij.
Človeka v večni borbi z naravo in soljudmi, ki je priljubljeni Njegošev motiv .sijajno slika monolog igumana Štefana na sveti večer ob ognju.
, Iz vsega povedanega ni težko priti do zaključka, tla Njegošev »Gorski vijenac« kljub temu, du jo zmes dramatike, epike in nazadnje tudi lirike, pomeni sintetični in umclniško podani višek srbsko narodne pesmi, epske in junaške, kakor je nekateri tudi imenujejo. V srbohrvaški književnosti ga jo mogoče primerjati samo z Mažuraničevo »Smrtjo Smail-age čengičat, ki jc pa po obsegu daleč manjša. Zato jc več ko razumljivo, tla je »Gorski vijenac <iniel vedno dovolj čitateijev. Kot jasen dokaz za to lahko omenim, da je delo do dane« izšlo v skoraj tridesetih izdajah v originalu, ki so izhajale v Belgradu, Novem Sadu, Zagrebu, Zndrtl, na Dunaju, v Pančevu, na Cetinju. v Kotoru in Ženevi.
Ob vsem tem je razumljivo, da se je tudi inozemstvo zanimalo za to veliko Njegoševo delo. Za dopolnilo temu kratkemu članku navajam, tla je do danes izšlo 14 prevodov »Gorskega vijenca« \ evropskih jezikih in sicer v italijanskem, nemškem, ruskem, bolgarskem, češkem, madžarskem, slovenskem, šve-Jskeai, francoskcm, angleJker: in poljskem.	Tone Potoka r.
Obličje drugačne
Mladi doktorjev gin, ki sem navadno z njim vsako nedeljo skupaj, se je včeraj s svojim sijajnim avtom odpeljal na zahod, na zemljišča svojih staršev, kjer se pase 5000 do 6000 glav goveje živine. On nič ne vč, koliko glav živine pasejo njegovi kavboji in tisoč več ali manj nima pomena. Živali žive zunaj kar na divje na prostranih, z žico ograjenih prerijah. Le dvakrat v življenju jih gredo lovit; prvikrat, ko teličkom-vžgo znak njih lastnika v kožo. Drugikrat pa, ko so že dovolj stare, da jih pošljejo v mesnice v Omaho, od koder se nikoli več ne povrnejo.
Moj mladi prijatelj in slušatelj tečajev, ki jih imam zdaj kot Carnegiejev profesor na državni univerzi v South Dakoti (Južni Dakoti) v Vermil-lionu, se pa ni radi goveda peljal na domačo grudo in tudi ne radi pustolovskih zabav, marveč na čudovit lov, na lov na kače-klopotače, ki jih hoče streljati. Za ta lov ima pa obilo prilike v »Bad Landih« Južne Dakote, koder vodi njegova pot k staršem. Lani je ustrelil šestdeset takih kač in še majhnega prerijskega psa in le ta bitja žive v tistih, od Boga zapuščenih pokrajinah...
Tako imam priliko, da izrabim nenavadno mirno nedeljo, da si ogledam podobo tiste Amerike, kjer živim že štiri tedne in o kateri tako malo vedo v Evropi in celo v Njujorku. Američan, ki sliši ime Južne Dakote, misli pri tem le na Indijance in kavboje, ki so nekje v divjih, daljnih
pogovarjajo samo — o dežju, o tem zanje edino važnem vprašanju. Čez teden so delavski obleki, v overalu, ob sobotah pa se »vržejor v pražnje. Ko se potem stemni, se odpravijo domov na farmo v novem," krasnem ševroleju ali pa v prastarem, ropotajočem »Forduc — z ženo, otroci in s psom — [K> prašni cesti —, odkoder zavijajo na desno in levo v daljno deželo. Če je kdaj zares prav močno deževalo, tedaj se jim pogrezajo avtomobili do srede kole9 v blato. Veliki dan je mimo in dnevi dolgega tedna so pred njimi, v katerih je delo in večno samo delo. Tako živijo iz leta v dan in leto in dan z edinim odmorom ob sobotah, kar pa tudi ni drugega, ko da zdi jo na kakem vogalu in uživajo »sijajno življenje« glavne ulice v mestu.
Tu živi visokoraslo, okorno, zdravo in dobrohotno ljudstvo. Priseljenci so skoraj vsi sami Danci, Švedi in Norvežani, ki so si tu v daljni tujini ustvarili dom. Tu in tam dobiš kakega Nemca in blizu naše hiše je češka naselbina »Tabor«. Po Francozih, ki so prišli nekoč semkaj kot vojaki in trgovci s kožami, ni nobene druge sledi ko imena krajev, ki jih ljudje na najčudovitejši način izgovarjajo.
Nekoč so tu zares živeli nomadski Indijanci. V 17. stoletju so prišli semkaj Indijanci Siiu, ko so jih pregnali iz gozdov Minnesoti in Cipevi in Sijuji so bili kmalu edini gospodarji te zemlje. Tedaj je živelo na prerijah nešteto bivolov, zlasti
Stroj, ki škropi, sesa in pobira..., je kupilo avstralsko mesto Sidney. Poganja ga Diesolov motor
in ima jako široka kolesa.
pokrajinah. Evropejec pa zagleda v duhu pri imenu Amerika le Njujork ali Pittsburg, Čikago, do-nebesnike, truste in same organizacije. Ali pa misli pri tem na kalifornijske sadovnjake, španska misijonišča, na zvezdnike. Malo ljudi ima priliko spoznati to »drugačno? Ameriko. Zaman bi se trudil, če bi hotel na zemljevidu najti malo mestece Vermillion. Tu živi razen treh tisočev prebivalcev še osem sto dijakov, ki so skoraj vsi otroci farmarjev in ki jih poučujejo profesorji, ki so sami doma iz teh krajev. Vsi skupaj se kar ne morejo do sitega naslišati o Evropi, odkoder so njih dedje prišli in ki je skoraj nobeden še ni videl. Obe Dakoti vsebujeta le manjhen del neizmernega farinarskega pasu srednje Amerike. Nekoč je segal la »teritorij« od Mehiškega zaliva pa do Kanade. Ko se je priključil Uniji, so potegnili ostro črto, ki je razdelila novo pokrajino v severni in južni del. Suth Dakota je torej le odlomek orjaškega pšeničnega in turšičnega pasu, ki obsega tudi države Jowa, Ohio, Kansas, Illinois in Nebrasko. Vendar je skoraj še enkrat večji ko Jugoslavija, ima pa komaj osmino toliko prebivalcev in glavno mesto Sio Fails ni večje ko Kranj.
V Vermillionu ni nobenih pozornosti vzbujajočih dogodkov, nikakih morilskih procesov in gangsterjev. Ponoči bedi nad prebivalci le eno samo, že staro oko postave? in moja gospodinja ima že petnajst let podnevi in ponoči odprta hišna vrata. Mesto je na holmu nad reko Missouri in zre v obširno, zeleno dolino.
Nasprotje med Vermillionom in našimi mesti je prav očitno. Tu imaš trgovine, kjer dobiš vse iz najnovejše mode. Tu je koncertna dvorana, kjer imajo prostora vsi prebivalci; dalje sta dve Car-negiejevi knjižnici, kino za tisoč ljudi, ki predvaja filme do polnoči, dosti cerkva in prostran park s kopalnim bazenom, ki je obdan s stenami iz pečnic. Mnogo je proslav in veselic in so tedni, ko družine po vse dni ne preživijo večera doma. Posebno ob sobotah je povsod kar strahotna gneča. Prašni, s prsteno skorjo obdani avtomobili farmarjev hupajo skozi množico in komaj dobiš kak prostor v garažah. Ko so ves teden trdo delali, stojijo farmarji ob sobotah tu v gručah in se
pa zahodno od Missourija, kjer ni pozimi dosti snega, pač pa je mnogo pašnikov. Po imenu »o bile te pokrajine pač nekdaj španske in polom francoske in spet španske in tako -naprej, dokler niso bile samo ameriške. V resnici pa so bile izključno last rdečekožcev, ki so srdito branili svojo deželo spričo vsiljencev. Tu so divjali krvavi boji. Koder zdaj plug reže zemljo, so se vrgli nagi rdečekožci, čez in čez poslikani, da bi ostrašili sovražnike, — divje tuleč na belokožce. Še dandanašnji je med tistimi, ki po cestah vogale podpirajo, nekaj ljudi, ki so se v mladih letih vojskovali z Indijanci.
»Red Cloud« — rdeči oblak — je bil neki poglavar, ki so se ga še posebno vsi bali. Nekoč je tri tisoč njegovih vojščakov skozi vso zimo oblegalo bližnjo utrdbo Kcarney. Red Cloud je s puščicami iz zasede oviral zgradim transkontinen-talne ceste proti zahodnemu obrežju. Leta 1867 ni prispel niti en voz skozi pokrajino Siujev v Mon-lano. Slednjič je morala ponosna vvashingtonska vlada — hočeš nočeš — skloniti mir z Rdečini oblakom in sprejeti vse njegove pogoje. Poglavar je silno star umrl nekaj let pred izbruhom svetovne vojne.
Največjo senzacijo pa je doživela Južna Dakota tedaj, ko so leta 1874 iznenada našli z.lato v Black liillih .. Na tisoče lovcev na zlato je pri-drevilo iz vse Unije tjakaj in je čakalo, dokler ni vojaštvo dovolilo prosto pot. Custer-City — mesto z imenom generala Custera, ki je odkril to zlato bogatijo, je 1. maja 1875 imel že enajst tisoč prebivalcev. Čez nekaj tednov na to, jih pa ni imol niti nekaj stotin ne, saj je bilo vse odrinilo v zlate hribe, da bi ondi kopali zlato. Še dandanes je Južna Dakota najbolj zlata bogata pokrajina Unije. Nedavno je spet završalo med »zlatimi rudarji«. Zakaj, še zmeraj vsebuje zemlja Južne Dakote več zlata kot sploh kak kraj v Ameriki. Reke Black Hillov so narasle in to je dobra novica za izpiralce zlala, ki ne morejo brez vode v izsušenih potokih ničesar početi. Za loto 1037 se nadejajo takega navala, kakršnega ni bilo več od leta 1875.
Letala napadajo oklopne avtomobile. Takšne vaje so iincli na pariških vojaških vajah.
Amerike
Plesalci duhov Južne D akole
Več in več ljudi je Dakota pritegnila nase: bogata zemlja za rodovitna polja je privabila priseljence iz starega sveta. Zdelo se je, da so Indijanci obrzdani. Vendar to ni trajalo dolgo. V začetku develdeeetih let prejšnjega stoletja je izbruhnila čudovita duševna epidemija med Siuji. Neki Indijanec z imenom Vovoka je imel nenadoma prikazen..., čudno mešanico poganstva in krščanstva: angeli so ga odvedli v nebesa, kjer je zagledal krasno zemljo in nešteto čred bivolov. Naročeno mu je bilo, naj se vrne nazaj na zemljo, da svoje rdečekožno ljudstvo pripravi za nebesa. Pripravijo naj se pa s plesanjem. In Indijanci so začeli plesati. Oblekli so se v bele srajce, nazivali so se »plesalce duhov« in so dan in noč neprestano plesali. Kmalu nato je Vovoka oznanil, da zna tudi mrtve obujati, črede bivolov pričarati in belokožce prepoditi. K Rdečemu oblaku je po-slal sla, ki naj mu prebere oznanilo. Sel in učenec je pa kmalu samega sebe razglasil za odrešenika in je še bolj navdušeno gojil plesanje ko njegov učenik. Na tisoče Indijancev je besno plesalo, dokler niso od utrujenosti jx>padali na tla. Mnogo se jih je v parnih ko|)elih do smrti opeklo, da bi se vredno pripravil za nebesa. Ta blaznost se je tako neznansko razpasla, da so bili belokožci prav resno v skrbeh, tem bolj zato, ker jim je bil neznan skrivnostni vzrok tega norenja. Eden od najhujših vodnikov Indijancev, »Sitting Buli« se je zanimal za duhovne plesalce in to je bil garni-ziji znak za dejanski naskok. Skušali so ujeti plešoče rdečekožce, dasi je bilo to gibanje zgolj versko in ni bilo naperjeno zoper bele priseljence. Slednjič so »Sittinga Bulla« v neki budi bitki ustrelili. A zdaj šele so pobesneli duhovni ple-sači Južne Dakote! Mislili so, da so v svojih srajcah duhov neranljivi in so se z divjim srdom radi smrti Sittinga Bulla besno vrgli na topove belih. Učinek je bil strašen. Na stotine rdečekožcev, žensk in otrok, se je valjalo po tleh v kričečem, krvavem klobčiču. Njih šotori so bili razcefrani. Spočetka je bila groza divjakov brezmejna. Potem pa so se obrnili in se vrgli na vojake, preden so mogli ti v drugič streljati nanje. Nastalo je krvavo klanje, mnogo belih je obležalo in to je bil najbolj krvav dogodek v boju zoper Indijance Siju in se imenuje »bilka o ranjenem kolenu«.
Zdaj je indijanska romantika za zmeraj pokopana. Kdaj pa kdaj sem videl po nekaj starih Indijank, ki so bile zavite v pisane volnene odeje iz bližnjih trgovin in kakega starega možička nagubanega obraza. Indijanska mladina pa se noče z ničemer razlikovati od belih, oblači se f>o evroj> sko in se jim skuša v vsem prilagoditi. Dekleta imajo trajne kodre in obrite obrvi, našniinkana lica in rdeče f>obarvane ustnice. Nedaleč sem videl šolo za indijanske otroke, kjer se pet sto dečkov in deklic ubija z zahodno kulturo. Četrtino čiste indijanske krvi je treba imeti, da sprejmejo otroka v to šolo. Ondi hitijo potomci ponosnih, okrutnih Siujev prav marljivo v svoje razrede, da so na svojih mestih, ko udari ura s stoljia, in da ne dobijo slabih redov. Znajo angleško in zgodovino, gradnjo motorjev in zemljemerstvo in so pozabili, da so bili nekoč oni gospodarji teh pokrajin.
Pesem zemlje
Ameriški Zahod je še zmeraj dežela pustolovščin, če že ne zares, pa vsaj na filmskem platnu in v neštetih zgodbah, ki jih staro in mlado kar požira. Ljudje so še zmeraj navajeni, da je na Zahodu napeto življenje polno razvratnih dogodivščin. Te vzburjene jovesti sla svetu dala Mark Tvvain in Bret llarle dalje Shervvood Ander-sen, Jane Gray in še dosti drugih, ki jih beremo tudi v slovenskih prevodih. A zdaj nihče ne pričakuje od tihih famarjev kaj pustolovskega. Tu ne poje priroda nobene pesmi, govori pa jako trezen jezik o zemlji in ljudeh na njej, o uboštvu, neusmiljenem soncu, majhnem uspehu in neskončni pridnosti. Novodobni pisatelj Hainlin Garland ojnsuje to težavno kmečko življenje. Opisuje priseljence, ki so se v drugi polovici devetnajstega stoletja priselili iz Skandinavije na širne poljane Dakote. Moški garajo, orjejo, sejejo in kadar je izjemoma kaj dežja, tudi kaj pridelajo. Prav nič ne utegnejo, da bi pomislili nase in na ostali svet. Ženske garajo na življenje in smrt, se ubijajo z zemljo, gospodinjstvom in s številnimi otroki. Le majceno razvedrilo poznajo: da se kdaj pa kdaj na lomili vozilih odpeljejo v malo prerijsko mesto po potih, ki so poleti vroči do smrti in prašni in kjer nobeno živo bitje noče obstati. Pozimi pa hrumi čeznje vihar in burja prinaša sneg in bridki mraz. Tako je bilo prej, a tudi še dandanašnji ni farmarjem v Južni Dakoti dosti bolje. Le radio jim je prinesel mnogo blagoslova v njih samoto.
Novi svetovni rekordi. 11 m a r i j o Salminen, finskemu olimpijskemu zmagovalcu v teku na 10.000 m se je posrečilo v Houvoli v treh rekordih prekositi Nurmija. — Olimpijski zmagovalec John VVoodruff (USA — v krogu) pa je dosegel na panameriških igrah v Dallasu (Teksas) vprav senzacijsko redkost uspeha. Preletel je 800 tn razdalje v neverjetno kratkem času, 21,47,8 sekundi, s čimer je uradni svetovni rekord svojega rojaka Cunningliama skoraj za 2 sekundi izboljšal.
In avlo je skrajšal nekončne ure prejšnjih voženj in je krajevno lolj zbližal ljudi. — Drugi Skandinavec — O. E. Rolvaag —, tndi znan Slovencem iz prevodov, prav tako opisuje življenje ljudi na tej nepregledni, hudi zemlji.
Tako se Dakota zrcali v književnosti kot svet resničnosti, ves resen in truda poln, ki črpa iz njega Amerika dandanes svoje najboljše moči. Ko sem si nedavno izposodil star Fordov avto in so sam odpravil na razi6kavanje — od Vermilliona v daljno farmarsko deželo —, sem bil kmalu v veličastni samoti, ki je brezmejna ko morje. Niti eno drevo ni prekinilo neskončnih valov plodnih njiv, kjer eo bili nekoč pašniki bivolov in pušče Indijancev. Kakor valovi Oceana je zemlja valovila veličastno in neskončno. Onstran Missourija sem dospel v deželo velikanskih pašnikov, kjer še dandanes raste prerijska trava, kakor nekoč, preden je plug odparal zaščitno vrhnjo plast in jo s tem priklical dandanašnje peščene viharje. Tu in tam so letali čudovito pisani fazani, sicer pa nikoder nobenega glasu. Ruski osat, ki ga jo vročina lanjske poleti sesušila in ga je vihar izpulil, se je v šopih trkljal po prašni poti. Ko sem se vrnil v mali Vermillion, mi je bilo, ko da sem dospel v kako velemesto in v pristanišče kulture.
Včeraj je deževalo — resnično deževalo^; In vsa Dakota vriska. Od dežja zavisi blagor in beda Dakote. Poslednjih pet let je bilo strašno. A od včeraj se radostno smehljajo trdi obrazi, farmarjev. Tu se farmar ne loteva dela z istint, zaupanjem ko naš kmet. Komaj eno leto od sedmih jo rodovitno. V vseh drugih letih se posuši klasje na bilkah, ko se v juliju pripodijo vroče sape iz južnih pustinj. Tedaj gre po zlil ves trud, ves znoj, vsa nada pozimi in vsa radost spomladi.
Tu v Dakoti je p>riroda trda, neusmiljeno trda. Meseci gredo mimo brez kapljice dežja. Veliko farmarjev se je lani izselilo. V številnih skupinah so romali na zahod, sedali so na vlake, na avtomobile. Več ko sto tisoč ljudi se je izselilo na Pacifiško obal. Seveda jih tudi tu ni čakalo drugega ko beda in skrb. V najboljšem slučaju jo kdo dobil podrejeno službo, kar je hud udarec za svobodnega kmeta z neskončnih poljan. Tisti, ki so vzdržali navzlic vsemu v Dakoti, pa si letos obetajo dobro letino. Prst je temno črna, neizmerno plodovita in vsak farmar more obilo pridelati.
A že grozi za leto 1937 huda nevarnost: kobilice ! Ze več let niso bili znaki zanje tako pomembni, kot so letos. Dozdeva se, da bo letos rekordno leto zanje. In v zadnjem času se je izkazalo, da je res. Ozračje se bo stemnilo, ko bo p>rihrumela iiuga, oblak bilijonov kobilic, ko v dobi stare Zaveze. Marljivosti farmarjev bo ukraden pridelek, če ne bo ameriška kemija v poslednji uri pomagala s kakim »čudežem«.
A naj pride karkoli: tukajšnji farmar bo vztrajal na svoji zemlji in se bo žilavo boril z zemljo, bo oral in sejal in stiskal zobe prav tako kljubovalno ko njegovi dedje, ki so mu podarili ta novi 6vet.
5000 parov je združil
povzročil 5000 zakonov.
Sam je zapisal, da mu je bilo včasih prav težko spraviti skupaj ženina in nevesto, vendar ni nikdar popustil in pravi, da se mu še ni pripetilo, da bi se bil kdaj zaman trudil. Tudi naj-lolj trdovratne tašče in najbolj trmasti tasti so slednjič poslušali njegove nasvete in so se vdali prigovarjanju Petra Šorbe. Zakonotvorec iz Vasar-helija
jc bil na 5000 svatbah
in ,5000 različnih srajc k fraku in prav toliko različnih cilindrov je imel že na sebi. Zakaj, nova srajca k fraku in nov cilinder je bilo edino plačilo, ki ga je Šorba zahteval od parov, ki jih je srečno privedel pred oltar. V debelo knjigo
si je zapisoval imena vseh parov,
ki jih je združil in s katerimi je bil še dolga leta v prijateljskih zvezah. Od teh parov se jih je 87 obrnilo nanj, da je tudi njihove otroke poročil. Izmed 5000 zakonov, ki jih je on združil, je bilo le 53 nesrečnih in so se ločili.
17.322 otrok je izšlo iz teh zakonov!
Za njegovim pogrebom je šlo 318 parov iz 60 različnih vasi, ki je v njih on posredoval.
Krošnjar je 6topal po cesti, ob kateri je v senci 6edel domačin. Tega je krošnjar vprašal, kako dolgo bo še rabil do mesta, a ni dobil odgovora. Krošnjar je skomignil z rameni ter počasi šel dalje. Ko je bil 50 korakov proč, ga je domačin poklical nazaj tet dejal: »Poiuiugo UiO bosle rabili do mesta.« — »Zakaj pa mi tega niste takoj povedali?« — »Ko pa prej nisem vwel, kako hitro hodite.«
Iz Budimpešte poročajo, da je v vasi Vasar-helij te dni umrl 81 letni kmet Peter Šorba. To je bil daleč naokoli znan,
da zna sklepati poroke,
in je bil radi tega kar slaven. Da je nesebično spravljal skupaj ženine in neveste, mu je bil nekakšen življenjski poklic. Sam se ni v drugo poročil, a storil je vse. da je druge navajal v zakon. Tako je ta čudoviti človek dosegel izredni rekord, da je v svojih šestdesetih letih
»Norec neumni, zdaj smo j*>wiieli že 500 m filma z vami, kot rimskim vojščakom, a vi ste imeli ves čas uro zapestnico na roki!«
Naš odgovor
Pripravljalni odbor za tabor slovenskih fantov in mož v Celju je takoj ob prvem napadu na
tahor prosil uredništvo »Slovenca«, naj ne priobči nobene notice, ki bi hotela odgovarjati na izzivanja kateragakoli lista, ker ni hotel, da bi izrazito kulturna prireditev postala predmet političnih debat.
Ker pa »Jutro« in »Narod« celo po končani prireditvi nista nehala napadati in izzivati in ker so začeli grdo napadali našo prireditev tudi lifiti »Pohod«, ccljska »Nova doba« in socialistična »Delavska politika«, ne moremo več molčati.
»Jutru« bi stavili v odgovor samo nekaj vprašanj:
Dne 10. 6. 1937 imenuje »Jutro« celjsko prireditev »strogo vensko svečanost«. Na podlagi česa, ne vemo, ker je bil celotni program prireditve določen že meseca aprila in sicer kot izrazito kulturen program. Ali mogoče proglasi »Jutro« vsako kulturno prireditev, pri kateri je za udeležence preskrbljeno, da morejo opraviti svojo versko dolžnost, že za »strogo versko svečanost«? Ali je potem takem po »Jutru« kulturna prireditev samo ona, ki se za to dolžnost katoličana ne briga?
Isti dan v istem članku 6vari dalje »Jutro« oba slovenska gg. škofa in njihove svetovalce« pred to prireditvijo, češ da hoče na njej slovenska mladina »po težkih in temnih dneh pokazati, da so sc njene vrste še bolj razgibale, da so mlade moči znova začele z delom Bogu v čast, domovini v korist in napredek, da je v naših domovih znova zapela pesem ljubezni do domovine in naroda.« Vprašamo »Jutro«, ali je za škofe nečastno, neprimerno udeležiti ic tabora katoliške mladine, na katerem se hoče veseliti svoje svobode, na katerem hoče utrditi svojo ljubezen do Boga in države? Ali je torej njima dostop na nacionalno prireditev prepovedan?
Dne 26., 27. in 28. 6. 1937 imenuje »Jutro« naše celjske dneve že »Tabor JRZ v Celju«. — Torej isti program, ki je bil narejen v mesecu aprilu in se kasneje niti za piko ni izpremenil, imenuje »Jutro« prvotno »strogo versko svečanost«, potem nacionalno prireditev in končno tabor JRZ. Ali je to dokaz za popolno zmešanje osnovnih pojmov ali je pa to dokaz, »da jc res hudobija človeka brezmejna«.
To zadnje je »jutrov« dopisnik dokazal v svoji št. 149 z dne 30. junija, torej s poročilom po končanem celjskem taboru, katerega znova imenuje »tabor JRZ«. Više se dopisnik v svojem pisanju ni mogel povzpeti. Dne 29. junija se je namreč v celoti izvedel program, katerega je »Jutro« prvotno samo imenovalo izrazito verskega. Na vsej prireditvi ni bilo niti besedice o politiki, govorili so sajni izraziti nepolitiki. Zakaj torej to grdo pod-tikavanje? Ali mar zato, ker je mladina vzklikala voditelju slovenskega naroda dr. Korošcu, ki ga je : Jutro« samo pred 2 letoma, ko je v novi vladi prevzel posle notranjega ministrstva, imenovalo rešitelja Jugoslavije? Ali mar zato, ker je vzklikala kralju in domovini? Ali je mar to politika? Ali je za »Jutro« celo ljubezen do kralja, ljubezen do rešitelja naše državo in ljubezen do domovine samo 6tvar političnih računov? In »Jutro« jc vedelo, preden je 29. in 30. junija znova proglašalo naš tabor za tabor JRZ. da je naš vladar poslal na tbbbliii«W>$cga zastopnika! Čemu torej tako grdo in AefesniCno poskuša diskreditirati pred javnostjo prireditev, ki je prejela svoje najvišje priznanje? Ali n« čuti »Jutro«, da s tem ruši tudi spoštovanje d^tiajrMfe oblasti v državi?
Brezprimerni cinizcm v neresnici in zavijanju dejstev je dokazal, da je »Jutro« pripravljeno kle-vetati vse in vsakega, če se ne udinja njegovi politiki, in da si sploh ne more več misliti nobene kulturne organizacije kot samo kulturne, ampak mu je vse samo politika, torej politika tudi v vsem, kjer odločajo njegovi vplivi. Do skrajnosti slabo izpričevalo za »Jutro«.
Na vse to početje imamo samo en odgovor: Trpko obsodbo in prezir, in samo en sklep: še mogočneje delati po začrtani poti in streti ono miselnost, ki hoče vso kulturo, vso ljubezen do naroda in države podrediti samo trenutnim političnim računom.
Tudi »Nova doba« se nas je spomnila v svoji 28. številki z dne 9. junija t. 1. na način, kakršnega ne bi pričakovali od ljudi, ki žive v Celju. Sicer se skriva »Nova doba« za »Pohod«, a kdor neresnice raznaša, zanje tudi odgovarja.
Slovenske fante in može imenuje dosledno »neko posebno pasmo slovenskega naroda <, — Odgovor na to prepuščamo našim slovenskim fantom. Oni bodo dokazali, da je v ta krog posebne pasme« vključena ogromna večina slovenskih fantov.
Piše o mrtvilu med fanti na teh dneh. Kdor je bil v Celju, ta ve, da tolikega navdušenja že zlepa ni bilo kje med slovensko mladino. Sicer bodo pa tudi v tem pogledu naši fantje odgovorili sami z delom, ki raste iz navdušenosti, zajete na celjskih dneh. Kdor je videl in slišal naše fante, njih pesem in navdušenje skozi ves 29. junij tja do odhoda na kolodvor, ta ve, da je bil to ogenj, ki se bo razplamtel po vsej slovenski zemlji in
zajel vso slovensko mladino.
«Pohodu« in »Novi dobi« nikakor ni prav, da so naši fantje v svojem silnem navdušenju spontano vzklikali kralju in domovini, da so nosili državne trobojnice. To ie cinizem, katerega z vso odločnostjo in ogorčenostjo odklanjamo. Če naše ljudstvo ob vsaki priliki lega ne dela. ga denunci-rate, če ob slovesnih svojih izpovedih to stori, imenujete to licemerstvo in lizunstvo. Ali ne čutite, da vi s tem monopoliziranjem teh svetinj nje 6ame, namreč svetinje, ponižujete v nižine dnevne politične gonje? Sram nas je takih državljanov! Naša mladina je znala in bo znala vedno javno kazati to, kar je pokojni kralj Aleksander izrekel z besedami: »Le kdor je dober Slovenec, je tudi dober Jugoslovan«.
Na pavšalne napade na telovadbo sploh ne odgovarjamo, ker so nam v tem pogledu dali me-rodajni činitelji vse priznanje. Pa tudi sicer je g-Kermavner, ki po neresničnem poročanju teh ljudi na celjskem taboru »niti ni nastopil na drogu«, da je na krogih »poskušal stojo, a je krivil noge, tezne stoje pa sploh ni mogel izvesti«, na mednarodnih telovadnih tekmah v Parizu, ki jih je priredila Mednarodna katoliška športna in telovadna zveza v Parizu, dosegel častno 4. mesto in s tem pokazal, da lepi časi še niso za njim. — Ravnotako je g. Varšek, o katerem pravi »Nova doba«, da »je bila njegova raznožka nazaj nesi-gurna, pa je šel isto vajo popravljal in nadomestil Taznožko z lepim saltom naprej, dosegel na istih tekmah 9. mesto med 200 priznanimi inozemskimi telovadci. Za vse naše nastopajoče fante imamo lu samo eno besedo: hvala jim za trud in le tako naprej.
Koliko objektivnosti je v tem poročilu o telovadbi, nam kaže tudi naslednje: -Pohod« govori o nekem govoru dr. Zitka, ki ga sploh ni bilo; dalje o akademiji fantovskih odsekov, ki je prav tako ni bilo. — Akademijo je priredilo celjsko prosvetno društvo, v kateri so organizirana tudi dekleta. »Lepe naše domovine« in »srbskega kola« niso izvajale Slovenke, ampak slovenski fantje.
Izmed 520 telovadcev je nastopilo nad 400 fantov iz nase Podzveze. Vsi napadalci naj se sami na licu mesta prepričajo, da je bilo vse lo pripravljeno res v dobrih treh mesecih, ker prej telovadcev sploh nismo imeli. Celo orodni telovadci katerih je nastopHo nad 20, so bili vsi, razen 4 iz celjske Podzveze. Sicer pa razumemo, da ta silen uspeh v tako kratkem času nasprotnike naše mladine silno boli in, kar je glavno, nadvse plaši. Kajti zavedajo se, da takih uspehov kljub vsemu zavijanju in kljub vsem podporam doseči ne morejo.
Kako malo razumevanja za težave našega ljudstva imata ta dva lista, nam kaže trditev, češ da bi si lahko telovadno obleko naročilo 100.000 našega naroda: Pač ne vedo, kako težko je danes kmetu in delavcu dobiti dinar, kaj šele petdesetak. Sicer nas pa U trditev ni iznenadila, 6aj vemo, da jc med njimi in našim ljudstvom prepad, in da jim je položaj našega ljudstva deveta briga.
Sc bolj se člankarji »Nove dobe« in socialistične Delavske politike« izpozabljajo, ko naše postavne kmečke in delavske fante imenujejo kar »pastirje«, ki so vodili vsa dogajanja na taboru in jih degradira na šolo obvezno mladino, katere je bilo komaj nekaj desetin.
Če nadalje primerjamo udeležbo na našem celjskem taboru in na drugih podobnih taborih po Sloveniji, nam ti tabori dokazujejo, da nam besede »Pohoda« in -Nove dobe« ter »obupni škodoželjni poizkusi«, niso škodovali.
Težko pregreho nam očita in v dno duše na* more biti, kot pravita »Pohod ' in »Nova doba <, sram, ker mi Slovenci nismo peli srbskega dela himne v srbskem jeziku, ampak v slovenskem. Ali ti »Slovenci« nočejo vedeti, da je po ustavi slovenska beseda enakopravna srbski? Ali jih je mogoče slovenske besede sram? Vprašali bi jih samo, ali pojejo bratje na jugu slovenski del državne himne? Vprašati pa, ali jo pojejo celo v slovenskem jeziku, se sploh ne upamo. Pač pa jih vprašamo, kdaj so se že zaradi tega vznemirjali? Sram nas je, da se imenujejo taki ljudje še Slovenci!
Celoten članek pa je samo dokaz silnega strahu, ki ga imajo neki ljudje pred to novo organizacijo. Zato izveni njihova tožba zopet v denun-ciacijo »to so kovnice dnevne politike« — to mladinsko gibanje jc treba zatreli, da bomo ostali izven konkurence in samo tako izven nevarnosti. In to zastopajo oni ljudje, ki se tako radi sklicujejo na 6voj demokralizem in svojo 6vobodo-ljubnost.
Gospodje! Neradi smo zapisali te vrstice, zato smo z njimi odlašali do skrajnosti. Grdi napadi in neresnice so nas prisilile k tej ostri besedi. Vemo, da nas boste zaradi njih napadali, ker vemo, da imate monopol za napade samo vi. Povemo pa vam že naprej, da nanje odgovarjali ne bomo. ker ste doslej pokazali toliko neobjektivnosti. Debatirali je pa mogoče 6amo 6 človekom, ki ima še čut za moralo in še smisel za resnico.
Podzveza fantovskih odsekov v Celju.
--borna osvedifar nova moč in zdA aoo . lice...
lo je uspeli Solea-kožne nege. Solea krema s koleste-rinoin, krepi kožo proti sončnim opeklinam, izborno učinkuje proti hrapavi in razpokani koži ter imenitno služi za šport, kopel in slabo vrenii', za gospodinjska delo in suh zrak. Že čez nekaj minut postanejo otrdela in nabrekla mesta ua rokah mehka in voljna. Opazujte sami, kako hitro in temeljito se vpije Solea krema v kožo!
Povečajte ta presenetljivi učinek z redno tiporaho Solea mila 7 aktivnim leeitinom. Kako dobro to dene utrujenim Živcem, kako Vas pomiri in kako mlado in dehtečo kožo Vam napravi. Oba proizvoda se ohojestrausko dopolnjujeta, oba sta ustvarjena drug za drugega.
i^nii!sin-.:-EminmimiTu rnroitr i -nreiur-r-
V'\DIN 7.50
OLE A
mila intimna
brez trošorine 0IN10.-5.-3,-
Spori
Danes zvečer — odločitev
Najzanimivejša plavalna tekma za Jadranski pokal danes zvečer
Ob 8.30: Ilirija s Victoria (Sušah)
Ob 20.30 bo na kopališču SK Ilirije pokalni dvoboj med suiaško JSK Viktorijo in SK Ilirijo. — Upamo, da bo naše športno občinstvo v čini večjem številu prišlo bodrit domače moštvo. Saj to bo zadnja tekma, kateri bo prisostvovala ljubljanska publika. Ne ostanite doma, temveč pridite v kopališče in pripeljite 6 seboj še znanec. Na ta način boste tudi vi prispevali svoj del.
Ze nekajj dni vidimo po ulicah našega mesta Viklortjaše v rdečih majicah. Prišli so zgodaj v Ljubljano, da se privadijo na sladko vodo. Po njih številu vidimo, da hočejo na vsak način zmagati. Kako bo, bomo videli.
Zaradi pregleda prinašamo tabelo »Jadranskega pokala«.
I. mesto Triestina 204 točke (4 srečanja)
II. mesto Ilirija	179 točk (3 srečanja)
K. 4. C. ; Ljubljana
Dvodnevno gostovanje koroškega prvaka.
Danes ob 1K in jutri ob 17.30 bo postavila SK Ljubljana proti K. A. C.-u svoji dve najboljši gar-nituri. To bo v pravem pomenu besede prikaz najboljših nogometašev, ki jih premore naš lignit.
Razen nastopajočih igralcev bodo klubu na razpolago vojaki, ki so odslužili kadrski rok, kakor Žitnik, Zavrl in Zemlji?. Tem je pač treba nekoliko treninga, preden bodo nastopili v javni tekmi. Prvi dan bo nastopila SK Ljubljana y sledeči postavi: Pogačnik, Jerman, Ceglar. Pnterle, Jut;, Boneelj, Jylia. Cankar, Gerjol, Tičar inErben.
Postava drugega dne bo pa sledeča: Logar, Hasel, Bertoncelj, Slapar, Pupo, Klemene, JaneZiS, Lah, Bertoncelj, Šereer in Tičar.
V nedeljo bo športna publika lahko videla našo najmlajšo športno generacijo in sicer juniorje Ljubljane in Železničarja v borbi za naslov pod-zveznega prvaka juniorjev. Železničar ima po prvi tekmi, ki se je odigrala preteklo nedeljo v Mari-
III.	mesto Jadran	J 49 točk (3 srečanja)
IV.	meoto Victoria	116 točk (2 srečanji) Ilirija je v dveh	zmagah cdma dosegla čez
60 točk.
Watcrpolo:
I. mesto Jadran	6 točk
II. mesto Victoria	2 točki
III.	mesto Ilirija	2 točki
IV.	mesto Triestina 2 točki Predprodaja za zadnjo ljubljansko tekmo v
okvirju Jadranskega pokala bo že dopoldne v kopališču. Zvečer bodo poslovale tri blagajne in sicer prva za sedeže po 20 Din, druga za sedeže po 15 Din m tretja za stojišča po 10 in po 8 Din. — Osemdinarske vstopnice se bodo izdajale le proti dijaški ali članski legitimaciji.
boru, dva gola v dobrem. Vprašanje je, če bodo juniorji Ljubljane la zaostanek lahko doprinesli. O tem se bomo prepričali v nedeljo.
Predtekma se bo pričela ob 10. Vstopnina bo oba dneva nizka.
/S h' h'mtics — moiotckrija. Za nedeljski Izlet Avtoklnhn ua 1'odkorcusko sedlo vabimo vse Plune. d:t se Ima izletu |t-» uiov.iiokIi udeležijo, da ko lako oddolžimo Avlnklubu. /.ItirnliM-i ob |h>1 k pred gur»?.o Drs.-i. v šišlil. ali pa olt 10 na Podkorenu, blagoslovitev vo/il. otvoritev ekspoziture \vtokhil»H Ljubljana. Pozdrav avstrijskih luolocikligtov in nvtomoliilistov. Vsi! Načelnik.
■S'. K. Grafika. Jutri priredimo celodnevni izlet v Kamnik, katerega se udeleži vse naše članstvo skupno z odborom. Zbirališče ob 7.30 pred :Do-moni grafikov , ki velja za vse, tudi kolesarje, ki so namenjeni v Kamnik. Vsi igralci imajo prosto vožnjo in kosilo. Popoldne igra prvo moštvo proti SK Kamniku prijateljsko tekmo. — Moštvo dvigne opremo danes oil Ilj. do 17. ure. Kopalke vzemite s seboj.
Ne spahujte se!
Ne delajte jeziku sile!
Govorile naravno, pišilc res slovensko!
Piše Nestrokovnjak.
(Nadaljevanje.)
NemSkutarijo pa naši ljubi Slovenci tudi še u h druge načine, ne da bi se tega zavedali. In sicer je trga nemškutarjenju vedno več. Kakor rečeno: čim manj nemško znajo, tem bolj slovenščino na nemško kopito natcz.ajo.
Brali smo že: ,To ni slučaje: :Das ist nicht der Fall«. O jej!
Kdo je kdaj prej slišal: igre. v gimnazijo«: »goli t i li s Gymnasitiiu«r — namesto: -.hodi !« Danes pa »gre« žc kar splošno slišite!
Ali »s v i n j s k i hlev«, kar zadnja leta večkrat slišimo, ko iinamo vendar »lepo« besedo >s v i n j a k« I
Knako »m a j 11 i 5 k a pobožnost«! »M a i-a n d a c h t«. Na kmetih lepa nikdo ne bo rekel, ko imamo vendar lepe »šmarnice«!
Ali ne čutite, kako jc to nedomače, neslovensko?	.	Cl - I
lepa domača bosctln je ^solar«. Monisck jo vedno pisal o šolarjih. Danes »šolarja« ne slišiš zlepa več. s šolski otroci«. Seveda: Seliul-kinder!
Nemški entsprechen« v prenesenem pomenu pridni Slovenci izražajo tudi dobesedno:
»o d g o v a r j a«.
Pravilno slovensko: »ustre-
zati«. ^Ustreženi zvonovi«.	.
»Sigurno« je seveda veliko imenitnejse kor -gotovo«, ker je — italijansko! Danes je vse »sigurno«. Pa mislijo, kako izbrano slovensko govore'
Beseda »izkoristiti« igra zdaj silno veliko vlogo. Vedno se kuj j izkorišča«. Nekdaj to besede nismo po/nali. Slovensko jc a izrabljati«. Pa mora bili seveda strogo po nemškem: »ausuiitzcn«.
Istotako »izvlečka« nekdaj nismo poznali. Diši po nemškem, da je grdo! »Ausziig«. Slovensko: posnetek«, c isto naravno! Na ski-sanrm mleku se nnhrrc smetana. Ta se mora posneti in ta posnetek jo prav tisto, kar Nemci imenujejo »Auszug« (kvintcscnca).
Beseda -m a n j k a t i« sieer ni slovenskega izvora, toda udomačena je tako, dn jc ne moremo pogrešati. »Nedostajati* je še neudomn-čenn in nekoliko nerodna. Toda to italijanko smo naučili, da se slovensko vede. Govorili snio edino: manjka mi kruha, denarja, obleke, tega in onega. Danes ne več tako. Da je natančno po nemškem, so začeli pisati in zdaj pišejo in govorijo: manjka mi denar, kruli, obleka. — Manjkajo mi knjige«. Napak! Prav: »manjka mi knjig«.
Nanovo nam slovenščino zasuka v a j o po nemško. Stare udomačene besede, ki so morda stvoriene mulo po nemščini, p a odklanjaj o. Taka beseilu je »postav a«. Udomačena, p o n n r o -d e I n beseda, — pa se nc sme več raniti! Zakaj ne? »Prekmečka«! Mora biti kaj novega, tujega. Ljudje hočejo govortii fino. »izbrano«: zato si volijo izbrane* besede, — zraven pa delajo debele kozle! Murobe bi bilo prav: preprosto, d o in oče. pa pravilno! Mesto -postave« iinamo »zakon«. Toda ta »zakon« ni naš, ni domač, marveč izposojen. Uvajati pa v jezik novo besedo, ki ima v istem jeziku že d r si g pomen, je vse prej kot modm. Ako ima kuk slovanski jezik zu »postavo« »zakon c. ima pa za naš pošteni »zakon« drugo besedo (brak). Vi, ki vam ni všeč »postavu«,
poslovenile nam »Llirgesetz.«! »Zakonski zakon«, ■ili »zakon o zakonu«? Kako je bolj prav?! Ali je jozik zato, da so mešamo, ali zato, da so razumemo? Ce str skovali »predstavo«, zakaj ste zavrgli »postavoc? In »razpolago«, ki je skovana natančno po latinskem »disponrrr«. -■Podleči«, »nasesti« pa natančno po nemškem (unterliegen, aufsit/eu). Starodavna »postava« se slovenskemu ušesu desetkrat lrpšr sliši kakor novopečeni »izvleček«. Sam dr. Breznik mi je rekel, da je »postava« čisto dobra brsedu. Prešeren je pel: si prosto vol'jo vero iu postave«. Tudi v novi izdaji sv. pisma iinamo postavo: »Mi imamo postuvo in po tej postavi mora biti obsojen«. In lako .še na več mestih. Če je pa »postavat dobra včasih, zakaj l>i ne bila /mirom dobra? Če hočete prevesti »Klicgc-setz«, morate rabiti in boste gotovo rabili ;po-stavo«. če takrat v sili, zakaj ne vedno? Postava jc tudi krepkejša beseda od »zakona«, kakor se postavi tudi spodobi!
Sploh naj bi se besede, ki iinujo dvojen pomen, ne rabile brez. potrebe, ker luliko motijo — vsaj če nimajo, na sebi naglasa. laka beseda je »b o 1 u i r a«, taka tudi -svetnik.« V Zagrrhu so igrali igro »Trije vaški svetniki«. Človek ne ve. ali so ti svetniki zemeljski ali nebeški. »Minister je imenoval nove občinske svetnike v Ljubljani«. Časih jr imenoval nove svetnike samo papež, zdaj tudi minister. Če se ta beseda v pomenil »svetovalec« že rabi, ji jc naglas na prvem zlogu n n j n o potrebe n. Da. ko hi bili vsi svetniki tudi svetniki! Dokler pa niso, jih jc treba v pisavi ločiti z naglasom. — Isto je z »laže«. Ali res laže. ali je le laže? Zato je mesto zadnjega bolj pametno pisati »lažje«; saj tudi ur pišete ;lnži«, ampak »lažji«. — Tudi »radi« Ima dvojen pomen. Lnkrat boljo »zaradi«.
Nekaj čisto drugega so stare, udoma-
čen »•. četudi nekoliko po tujem posnete besede, kakor i ki nove tuje skovanke. Te udomačene tujke so dobile pri nas domovinsko pravico, se slišijo domače, skoraj hi rekel pristno slovensko, /ato jili jr fnko nespametno izganjati, kakor bi bilo nespametno izganjati iz Sloveniji- človeka. Vi je danes pristen Slovenec. četudi so piše Klein, Grof), Schvvar/, Tciiersclmli ali Treo, Deirnnj, Aerrtto. Četudi so njih predniki prišli iz tujino, so se ti ljudje v trku časa popolnoma udomačili. Podobno bi smelo hiti tudi s takimi besedami, kakor ic »postava«.
l.tiiiko je z besedo »ravno«. Recimo, tla jr posneta po nemškem tehen«. Zato mesto tega uvajajo in pišejo »prav« in »uprav«. Toda kako bostr rrkli »ravno prav?« »Prav prav« ali »uprav prav«? Ali vidite, du brez »ravno« nc moremo izhajati? Kaj bi se neki pačili!
S trm pa ni rečeno, da hi ne smeli vzeti iz kakega slovanskega jezika, zlasti iz najbližje nam hrvaščine, kakr besede, ki nam je res manjka. Recimo »ukinili«, ki jr žr splošno v navadi. Poleg vse čistosti je/ika, ki jo ljubimo, mora odločati tudi pamet in potreba. Tudi veliki jeziki se ne hranijo vsake tujke, ako je potrebujejo. Ako imajo Čehi za »državo« »stat«, zu »moruii« »musiti«, Poljaki za »tisk« »prasija« in »drtik«, se smemo tudi Slovenci zadovoljiti s »postavo« in z, »ravno«.
Glede čiščenja jrzika veljaj torej pravilo: Kar jc udomačeno, je domače: zato naj se pusti! Novo nemškovanje in vsnko nepotrebno polnjeevanje jezika naj sc odločno odklanja! Purizem. čiščenje jezika je potrebno, drugače se naberejo v njem vse mogoče smeti. Toda purizem mora hiti pameten, zmeren, ne pretiran! Udomačene tujke rabiti, je naravno: nove skovanke po tujem brez potrebe uvajati, prisiljeno.
Pri Madrida
Visoke planofe pokrajine Nove Kastilije se razprostirajo nekako v 6redi pirenejskega polotoka, kjer ob reki Atanzanarez, ki je le nekoliko večja kot Ljubljanica — leži glavno mesto Španije — milijonsko mesto — Madrid.
C
Severozahodno od Madrida se razteza gorovje Siera de (juadarrama, ki valoveče prehaja proti vzhodu v planoto. Griči, gozdovi, globoke in ozke doline — vse to dela prehod zelo težaven. Teren je ilovnat in suh. Kit/en nekaj olja in vina le še malo kaj drugega pridelujejo po večini revni kmetje. Zato so de/elani navezani na mestno industrijo. katera jim 6 premajhnimi plačami otežuje že itak bedno življenje. In ravno ti kmetje in delavci iz madridske okolice, katere je le zagrenjenost in beda pognala v strelske jarke, ravno ti danes kažejo največji odfior do svojih rdečih gospodarjev in ni6o redki slučaji, da kar cele skupine prestopajo k belim Dobil sem nalogo organizirati prebrano tabora teh beguncev — zato sem bil zelo pogosto med njimi. Vedno novi begunci 60 nam obširno poročali o življenju in dogodkih v me6tu, katero živi kar naprej svoje življenje, kljub temu, da se nahaja v sredi moderne vojne. Ko so padle na mesto prve bombe, 60 ljudje bili prestrašeni in vznemirjeni. Govorilo se je. da bo Franco uničil Madrid. Vsak dan ob gotovem času so zabrnela v ozračju letala, katera so potem bombardirala mesto. Liudi se je jiolastila groza in so bežali v tunele podzemske železnice in kleti. S časom so pa opazili, da letala mečejo svoje bombe samo nad gotovimi stavbami, kjer so 6e nahajala ministrstva ter civilna in vojaška uprava. Ravno tja je bil usmerjen tudi ogenj nacionalističnih topov in sorazmerno le poredkoma se ie zgodilo, da so padle bombe tudi na privatne hiše ali na druge ceste. Potem so =e nekega dneva prikazala letala, katera pa niso metala bombe, temveč letake. Ljudje so jih začudeno ogledovali. Franco poz;va v njih prebivalce, naj izpraznijo gotove dela mesta — in točno določuje okraje in ceste, v katerih ie nevar nost za civilno prebivalstvo. Rde^i so besneli! Vojna je sicer vojna — toda njim bi bilo veliko ljubke, da Francovi avioni pobijejo več tisoč žen in otrok
—	kar bi potem oznanili Evropi in celemu svetu ket velikansko reklamo — za sebe. Kaj njim pomeni živlienje nedolžnih liudi kadar <rre za propagando. To je vzrok, da hote in premišljeno že vse leto zavlačujejo izpraznitev mesta — da lahko poročajo o neizmernih žrtvah vojne in lakote, katerini je seveda vzrok general Franco in pa ljudje in ideje, ki so za njim. Res je. da so že v naprej določeni deli mesta hudo prizadeti. So tukaj hiše, katere so od avionskih bomb deloma zrušene tako, da je v enem delu sobe še vse pohištvo in slike na sfnah. Časih je pa ogenj dokončal razdejanje. Nekatere hiše imaio v stenah velike odprtin«, katere se potem zamašene z deskami — ker rdeče ban-de, ki prihajajo kot reševalci — oplentjo vse in v tovornih avtomobilih odpeljejo. Jasno je — da so to le gotovi okraji med cestami Grand Via in Mon-tera Ostali Madrid pa niti cd daleč ni tako prizadet. Zgodi se. da so že 10 minut po bombardiranju — ceste že spet polne veselih ljudi — avtomobili ir, tramvaji švigajo sem in tja, trgovine so spet odprte in nič ne kaže, da je to mesto bilo pred četrt ure napadeno od najstrašnejšega orožja dvajsetega stoletja. Gledališča so polna, kina so odprta cel dan in življenje teče naprej.
Franco ne namerava uničiti Madrida temveč le zavzeti. Madrid res da ni naravno središče Španije
—	temveč umetno ustvarjeno glavno mesto. Toda
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Sobota, U. julija: 12 Glasim pisana, vesela s plošč — bo kar naprej donela — 12.43 Vreme, poročila — 13 Cas spored, obvestila — 1^-1 -"> — Glasba pisana, vesela s plošč — ho kar naprej donela — 14 Vreme — 18 Ruski sekstet — 18.40 Pogovor s poslušalci — 19 Cas, vreme. poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: (Kre-ko Kovači č, Zgb) — 19..>1 Pregled sporeda — 21) O zunanji politiki (It. urednik dr. Lojze Knhnr) — 20.30 Počitniške idile (pisan večer), napisal Jakob 2van, izvajajo člani rad. igral. družine; vodi .lole Zupan — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče).
Drugi programi t
Sobota, 21. Julij a; flrfnrariZagrrh: 20.45 \Vag-nerjev Lohenerin (prenos iz Bayreuthn) — Dunaj: •*1.S0 Simfonični koncert — 22.40 Mahlerjeva II. simfonija — Ru<timi>ršta: 16-22 VVngnerjev . Lohengrin> (prenos i/. Bayrcntha) - Trgi-Milan: 17:15 Plošče — 21 Gledališki večer — Ilim-Bari: 2) Igra — 21.40 Izigrana glasba — 22.45 Plesna glasba — Prava: 18.35 Operetna glasba — 21.25 Orkestralni koncert — 22.33 Ciganska gjasba — Varlaea,- 20 Za Poljake v tujini 21.05 Lahka glasba — Kemike postaje: 16 \Vaguerjev • Lohengrin (prenos iz Bajreutha).
nagli razvoj mesta je pomnožil število prebivalstva nad en milijon. Danes je Madrid za Španijo izredno važen, zato ga franco ne mara razbiti kljub nasprotnim načrtom nemških in italijanskih generalov.
V novembru 1936 leta je skušal Franco zavzeti Madrid s splošnim napadom toda ni uspel, španski polki rdeče vlade so že hoteli prepustiti mesto belim, da bi ga obvarovali razrušetija toda potem so priši ruski in mednarodni j>olki, kateri so prevzeli obrambo mesta. Jasno je, da je tem ljudem vseeno, kaj zapustijo za 6eboj — cvetoče mesto ali pa razvaline. Od takrat skuša Franco Madrid obkrožiti in ga tako prisiliti da se mu uda
Tako vidimo vzroke, zakaj 6e Franco tako dolgo zadržuje pri Madridu in zakaj ga ne pretvori kar v razvaline pa j>otem zavzame. Moramo misliti tudi to, da so v Madrid.i starši, žene in otroci Fran-covih vojakov in oficirjev. Ti ljudje dobro vedo, kaj pomeni za nje same vsaka bomba vržena na njihove lastne domove. Taka je torej borba za Madrid!
Mi smo se najbolj približali mestu z juga in jugozahoda. Fronta leži na valovitem terenu od Guadarrame. Escoriala do Naval Carnera in Bru-nette — potem se vleče ob reki Manzanares do Ge-tafe. To so večinoma majhna mesteca po 3 do 10 000 prebivalcev — prav za prav le predmestja Madrida.
Le v |>arku Časa del Campo ležijo strelski jarki že v samem mestu. Redke vasi so razdejane in namesto kmetov 6o v hišah vojaki. Vse važnejše naprave in postojanke so skrite nod zemljo ali v gozdovih, da bi bile kolikor toliko varne pred sovražnim obstreljevanjem. Dovoz orežia in živil je 7elo težaven, ker so glavne ceste razdejane od bomb in neorestano obstreljevane tako. da je vsak promet po njih nemogoč. Stranske ceste in nove poti v naclici zgrajene so zaradi ilovnatega terena pre-mehke in se vdirajo zlasti po deževju.
Kadar je po kakšnem napadu ta ali_ ona 6tran zavzela novi teren, je utrdila svoj položai in skopala strelske jarke. Ti se vlečeio ob celi fronti na eni in na drugi strani — včasih po več vrst — se med seboj približujejo in oddaljujejo — kakršen je že teren. Globoki so 1 in pol do dva metra in toliko tudi široki. Spredaj je narejen nasip, a pogosto 6o na|ieljane pred nasipom tudi bodeče žice, ki varujejo pred presenečenji. Tukaj 60 podzemska skrivališča, skladišča streliva, mesta za straže, katere stojijo prinravliene in oborožene z ročnimi bombami. Strelski jarki so med seboj zvezani tudi s telefonom. V Časa del Campo so jarki ozki in se končujejo s podzemskimi prostori. Okrog štirideset metrov daleč se nahaiaio nasprotniki in kakor hitro 6e sliši s te strani kakšno šumenje ali glasni jjo-govor že začno metati bombe. Ne daleč od tod — komaj dvesto metrov — 6o zgradbe univerzitetnega mesta To so visoke stavbe — pravi nebotičniki, ki dotninirajo nad celim okrajem. V njih se n.-haja nekaj tisoč Francovih vojakov Marokancev, ka tere so rdeči obkrožili. Le ozek pas je še prost za prehod, toda rdeči ga stražiio s strojnicami, zato smo skopali podzemeljski hodnik, ki veže oblegane Marokance z drugimi četami. Po tem hodniku jim jx>šiliamo hrano in strelivo.
Za časa dežja se zlije voda v strelske jarke in morajo vojaki stati v vodi — včasih kar do kolen. Takrat so prisiljeni kar v blatu stati cele dneve — in nimajo možnosti, da bi se kam vlegli — kar stoje spijo. V tem ni nobene razlike med oficirii in vojaki. Vsi so tukaj enaki — vsi enako trpijo. Pitne vode ie le malo. umivanje je prepovedano — zato so vsi kar črni od blata in smodnika. Čudovito te, kako pogumno prenašajo ti ljudje lakoto, žejo in trudnost. Včasih se zgodi, da ne jedo po dva dni, če rdeči streljajo tako, da se jim ne more pri; nesti hrano in vendar se trudijo, da bi ohranili dobro voljo. Pogosto se prenevanje in celo igranje meša z reglanjem 6trojnic in eksplozijami granat.
Tu stojijo, čakajo in trpijo ljudje, ki vedo da so tukaj le za stražo in le za toliko časa dokler Franco ne zavzame Biskajskih pokrajin v katerih ie vojskovanje mogoče samo v jx>letnih mesecih. Kadar bo Franco likvidiral vojno na zahodu — bo lahko vr?el vse svoje polke pred Madrid, katerega hoče obkrožiti. Le tako ga bo zavzel in ohranil obenem.	. ....
Moramo misliti na to, da v tej spanski državljanski voini nasprotnik ni tujec in nasprotnikovo ozemlje niso tuje pokrajine. Vsak Spanec se tega dobro zaveda — in zaveda 6e tega tembolj — čim delj ča6a traja ta bratomorna vojna — in čim večje 60 žrtve, ki jih mora donrinesti ta narod.
Španija pomeni za Šnanca vse — za tujce pa le intere-no sfero. Šrtaniia je danes prostor, kjer evropske velesile preizkušajo svoje orožje in 6voio diplomacijo. Španija ie krvavo plesišče evropskih držav in Španec že ve, da bo le on tisti, ki bo vse plačeval s svojo krvjo, delom in imetjem.
Rudolf Marc.
UNION
Premiera FIlm li ilvljenta ruskih oeguncev v Par»u
TO VARI S O
Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Din I*—; ženi-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega tnačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko.
mm\
Vajenca
poštenega, dobrega raču-narja, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »2483« 11069.
i	ffi	srZIK ffjTtgj	23!
Trgovski pomočnik
z desetletno prakso, želi promenitl službo za stalno. Prevzame tudi podružnico. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Kavelje zmožen« St. 11558. (a)
Izurjeno navijalko
(Spulerleo) sprejme takoj Fr. Kos, židovska ul. 6.
Mladenič
zdrav ln krepak, kateri ima veselje do mlinarske stroke, se sprejme takoj. Valjčni mlin Studa, družba z o. z., Domžale, (b)
Gospodična
vzgojiteljica, solidna, ki govori lepo nemško tn ima gimnazijsko maturo, se sprejme v fino hišo. -Ponudbe v upravo »SL« pod »2000« št. 11514. (b)
Išče se oskrbnik
za samostojno vodstvo srednje velikega hmelj-skega posestva. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Oskrbnik« 11537. (b)
IŠČEJO:
Mesečno sobo
stalno, lepo, po možnosti v vili v mestu, iščem. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Soliden gospod« St. 11596.	(s)

Buret,
llster tn vsa letna oblačila nudi v elegantni Izdelavi ceneno Presker, sv Petra cesta 14. (I)

Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva I. Pogačnik
BoKirlfu,« 5 T»!*fon 20-Sf
Vrednostne papirje
vseb vrst uupuje Sloven ska banka v Ljubljani. Krekov trg 10, tel. 17-62
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov, terjatve In vrednostne papirje
vnovčim
najku lan tneje po najvišji cent
takoj v gotovini
AL PLANIN9EK, LJUBLJANA. Beethovnova ulica U. telefon 16-10.
Kupim knjižice
Zadružne gospodar, banke ali Mestne hranilnice ljubljansko 250.000 din. -Ponudbe na: Ergen Riess - Bled.	(d)
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica St. 40 vnovčuje
HRANILNE! V LOG B bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute tn zlatnike po najvišji dnevni cent.
RISARJA
za šefa risarskega oddelka, prvenstveno risarja s peresom (Federzeichner), veščega izdelovanja pisemskih glav, prospektov in lepakov. — Prednost imajo poznavalci litografske tehnike. — Ponudbe z , vzorci del na Grafičko poduzeee „0BLIK", Beograd, j Vuka Karadžiča 18.	1
Triperesna deteljica
Spisal M Kunčič. — Ilustriral M Sedel.
Tako 60 bili zatopljeni v svoje opazovanje, da ni60 slišali, kako sta se jim tik za hrbet priplazil, dve temni postavi.
»Hej. kaj pa vi tukaj, frkolini!« je zagrmel nad njimi tuj, osoren glas.
Dečki so 6e obrnili in vzirepetali, kakor da so zagledali pred seboj 6amega gozdnega moža. Kakor oglje črne oči dveh ciganov so se srepo zapičile vanje. Eden izmed prišleeev je imel na glavi kosmato kučmo in v roki bič, obraz pa je imel tako divji, da 6e je Jožek ob j>ogledu nanj takoj s|X>mnil morskih razbojnikov, o Katerih je nekoč bral grozne reči. Drugi cigan je bil nekoliko mlajši in namesto kučme je imel na glavi klobuk 6 širokimi krajci. A tudi njegov obraz ni obetal nič dobrega.
»Ali ste mutasti!« je zarohnel cigan v polomljeni slovenščini.
»Ni-nismo...« je zajecljal Peter.
»Torej kaj delate tukaj?« je cigan grozeče ponovi! 6voje vprašanje. »Zalezujete nas, kajne?«
»O, gospod cigan, tisto pa že ne!« se je oglasil Jožek in ga proseče pogledal. »Saj nismo vedeli, da 6te tukaj.«
Cigan jih je preinotril od nog do glave in se zarežal:
»Aha, že vem! Popihali ste jo od doma, kajne? Lepi ptički, he. he!«
Dečki so se v zadregi spogledali in niso vedeli, kaj naj bi odgovorili. Nande je naskrivaj sunil Petra 6 komolcem pod rebra in mu šepnil na uho: »Pojdimo!«
Cigan pa je imel bistre oči in 06ter 6luh.
»Le j>očakajte, le!« je oblastno ukazal in 6e spet grdo zarežal. »Se bomo še malo pomenili.«
Več parcel v Ljubljani
ugodno naprodaj na knjižice Kmetske hranilnice ljubljanske. Naslov pove uprava »Slov.« pod Stev. 11477.	(p)
Komfortna vila
petsobna, podkletena, z vrtom, center Savinjske doline, industrijski kraj, pripravna za zdravnika alt obrt, ugodno naprodaj - Jager, Celje, Na-Na.
Krasna nova vila
moderno izdelana, z lepim ograjenim vrtom — naprodaj za gotovino 116.000 din. - Dulianič, Klunova ul. 11, Kodelje-vo, LJubljana.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6, telefon S7-33. ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hiS tn vtl. Pooblaščen graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Stanovanja
I
S 1. avgustom oddamo:
Trisobno stanovaaje
z vsemi pi-muiinami.
Samsko stanovanje,
s centralno, „fff^rjnvo ln souporabo kopalnice.
Enostanovanjsko vilo
z vsem komfortom tn velikim vrtom.
Vse potrebne Informacijo daje :
Vzajemna zavarovalnica
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 19 v^ak delavnik med uradnimi urami od 8 do 14. Telefon 25-21 in 26-23
Kupujte pri
naših inserentih
Agnes Giinther:
46
Dušica - Rožamarija
Ali se najdejo med odličnimi in najodličnej-šimi ljudmi tudi takšni? Ta plava dama mora pripadati brez dvoma najodličnejšim! —
Brž ovije Rožamarija koderc okoli druge polovice vijolic ter jih fioloži v kristalno vazo, ki odmeva z globokim, finint in močnim glasom. —
Oh. kako lepo!... Kakor pojoč studenec...
»Ali smem prositi za vaše ime? vpraša prodajalka.
»Ni potrebno!«
Kajpak, kdor bo videl te zlate kodre, mu go; tovo ne bo težko uganiti, na kateri glavici so bili doma.
Nato se obrne Rožamarija h gospodični Berg-mann. ki si je tudi že bila vse izbrala.
»Gospodična Bergmann. nojdive!«
»Presvetla. 6te že izbrali?«
»Našla sem le eno, to bodo pa poslali.«
»Ah. presvetla, kje pa imate vaše krasne vijolice? Ste jih izgubili?«
»Dobro, da še imani drugi šopek! Obljubila 6em jih knezu.«
Ko ob povratku izroči Rožomarija šopek vijolic svojemu očetu, reče:
»Kupila sem si eno, ne, dvojno, ne, trojno veselje!«
»Ali res Rožamarija? Tako sem s svojo hčerko zadovoljen! Pojdi zdaj k mami! Oh, ko bi mogel tudi tej kupiti nekaj radosti!« — •
Na božični večer stoji Rožamarija pod krasnim drevesom, katerega so bili postavili na nizko mizo. Božično drevo 60 bili poslali iz ljubega Braunecka. kajti mama je hotela ostati v Berlinu. — Svečice so že ugasnile. Knez lista v krasni novi
knjigi o starih gradovih, katero mu je bila izbrala Rožamarija. — Kneginja pa sedi pred klavirjem ter proučuje nove note in izvablja tu pa tam iz strun kakšen akord. —
Rožamarija vzame etui, ki leži pod drevesom in v katerem je malo prej še počival na krasnem baržunu niz svetlih biserov. Bisere same že nosi. — Biseri se morajo verno nositi. — Oče sam jih jc obesil Rožamariji okoli vratu. — Na sjx>dnji veji božičnega drevesa visi, jsopol-noma skrit, nad prostorom Rožamarije, črni mo-žicelj. Prav previdno ga odreže z ostrimi škarjicami ter ga položi v etui na beli baržun Zelo čudno se mora počutiti mali črnuhar na tej krasni posteljici, ki mu je kakor umerjena! Nato zapre etui, zdrkne v globok naslonjač po drevesom ter položi glavico na svoje roke. ki počivajo na naslonu Mama bi je ne smela tako videti, toda ta se ne briga zanjo.—
?.t od sv. Tomaža sem. odkar se je razšla s llarrom, občuti često čuden pritisk na srce. Danes je ta pritisk občutnejši. Sicer je ne boli Bog ve kako hudo, vendar pa ji vzbuja pomisleke. Zamislila 6e je!
vCe bo še huje, da, potem odletim, kakor sem tolikokrat kot otrok sanjala. Vedno se mi je sanjalo o tem poletu in nocoj bom gotovo zpet frfotala z mehkimi krili. — Harro bo zdaj svojo pošiljko že imel, — on jo že ima! Kako čudno mi je vendar! — Domnevam, da ga vidim... Moj Bog, jaz se bom naučila še letati... Ilarro. ti sediš in strmiš v vazo in vijolice so še sveže in, ne... jaz se tega vendar ne bom učila... to prehudo boli...«
Knez se sklanja nad svojo kneginjo. Pravkar je čital o enem svojih gradov. Kar zasliši, kot bi nekaj padlo. Toda. ker je zopet vse mirno, lista naprej. Kneginja je končno nekaj našla, kar ji ugaia ter udarja malo neodločno na klavir. Toda kmalu se razvije valčkova melodija, čustvena, malce plehka s r>osebno raznihanostjo. kakor jo ona ljubi tet 6e začne razlivati po teh visokih lepih
prostorih s tem lepim, resnim drevescem, katerega je Rožamarija okrasila po lastni zamisli. Nekam tuje done ti glasovi...
•
V svoji stari sobi sedi razvalinski grof. Pred pol ure je prišel v globokem snegu iz Berlina sel ter mu je nekaj prinesel Z veliko skrbnostjo in osuplostjo je odprl pošiljko neimenovanega po-šiljavca. Ko je odstranil zadnji ovoj, ga presenetil ljubki vonj vijolic. Srce mu bije hitreje. — To vendar ne more biti! — ln ta krasna vaza s srebrnim podstavkom! Srebrne vejice objemajo svetli kristal! 2e oblika sama. ki se je med stotero drugimi morda edina mojstru tako dobro posrečila, da se dozdeva, kot bi bila proizvod narave, izdaja roko. ki jo je izbrala. — In tu na dnu krir,talne vaze počiva šo|iek vijolic, ovit z zlato nitko... Zdaj sedi Ilarro pred tem božičnim darilom ter stimi in strmi! Kar začuti, kot bi se mu vžigale v dušo fine. nežne poteze ...
»Dušica! Tako torej ti odgovarjaš na kruti udarec, najkrutejši za tvoje toplo srce! Povračaš ga s toliko Ijtibavjo! O, dušica, ko bi te mogel kje najti, tekel bi do konca sveta, da bi se ti zahvalil. Toda, ni te mogoče več najti! Podala si se v svoje blažene vrtove. Tuja mlada vila ima tvoje oči in tvoje srce. O kraljica iz Thule! — Moj Bog, kaj bi nai razvalinski grof 6 teboj počel? Ti tuja. bleda kraljica z zlato kronico!«
Cuj! Ali ni zazvene! kristal? Fino, močno in milo? — Ali ni odmevalo iz tajinstvene globine? Mar se ne dviga rahlo nad mizo. kot bi ga kdo dvignil z roko? — Ne stoji tamle bela, vitka, visoka postava z zlato krono in ne zro vanj nad vazo velike, rjave, nadvse mile oči? — In ponovno zazveni svetli kristal, bolj tuje in še mileje — in že bolj oddaljeno! —
Razvalinski grof skoči pokoncu. da se prevrne stol »Dušica! Kraljica!« Toda on je sam v svoji veliki mračni sobi s svojo vazo iz svetlega kristala s 6vojimi vijolicami. — »Kaj je bilo to?
Sem morda bil za6pal? — Mar 6e mi počenja mešati? — Kraljica iz Thule, kaj bi ti mogel jaz pomeniti! Cemu me zoveš?... Ch, le tvoj norec bi mogel biti, le tvoj norec!« —
Harro položi 6vojo glavo na mizo poleg svojega kristala in njegova pleča drhte tako mc da bi mogel kri6tal znova zazveneti!..
močno.
Kaj pa je z Rožamarijo? Mislim, da je pod drevesom zaspala. Poglej vendar! Ce je utrujena, naj gre počivat!«
Na te besede kneginje odloži knez svojo knjigo: »To je res prav zanimivo!... To si pa odlično zadela, Rožamarija!« In knez 6e poda v drugo sobo... Toda Rožamarija ne sedi na svojem stolu... Tam leži kakor je zdrsnila na tla, pod božičnim drevesom .snežnobela z na pol odprtimi očmi! —
»Šarlota!... Moj Bog! — Rožamarija se je onesvestila! Pridi vendar 6em!«
Kneginja vstopi in zavpije: »Mrtva je! Jaz jih ne morem videti — teh oči! Pokrij jih vendar, te strašne oči!« — Oče drži svojega otroka v naročju.
»Neumnost! Čutim utripati njeno srce. Pomagaj vendar! Pokliči ljudi!«
Kneginja steče k vratom ter pritisne na zvonec. Potem se vrže na divan in skriva v blazinice svoj obraz. Vsa iz sebe vpije: »Jaz tega ne morem gledati! Ona je mrtva... Odnesite jo! Oh, odne-site jo!«
In že neso Rožamarijo na njeno posteljo. Tam leži z zaprtimi očmi. Knez jo drži za roko. Hvala Bogu! Že se čuje rahlo sicer, toda enakomerno utripanje srca. Knezova roka drhti, da ne more več otipati žile. Zato pritisne svoja usta na bledo ročico in v svojo veliko radost čuti prav rahlo utripanje. — Tudi zdravnik je že prišel. — Naposled Rožamarija vendarle odpre svoje oči ter zašejieče:
»Daleč, daleč sem bila zletela! — Toda to je zelo težavno... Polet — hudo utrudi — boli! —«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčil