Sfev. 214 ^ ; - Kt t - V Trstu, v žetr'ek 8. avgusta 1918 Latnik Xltlt. Izhaja vsak Jan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: Ulic.- sv Frančiška Asiškega St. 20, I. natisi.*. — Dopisi naj se pošiljajo u/edn štvu. — liefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrafajo — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista „Edinosti". — Tisk tiskarne „Edinosti' — Telefon uredništva in uorave štev 11-57. — Naročnina ina^a: Za -cio leto K 40—, pol leta K 20 —, tfj mesece K 10 -, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 8 —, pol leta K 4*— -==--- Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. ===== Posamezne Številke zastarele 20 vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov nun i>o 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vin; oglasi v tekstn lista do pet vrs- K JO. — : vsaka nadJjna vrsta !\ -Mali oglasi po 0 vin. ceseda, najmanj pa 6'j vin. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti-1. Naročnina in reklamarlje pošiljajo upravi Usta --Plačuje se izključno ic upravi ,Edinosti*. — Uprava in inserauu oddelek >c nahajati v ulici sv. Frančiška A*, št. 20. P>5tohranilnlčiii račun 3t. 841.052. Posamezna številka izven Trsta in ok^pe: 12 vinarjev. — -r=s WEM ARNAOHA mtllk AVSTRIJSKO. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno sJe razglaša: 7. avgusta 5917. V Italiji artiljerijski boj in patruljski boli. V Albaniji smo zapailno Berata odbili italijanske sun!:c. V gornji devolska dolini smo dnsssrl: nađaJjne uspehe, Načelnik generalnega Štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 7. (vVolrf.) Veliki glavni sian, 7. avgusta i9I8. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehia: število ujetnikov iz včerajšnjih bije v severno Somrae se je /vF-io n? 2S0. Angleški protinapad južno ceste Braye—Corbie je razpadel pred našimi i?o\ imi črtami. Iz vidno delovanje ?e bilo posebno živahno na obeli straneh l.yse in ob A vri. Severozapadao Montdi-diera se sovražni delni napad ni razvil v našem ognju. — Armada nemškega cesarje viča: V jutranjih urah delni napadi ob Vesli. Vzhodno Fismesa smo pri sunku čez Veslo zajeli nekoliko sovražnikov. Zvečer srdit topovski boj, kateremu so na obeh straneh Braisne in Bazoehesa sledili močni sovražni napadi, zavrnili smo lili deloma z ognjem, na posameznih mestih pa s protisunkoin. Prvi generalni kvartirmojster pi. Ludendorff. Fuch iraucoski maršal. PARIZ, 7. (Havas.) Ministrski svet ie podelil generalu Fochu čast maršala Francije in generalu Petainu vojaško svetinjo. Vojaška slu2bena dolžnost v Ameriki. WASHINGTON, 6. (Reuter.) Predložila se je obema zbornicama kongresa armadna predloga, ti-čoča se razširjenja vojaške službene dolžnosti od 18. do 45. leta starosti. Predloga se ie izročila odseku za vojaške stvari. Nemške kontribuclje v bef?«n. LONDON, 6. (Reuter.) V dolnji zbornici je dejal lord Robert Cecil, da nima natančnih številk o skupni vsoti odškodnin in davkov, ki so jih naložili Nemci zasedenim ozemljem, more pa reči, da znaša znesek, ki ga je izsilil nemški generalni guverner v Belgiji, o!*oll 2330 milijonov frankov, k čemur je treba prišteti še ogromne denarne svote, ki so jih morali plačati zasebniki. To ogromno izsiljevanje se bo upoštevalo pri presojanju nemških pogojev. s SOVRAŽNA URADNA FOROĆILA. Italijansko poročile. <■>. avgusta. — Na asiaški planoti in v okolišu Cirappe ter ob dolnji Piavi je bilo delovanje sovražne artiljerije nekoliko živahnejše. Na5e baterije so točno in učinkovito odgovarjale sovražnim; zadevale so sovražna središča in razstrelile i: unicijsko skladišče ob dolnji Plavi. Angleški in francoski oddelki so na svojih izvidih vznemirjali sovražne črte-na asiaški platioM. Na piavskih »L i ki h so Izvidne patrulie dovcdle nekoliko i:iet-ui'.jv. — Vremenske razmere so pospeševale znične operacije. Naši in zavezniški letalci so sestrelili šest sovražnih letni. DOGODKi NA MORJU. VVASHINGTON, 5. (Reuter.) NcinsLi p odvodni k jc sto milj od virginljske obp.Ti potopil p.merl-Kanski tankovski parnik. Trideset nicž posadke se io rešilo. BEROLIN,6. (V/olff.) V zapornem okolišu okoli j Angleške ie bilo ponovno polopijenih 18.000 ton v \ra2nega ladijskega prostora. \EMSKI ZRAKOPLOVNI NAPAD NA ANGLEŠKO. BEROLIN, 7. (WoIif.) V noči od 5. na 6. avgusta je tolikokrat uspehoviti voditelj naših zrafco-plovskih napadov, frc~atni kaprtan Strasser z enim naSih zrakoplovskih brodovi} ponovno te2ko poškodoval vzhodno oba! srednje Angleške z dobro učinkujočimi bombnimi napadi na Hosteu, Nor-\vich in utrdbe ob izlivu ttumberja. Najbrž ga je pri tem dohitela junaška smrt obenem s hrabro poradko njegovega poveljniškega zrakoplova. Vsi ostali pri napadu soudeleženi zrakoplovi so se vrnili vkljub močr.emu sovražnemu učinkovanju brez iz?ub In poškodeb. Poleg svojega izkušenega pndlega poveljnika so posebno soudeleženi pri uspehu zrakoplovski poveljniki korvetni kapitan v rez. Proelss in kapitanski poročniki Zaeschmar, Walter, von Freudenrefch !n Dose s svojimi vrlimi posadkami. Načelnik mornariškega admiralskega štaba. LONDON, 6. (Uradno.) Pet zrakoplovov je v noči 5. t. in. skušalo leteti preko angleške obali. Angleške zračne bolne sile so jih napadle na Vesti Iz Rusije. ENTENTNO IZKRCANJE V ARHANGELSKEM. LONDON, C. (Uradno.) Vojaštvo in mornariške bojne sile zaveznikov so se ob vnetem sodelovanju ruskega prebivalstva 2. avgusta izkrcale v Arhangclskem. Prebivalstvo je njihov prihod pozdravljalo s splošnim navdušenjem. MOSKVA, 5. (Kor.) Uradno se naznanja, da so Angleži zasedli Arhangelslc. Vojni minister Trock;j objavlja ob tej priliki povelje, v katerem se pravi: Okoliščine, v katerih jc bil izpraznjen Arban-gelsk, dokazujejo, da posamezni zastopniki krajevne sovjetske oblast! oddaleč nimajo vedno lastnosti. ki so neobhodno potrebne za poslovanje nr» tem mestu, kakor odločnosti in hrabrosti. Potrdilo se je zopet, da so sovjetski zastopniki, ki se ob prvem približavanju nevarnosti podvizajo, da pobegnejo, meneč, da je rešitev lastnega življenja njihova najvažnejša naloga. Ti sovjetski člani nimajo nič skupnega z revolucijo. Vsak zastopnik sevjetske oblasti, ki zapusti svoje mesto, ne da b! storil za obrambo vse, kar je v njegovih močeh, je zločinec, ki ga je treba kaznovati s smrtjo. U-kazujem, da naj se nemudoma aretirajo vsi oni sovjetski člani mesta Arhangelskcga, katere je gla-sGi« zanesljivega gradiva smatrati za ubežnike, in da se kot taki Izreče revolucionarnemu sodišču. Prof. .Ma;-aryk v Vladivostoku. MOSKVA, 6. (Kor.) Kakor poročajo -Izvestija«, je profesor M^sarvk, potujoč v Samaro, dospel v Vladivostok. Avstro-o&rski l;i nemški vojni ujetniki proti Cebosiovakmu. fiERN, 7. (Izv.) Iz Moskve se poroča, da stoji na čelu avstro-ogrskih in nemških vojnih ujetnikov, ki sc bcie proti Čehoslovakom neki avstrijski narednik, ki jo bil češki socijalni demokrat in kot tak pristaš boljše viko v. Postav!! se je na čelo trem pcHcom, ki Jih je sestavil »z avstro-ogrskih in nem*kih vojnih ujetnikov. Revolucija proti rcvolttclji. MOSKVA, 6. (Kor.) Kakor poročajo »Izvestija^, so bili včeraj aretirani nekateri odlični zastopniki angleSke in francoske buržoazije. V zvezi s prodiranjem Angležev in Francozov v Murmanu so bili včeraj v Moskvi aretirani franeoski in srbski častniki, katerih delovanje ie vzbujalo sum sovjetske vlade. Neko poročilo Trcckega poudarja, ua na ceh o-slovaško fronto odhajajoča čete prodirajo zek) počasi. Zaradi nedelevania En često celo zlohotnosti protirevolucijenarnega dela že!ezničar-jev in sabotaže se grozi z vso strogostjo revolucionarnih zakaoov. Odredba sovieta ljudskih komisarjev določa za prostovoljce, ki gredo na froii-ta, in "ravnotako za prostovoljce, kt vstopijo v oskrbne oddelke., da jim o>ia.nc povprečna me2da in se ohranijo njihove službe zanje. Tiskovni komisar severnega okrožja je sporočil vsem tiskov- ske čete. Cehoslovaki so podali moskovski soviet-ski vladi ultimatum. Bati se je, da bo Rusija, če se sovjetskim četam ne posreči osvoboditi itral-skega 07.emlia, v kratkem popolnoma sestradana. Obdo)že»aiija entente. MOSKN A. 6. (Kor.) Novi list -Mir« objavlja tajno brzojavko bivšega ruskega vojnega ministra Kerjenskega, poslano ministru zunanjih stvari Te-reščenku 30. junija 1817. v kateri se Kerjenskij pritožuje, da so zavezniki dobavljali Rusiji večinoma neperabne topove. 35fž topov da ni dva dni \zdržaIo ognja srednje moči. Carjevič ustreljen. 2ENEVA,7. (Izv.) »Tempsc poroča, da so carje-viča Alekseja ustrelili rdeči gardisti z revolverji, češ, ker je naravnost zdivjal, ko je izvedel za t mor svojega očeta. Sovjetska vlada pa je poročala, da ie carjevič umri za svojo boleznijo, ker tnu kljub vsem prizadevanjem ni bilo mogoče pre-fkrbetl potreb ah zdrav1!. Izpiememba v gallšhen? naniestnl^Cva? DUNAJ, 7. (Izv.) Iz L veva se poroča: Poljski minister rojak se }e v soboto od jutra do večera mudil v Lvcvu, nakar se je skupno z gališkim namestnikom grofom Hcrnom odpeljal na Dunaj. Z ozirom na vse to se smatra za precej utemeljeno vest, da pride na Hc>novo mesto v kratkem odličen poljski narodni politik. tlusearek v Budimpešti. BUDIMPEŠTA, 7. (Kor > Ministrski predsednik bar. Hussarck ie prišel včeraj dopoldne v poslansko zbornico in oddal pcseinico za predsednika pi. Szasza. HRVATSKO - MADŽARSKI SPOR. BUDIMPEŠTA, 7. (Izv.) V sc*i poslanske zbor-riee se jc nadaljevala splošna razprava o vladni \oja2ki predlogu V imenu Hrvatov je govoril nosi. car. Rajačič proti ogrskemt: honvedu. Predvsem pa je razpravljal o svoji osebni stvari. Prejšnji požuiuki veliki župan Szmrccsany ga je svoje-časno, Iiakor znano, obdolži! veleizdaistva. češ t!a se je nahajal na PaSićevem seznamu somišljenikov ?rb:;e. Od pristojno strani pa se ni zgodilo niee-sar, dasiravno je dokaza! hrvatski ban v hrvatskem saboru, da bil ta takolmenovan Pašičev reznam pcr.^rcjen. morju. En zrakoplov je padel v morje 40 milj od, nim oddelkom, da sc u:ora takoj v vseh mestih obali, drugi pa Je bil poškodovan. ustaviti meščansko časopisje. Včeraj že v Petro- LONDON, 6. (Uradno). Sovražni zrakoplovi so se 5. t. m. ob 9% zvečer približali angleški vzhodni obali, toda niso prodrli daleč v deželo. Obstreijcvanje Parka. f'ARlZ, 6. (Reuter.) Obstreljevanje Par U a z da-lekonosnim topom se je danes nadaljevalo. PARIZ. 7. (Izv.) Agencija Havas poroča, da je dr.Lkosežni top tudi včeraj obstreljeval Pariz. Branting ne pojds v Ameriko. STOCKHOLM, 6. (Kor.) Branting oporeka vc-sii, da namerava v kratkem odpotovati v Ame- t"! o. gradu ni izšel noben meščanski list, izvzcmli list »Petrogradskaja Gnzcta , ki je spri..:ela sovjetski politični program. V Omsku se zbirajo, kakor poroča »Zarja?, odlični ruski voditelji strank. Omsk Za p<£Miužitev madž^rske^a — naraščaja, BUDIMPEŠTA, 7. (Izv.) V Novem . Sadu se je peročil ??Ie Povzročevalec špj«>ke hdpe. BUDIMPEŠTA, 7. (Izv.) Tukajšnji bakteriolog vseh večjih strank. Rusija pred se>tradai>jem. BEROLIN, 7. (Izv.) Iz Moskve se poroča: če-hoslovaki prodirajo počasi, toda z vso gotovostjo proti zapadu. Zavzemajo mesto za mestom in po dr. Kare! tisrr, je našel p^vzrocevalca španske iiripe, ki je enak povzroževulcu influence. PPOSLVlO RABLJFM CiA PERILA ražajo čete rdečih gard drugo za drugo. Seda> soj KRP^ZA NAŠE UBOG i: RANJENCE. — se prikimčile čehoslovaškim četam tudi še japon-j NAJ SE V s NARODNI DOM«. P O D L I S T V. Romun. Iz francoskega prevedel A. R. — Kako dobim vesti? — Da. — Zadovoljim vas prav lahko. Ravnokar bije ura dvanajst, čas razkritij____ Baron je vstal in odprl majhna tapetna vrata, vodeča v temno sobico. — Stopite tu noter, — je dejal Sallucesu: — tu morete slišati vso:"' Ko so se vratca zaprla za Saiiucesoin, je po-; zvonil baron in dejal slugi, ki je vstopil: — Ali hoče kdo govoriti z menoj? — Da, gospod baron; čakajo tri osebe. — Kdo so? — Ona mala zastrta gospodična, ki prihaja vsak teden dvpkrat. in dva služabnika gospoda vikomta Raphaela. — Naj vstopi prva on i. Kmalu nato je vstopilo liJado, preprosto, a precej elegantno oblečeno dekle, zastrto 7 gostim pajčolanom. — Dober dan. Justina, dober dan, dete moje, - ;i je dejal baron. — Sedite, da nekoliko pokrain- _ j Dekle, ki jo je imenoval baron Justino in jc bila a a s t sobarica vojvodinje MatUde. je dvignila pajčolan, sc posmeuljala. r.i poravnala svoje črne lase in se vsedla. ~ Čakam, — je dejal baron po kratkem molku. — Tudi jaz, — je odgovorila Justina. — Da, saj res, — je nadaljeval baron s smeš-kom; — pozabil sem. — Saj veste, — je odgovorila sobarica, — da se moj spomin uravnava popolnoma po vrjšem. — Na, dete moje! — je dejal baron in stisnil dekletu pet zlatnikov v roko. — Sedaj sem vam popolnoma na razpolago, ie odgovorila Justina. — Vprašujte. — Cemu? Saj veste, kal vam je treba povedati. — Seveda. Tu imam tudi svoje beležke. — Dajte mi jih. Justina je vzela iz nedrja, lepega skrivališča, v katerem skrivajo ženske svoje skrivnosti, štirikrat zganjen papir in ga izročila baronu, ki je začel čitat?, a takoj preneha!. — Draga moja. — je dejal, — ne spoznam se v vaših čačkah in za vaš pravopis je menda treba posebnih študij. — Pišem, kakor znam. — Čitajte, mi torej sama slala me' ?e nato k slugi, ea mi da seznam ljudi, ki so prišli v posete tekom dneva. Prinesla sem! ji cel kup pesetnic, ki jih je raztreseno pregledoval Ko je zagledala majhno posetmeo z grbom v kotu, se je zdrznila. To posetnico pač spoznam. Ob petih in pol. Gospa je šla z gospodom obedovat. Stopila sem v njeno sobo in pogledala po-setnice, ki so ostale tamkaj. Najmanjša ie bila po-sctnica vikomta Raphnela. Ob enajstih zvečer. Gospj ni šla z doma. Spo-rekla se jc precej hudo z vojvodom. Poslušala sem pri vratih, pa nisem mogla ničesar razumeti. Orolnoči. Slekla sera gospo. Bila je zelo slabe volje in ni Spregovorila niti besedice z menoj. Ko sem odšla, je vrata zapehnila, in čula sem, da je zaihtela. V ponedeljek opoldne. Nekaj novega! Ravno ko sem stopila iz hiše, me je nagovoril nek! postrež-ček, ki je sedel na o rdeča ruia, strašilo. Narodna politika Cehov zahteva demokracijo, nemška pa privilegije! Tako prihajalo Nemci s s\o'o krivo narodno r-o^iiiko v neznosen konvikt: če hočejo biti narodni, morajo bili i-edemokratični, morajo biti prcrtinarc Jni! To je konflikt samega s seboj. Kajt!, iiarod. ki ni demokratičen, si sam odt.za možnosti razvoju! Pri ČebUi Je možiia cvetna na-rod&a irenta, ker se L>u/:f: v znsmenhi demc^,\eile; pri Nemci** f.i ni. kc. nali bi se zjettinili za ehraeiitev orivilegijev! To je borna uarcdua poifti-- 1 ki išče pridobitev v oviranju demokr^rl'u.eg-a napredka iti \kii kouc^iie i ie v preganjanju narcJnih iia>"pretii»kev i Nemci se bahajo s svojo nesebičnosijo in vdanostjo; s svojo skrbjo za rbsrniek Avstrije. V resnici pa je ; t ii nesebičnost v pegubo Nemcev i * l države. Za Nemce, ker jim odjemlje narodni idejal, za državo, ker jo sili v mirovanje in jej vceplja reakcijonai^stvo. Če bi pa narodnostna država spoznala svoj poklic in čc bi Nemci začeli prav misliti na-se, bi prišel na pravo pot tudi razvoj Nemcev, kakor tudi vseli drugih narede v. mo- temu se upirajo tolike narodne in vse demokratično potrebe. Zato je edino pravilna narodna politika tista, ki se ne r.^ira na dosedanjo Avstrijo! Kajti, ta obzirnost bi veljala umirajoči in preživeli Avstriji in bi ovirala nastajanje nove, ki mora biti boljša! Tvnitl jo merejo sveb^iini narodi, ue pa oa bi bili vkovani narodi nje — podnožje! Sauto blazneži morejo verovati, da bo svet po vojni tako kakor je bil prej! iMi-nil je čas, ko je par ministrov — ne da bi vprašali narode, ne da bi se uiti brigali za nje —- moglo pahniti svet v plamen, sklicevale se na silo orožja. Narodi so se naučili. kaj pomenja, če niso oni sami gospodarji svoje usode. Noben narod se nc odreče več pravice samoodločbe, narodne oblasti v državi. Nobena država ne bo mogla več nahajati svoje varnosti drugje, nego v zadovoljstvu svojih državJianov, v samoupravi svobodnih in zadovoljnih narodov! Štiri leta te vojne so ubila v glave milijonov ideje demokracije in pravice samoodločbe narodov, !ige narodov in večnega miru, zagotovljenega po volii organiziranega človeštva. Ve: a in narodnost. Nikdo na svetu ne bo hotel trditi, da 11. pr. Madjari nekatoiikl mso — Madjari! Po postopanju z nami in z Bosno bi se moglo trditi tako, kniti ogrska krona je »sveta«, a madjurski ziiuje in kalvinr ne poznajo te svetosti, ki ;o nosi prvi nosilec svete krone ogrske. Nikdo ne bo hote! trditi, da Bavarci 11K0 Nemci, tver so katoliki in radi njihovega kato-lištvt ne bo ustvarjala posebna bavarska narodnost! Tako veij:t tudi povsod drugod. Samo glede Hrvate; in Srb vc-,fa drugačna logika in tolmačenjse. Pa tudi sedaj v Rusiji pri reševanju navzkrižij v tej ve-jiii. Pri Slovanih mora imeti prvo be-bedo vci a, dočiiii po \ >ein di trgem bo/iem svetu vera nimčt bese ; : v poliilki. Iz vere — kj^r je človek najobčutliiveji — hočelo Pri nas ustvarjali uarođnost in voditi politiko. To je tista podlaga, ki na-s je dovedla do tega stau}a, da smo mi tu Hrvatfe, in da tu ni Srbov, oni tam pa so Dalmatinci, Bošnjaki (seveda katoliki, pravoslavni in muslimani — samo škoda, da se nrso spomnili tudi Spaujolov), Istranov itd., ter ua ljudje, ki sploh ne poznajo niti besede našega jezika, trde pred veliko diplomacijo: to nI e*i narod! Tem ljudem iod-loeljni jezik, običaji, čustvovanje, kadar gre za nas; pri nas jim je glavno vera. Da bo stvar še lepša, se sklicujejo tudi na pismo. Kakor da bi latinica in cirilica odločala o politiki ti narodno >xi in k j kor Ja ni tudi pri drugih narodih razlike \ oismu. v* Bisteiii, ta nesrečni sistem lioče tak< uicc, Hal ipn. Fmucoz, Anglež - ; ! naj stanuje ivjer iiočc, itaj piše s tem aii onim pisincm, naj ie ic ali one vere, je po narodnosti Nemec, oziroma Italijan, I r. ncoz, Anglež, le za nas Slovane naj bi veljalo, da nismo en narod, ker nifmo vsi en-/vere, aii, ker, ker ne pišemo vsi z is«im pismom! O ta — zistem! Nu, tola/i trdna vera, da zlomimo tudi ta nesmisel, ta nestvor, ki nas še duši in ki je — proti-slovanska politika! Veieresna zam»Kn\a časov. V nekem dopisu v dunajski »Information« < nvar-iajo od konservativne strani v P agl aa veleresno dejstvo, ki naj bi mer* .lajni krogi na Dunaju tudi zelo resno razmišljali o njem. Je to res ztjamenje časov, ki so nastopili. Dopisniki opozarjajo namreč na dejstvo, da se radi ustanov itve okrožnega sodišča v Trutnovu — te stare zali :ve Nemcev, ki pa je ti ne smatrajo kot vprašanje prava, marveč moč! in nas ija Čehi ne razburjajo, kakor je bilo pričakovati; niti oddaleč nc tako. kakor bi Austerlitz zaključuje: Avstrija ne re ostati taka, kakršna je! Proti tem j lieuar.« — Mož ic odSei, jaz pa sem ostala sama Justina je vzela papir in čitala: — Nedelj«, ob štirih. Gospa ir.c je dala poklicati j r pismom, na Intirif ni blln ffitatf druge?. lin mi je nf-.azala, da ne vne vstopit! nlli-c. Pc-ll-cr: (lospe vojvodfttflc. Razne pelitKn« vesti« Sola te vo^ie. »Arbeiter-Zeitunff« piše v članku pod naslovom >Apel na silo« med družni: Qrof Czernin je nedavno rekel v gosposki zbornici, da Avstro-Ogr-ska, tudi če bi hotela — ne bi mo«?la skleniti posebnega miru, ne da bi se zapletla v novo vojno z Nemčijo. Istotako ne bi se mogle odtegniti vojni Italija in Francija. To je tragika dogodkov: kdor se je enkrat sklical na moč orožja, ostaje podrejen zakonu sile; iu to tudi tedaj, ko bi sc — utrujen, izčrpan, obdan od nevarnosti — hotel umakniti. To strasno ;zkustvo bo tudi v strašen pouk narodom. Ta vojna je zadala zadnji smrtni udarec veri v silo. uost tako ravnodušno in hladno sprejema to trutnovsko poklonitev? Razreši:ev te zagonetke iri težka, pač pa — ni razveseljiva. Sec?aj se pač vprašanjem, ki so v caxi prca vojno zavzemala Širok prost->r v političnem delovanju in nelianiu čeSke viH/Sti, ne prisoja več tolike važnosti! /.nb -itijo je, ali resnično: večina si misii: Kaj nam Hekuba — kaj Tnartov?' jiaiKs sos* priredili vsa (iru^a merila /a »rvmer-ia.iie važnih naroduili žalitev iu urnik* da je za i»re\iho usode nnroua povsem brezf>^ »tembno, aii se — izogni vsi se veljavnim zakonitim normam — ustanovi v Trutnovu okrožno sodišče, ali na nef - -Morda ie celo takih, ki jim :c dogodek jr-brodošel z ozirom ua nje ' v e, n.i r^zpu loženje delujoče, sugestivne lastnosti:* Ce si odločilni krogi hočejo do kraj,j 1 >-mislit? misel, n?. katero dop^nlki le bolj namigujejo in je ne izrekajo kar narav- nost: če si morejo predočiti posledi;2, ki bi jih moglo dozoriti nastopajoče nm'o razpoloženje, potem morajo razumeti resnost znamenja, rm katero opozarja dopis: narodi premerjajo važna vprašanja z drugačnim merilom, nego so jih doslej: m k.tr jih je — a to so bile v prv-i vrsti krivične vladne odredbe — nekdaj razburjalo, da se je vis ko penilo njihovo politično življenje, se jim zdi danes brezpomembno za določitev bodoče usode narodov1 — Tako svare konservativni Češki krogi, ki se s povdarkont označajo kot rojalrstične slej ko prej. Prav tako se nam zdi kakor da svare: ne igrajte se z ognjem! Moglo bi priti zlo, če ne boste razumeli velike resnosti — znamenj sedanjih časov, če ne boste razumeli evolucije v duševnem razpoloženju narodov, vznikle iz sedanjih svetovnih dogodkov. TRST ZA GORICO, Razglednice razdejane Gorice se dobivajo v Štokovi knjigarni po 1 K kos. Kupujte te razglednice v korist v Gorico se vračajočiiu bcguncem! Stran 1(. „EDINOST" Stev. 214 V Trstu, dne 8. avgusta ld 18 AorcnrizaciJslce stvari. rajoniranje prodaje govedine za neimovite sloje. Aprovizacijska komisija poziva vse lastnike izkaznic z rdečo črto za nakup rr»esa in maščob, ki se še niso vpisali v seznam odjemalcev, da se vpišejo v četrtek, 8., petek, 9., in soboto, 10. t. m., ch 9 do 11 dop. v uradu aprovizacijske komisije v ul. Cassa di Risparrnio štev. 13/111, za kar je treba, da prinesejo s seboj izkaznico za nakup kruha ter mesa m iraščob. Obenem se naznanja, da se zasedaj ne sprejemajo prepisi že vpisanih oseb iz ene mesnice v drugo. Kdor se ne vpiše v z£Crra? označenih dneh, ne bo imel pravice do mesa, ki ga dobavlja aprovizacijska komisija. bela moka. Ona osminka kilograma bele moke, ki naj bi se bila začela razdeljevati včeraj, v sredo, se prične'razdeljevati šele jutri, v petek. petrolejske izkaznice. Vse one osebe, ki v torek, 6. t. m., niso mogle dobiti petrolejskih izkaznic ki so bile vpisane že v naznačenih dneh, dobe izkaznice v petek, 9. t. m., od 8 dop. do 2 pop. Druge še ne vpisane stranke ne dobe izkaznic pod nobenim pogojem. Prej — sporazum med nami samimi I V petem odstavku tega dr. Wilianovega. včerai objavljenega članka naj se popravi naslednji, zelo moteči tiskovni pogrešek: »---- da ostanejo za vedno izključene diplomati-čne spletke in sila orožja, katere sem v svoji izjavi v Narodnem domu odklon?! & tako razločnimi (ne pa »različnimi*) izrazi ----« Prosi se, da se čim prej izročijo podpisovalne pole, ki so Se bile izročene-. Blagovolijo naj se oddati v pisarni dr. Slavik-a, ul. Vicnna 10/11. Urad organizacije oskrbnic voin'škib sirot ostane zaprt zaradi selitve do 22. t m. Novi prostori bodo v ulici Sanita št. 24/11. Eventueini dopisi do tedaj na] sc naslovljajo na Antonijo Slavik, Trst, Kolonja 126. Preskrba Trsta z vodo. Vladni komisar sporoča, da je namestništvo ponovno posredovalo pri pristojnih osrednjih in vojaških oblastih, da bi se čimpreje začele poprave vodovodnih črpalnic na Tlmavi. Mestna vodovodna uprava je tudi že dobila na razpolago potrebni bcncin, da se začasno obnovi delovanje žaveljskega vodovoda. Občinstvo se pa pozivlje; da se s svoje strani strogo ravna po naslednjih določbah: 1. Poraba vode v posameznih stanovanjih naj se omeji kolikor le mo- preje, predno so »Novice« izšle, je vabila »Resnica« naročnike, češ, da naj takoj pošljejo naročnino za »Novice«, \ker se ne bodo pošiljale nikomur na ogled, marveč ie naročnikom. Seveda pa prihaja cela gora »Novic« v kraje, kjer jih ni nihče naročil. Potem so začele strašiti vsak dan v prvi notici, da se ustavijo v soboto »Novice« vsem, ki niso poravnali naročnine. V našem kraju ni »naročnine« (bolje: »vsiljene«) nobeden poravnal: človek bi torej pričakoval, da v nedeljo ne pride že noben iztis »Novice več semkaj. A glej zlomka: ista skladovnica »Novic« v nedeljo, torek, sredo in tako naprej še zmirom prihajajo. Pa še več: ne samo, da prihaja ta listič nenaročnikom in ne-plačrikom, ampak se ga tudi ne more nihče od-križsti. Znani so mi slučaji, da je poslal prejemnik i-Novic« že prvo številko z običajnim »ne sprejmem« nazaj in tako dosledno vsako številko še Isti dan. A gori v dvorcu so kakor židovski agentie, se ne dajo oplašiti m pošiljajo zopet In zopet. Danes je prišla 28. številka in 28ič bodo romale danes te »Novice* od fste osebe s pripombo »nazaj — ne sprejmem« — Kako dolgo še? Sam Bog ve!« — Tako dopisnik *Slo venca«. MI bi dostavili, da tudi ta metoda tirjanja In vendar pošiljanja ovaja položaj, v katerega so zašli s svojo protinarodno, le mogotcem služečo politiko. Tisti pozivi »Pošljite denar! Ako ne. ne boste dobivali lista!« — naj bi varali, češ, mi se čutimo, tla so nam granitno trdna pod nogam!! V resnici pa se moralo usiljevati, ker iih noben pošten človek več noče. Kako dolgo še? Ti ljubi Bog. dotlej, dokler ne pride narod do besede, dokler ne pridejo zopet normalne razmere. Naj se snide enkrat deželni zbor, pa bo konec tudi te mizeriie, ki lini Je še obstala! Menimo seveda politične mi-zerije, ker v »dvorcu« ne občutijo — mizerije. Cemu pa neki tirajo svojo politiko, ki ne prenaša — resnice »brez vejic«. Skrajna nedoslednost! Mislimo, da nam ni treba Šele poudarjati, da je naš list kar najodločneje proti vsakemu oderu.štvu. predvsem pa živilskemu, saj danzadnem na ta ali oni način jemlje prebivalstvo v zaščito proti izkoriščanju s strani brez-vestnežev, ki se hočejo okoriščati v škodo trpečega prebivalstva; toda razmere so postale take, i da moramo priznati odkrito, da Trst brez tako-hnenovan'h »živilskih oderuhov« sj>Iofe ne more več živeli. Žalostno, zelo žalostno je to, ali resni-ca pa je in ostane. Aprovizacijska komisija daje tako malo živil, da ves tedenski odmerek zado-siuje komaj za en dan. Ce hočeš živeti, se moraš zateči tja. kier kaj dobiš. Na trgu ni ničesar; zato pa išči po mestu, da morda najdeš tu kak fižol, tam kak krompir, drugje zopet malo zelenjave. Cene so seveda take, da se prijemaš za glavo: toda otroci so lačni, hočejo Jesti, ne razumejo, da bi bilo dandanes treba živeti, »vzdržati« ob vodi In zraku ter lepih obljubah. Istočasno s teboj pa hodijo po mestu tudi stražniki in druge podobne uradne osebe, ki prebrskajo vsako luknjo in za-plenjajo živila, ki se prodajajo po oderuških cenah«. Kam gredo ta živila potem — večinoma so le v majhnih količinah, 10, 20, morda 50 kg — Sestra profesorja Masaryka obsojena na smrt. Dunajski listi javljajo, da je amerikansko Čehinjo Joroškovo, sestro profesorja Masaryka, dunajsko divizi.sko sodišče obsodilo na smrt radi špijona-že. Obsojenka je prišla pred letom dni iz Amerike na Češko. Za pot da je dobila od češkega narodnega odbora v Newyorku 500 dolarjev. V vzhodni Galiciji poslujejo zopet poštni uradi: Tarnoruda in Hlibovr za pisemsko pošto, Luka Mala za denarni promet, Barysz pri Mcnasterzy-ski, Rudniki pri Šuiatvmi in Halica za zasebni brzojavni promet. Poštni urad Wysuczka je ustavil denarni promet. Kako je v soški coihii. Prejeli smo: Slučaj je na-nesel, da sem šel te dni v soško dolino, katere nisem viuei od začetka vojne. Odpotoval sem z južno železnico s prvim jutranjim vlakom. Na kolodvoru je bila taka gneča, da je bilo že uro pred odhodom nemogoče dobiti I. ali II. razred, in tudi za tretji je mnogo ljudi vsled pomanjkanja prostora moralo ostati v Trstu. Jaz sem se peljal na stopnišču voza in poleg mene so stali tudi taki ljudje, ki se navadno vozijo v drugem razredu. Meni Je bilo to prav, ker sem st tako lahko ogledal bojišča ob Soči. Opisoval ne bom. ker ne vem, ali bi 5Io, in ker se tudi ne da popisati — treba je videti! Razdejano Je skoraj vse. Tudi opisi Gorice, ki sem jih čitat, niso bili najmanje pretirani. Popravlja se ne, in v Raštelu je ulica tako nasuta z ruševinami, da je z vozom le težak prehod. Zelo zanimivo ic ogledati vojne posledice okoli Sv. Lucije, Tolmina in okolice. Topovi, oziroma granate, so uničile ne samo poslopja, pač pa tudi drevje in celo skalnati vrhovi so občutili grozoto raznih izstrelkov. Od Volč pa do Spodnje 2age je ie malo poškodovanega. Ceste pa so še lepše od prejšnjih. Od Zgornje Žage naprej ie pa spet skoraj vse v razvalinah. 2vikarjeva hiša je edina še pokrita. Na Plužnah ie. kakor povsod drugod, tudi vse v razvalinah. Ljudje so vsi doma in žive po barakah. O kaki komisiji za popravljanja ali vsaj ogled — ni biio tam gori nc duha ne sluha. Ljudje se boie prihodnje zime in po pravici! Polja so, kolikor so mogli obdelali. Živine nimajo za gnoj, in ako jim država ne priskoči na pomoč, se težko vzdrže doma. Dosedai so dali kmetom po eno kozo. To je dobro, a je premalo. Treba bi bilo vsaj po eno kravico na družino. Aprovizaciia je ! taka kakor povsod. Kmetice morajo na Kranjs- o, Koroško itd., da si. dokler kaj ne pridelajo, lajšajo pomanjkanje. Potovanje je težavno, ker ni rednih prevoznih sredstev in je vse odvisno le boli od slučaja. Hrano pa si mora. kdor bi hotel v te kraje, nositi s seboj. Municije nisem opazil, iz-vzemši nekoliko laških granat na Plužnah. Sedal popravljajo most preko Boke. Ruske in laške ujetnike straži jo vojaki iz Nemčije. Obrambna dela ob Učeji in Boki. ki so Jih naši napravili pred vojno, so skoraj vsa uničena. — Potnik. goče in Izogibati se je vsake potrate vode s pra- j Javnost ne izve. Na trg Jih seveda ni, ker se ne nJem doma, kopelmi, napolnjevanjem banj in po- j izplača, da bi se take malenkosti dajale na trg. sod z vodo In na drnge načine. 2. Poraba brojniške J Tako se zaplenja krompir, ki se prodaja po 4 K. vode za zalivanje vrtov je strogo prepovedana,! tako buče. kumare, salata itd. Prodajalci se strogo pod globo. 3. Vse pokvare pri vodnih pipah in v straniščih morajo hišni lastniki ali upravitelji nemudoma dati popraviti. 4. Dokler niso vse poprave izvršene, se mora vsak večer zapirati varnostni petelin pred števcem, da se vsaj tako prepreči nepotrebno odtekanje vode. V stanovanjih, kjer nI vodnega števca, se mora zapreti vsaj zaporni petelin v straniščih. Obrtna podjetja in javne uprave se pozivljejo, da kar najodločneje poskrbe za to, da se poraba vode v njihovih obratnih prostorih skrči koiikor le mogoče. V hišah, kjer se vkljub ponovnim opominom ugotovi neupravičena potrata vode. se vodovod zapre. XXIX. redua velika skupščina aBružbe sv. Cirila Metoda v LJubljanle se bo vršila v nedeljo, dne 11. avgusta 1918. leta ob 10. uri dopoldne v LJubljani, v veliki dvorani »Narodnega doma«. — Spored: 1. Nagovor prvomestnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo nad-zorništva. 5. Volitev članov v družbeno vodstvo (12 členov1). 6. Volitev nadzorništva (5 članov*). 7. Volitev razsodništva (5 članov3). S. Slučajnosti. *) Vodstveni člani so bili gg.: Andrej Senekovič. dr. Josip Abram. Fran Črnagoj, dr. F.rnest Pere-ani, Aleksander Hudovernik, Ivan Keižar, dr. Karel Koclerman, Matija Prosekar, Luka Svetec. dr. Janko Slcbinger, dr. Ivan Tavčar, Ivan Vrhovnik. •) V nadzorništvu so bili gg.: dr. Anton Božič, Mate Kante. dr. Fran Ilešič, dr. Vladimir Ravnikar. Matija Rode. *) V razsodništvu so bili gg.: ur. Fran Rosinr., Matija Marlnček, Fran Pahcrnik, dr. Fran Tekavčič, dr. Karel Triller. Dostavek: Dne 10. avgusta ob 8. zvečer bo zaupno zborovanj po § 2. društvenega zakona v mali dvorani rNarodnega doma«. Kot legitimacije k zaupnemu zborovanju veljajo »Zglasnice*. ki so jih posamezni dobili za veliko skupščino. Kako smejo pisati Ner-tci! Slučajno nam je prišla v roke Marburger Zcitnng« od dne 14. februarja 1918. Na tretji strani piše pod naslovom: *Kdo odvaja naša živilac: »Citam. da ob nedeljah v .Mariboru ni dobiti kruha. Mariborčani naj ustavijo kak »paklzitg? in ga izpraznijo! Potem bi dobili dovolj kruha, moke, žita itd. Kajti tukajšnji »kaclmaherji« odpošiljajo take stvari dnevno v mnogih stotinah kilogramov. Z vsakim vlakom dobivajo ti ljudje stotine zavitkov, ki jih potem pošiljajo dalje tja doli. In potem pravijo, da Štajerska nima živil! Da, za nas Nemce ne, pač pa za kaclmaherje v obilici«... Potem jadikuje, kako da jim kmetje nočejo nič dati, ker Nemci ne morejo toliko, plačaii kot »kaclmaherji« ter sklepa: Medli in borni so prišli semkaj, sedaj pa so opitani, debeli, da-si odpošiljajo tolike množine živil.« — Uboge nemške žrtve! Nu, mi bi razumeli to lame::?acijo, če bi ne vedeli, kako je od nekod drugod odhajalo na stotisoče ovojev na zasebne nemške naslove, ko so morali drugi stradati! Krivica je krivica, pa naj se dogaja na nemški, slovenski, ali »kaclmaherski« koži. Pri čemer si m: clc. o!;ujemo domnevo, da blage duše pri mariborskem listu subsumirajo po pojmu »kacl-malierjv*. sploh vse prebivalstvo iz naših primorski?; po' ra;;n. Vendar bi mi ne omenjali tega Izbruha, če bi ne bilo poziva (če tudi morda ne rccr:o rrJSIjenega), da n.?j Mariborčani Izpraznjy-iejo vlake. Da bi kak slovanski list hote! napisati kaj takega! Spis ne bi zagledal belega dneva, če ne bi sc dogodilo morda še kaj hujšega. Tudi na Jtem zgledu vidimo, kako smejo pisati Nemci! »Novice« z vejicami (»—«) In resnica brez vejic. ^Pod tem naslovom pišejo »Slovcncu«: »2e dolgo kaznujejo, z globo in zaporom od 1 do 6 mesecev; občinstvo pa le nima kaj deti v usta. Predvčerajšnjim pa je imel sejo delovni odbor za prehrano Trsta in tu je povedal strokovni vodja aprovizacijske komisije Benardon, da bo onih 30 vagonov krompirja, ki ga namerava komisija dobiti na Kranjskem, treba plačati po 3, 4 K ali tudi še dražje. Kupila je aprovizacijska komisija 7 vagonov krompirja in ga plačala po K 10*30 do K 14*50 kg. Da se pokrije razlika med nakupno in prodajno ceno, je namestništvo zahtevalo od vlade poldrug milijon kron, — Sedaj pa vprašamo: Zakaj zaplenjate v Trstu krompir, ki ga domači ljudje prodajajo po 4 K, tam zunaj ga pa sami plačujete po enaki, oziroma po 3krat, da. triinpolkrat višji ceni. Ce v Trstu domačin prodaja krompir, ki ga Je sani dobil morda po K 3*50, po 4 K, Je to »oderuštvo*, ki se kaznuje z visoko globo In zaporom od 1 do 6 mesecev, če pa aprovizacijska komisija sama tam zunaj plača krompir celo po K 14*50, je pa stvar v redu, ni oderuštvo niti najmanje, kajti ista vlada, ki v Trstu »obeša« male »petdesetvlnarske« oderuhe, dovoljuje poldrug milijon, da se morejo mastiti tam zunaj milijonski oderuhi, ne glede na to, da tržaški zelenjadar-»oderuhe pušča svoj dobiček doma, v Trstu, do-člm pa gredo »milijoni« za zadovoljitev milijonskih oderuhov Iz Trsta. Pa naj Še reče potem kdo, da vojna ni izpremenila sveta v — blaznico! Dramatična šola. Snoči jih je nekoliko manjkalo, ko smo se prvič sešli, da določimo dneve In dnevni čas pouka. Naj služi vsem onim torej na znanje, da se^vrši tekom tega meseca dramatična šola vsak dan ob pol osmih zvečer v gled. dvorani Nar. Doma. So nekateri, ki morejo priti šele ob 8. uri. Ti so zaznamovani. Sicer pa je ena najvažnejših . točk disciplinarnega reda dramatične šole ta. da bo vsakdo, ki manjka neutemeljeno trikrat ali pa pride trikrat neutemeljeno pol ure prepozno — Izključen. Mestna zastavljalnica. Jutri, v petek, se bodo dopoldne in popoldne prodajali na lavni dražbi nedragoceni predmeti, popoldne obleka in perilo, zastavljeni na zastavue listke serije 142. En vagon ogrskega piva se bo danes, v četrtek, 8. t. m., ob 4 pop. prodal na lavni dražbi v skladišču v ul. Croclera št. 12. Društvo upravičenih posestnikov na OpČinah vabi svoje člane na sestanek, ki se bo vršil dne 11. avgusta 1918 ob 5 in pol popoldne v društvenih prostorih na Opčinah. Ore za važen pogovor glede občinskih zemljišč. Naši otroci v Švici. Kakor nam poroča gca. nadzornica naše slovenske dece v Švici, se počutijo naši otroci vsestransko zadovoljivo in so presrečni. Naši slovenski otroci so tamošnjemu prebivalstvu zelo priljubljeni, ker se lepo vedejo v vsakem oziru. Zbog tega jih imajo domačini prav radi, ustavljajo jih na poti ter obdarujejo z raznimi slaščicami in tudi denarjem. Da nam bo naša deca delala čast v tujini, nismo dvomili, in to potrdilo nas iskreno razveseljuje, ker nam priča, da se nismo varali. Nadejamo se tudi, da se bo naša deca še nadalje vedla v časi našega malega, a vrlega naroda. Starše in sorodnike naših otrok v Švici pa opozarjamo, da naj prav Iranki-rajo pisma in razglednice, ker morajo sicer otroci Zaradi živilskega odcrttštva. Pavlo Stopar, sta-nujočo pri Sv. M. Magd. Sp. št. 372 so zalotili, ko je prodala neki Mariji Zlobec 3 kvintale zelenjave, ki,naj bi se seveda potem prodajala po višjih cenah kot pa na trgu. Obe ste bili obsojeni na globo po 200 K. — Na južnem kolodvoru so prijeli neko Karlo Carminati. stanujočo v ul. Me-dia št. 58 In neko Alojzijo Zoglia, stanujočo v isti ulici št. 37, ki ste hoteli v Gorico z večjo množino belega kruha, da bi ga tamkaj prodajali po oderuški ceni. Kruh so jima odvzeli, ženski pa obsodili vsako v 8dnevni zapor. Kruli se je oddal otroški bolnišnici Bulo Garoiolo. Bogve, koliko tega kruha pojedo bolni otroci? — Marija Lorenzini, mesarica v Boroevičcvl ulici, je imela v svoji mesnici celo zalogo raznih živil, s katerimi je kupčevala po oderuško. Našli so pri njej v 2 vrečah okoli 4 kvintale fižola in moke razne vrste. Živila so zaplenili, mesarico pa zašili za 30 dni. Vreče je kradel. Pri 15letnem Alojziju Regentu so dobili 20 vreč. pač ukradenih. Vreče so vzeli fantu, fanta pa vteknili v luknjo. Lepa ptičica je ona Lidija Bortoluzzi, stanujoča v ul. Salice št. 21 III, s katero smo se že bavili pred kratkim. Osleparila je Virgilija Monasa za 400 K in potem odnesla še nekemu Censkemu ovratnico iz kožuhovine ter nato odprhnila v Zagreb. Ukradeno perilo. Josipino Slamič, stanujočo v nI. Rocol—Molin a vento št. 381, so zaprli, ker je osumljena, da je ukradla v Manzoniievem kopališču za 2000 K perila. V bolnišnici okradel sobolnlka. Komaj 131etnl Viktor Golob, ki je vzlic svoji mladosti že da! veliko opravka policiji, je v magdalenski bolnišnici nekemu Ivanu Krejčimu, ki je bil njegov sosed v bolnišnici, izpod blazine ukradel 50 K. Preiskujo-čim policijskim organom je končno priznal tatvino in dejal, da je denar izr.»čil materi. Mati je sicer tajila, a so jo vzlic temu aretirali kot sokrivko, ali pravzaprav r.aročiteljico tatvine. Tatvine. Marija Sancin, iz Skednja št. 971, je bila ^aretirana, češ da ie pred meseci izmeknila neki Ivani Rezinovičevi v Skednju 2000 K. — Anton Dalino. rojen leta 1889., in njegova 1. 1892. rojena sestra Rina. stanujoča v ul. In-dustria št. 4 III. sta bila aretirana, ker sta osumljena. da sta ukradla neki Emiliji PoIony, stanujoči v Carboli Zg. obleke v vrednosti 2000 K. Are-tiranca t^iita. S patroirami sta sc igrala dva Drožinova otroka v Carboli Zgornji, edeii stan 13, drugi pa 10 let Nesreča je hotela, da so se patrone vnele in sta bila oba težko ranjena. Prepeljali so ju najprej v magdalensko bolnišnico, odtam pa z vozom rešil-nic postaje v mestno bolnišnico. Oba se nahajata v nevarnem stanju. DAROVI. — Za stradajoče otroke daruje g. Sorli Anton, kavarnar, K 20.-. Denar hrani uprava. — Svota 125 K, izkazana v nedeljski številki in nabrana med Nabrežinci in Križani, je določena za šentvidsko šolo. — Pri Katalanu se je nabralo prošli petek v veseli družbi K 20'— za šentvidsko šolo. Denar hrani uprava. — Za »Dramatično društvo v Trstu« so darovali na nabiralno polo g. notarja Arturja Loknrja v Ajdovščini sledeči gg.: Miha Malik K 20. Stekar K 100. Križaj K 60. Repič K 100, Posojilnica Ajdovščina K 200, Rud. Vodeb K 10, Kovač K 50, Peselj Rok K 50 Logar Stanko K 30. Jeras Lucijan K 10, — Doprinosi odboru S. H. S. žena za siročad prigodom «Narodnog Blagdana«: Josip Bertič, župnik. Petrovaradin K 738*20, Kupališni zavod Krap. Toplice K 100, Prav. srp. parob. zvanje Otočac K 600, M. Hleščič K 2400, Zem. žen. prep. Sarajevo K 461'50, Pavle V. Kačanič paroh. Turačič, Bos K 270, Bar. Jordis Vidovec K 1000, Kr. štedionica d. d. Sunja K 467, sabrano u Našicama K 1543'20, sabrano u Metkoviću K 3188, žup. urad Lokavec, Primorsko K 400. Skol. uprav. Ivan Iva-nović, Prnjavor K 758, Fra Drag. Sumanovič, Foj-nica K 22.T60, Obit. Lukič, Šabac K 260,. 2en. I muž. podruž. družbe sv. Cirila i Metoda v Krškem H. K 1021*10, Župski ured Povija, Dalmacija K 1027, Niko Cirličević, Brngo, Češka tehnika K 520, župni ured Srijane, Dalmacija K 436'SO, župni ured Vrbanj na Kvaru K 1000, sabrano u Kninu K 7678*81, župni ured, Podmelc K 539, podružnica Cirila i Metoda, Stari trg, Lož, Kranjsko K 775, župni ured Kostrena K 1000. Darovateljima i sabiračima najsrdačnija hvala. LI OGLASI I se ra&malo po 6 vin. bea««4e. ~ — OraMtio t.. Nnslor pove inseratni oddelek Edinosti ; o-i štev. 3211. i*211 kiju:a- n!''':irs-k.«. vajc-nca sprčjr;.em s takojšnjim * nastopom. Najrajši krepka dečka z dtžt le. — tsiti se je pri Jo ipTi Petrih, ključavničarskem mojstra. 4'orica, uiic^ Sv. Antona št, 12 3210 plavam od 8 do 9 K, bombaževino od 8 do 9 K, mešane curge po 80 vin. kg, vreCe rabljene od cenoenta po K 2 50 in t-lično stvari Fano. Trst nI. Aequedotto 13 vogal nI. dei Gelsi. " 2li)y Snmo no del?g!o. Levi, Tr-t. ulica S. >.icolo 19. 3147 Sfu-Hl za barvanje bla~* so dubiti v merodilni- i CilLa v Trstu ml. delle Poste 6. 0 51 vodc> -ikeije, parfnme, kol-ns-o ŽieSivitelHC vodo, boihač, predmete za razku-fcenjo v veliki izberi v merođ'ln'ci CilJijt v T stu. ni tielle Poste C D fr) takoftem in iiroraSunu po aogovora - Akraletlv čeki in nakaznic ni vsa tu-in iaii) ns'xa tržil -a KUPUJE IN PRODAJA: rredaos.a* papirja rante, obligacije, sastavna pisma, prijorite'.e delnice, srečke, valute devize, proraes« itd D.'ja PREDLTJME na vrednostne papirje in bla^o ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSIT3 PROMESE.--Prod.ja srečk razredno loto- rije. Zavarovanje vsakovrstnih pap:ijev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja sreAlc L t. d. brezplačno. Stavbni kredit, ismboura kroditi. Borzna naročila. —■ Inka-to. MENJALNICA.----ESKOJTT M ENI O Telefoni; 1463, 1793 in 2679 llradnt ura« od 9 do 1 popoHno Brz oj ari: JADRANSKA. ZlcMca , a. Pmo v Trstu se Je preselila na Corso St. 15 v blvSo zlatarnico G. Zercovvltz & Fiq;lio. Velika izbera srebrnih fn zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic ? d. Cene zmerne. Cene zmer S's.vftAPr'P Anton Jerkife posluje v svojem atel;e|v ruiugitil v Trstu. Via delle Poste it 10 40 ' 1 SQ zanesljiva postrežnica «.d T—S. Kava od IGO Htrov sta^ral. Presajam istrsko In dalmatinsko vino na drobne in debele. in kosilo; plača po dogovoru. Toj-e^ii rinite m Maks Ml nI. Mm l IS Jo vdovec z _ koma. -- Prede ost i'wn vdova ali priletna gjood:6i2:», vajena v»eh hišnfij poslov bivanja.na airoj, neoporečnega in guu reča čisto :>loveri6£ no. Cenjene ponudfife r cahtev. ■ : plače na :n-:eratai oddelek- Edinost.! po4 tfc&rbu i : in varčna pomoč-'. se radi odhoda pohištvo j paine in jedilne ffiuUU sobe, post- lje, ogledala, mize, Bieobke Tire, zib.lka, stoli itd. Fano. oL S. Lazzaio lo, I. 2S4S se ponuja s svojim orodjem. — Išaslov r-ove inseralni o.ilelek "Ldinosti, 2T»t>0 l^rfi CD ^ir ina stanovanje za požtne. a pr.iV: AI5 tikanta s a mesec septemH? , ok ibo-in november 191H. Cenjene pouudv pjd ^L>olc-njec" na las. o3d. Edinosti B 2 > Dr. JL *?TS-i ZOBOZDRAVNIK a 'V i M I v Trstu ul! a Poste vccc'ih 12 vogal ulica de!'2 Po;te Szdiranje siob. v b <*z> bo leein. — Plomb 'anje, — UM&TNI ZOBJE 1 Iščejo s@ ^ C za lahka dela. Naslov pove uprava Edino^-ii. » t4 f| ^ Uh' & i 1 \ ! Dobroznana ur«rna !n zlatarna L pena v Trsi«, Tre sfarg miteicg mi 3- j! Bogata zalGša vsakeumnih ur f; ter raznih zMenin. vsaki vrt«r 9 v, % Vttojtnh) K 1- V t. n ■_ _ M Dani: 5.m" dobili m prodajamo c Tvrdfka i. Parčlna 6 C. v Trsi?;. Skladišče V. Qm Scn^eLia Št. 1. i£3 AA r&n¥t f- s2Cli IMsSi lltii - ri ' % (samo na vagone) raz e. .va :vn lile 0) Si^/i S potrtim arcem nncDanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in vnancein l-lostoo ve«t, da je naš preljabljeni »in, brat bratranec in svak Pavel Kunstek K 50. Dr. Jenko K 50T Lutman Pe-plačati kazen in jim ie zbog tega že skoro pošel; ter K 30, Dolenc-Šink K 50. Artur Lokar K 140, denar, ker prav pridno pišejo. Za Švico je treba ' vsi iz Ajdovščine, Reyer Eugen, Sturje K 50; za pisma 25 vta. in za razglednice !• vio. poštne : skupaj K 1000. — Denar vložen v »Splošno hra- pristojbinc. ' nllnico«. Maksimilijan Hervati mehanik dne 8. i. m. ▼ 28. letn, v Gradcu izdahmi avojo blago duio. Ostanki nepozabnega pokojnika se pripeljejo iz Grade« ▼ Borit. Pogreb s bo vršil v petek, 9. t. m., popoldne b poBtaje Boršt v RIcniaDje DOM JO, 8. avgn=ta 1918. eter in Ivana Hervatič, starši - Orest (ca-tnik t rezervi), Anton (odsotc u, b;»t. Jusepina in Roma, poročena Jež, ae tri. Edvard, bratranec ; Matlida in M J # ročen a Marcndini (odsotni), se3triiiii. Albin Jež, svak ; ,Marija in Ivana, va, ter vnuk! in vnnkinje. pogrebno podjetje Trst. Corso št. 47. (pri Trgu Piazza dalla legna) Telefon 140 \ Preskrbuje vsakorazredne pogrebe, prevoz mrličev na vs kraje državes Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih obHk h, vencev, svec i t d. po Itnernih cenah. — Skladišča v lastnih prostorih v a deila Tesa št. 31. Brzojavi B NOVO POGR3BNP ^ODiETJE TRST. -