PRIMORSKI DNEVNIK Janina plačana v gotovini /:rk I* ®>1>* postale I gruppo LCI13 OU llF Leto XXIII. St. 240 (6824) TRST, »reda, 11. oktobra 1967 SPREJETI ŠTEVILNI UKREPI Ze predložen poslanski zbornici predlog o preiskovalni komisiji za Sardinijo Vlada je izrekla ugodno mnenje o predlogu - Posvetovanje parlamentarne skupine PSU - Nadaljevanje dela centralnega komiteja KPI RIM, 10. — Danes je bila seja vlade pod predsedstvom Mo- ra. Sprejeli so številne ukrepe. Ministri so se tudi ugodno izre- Kll o ... j. - ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije o ban-itstvu na Sardiniji. Pozneje je predsednik poslanske zbornice seji sporočil, da je bil že predložen predlog o parlamentar-m Preiskavi in da je prvi podpisnik predloga poslanec Togni. Danes popoldne se je sestalo tudi vodstvo parlamentarne skupine Psu pod predsedstvom po-tanca Ferrija. Analizirali sopar-“ddentarno delo in zlasti so razpravljali o predlogu za parlamentarno preiskavo o bandit-Cvu na Sardiniji. O tej zahtevi 0 se ugodno izrekli in sklenili, n®! socialistični poslanci glasu-JeJO za predlog zakona, ko bo-?.0 njem razpravljali v poslan-‘ zbornici. Zvetteio se je, da se niso dokonč-v« ^rekli o vrstnem redu razpra-Posameznih vprašanjih v po-Dra zbornici. Kar se tiče dela *L“?°sodne komisije, ki razpravlja slan drugim o načrtu zakona po-anca Fortune o razporoki, je vod-kom- poodlastilo socialistične člane Dr«rtiS^e’ naJ glasuJeJ0 za Prvi člen g edloga in za tiste spremembe, ki ,.„se zdele potrebne za izboljšanje le*a Predloga. naa ,®oslanski zbornici so danes vnri evali razpravo o deželnem uinem zakonu. V senatu pa so • samezni člani ministrskega sveta odgovarjali na razna vprašanja senatorjev. Jutri popoldne bosta govorila v senatu ministru Pieraccini in Co-lombo. Prvi bo obrazložil gospodarsko m finančno stanje v državi, drugi pa bo obrazložil državni proračun v komisijah za finance in zaklad. grao. Med jutranjo diskusijo je deželni tajnik komunistične stranke za Sardinijo izjavil, da dogodki, ki so danes v ospredju na Sardiniji, se ne tičejo samo Sardinije, temveč sploh problemov demokracije in juga ter odnosov med sardinsko avtonomijo in rimsko vlado. Dodal je, da je Taviani hotel oddaljiti od svojega ministrstva veliko odgovor- dala razprava o stanju na Bližnjem vzhodu in da kaže, da je pri o gromni večini delegacij prevladaio mnenje, da je potrebno formulirati vsaj načelno politično rešitev te ga spora. Skoraj vse delegacije so se po besedah Nikeziča izrekle za sprejem takega sklepa. Nikezič je poudaril, da je predlog Jugoslavije Pogodba o vesolju stopila v veljavo MOSKVA, 10. — Danes je stopila v veljavo pogodba o miroljubni uporabi vesolja, ko so tri države podpisnice, t. j. ZDA, Sovjetska zveza in Velika Britanija položile ratifikacijske listine. Kakor je znano, je bila pogodba podpisana 27. januarja letos istočasno v Moskvi, Washingtonu in Londonu. Ameriški predsednik Johnson je podpisal v Beli hiši ratifikacijsko listino ob navzočnosti sovjetskega in britanskega poslanika ter predstavnikov drugih držav, ki so tudi podpisale ratifikacijske listine. Johnson je ugotovil, da je prvo desetletje vesoljske dobe bilo označeno s konkurenco, drugo desetletje pa bi moralo biti označeno z vedno tesnejšim sodelovanjem ne samo med SZ in ZDA .temveč med vsemi državami. V LJUBLJANI NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU Razstava «Sodobna Razstavljenih je več tisoč izdelkov domače industrije in najvidnejših tovarn iz tujine • Razstava je med najbolj uspelimi te vrste v Evropi nost s predlogom parlamentarne za politično rešitev krize na Blii, preiskave o banditizmu na Sardi- niji. Dodal je, da se s tem strinja toda postavlja nekatere pogoje. Prvi je, da se preiskava ne sme o-mejiti na probleme javne in sod- V Tetrtek bo sestanek načelnikov ne varnosti, temveč se mora razši-v četrtek bo sestanek načelnikov rm na zgodovinske) S0Ciaine in politične korenine banditizma in zatem na reformo struktur, ki ni bila nikoli izvršena. Poleg tega je skupin, da se sporazumejo o delu v pričakovanju, da se razprava o proračunu začne v dvorani. Razprava o zunanji politiki, ki je določena za ponedeljek, pa se bo verjetno začela šele v torek in bo trajala do konca tedna. Tudi danes so nekateri poslanci treba temeljito ugotoviti odgovornost vladnih organov in policije, ki uporabljajo na Sardiniji zatiralne sisteme brez diskriminaciie. Poleg in senatorji vložili na predsednika ^ vlade ter notranjega in pravosodnega ministra vprašanja za pogajasni-la v zvezi z zapornim poveljem, ki ga je izdala sodna oblast v Sas-sariju proti funkcionarjem policije. Medtem pa nadaljuje preiskovalni sodnik v Sassariju zadevno preiskavo. Danes se je nadaMevalo delo centralnega komiteja KPI z debato o poročilu, ki ga je včeraj podal In- Vedno učinkovitejši napadi osvobodilnih sil v Vietnamu no povezan s parlamentarno preiskavo. Ta svet je nedavno na podlagi komunističnega predloga že izvedel preiskavo med prebivalstvom otoka. Obtožnica sardinskega sodstva ni samo ustvarila spora med sodno in izvršno oblastjo, temveč je znova odprla probleme sardinske in iužne stvarnosti. Popoldne je poslanec Macaluso j gč:ini izrekel negativno sodbo o rezulta- ; tih politike leve sredine, poslanka umnim« Marisa Cianciari Rodano pa je go-1 njem vzhodu naletel na veliko zanimanje med delegacijami in da je ta jugoslovanska pobuda bila zelo dobro sprejeta. Delegacija ie med posvetovanjem v New Yorku dobila vtis, da so arabske države pripravljene na politično rešitev, medtem ko Izrael zaenkrat tako rešitev odbija, ker mu trenutni položaj ne prija, ko generalna skupščina še ni zavzela enotnega stališča. Zato je po mnenju Nikeziča važno, da se formulira stališče do osnovnih vprašanj bodisi v gene- Skupščina OZN NEW YORK, 10. — Predstavnika Romunije in Pakistana sta danes govorila v glavni skupščini predvsem o Srednjem vzhodu in zahtevala predvsem umik izraleskih čet z arabskega ozemlja in preklic priključitve Jeruzalema. Romunski predstavnik je zahteval tudi konec ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama in je poudaril, da bi konec vietnamske vojne ugodno vplival na iskanje rešitve drugih mednarodnih problemov. Tudi pakistanski zunanji minister da je nujno končati LJUBLJANA, 10. — V prisotnosti podpredsednikov skupščine SR Slovenije Janka Rudolfa in dr. Jožeta Brileja ter predsednika republiške konference Janeza Vipotnika in številnih drugih osebnosti, predstavnikov razstavljavcev in poslovnih krogov iz Jugoslavije in tujine, so danes dopoldne v Ljubljani odprli 14. mednarodno razstavo «Sodobna elektronika*, eno najbolj zahtevnih a hkrati najbolj uspelih prireditev te vrste v Jugoslaviji in v Evropi. V imenu vodstva razstavišča je prisotne goste in strokovnjake pozdra-vil predsednik organizacijskega odbora Silvo Hrast, ki je naglasil pomen prireditve v okviru razvijajočega se gospodarskega in socialnega življenja v današnji Jugoslaviji, nato pa je docent Vladimir Matkovič z zagrebške univerze naglasil potrebo po izpopolnjevanju domačih tehničnih struktur z najsodobnejšima pridobitvami s področja e: lektronike in povezanih znanosti, ki so danes v veliko korist zlasti pri načrtovanju gospodarskega razvoja posameznih dežel. Govornik je nadalje naglasil potrebo po ustanovitvi posebnih središč v Jugoslaviji, h katerim naj bi z vseh področij prihajali tehnični podatki v pretres, tako da bi na podlagi_ njihovega sistematičnega proučevanja najvidnejših tovarn iz tujine. Na letošnji «Sodobni elektroniki* je namreč zbrana najsodobnejša proizvodnja tovarn, ki se ukvarjajo z elektronsko, telekomunikacijsko in jedrsko tehniko: poleg 23 domačih podjetij so prisotna še številna podjetja iz 18 tujih držav, in sicer iz Anglije (14), Avstrije (5), Belgije (3), Češkoslovaške t4), Danske (2) Francije (6), Italije (18), Japonske (5), Kanade (1) ................. je poudaril, ralni skupščini, ali v Varnostnem j vojno v Vietnamu in dati vietnam-svetu. Kot je znano je Jugoslavija 1 skemu ljudstvu možnost, da samo -s* zacVS^rT predložila, da štiri velike sile ozi- odloča^svop usodi brez zunanje- jahto pnsh^ojasno zacrtamh P« Romunski predstavnik je zahteval tudi umik vseh tujih čet, vključno sovjetskih, iz evropskih držav, da se doseže popolna normalizacija odnosov v Evropi. 11111*11 IIIIIIIIIIIHHIIimiMIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIimilllimimilllHmillllllimilllllI(imilimiimimilimilllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllimimilllllllllll roma Varnostni svet, jamči meje in varnost na Bližnjem vzhodu. Podobno stališče so podvzeli tudi udeleženci razprave v generalni skup- jemov daljnje načrtovanje. Po uradni otvoritvi so si gostje v spremstvu predstavnikov oblasti ogledali razstavo, ki obsega več tisoč izdelkov domače industrije in V zadnjih 9 mesecih so Američani in njih salelili zgubili 42.000 moz Hanoj, 10. — Sevemovietnam-tisk piše, da so osvobodilne sile JJ* iz boja v pokrajinah seve-jJjJfzhodno in severozahodno od v zadnjih devetih mesecih 42.000 sovražnikov, od ka-- 31.500 Američanov in njiho-rip, satelitov. V istem razdobju je ^rtiralo 4000 sajgonskih vojakov. jn‘~h«riško poveljstvo, je zaradi J°čnih napadov osvobodilnih sil slr,zu demilitariziranega področja Kjuenilo okrepiti tamkajšnje o- !?rambn čete e naPrave in P0s'8ti nove ”adaljujejo“ graditev tako imenova-, McNamarove črte. Poleg tega " ameriško poveljstvo javilo, da 2a,zSradili novo oporišče, kjer je celo včeraj delovati letališče. Gre v- hajvečje ameriško oporišče se- SrbO od DananffB od Dananga. letala so včeraj bom-*rturala železniške proge severno _ Hanoja, vzhodno od Hajfonga va Si° bombardirala skladišča bla-L. .včeraj in danes so ameriška J-aia prvič bombardirala veliko i^ern°vietnamsko vojaško opon-Pet kilometrov od Hajfonga. TiT Saj gonu je budistični voditelj Kuang končal svoj protest, ki no ■ bil začel pred trinajstimi libri pred P»lačo predsednika re- ji ter o odnosih med vzhodom in zahodom. Začetni govor je imel avstrijski delegat Bruno Pittermann kot predsednik socialistične internacionale. Omenil je predvsem Vietnam, Srednji vzhod in Grčijo. Pouaarii je, da je moč doseči mir v Vietnamu z ustavitvijo ameriškega bombardiranja, dodal pa je, da ni moč ((enostransko začeti pogajanj«, m da bi morala hanojska vlada ((jasno povedati, ali se misli" udeležiti pogajanj«. Glede Srednjega vzhoda se socialistična internacionala izreka za neposredna pogajanja med sprtimi strankami. Jutri bo Brandt podal poročilo o mednarodnem položaju in zatem bo Nenni obrazložil stališče italijanskih socialistov. {^bke. Govori se, ‘da bo predsed- rePublike začasno prekinil iz-P?“r£je sprememb v budistični Kua v Pričakovanju, da se Tri >, aanS sporazume s svojim nasprotnikom Cauom. Ženevska konferenca JENEVA, io. — Sovjetski dele-lin i razorožitveni konferenci Rono » danes ostro napadel Zahod-skorai m4!i0 111 Poudaril, da je Vlekel edina kriva, ker se je za- širič~‘i sP°razum o pogodbi proti žil i„ JecJrskega orožja. Predlo- Je spomenico vzhodnonemške Mpl^oije. Obtožbe proti Zahodni vi! Je sovjetski delegat poneha wzn?J? na tiskovni konferenci, ej-r, a eri je obrazložil vzhodnonern-mp_ spomenico, ki se izreka za o-Brprti 0 Pogodbo ter ponovno MB1~la?a sporazum med obema verige ■ s katerim bi se odpo- ru atomskemu orožju. r^snes je govoril tudi burmanski {^ dstavnlk, ki je dejal, da je tre- BEOGRAD, 10. — Predsednik republike maršal Tito in njegova soproga sta sprejela danes popoldne v Belem dvoru zbor dunajskih fantkov (IVienersaengerkna-benchor), ravnatelja zbora dr. Tauschniga in njegovo soprogo. Ob tej priložnosti je zbor pel kompozicije Mozarta, Brahmsa, Straussa in dalmatinsko ljudsko pesem «Oj more duboko« v originalnem besedilu, in sicer jezično zelo čisto. Po koncertu sta se predsednik Tito in njegova soproga zadržala v prisrčnem razgovoru z dunajskimi fantki, člani znanega otroškega zbora, ki je bil ustanovljen pred 200 leti. Zbor je imel predsinočnjim zelo uspešen koncert v sarajevskem gledališču. Nocoj pa nastopa pred polno dvorano Kolarčeve ljudske univerze. vorila o problemih ženskih množic in je trdila, da je politika leve sredine povzročila v zadnjih let1 h zastoj v procesu ženske emancipacije. Zvečer je posegel v debato tudi predsednik senatne skupine Terra-cini, ki je med drugim izjavil, da je med sedanjo zakonodajno dobo nastal preobrat v vlogi sil večine in opozicije, t. j. «zrušila se je tradicija, po kateri stranke večine skušajo- izvesti vladni program, stranke opozicije pa mu nasprotujejo«. Terracini je dejal, da sc je leva sredina stalno izogibala svojim prvotnim programom in obveznostim in da je nasproti temu nastopilo komunistično vztrajanje, naj se ti programi in ce obveznosti spoštujejo in izvedejo. Dejal je, da je treba nadaljevati po tej poti. Zatem je Terracini poudaril, da je treba zaradi pomanjkanja časa strogo izbrati vprašanja, za katera naj se komunistične parlamentarne skupine odločno zavzamejo. Prednost naj se da pokojninam, solidarnostnemu skladu, družinskemu zakonu in razporoki ter deželnemu volilnemu zakonu. V središču prihodnje parlamentarne debate mora biti vladna politika o NATO, pogodba proti širjenju jedrskega o-rožja, Vietnam itd. Na koncu je Terracini govoril o državni reformi in poudaril, da je reforma potrebna, ker je država bila zgrajena in deluje, ne da bi se ozirala na ustavo. Reforma lahko torej pomeni enostavno povrniti se k ustavi in ne izvesti njeno revizijo. Delo centralnega komiteja se bo zaključilo jutri. POGOJI VLADE ZAR ZA PLOVBO PO SUESKEM PREKOPU Nikczic o zasedanju skupščine OZN BEOGRAD, 10. — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Marko Nikezič je danes po vrnitvi z zasedanja glavne skupščine v New Yorku v Beograd izjavil novinarjem, da je na zasedanju prevla- Zavrnjen predlog nekaterih držav naj se Izraelci umaknejo le za 25 km strokovnjaki, si bodo sledila v o-kviru 3. mednarodnega simpozija o obravnavanju podatkov, posebnega simpozija o porabi polprevodnikov v sodobni elektroniki in avtomatiki, ter v okviru tretjega okvirnega strokovnega srečanja, namreč simpozija o telekomunikacijah. E. F. Posvetovanje Dobrinina v ameriškem državnem departmaju ■ Egiptovske rete zapustile Sano KAIRO 10. — «A1 Ahram« piše, • danijo, da raziskuje o izraelskem da je 'egiptovska vlada ^odbUa^na^in^o^n^gov^ posledicah predlog nekaterih držav, naj bi znova odprli Sueški prekop, če bi se izraelske sile umaknile 25. kilometrov od vzhodnega brega prekopa. List dodaja, da je egiptovska vlada v svojem odgovoru takole obrazložila svoje stališče: 1. ZAR odobrava ukrepe, da se znova odpre Sueški prekop, in vztraja, naj se ti ukrepi izvedejo spričo važnosti tega vrašanja. 2. Prvi u-krep, ki bi ga morali sprejeti, je umik izraelskih sil na položaje, na katerih so bile pred 5. junijem. ZAR meni, da se mora delo za očiščenje Sueškega prekopa začeti takoj, in sicer istočasno z evakuacijo izraelskih sil. 3. Vlada ZAR meni, da pomanjkanje umika izraelskih čet ovira in zavlačuje ponovno otvoritev prekopa za mednarodno plovbo in s tem škodi azijskim, afriškim in evropskim inte-resom ter sami ZAR. 4 Vlada ZAR meni, da je nemogoče začeti delo za očiščenje prekopa, dokler vsak dan in vsako minuto traja nevarnost obnovitve bojev in tudi nove vojne. 5. Vlada ZAR meni, da nevarnost morebitnih bojev ogroža varnost prekopa in dela za očiščenje. Delegacija svetovnega sveta za mir, ki je obiskala Jordanijo, še prej pa Sirijo in ZAR, je imela sinoči v Amanu tiskovno konferenco. Predstavnik delegacije je izjavil, da je delegacija prišla v Jor- Dodal je, da delegacija obsoja izraelski napad na arabske države in da mora Izrael umakniti svoje čete z zasedenega ozemlja. Le na ta način se bo lahko začela pravična rešitev spora. V Tel Avivu je izraelski vojašKi predstavnik izjavil, da je včeraj nastalo streljanje med izraelskimi in ordanskimi vojaki ob reki Jordan, io: ki je trajalo dvajset minut «A1 Ahram« poroča, aa je včeraj prišlo na egiptovsko ozemlje skupno 700 beguncev, in sicer 564 iz El Finančni minister Garbuzov pa je obrazložil obračun za tekoče leto in proračun za prihodnje leto. Proračun določa, da se vojaški izdatki zvišajo za drugi dve milijardi in 200 milijonov rubljev, in sicer od 14.500 milijonov rubljev na 16.700 milijonov. Izdatki znašajo 13,5 odstotka od celotnega proračuna. Garbuzov je poudaril, da sedanja mednarodna napetost zahteva povečanje obrambne sposobnosti. Jasno je, da se vojaški izdatki povečajo tudi zaradi vojaške pomoči /ietnamu. Proračun določa 123 milijard in Ariša, drugi pa iz Gaze. Odhod1800 milijonov rubljev dohodkov ter je organiziral mednarodni Rdeči 1 123 milijard in 500 milijonov rub-križ. Gre predvsem za družinske ijev izdatkov. Zatem je minister člane egiptovskih funkcionarjev. V podrobno obrazložil posamezne po-izraelskih krogih javljajo, da Je na stavke proračuna. Na popoldanski severnem Sinaju še dva tisoč egip- seji se je začela diskusija o obeh tovskih civilistov, ki jih bodo re- j poročilih, patriirali v prihodnjih treh tednih.: Egiptovske čete so evakuirale jemensko prestolnico Sano. To poro-1 PARIZ, 10. — V poslanski zbor-čaio uanes na prvi strani egiptov-' nici je bila danes razprava o re-skl časopisi. Listi pišejo, da so sile soluciji zveze levice proti vladi, ki ....imunim...............Milili.umu.mn.......... milili.........mmimmimim... NESREČA NA MORJU Potopila se je ladja s 43 mornarji od katerih je večina utonila Dve cestni nesreči s številnimi žrtvami - Nesreča v dveh rudnikih ZAR zapustile pokrajini Sano in Ab ter odpotovale v Hodeido, ki je glavno jemensko pristanišče, od koder se bodo vrnile v domovino. Listi dodajajo, da je v soboto vrhovni poveljnik egiptovskih čet v Jemenu premestil svoj glavni štab iz Sane v vas Badan, kakih 30 kilometrov od prestolnice. V nekaterih krogih pravijo, da bodo v kratkem javili sestavo nove jemenske vlade. Ameriški državni departma je poklical danes sovjetskega poslanika Dobrinina na sestanek, ki je trajal več ko eno uro. Navzoča sta bila ameriški delegat v OZN Goldberg in visok funkcionar departmaja. Zvedelo se je, aa so se posvetovali o morebitni dolgoročni rešitvi na Srednjem vzhodu. Predstavnik državnega departmaja je izjavil časnikarjem, da «se še dalje upa«, da bodo mogli najti v OZN načrt za rešitev na Srednjem vzhodu. Dobrinin pa ni hotel nič izjaviti. čim sk'enlti pravično in hkrati u-. Aovito pogodbo, ki naj bo spre- ln^ljiva za večino držav', ter pod-za nadaljnje razoroži tvene ukrepe j Hritanski predstavnik pa je pou-rnl-t da bi povezavo med razo-"“tvijo in neširjenjem atomskega vj°zja lahko določili z izboljšanjem “Cedila pogodbe, kjer je govora revizijski konferenci. Določiti bi noraii, da bo morala revizijska tri vrenca ugotoviti, ali so se smo-k • ki jih predvideva uvod pogod-■, začeli že izvajati. i»£a^m Je britanski predstavnik _ Javil, da bi mogli dati na raz- Polag0 nejedrskim državam vse , nnološke dosežke, ki bi izhajali j vojaškega industrijskega razvo-atomskih držav Zasedanje sveta Int( ersoc ZtlRiCH, 10. — Svet socialistič-»(internacionale Je začel nocoj v kh. £ u svoje delo, ki se bo za-, doi ’o 13. oktobra. Navzoči so Ožgati socialističnih strank iz 26 zav. Med drugimi so Pietro Nen-da !ly Brandt, Otto Krag, Gol-v Atoir, Bruno Pittermann, Bruno čeio.-y'.-Guy Mollet- V italijanski Jiegaciji so še Cattani, Cariglia Namp°rad' KODIAK (Aljaska), 10. — Ameriška 8000-tonska trgovska ladja «Panoceanic Faith» se je danes P<> topila približno 870 morskih milj jugovzhodno od Kodiaka. Po zadnjih vesteh se je od 43 mož posad- ke in potnikov rešilo samo nekaj ljudi, luimaj so ladje v bližini pre- jele SOS ameriške ladje, so s polno paro odplule v smer nesreče, da bi rešile preživele mornarje. Ladja »Panoceanic Faith> je bila namenjena iz San Francisca v Jokohamo z 10.000-tonskim tovorom umetnih gnojil, ko jo je zajela nevihta. Do sedem metrov visoki valovi so butali v ladjo s tako silo, da so predrli bok in je voda vdrla v podpalubje. Ladja se je nagnila in se kmalu nato potopila. Mornart-ji niso utegnili spustiti rešilnih čolnov in so morali skočiti v morje. Pozive na pomoč so ujele bližnje ladje in preusmerile vožnjo. Istočasno sta odhiteli na pomoč brodolomcem dve ladji ameriške obalne službe in tri letala. Neko letalo, ki je letelo na tisti progi, je javilo, da se je ladja potopila tako hi: tro, da je morala posadka skočiti v morje, zato so iz letala odvrgli brodolomcem nekaj gumijastih rešilnih čolnov. Po poročilih ameriške obalne službe je na kraj potopitve prva priplula japonska trgovska ladja «Iga-hara Maru*. ki je iz razburkanega morja potegnila nekaj trupel. Pilot ameriškega vojaškega letala pa je malo po potopitvi 0Na konferenci bodo razpravljali I poročal, da ie malo po potopitvi mednarodnih dogodkih in zlasti I «Panoceamc k aith» videl približno vtetnamu, Srednjem vzohdu, Grči- 40 brodolomcev, ki so se bonli z valovi. Japonska ladja je prva od treh trgovskih ladij, ki je odplula na kraj nesreče. Medtem je sovjetska agencija Tass sporočila, da se kraju potopitve bliža tudi sovjetska ladja «Orehkovo». Ob času nesreče se je delala noč in morje je bilo zelo razburkano, zato je reševalno delo zeio otežkočeno. Z Japonske ladje «Iga-hara Maru« so sporočili, da so sredi valov zagledali dva brodolomca na gumijastem čolnu, niso na potrdili števila mrtvih, ki so jih potegnili na krov. Ostale ladje, med katerimi tudi sovjetska ladja «Orehkovo», niso še sporočile, če so našle brodolomce. Iz Kodiaka poročajo, da je na območju, kjer se je potopila ameriška trgovska ladja, temperatura morja tako nizka, da človek le s težavo preživi eno uro v vodi, če nima posebne varovalne obleke. Kot rečeno, je bila potopitev tako nagla, da člani posadke niso utegnili spustiti v morje rešilnih čolnov. SAN CRISTOBAL (Venezuela), 10. — V nedeljo ponoči je avtobus s 34 potniki zgrmel v 330 metrov globok prepad 520 kilometrov južno od Caracasa. Pri nesreči je bilo 11 mrtvih, 21 oseb pa se je ranilo. V trenutku nesreče je bila nad pokrajino gosta megla. LIMA, 10. — V severnem Peruju blizu Chiclaya je avtobus padel v prepad. Pri nesreči je bilo 13 mrtvih in dva ranjenca. PRAGA, 10. — V nekem rudniku na območju Ostrave je v jašku zasulo 10 rudarjev. Obračun današ- nje rudniške nesreče je 5 mrtvih rudarjev, Reševalnim skupinam je uspelo rešiti štiri rudarje, s petim pa so v stiku in ga skušajo rešiti. LILLE, 10. — V premogovnem rudniku v Oigniesu v departmaju Pas-de-Calais je včeraj zemeljsKi usad v 400 metrov globokem jašku zasul štiri rudarje. Dva rudarja sta zgubila življenje, dva pa so reševalci potegnili izpod usada. Mrtva rudarja sta bila Alžirec in Maro-kanec. Nezakonita prodaja knjig v kioskih RIM, 10. — Sodniki šeste sekcije kasacijskega sodišča so danes razsodili, da se knjige, plošče in brošure ne morejo prodajati v kioskih. S tem so potrdili razsodbo sodišča v Reggio Emiliji, ki je sicer oprostilo 25 prodajalcev časopisov, ker sc ravnali v dobri veri, vendar pa Je ugotovilo, da prodajanje v kioskih krši zakon od 10. julija 1962, ki določa obrtno dovoljenje za «blago». Kasacijsko sodišče je potrdilo razsodbo prvega sodišča in poudarilo, da prodajanje knjig v kioskih ni zakonito. Utemeljitev razsodbe bo znana šele, ko bo razsodba vložena v sodni pisarni. Zasedanje vrhovnega sovjeta SZ MOSKVA, 10. — Vrhovni sovjet se je davi sestal na rednem zimskem zasedanju. Sprejeli so naslednji dnevni red: 1. Odobritev gospodarskega razvojnega načrta za 1968 in načrtov za 1969-1970. 2. Odobritev državnega proračuna za 1968 in obračuna za 1967. 3. Predlogi zakonov glede stalnih komisij sovjeta. 4. Odobritev dekretov vlade po zadnjem zasedanju decembra 1966. 5. Izvolitev članov vrhovnega sodišča. 6. Proučitev načrta zakona o vojaški službi. Podpredsednik vlade in predsednik ustanove za državno načrtovanje Nikolaj Bajbakov Je obrazložil triletni razvojni načrt za razdobje 1968-70. Med drugim je omenil, da se bodo mezde in plače prihodnje leto zvišale za šest odstotkov v primerjavi z letošnjim letom. Poleg tega se bodo Izboljšala stanovanja. V prihodnjem petletnem razdobju bodo posvetili posebno pozornost področjem skrajnega vzhoda SZ. Glede mednarodne trgovine je Bajbakov izjavil, da bodo socialistične države ostale glavne pogodbenice Sovjetske zveze. Zadevna izmenjava pa bo ostala na 70 odstotkih celotne izmenjave. Povečala pa se bo trgovina z državami v razvoju. Na podlagi sporazumov s Francijo, Italijo, Finsko in z drugimi zahodnimi državami, se bo povečala trgovina z zahodom. se je zaključila z glasovanjem. Resolucija je bila zavrnjena. Zanjo je glasovalo samo 207 poslanoev, medtem ko znaša absolutna večina 244 glasov. Madžarske (34), Vzhodne Nemčije (10), Zahodne Nemčije (26), Nizozemske (1), Poljske (17), Švedske (1), Švice (8) in ZDA (16). Vseh razstavljavcev je letos po vsem tem skoraj 200, to se pravi dvakrat toliko kakor na lanski «Sodobni elektroniki*, ki jih je štela 105. Med tujimi podjetji je vrsta takih, ki letos prvič nastopajo samostojno na jugoslovanskem tržišču, med razstavljenimi izdelki pa je mnogo novega in zanimivega ne le za tehnika, temveč tudi za povprečnega obiskovalca, ki kolikor toliko spremlja dogajanja in razvoj na področju jedrske, elektronske in povezanih tehnik. O nivoju razstave in njeni tehnični vrednosti bo seveda lahko spregovoril le strokovnjak, kajti za navadnega obiskovaica je prav možno, ua bo šel pri ogledu posameznih standov ravnodušno mimo temačnega bisera in se morda nasprotno zagledal v napravo, ki jo je čas že prenitel, kako visoko se je ta ljubljanska prireditev postavila v mednarodnem merilu, pa kaže sodelovanje takšnin velikanov, kot so na primer švicarski Brown-Boveri, italijanski Ducati Elettroni-ca, ameriški IBM, nizozemski Philips in drugi. Razstava obsega naprave z raznih področij in za najrazličnejše porabe, od merilnih in krmilnih naprav za industrijo in za znanstveno raziskovanje do TT-cen-tral, aparatov za žični in brezžični prenos, naprav za radio in televizijo, specialne opreme za elektronsko industrijo itd. Posebno pozornost zbujajo elektronski računski stroji, ta ko imenovani «spomini», stroji za luknjanje in čitanje kartic, kontrolni pulti in sodobna o-prema za znanstvene kabinete. Tudi domača podjetja so letos razstavila vrsto novih izdelkov; tako je kranjska Iskra prikazala svojo najnovejšo elektronsko fakturirko za hitro izpisovanje faktur trgovskih podjetij, medtem ko je na primer podjetje Elektronska industrija iz Niša prikazalo elektronski namizni računalnik ALAS 2. Američani i-majo na razstavi med drugimi izdelki tudi brezžični mikroton, miniaturni kondenzatorski mikrofon, vrsto pisalnih strojev z magnetnim trakom ter elektronske naprave za medicinske porabe, holandski Philips in zahodnonemški Fernseh pa sta pripravila na samem razstavišču vse za neposredno snemanje in predvajanje barvne televizije. Zlasti pri Philipsu se obiskovalci radi ustavljajo in mudijo: podjetje je namreč v svojem standu pripravilo malo domače kmečko dvorišče s cvetjem in pisanimi okraski, ki jih s jrosebno kamero snemajo, v zatemnjenem prostoru zraven tega pa gledajo obiskovalci isti prizor v barvah na televizijskem zaslonu. Strokovni program, ki ho spremljal letošnjo prireditev, je zelo bogat. saj obseda kar 140 strokovnih poročil domačih in tujih specialistov, posebno omembo pa zasluži razstava z naslovom »razvoj telefona*, ki je nameščena ob vhodu v glavno razstavno dvorano. Poročila, ki jih bodo podali domači in tuji Guevarov oče ne verjame poročilom o smrti sina LA PAZ, 10. — Bolivijske oblasti so danes uradno sporočile, da je Emesto «Che» Guevara mrtev in da je bil ubit med spopadom z bolivijskimi vojaki. Poročilo bolivijske vojske dodaja, da je Guevara eden od sedmih partizanov, ki so bili ubiti pri nedeljskem spopadu v Higuerasu v jugovzhodni Boliviji. Poročilo dodaja, da so bili štirje ubiti partizani Kubanci. Guevara je padel na čelu skupine dvajsetih ali petindvajsetih partizanov, ki jih je obkolila skupina bolivijskih vojakov. Poročilo pravi, da so bili ubiti štirje bolivijski vojaki, štirje pa ranjeni. Trupla ubitih partizanov so prepeljali s helikopterji v Vallegran-de, kjer so zdravniki vlade danes potrdili identiteto Guevare na podlagi znanstvenih pregledov. Časni-karji, ki so prišli danes v Valle-grande in so si ogledali truplo Guevare, so izjavili, da je bil Guevara zadet v grlo in drugod po telesu in da je njegove noge skoraj prerezal rafal brzostrelke. Vlada je pozneje poslala v Vallegran-de skupino 22 izvedencev za prstne odtise. V Vallegrande so prišli tudi izvedenci CIA. Guevarov oče je v Buenos Airesu izjavil, da je navadna laž sporočilo bolivijskih oblasti o smrti njegovega sina. Dodal je, da ni nobenih dokazov o resničnosti te novice, ter je pozval bolivijske oblasti, naj dokažejo smrt njegovega sina tudi s proučitvijo prstnih odtisov. Indira Gandi danes v Beogradu ■ mm lil c • 1 : s Ameriško oporišče Kon Tien blizu demilitariziranega pasu re-fl ohetia Vietnamoma oskrbujejo z velikimi helikopterji. Op ir e ze (l-Jgi časa močno obstreljujejo osvobodi'«? sile BEOGRAD, 10. — Jutn bo na vabilo predsednika republike maršala Tita in predsednika zveznega izvršnega sveta Mika Špiljka prispela v Beograd predsednica indijske vlade Indira Gandi. Ob tej priložnostni je mestna konferenca mestne zveze delovnega ljudstva Beograda izdala proglas, v katerem ugotavlja, da iskreno prijateljstvo, ki veže narode Jugoslavije in Indije, temelji na skupnih strem, ljenjih obeh narodov za ohranitev trajnega miru na svetu za izvajanja politike aktivne miroljubne koeksistence med narodi in državami. Obisk Indire Gandi, poudarja proglas, bo še bolj prispeval k utrditvi in razširitvi prijateljskih stikov vsestranskega sodelovanja med narodi Indije in Jugoslavije. Marjan Rožanc pogojno obsojen LJUBLJANA, 10. — Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je obsodil danes 30-letnega književnika Marjana Rožanca iz Ljubljane na zaporno kazen 6 mesecev pogojno za dve leti. Sodišče je ugotovilo, da je Rožanc s svojima dvema člankoma, ki sta bila objavljena v tržaški reviji «Most», netočno prikazoval družbene in politične razmere v Jugoslaviji z namenom, da povzroči nerazpoloženje med prebivalstvom. Javni tožilec je obtožil Rožanca, da je s svojim prvim člankom storil kaznivo dejanje sovražne propagande, a s svojim drugim člankom kaznivo dejanje širjenja lažnih vesti. Rožanc je zavrnil obtožbo o širjenju sovražne propagande, češ da je prvi članek le povzetek misli Borisa Pahorja, kot jih je zapisal v «Zalivu». Dejal je tudi, da «Most» nima političnih pretenzij, ker je čisto književni časopis. V nadaljevanju procesa je javni tožilec spremenil obtožnico v smislu, da je Rožanc z obema člankoma samo razširjal neresnične vesti. Umaknil je torej obtožbo o širjenju sovražne propagande. Branilec obtoženega je predlagal, da sodišče Rožanca zaradi pomanjkanja dokazov oprosti, zlasti še, ker zaradi ozkega kroga bralcev revije »Most* njegovi članki sploh niso povzročili reakcije med prebivalstvom. Odvetnik je predložil tudi več komentarjev tiska, ki Ro-žančevih člankov niso ocenili v takem smislu kot tožilec. Poleg tega je branilec seznanil sodišče s pismom, ki ga je v zvezi s procesom proti Rožancu poslala skupina kulturnih delavcev iz Trsta jugoslovanskemu veleposlaniku v Rimu. Sodišče ni sprejelo predloga o-brambe, da namera Rožanca ni dokazana, in je Rožanca obsodilo na šest mesecev zapora pogojno. Glede na to, da je bil Rožanc že prej kaznovan (1. 1951), sodišče ni moglo odrediti denarne temveč samo zaporno kazen. Pri odmeri kazni pa je sodišče upoštevalo, da ima »Most* le maloštevilne bralce, da so članki slabo razumljivi in nedosledni in da so posledice inkriminiranih člankov le majhne. Predsednik senata je bil Milko Dibravc. tožilec Roman Vobič, zagovornik Vladimir Kreč. L Vreme včeraj: najvišja temperatura 21.4, najnižja 15.7, ob 19. uri 18.8 Stopinje, zračni tlak 1022.2 stanoviten, vlaga 85 odst., brez vetra, nebo jasno, megleno, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj. dnevnik Danes, SREDA, 11. oktobra Samo Sonce vzide ob 6.15 in zatone ot 17,28. Dolžina dneva 11.13. Luna vzl-de ob 14.59 in zatone ob 23.32. Jutri, ČETRTEK, 12. oktobra Maks IZJAVE DEMOKRISTJANŠKEGA POSLANCA BELCIJA Kmalu imenovana predsednik in upravni svet avtonomne pristaniške ustanove Zadevni zakonski odlok bosta podpisala predsednik republike in minister za trgovinsko mornarico - Ustanova bo imela na razpolago eno milijardo več sredstev kot sedanja Javna skladišča Na skupščini voditeljev tržaške! sestaviti osnutek izvrševalnih pra-krščanske demokracije je poslanec vil ustanovnega zakona Potrebn Belci obravnaval vprašanje imenovanja predsednika in upravnega 6veta avtonomne pristaniške ustanove v Trstu. Poslanec Belci je dejal, da bo kmalu sprejet zadevni zakonski dekret, ki ga bosta podpisala predsednik republike in minister za trgovinsko mornarico, kot to določa ustanovni zakon. Državna oblast je že zaprosila pristojne ustanove, naj določijo svoje predstavnike. V svojem poročilu je demokri-stjanski poslanec poudaril, da v Trstu pričakujejo ustanovitev te nove ustanove, ki bo omogočila, da se bodo reševala razna vprašanja pristaniškega gospodarstva, ali pa tudi ne. Vse to bo odvisno, je dejal Belci, od načina, kako bodo znali upravitelji upravljati in ravnati s to novo ustanovo. Potem ko je obširno govoril o dolgih in zapletenih pogajanjih za sestavo in odobritev ustanovnega zakona, je poslanec Belci poudaril važnost finančnih obveznosti države in dežele, obveznosti, ki bodo, upoštevajoč tudi posredne dohodke, omogočili ustanovi, da bo imela na razpolago za svoj proračun milijardo lir več kot jih imajo sedaj Javna skladišča. Na osnovi ustanovnega zakona je poslanec Belci nakazal vrsto predlogov za bodočo novo ustanovo. De. jal je, da se bo morala ta najprej spoprijeti z vprašanji, ki se nanašajo na prenos stroškov za upravljanje in vzdrževanje zadevnih naprav na upravo državnih železnic in na ministrstvo za javna dela. To bo doseženo s posebnimi dogovori, za katere pa bo morala dati pobudo pristaniška ustanova. Drugo nujno vprašanje, je dejal Belci, bo rešitev juridičnega položaja o-sebja. To vprašanje je treba takoj načeti v dogovoru s sindikalnimi organizacijami, čeprav je zelo občutljivo in zapleteno, ker bodo morali uslužbenci preiti iz zasebne delovne pogodbe (kovinarskih delavcev) na delovno pogodbo uslužbencev javne ustanove. V krajevnem merilu, je nadaljeval Belci, bo treba načeti in rešiti še nekaj drugih konkretnih vprašanj, kot na primer sestaviti regulacijski načrt pristanišča, se pravi celotnega področja njegovega območja, ki se razteza od Sv. Roka do Bovedskega potoka v Barkov bo tudi, je dejal Belci, postaviti najtesnejše slike med novo ustanovo in ustanovo industrijskega pristanišča, ki bo s ur a ni la svojo avtonomno obliko, čeprav bo vključena v zemljiško območje pristaniške u-stanove samo kar se tiče pomorska imovine. Poslanec Belci je nato ugotovil, da ima bodoča pristaniška ustanova možnost, da bo lahko sklepala poseone tarifne dogovore, ki bodo sevfda neposredno odvisni od njenih proračunskih možnosti. V tem pogledu je Belci poudaril potrebo, da bi morale prizadete organizacije delavcev, špediterjev in indu-strijcev načeti vprašanje upravljanja nove ustanove z odgovornostjo, da ne bodo, čepr iv zaradi upravičenih koristi posameznih organizacij, zavirale delovno sposobnost nove ustanove. Poleg tega pa bo morala nova ustanova sprejeti ukrepe za stike z gospodarskimi področji v Italiji in v svojem evropskem zaledju. Sestanek upravnega sveta družbe za razvoj mednarodnih prevozov __ _ v Ijah. Poleg tega po bo treba tu Ji Pri vodstvu IMI (Istituto Mobi-liare Italiano) v Rimu se je pod predsedstvom ing. Guicciardija sestal upravni svet «Družbe za razvoj mednarodnih prevozov po kopnem in po morju«, ki ima svoj sedež v Trstu in ki namerava v našem mestu realizirati napovedano središče za razpečavanje sadja m povrtnine. Upravni svet je izbral iz svoje srede novega podpredsednika, ter člane izvršnega sveta in nekaterih tehničnih odborov orga- nizacije. Ob tej priliki je ing. Guie-ciardi naglasil, da so k pobudi Shell Italiana pristopile nekatere izmed najvidnejših javnih in zasebnih gospodarskih organizacij v Italiji. kar navdajo pobudnike z velikim optimizmom, da bo načrt, o katerem je bilo v zadnjem času toliko govora na našem področju, izpeljan v doglednem času dd konca v veliko- pomoč lokalnemu gospodarstvu in specializiranim podjetjem, ki se že udejstvujejo na SESTANEK SKUPINE GOSPODARSKIH STROKOVNJAKOV PSU nasprotuje preureditvi in skrčenju plovnih družb PIN Nesprejemljiva je misel na privatizacijo pomorskih prevozov z izgovorom o prihrankih v bilanci Skupina gospodarskih strokovnjakov, ki jih je sklical tajnik sekcije »Centra« združenih PSI -PSDI Claudio Boniccioli, je včeraj na sestanku proučila, v okviru osnutka deželnega gospodarskega načrta, položaj plovnih družb PIN na Jadranu po nedavnih slabih perspektivah, ki so se pokazale ob razpremi nekaterih ladij skupine Finmare. Strokovnjaki so ugotovili, da skušajo že dalj časa preurediti in skrčiti plovne družbe PIN, katerih ladjevje je predstavljalo pred vojno tretjino vse italijanske trgovinske mornarice, medtem ko predstavlja sedaj samo osmino. Proti temu se mora PSU še enkrat upreti na vseh pristojnih mestih. Spričo skupne evropske politike prevozov je nesprejemljiva misel na postopno privatizacijo pomorskih prevozov, z izgovorom o prihrankih v bilanci. Pri ukrepih v zvezi s plovnimi družbami PIN se ne sme upoštevati prehodni položaj v Sueškem prekopu, marveč je treba upoštevati potrebne pomorske zveze naše države v okviru EGS. Pri tem je treba upoštevati znatne vsote deviz, ki jih mornarica prinaša, dejavnost v pristaniščih, zaposlitev delavcev in delovanje gospodarstvenikov. Strokovnjaki so poudarili, da zasebni brodarji ne zagotavljajo rednih morskih zvez s tržišči držav v razvoju ter tistih pomorskih prog, po katerih vozijo zlasti ladje Tržaškega Lloyda. Nadaljnje skrčenje storitev, ki jih zagotavljata Tržaški Lloyd in «Adriatica», bi imelo nepreračunljive negativne posledice za Trst in za Jadran sploh, saj so že tako na tem morju v večini tuje ladje. Sicer pa je treba upoštevati, da so vzhodni del italijanskega polotoka vedno v vsem zapostavljali v primerjavi s Tirenskim področjem. Razgovori Masutta in Apiha o vprašanjih umobolnice Deželni odbornik za javna dela nice in se laže poškodovale. Z rešilnim avtom so odpeljali v bolnišnico 26-letno študentko Mario Pio Crisanaz iz Ul. Cologna 16, 41-letno gospodinjo Mario Bracciano por. Cumer iz Ul. del Prato 1 in 59-let-no gospodinjo Roso Nocent por. Urbani s Trga Europa 5. Prvo so v bolnišnici pridržali na opazovalnem oddelku zaradi udarcev po tilniku in se bo morala zdraviti od 4 do 8 dni, Braccianovi m Nocen-tovi pa so dali prvo pomoč. Brac-cianova se je pobila po desnem gležnju in bo okrevala v 4 dneh, Nocentovi iocentova pa se bo zdravila 5 dni, ker se je pobila po levi roki. tem področju v okviru dežele Furlanije - Julijske krajine. Stavka delavcev lesne stroke Pokrajinska tajništva sindikatov delavcev lesne stroke sporočajo, da se bo jutri začela stavka lesne stroke, ki bo trajala 48 ur. Že takoj se preneha izredno delo. Jutri ob 10. uri bo v Ul. Pondares št. 8 enotna skupščina stavkajočih delavcev. I Predsednik pokrajinskega sveta dr. Doro de Rinaldini je včeraj popoldne ob 17. uri vrnil obisk novemu generalnemu konzulu SFR Jugoslavije v Trstu inž. Marjanu Tepini niiiiiMiiitiiiimiiuiiitiiiiiiiiiliiiilliiiiiiiiiilHiiimiHimiiiimiiinmiiiHiniiiiiiiimimiimiiiiitiiiiiiiiiifiiiiiitiimiuiiiiiimiiiiiuilliiMHiHUHitiiiiiiiiijiiiJiiiiiiiili! SEJA DEŽELNEGA SVETA Živahna razprava o zakonskem osnutku o ljudskih in «ekonomičnih» stanovanjih Odgovora poročevalca Devetaga in odbornika Masutta disku-tantom - Vzroki stanovanjske krize in visokih stanarin Na včerajšnji seji deželnega sveta so najprej odborniki odgovarjali na vprašanja svetovalcev, zatem pa se je nadaljevala razprava o zakonskem osnutku o ljudskih in ’«eko-nomičnih« stanovanjih. Kot smo že pisali, se je splošna razprava po treh sejah zaključila, včeraj pa se je začela razprava o posameznih členih in o popravkih, ki je pokazala odločno si nasprotujoča stališča večine in desne opozicije na eni strani ter komunistične skupine in psiupovskega svetovalca Betto-lija na drugi strani. Zlasti Bettoli je poudaril, da bi morali najprej poskrbeti za delavce, oziroma za tiste, ki ne zmorejo izdatkov za to, da bi postali lastniki stanovanj, šele ko bi bilo zadoščeno tem z gradnjo ljudskih stanovanj z državnim in deželnim prispevkom, naj bi prišli na vrsto ljudje, ki imajo kakšne prihranke in ki si želijo last-rtiiv stanovanj. V tem je tudi glavno nasprotje med obema skupinama. • * "o še pred začetkom razprave o posameznih členih zakonskega osnutka pa sta odgovorila svetovalcem, ki so spregovorili v splošni razpravi, poročevalec Devetag in odbornik za javna dela Masutto. Svetovalec Devetag je v svojem odgovoru dejal, da so predložili zakonski osnutek, o katerem teče razprava, pristojni komisiji skupno zakonskim predlogom njega samega in njegovega socialističnega kolege Mora, katerega namen je bil, da bi rešili zaskrbljujoče vprašanje tisočev delavcev, to je da bi jim sezidali stanovanja blizu tovarn, v katerih so zaposleni. Devetag je rekel, da naglaša to zadevo, da bo razprava o tem zakonskem predlogu omogočila, da se načne tudi to vprašanje z učinkovitim zakonskim ukrepom. Zatem je poročevalec o-menil, zakaj sta on in Moro umaknila svoj zakonski predlog in so vključili v sedanji zakonski osnutek prvi člen, s katerim se ponovno finansira zakon štev. 26, ki se nanaša na ljudska stanovanja. Pri tem ni važen postopek marveč bistvo, je poudaril Devetag. Ni namreč moč onemogočiti neki zakonski osnutek samo zaradi neke formalne plati. Zatem je Devetag na krat. ko odgovoril na posege raznih svetovalcev v splošno razpravo. Kar se tiče prvega člena zakonskega osnutka, je Devetag dejal, da ga niso «podtaknili», marveč da v bistvu izraža voljo vseh. Seveda je to le njegova domneva, kajti leva opozicija je vsaj v razpravi v deželnem svetu jasno izjavila, da se ne strinja s takšnim ravnanjem. Zatem je Devetag dejal, da je zakonski osnutek res «ljudski», da je v interesu širokih slojev prebivalstva ter da bo pomagal reševati stanovanjsko krizo in tudi zbijati ceno stanovanj oziroma visoke stanarine. Odbornik Masutto je v svojem odgovoru očital levi opoziciji, da ni prispevala k razpravi s konstruktivno kritiko, marveč da je uganjala demagogijo in trdila, da je zakonski osnutek v korist premožnim slojem, hkrati pa kritizirala tudi ponovno finansiranje zakona št. 26 o ljudskih stanovanjih. Kar se tiče zakonskega predloga za gradnjo hiš za delavce, pa da mora odbor prej dobro proučiti to vprašanje. Zatem je odbornik o-bravnaval opredelitev ljudske hiše in dejal, da se je ta pojem oziroma opredelitev znatno spremenila v zadnjih letih ter da so tudi zahteve delavcev narasle, tako da je zidanje ljudskih stanovanj zgubilo prvotni podporni značaj. Mnogi delavci si namreč želijo postati lastniki kolikor toliko udobnega stanovanja. Končno je odbornik razpravljal o nekaterih tehničnih plateh zakona. Pri razpravi o posameznih članih zakonskega osnutka, ki se je zatem začela, sta Bettoli (PSIUP) in Co-ghetto (komunist) predložila k prvemu členu popravek, po katerem naj bi zvišali prispevek za finansiranje zakona št. 26 od 2C0 na 400 milijonov. O tem je sledila dolga razprava, po kateri sta se izrekla proti popravku tudi poročevalec o zakonu in odbornik, nakar je večina popravek zavrnila ter odobrila izvirno besedilo zakonskega osnutka. Zatem se je začela razprava o predlogu komunistov, po katerem naj bi vpletli v zakon člen 1 bis, ki določa naj bi dežela porabila za finansiranje zakona št. 12. od 14. junija 1947 eno milijardo lir, kar je nujno, ker občine nimajo denarja, da bi kupovale zemljišča za stavbišča za ljudske hiše na podlagi zakona št. 167. V razpravi o tem je komunist Coghetto med drugim dejal, da razpolaga na primer ustanova Ge-scal (naslednica INA-Casa) v Pordenonu z 1 milijardo lir, da pa ne more zidati stanovanj, ker ni na razpolago zemljišč po dostopnih cenah. Večina je bila tudi pro ti temu popravku in je tako tudi glasovala. Prav tako je večina V preteklih dneh v Gradežu Študijsko zasedanje KPI o gospodarskem načrtovanju Deželno tajništvo KPI sporoča, da je bilo v dneh 6. in 7. t.m. v Gradežu študijsko zasedanje o gospodarskem načrtovanju, katerega so se udeležili strankini voditelji, parlamentarci, deželni in pokrajin; ski svetovalci, župani in krajeyni upravitelji, sindikalni in zadružni voditelji. Zasedanje je potekalo na osnovi poročil, ki so jih jx>dali Bacicchi, M< ' ' ' oschioni, Sema, Basari in arh. Zuccatto, o katerih je spregovorilo 30 zborovalcev. Poročila in razpravo bodo zbrali v posebni knjigi, ki bo služila strankinim organizacijam zlasti za 3. deželno konferenco KPI, ki bo 19. novembra letos v Trstu. Na zasedanju je bil sprejet odločen protest proti nameri deželnega odbora, da do polovice tega meseca zaključi razpravo v stalni posvetovalni komisiji o osnutku deželnega razvojnega načrta, ne da bi poprej počakali na razpravo in se o načrtu posvetovali z občinskimi in pokrajinskimi upravami. Dej- stvo je, pravi poročilo, da se do 1 i slej še ni sestal noben občinski in pokrajinski svet, da bi razpravljal o omenjenem načrtu (večina občin sploh še ni prejela v vednost osnutka razvojnega načrta). Zborovalci so protestirali proti temu nedemokratičnemu ravnanju. Zato so zahtevah naj se razprava v stalni posvetovalni komisiji nadaljuje, da se omogoči krajevnim upravam in gospodarskim in socialnim ustanovam, da se udeležijo razprave. V tem smislu bodo posredovali komunistični deželni svetovalci. Zasedanje se je zaključilo s pozivom na komuniste in vse demokratične sile, naj se obvežejo, da bodo dali pobudo za najširšo razpravo v krajevnih upravah, tovarnah in na kmetih za sestavo deželnega načrta, ki bo izhajal iz dejanskih in nujnih potreb po izboljšanju življenjskih pogojev deželne; zavrnila popravek komunistov in I Sa prebivalstva, ki jih je sedanji PSIUP, po katerem naj bi izločili osnutek načrta prezrl. člen 2 zakonskega osnutka. Tudi pri tem se je razvila dolga razprava, ki se je med drugim nanašala na previsoko ceno stanovanj in ne njene vzroke. V baru se je zastrupil s plinom Upravitelj bara «Achille», 59-let-ni Achille Carpareto iz Ul. Roma-gna 41, se je včeraj zjutraj odločil za usodni korak in se zastrupil s plinom za točilno mizo bara v Drevoredu 20. septembra 34-2. Njegovo truplo je ob 7.25 našla 18-let-na baristka Mira Rodolovich por. Legovini iz Ul. Foschiatti 4, ko je prišla v bar, da bi nastopila službo. Ponesrečil se je v pralnici na Proseku V ženini čistilnici in pralnici na Proseku je včeraj zjutraj 50-letni Italo Faggin s Proseka št. 239 postal žrtev nesreče. Imel je oprav- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo, 15. oktobra ob 17. uri v KULTURNEM DOMU v Trstu koncert godbe milice mesta Ljubljane Vstopnina: parter 700, balkon 500 lir (pevci imajo popust) Predprodaja vstopnic od ponedeljka, 9. oktobra dalje pri Slovenski prosvetni zvezi, Ul. Geppa 9/II. BALETNA ŠOLA V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU V TRSTU Baletno izobraževanje je eno izmed pomembnih sredstev za telesni in duševni razvoj otrok. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos Slovenski dijaški dom v Trstu nudil gojencem in drugim možnost baletnega izobraževanja v svojih prostorih. V ta namen vpisuje svoje gojence in druge, ki se za to zanimajo, vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure v Ul. Ginna-stica 72 ali Čampo S. Luigi U nepreklicno do ponedeljka, 16. oktobra. Vpisujemo v začetni in nadaljevalni tečaj. Baletne vaje bodo dvakrat vsak teden. Prva baletna vaja bo v torek dne 17. oktobra ob 17. uri. Starši, pohitite z vpisom, ker lahko sprejmemo le določeno število otrok! RAVNATELJSTVO Slovensko gledališče v Trstu v četrtek, 12. t. m. ob 20.30 v Katoliškem domu v GORICI A. N. HENNEQUIN MOJE DETE komedija v treh dejanjih PREPOVEDAN VSTOP MLADINI POD 18. LETOM Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvoran. ABONMAJI ZA SEZONO 1967-1968 SO NA RAZPOLAGO VSAK DAN OD 16. DO 19. URE V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20, TELEFON 61-792. SPD Trst vabi na otvoritev sezone predavanj o planinah danes, 11. t. m. ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma, kjer bomo predvajali celovečerni barvni film prof. dr. Andreja Zupančiča «V HIMALAJI — Z JUGOSLOVANSKO ALPINISTIČNO ODPRAVO«, ki ga je sam posnel, ko se je udeležil alpinistične odprave na Kangbačen. Gledališča VERDI Abonmaji za operno sezono Pri blagajni gledališča Verdi s* sprejemajo naročila za abonmaje #* operno sezono, ki se bo začela 9. n® vembra z gala predstavo Verdijev* opere «Falstaff». Abonenti na lansl® sezono lahko obnovijo svoje abonro® je v mejah možnosti na osnovi prošnje najkasneje do 21. tjm. Po te® roku bodo razpoložljivi prostori e’ razpolago drugim prosilcem. Vse i® formacije so na razpolago pri blag*/ ka pri stroju za čiščenje, ko ga je klora nenadoma v oči zadel curek in mu povzročil opekline. Faggina so z rčšilnim avtom odpeljali^ v bolnišnico in sprejeli na okulistični oddelek. Zdraviti se bo moral od 5 do 7 dni. S Jutri ob 20. uri bo v dvorani «Verdi» v Miljah javno zborovanje KPI, na katerem,.bo govoril tajnik ‘sderaclje prof. Sema o na- tržaške federac: Črtu CIPE in o "gospodarskem položaju Trsta v zadnjem letu. Pričetek vaj mladinskih zborov šole Gl. matice HIHIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIMIIIIMlillllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllIinMIIIIIIIIIlilllia IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Začetek prizivne razprave z zahtevo generalnega pravdnika po zvišanju kazni Gre za znani proces zaradi goljufij in ponarejanja menic, v katerega je zapletena cela kopica oseb Včeraj se je pred tržaškim pri-1 šča so se pritožili številni prizadeti Masutto je predvčerajšnjim sprejel predsednika tržaške pokrajine prof. Apiha, ki mu je orisal položaj v umobolnici, kar se gradenj tiče. Med razgovorom sta se dotaknila možnosti, da bi posegla vmes dežela na podlagi zakona št. 23. Govorila sta tudi o raznih potrebah umobolnice. Odbornik Masutto je sporočil prof. Apihu, da si bo ogledal umobolnico, da se osebno seznani z raznimi vprašanji. V filobusu so padle Da bi se izognil trčenju v pešca, ki je nenadoma prečkal cesto, je včeraj zjutraj šofer filobusa proge št. 17, ki je vozil navzgor po Ul. F. Severo, na ovinku blizu Ul. L. Vero hitro zavrl težko javno sredstvo. Zaradi nenadnega sunka so v notranjosti filobusa padle tri pot- zivnim sodiščem (predsednik Zu-min, generalni pravdnik Marši) začela drugostopna obravnava proti obtožencem znanega procesa zaradi ponarejevanja menic in goljufij, ki se je zaključil 23. novembra lani na tržaškem kazenskem sodišču. Kot je znano so bili obtoženci večinoma ženske, le nekaj je bilo moških Tedaj so sodniki obsodili večino obtožencev na razne kazni od najmanj štirih mesecev do največ štirih let in šest mesecev zapora ter od 20.000 do 255.000 lir globe. Sodišče je seveda na podlagi odloka predsednika republike z dne 4.6.1966 podelilo amnestijo oziroma pomilostitev vsem obtožencem in od sedmih, ki so bili do tedaj v zaporu, so takoj izpustili na svobodo pet žensk: Anito Bonifacio por. Sponza, Lidio Tercelli por. Melon, Silvano Badini por. Brandolin, Ro-setto Ferrara por. Danieli in Lauro Giasche por. Bugliovazzi. V zaporu sta ostala tedaj dva moška, in sicer Giovanni Cral, ki je bil obsojen na 4 leta, 6 mesecev in 10 dni zapora ter 110.000 lir globe (pomilostili so mu dve leti zapora in globo) ter Lucio Raiani, ki je bil obsojen na dve leti in 4 mesecev zapora ter 255.000 lir globe (pomilostili so mu eno leto zapora in celotno globo). Ostalim obtožencem Je sodišče prisodilo manjše kazni, oziroma jih je oprostilo, ker dejanja niso zagrešili ali pa zaradi pomanjkanja dokazov. Proti razsodbi prvostopnega sodi- obsojenci in tudi generalni pravdnik. Na včerajšnji obravnavi bi morali biti prisotni: Anita Bonifacio por. Sponza (prisotna), Lidia Tercelli por. Melon (odsotna), An-na Tassinari por. Viviani (prisotna), Lucio Raiani (prisoten), Fran-cesca Rupena vd. Tassinari (odsotna), Giovanna Cataruzza por. Furlan (prisotna), Lidia Bacci por. Roberto (prisotna), Silvana Badini por. Brandolin (prisotna), Bruna Boscolo por. Pizzamus (odsotna), Nives Conzani por. Varagnolo (prisotna), Giovanni Cral (v priporu, prisoten), Laura Spinelli vd. Stef-fe (prisotna), Rosetta Ferrara por. Danieli (prisotna), Laura Giasche por. Bugliovazzi (prisotna), Arpali-ce Giasche por. Ghersi (prisotna), Regina Cantori por. Sagues (odsotna), Nerina Dicech por. Buffolo (prisotna), Giovanna Jukich por. Pallotta (odsotna), Lina Bacchia por. Martellani (odsotna), Gina Ce-spa por. Schillani (prisotna), An-drea Pacifico (odsoten), Mario Sa-lice (odsoten), Giuseppe Barillaro (prisoten), Maria Portal por. Dima-nita (odsotna), Giuseppe Guttš (odsoten), Giuseppe Izzinoso (odsoten), Antonio Sinico (odsoten), Ri-no Srebot (odsoten), Italo Greco (odsoten), Imelda Del Monaco por. Madonia (prisotna), Amedeo Vidal (odsoten), Celsa Nicoli por. Visin-tin (prisotna) in Neverina Candu-sio oor. Germani (odsotna). Na začetku obravnave je generalni pravdnik zahteval naj se zavrže- dišče je sklenilo, da se zavržejo prizivi Andrea Pacifica ter Imelde Del Monaco proti razsodbi prvostopnega sodišča, ker prizadeta nista pravočasno utemeljila priziva samega. Nadalje je sodišče sklenilo, naj se ne vzame v poštev prizive Nives Conzani, Gine Cespa in Amedea Vidala, ker so se prizadeti odrekli prizivu. Vse te osebe Je sodišče obsodilo na plačan j e zadevnih sodnijskih stroškov. Na drugi strani pa se je generalni pravdnik odrekel prizivu glede Anite Bonifacio, Lidie Tercelli, Arpalice Giasche, Marie Salice, Marie Portal, Giuseppa Guttš, Giuseppa Izzinosa in Antonia Sinica. Generalni pravdnik je nadalje zahteval, naj se v določeni meri zvišajo kazni za prekrške goljufije in ponarejevanja: Aniti Bonifacio na eno leto zapora. Lidiji Tercelli in Raianiju za en mesec zapora, Gio-vanniju Cralu, Spinellievi in Cat-taruzzi za osem mesecev, Cantori-jevi za sedem mesecev, Badinijevi, Tassinarijevi, Rupenovi, Baccijevi, Bugliovazzijevi in Bacchijevi za 6 mesecev zapora. Končno je generalni pravdnik zahteval, naj se zviša kazen za štiri mesece zapora Di-cechovi, Ferrarovi in Jukichevi za štiri mesece zapora. Končno je dr. Marši zahteval, naj se Nicolijevi ne priznajo splošne olajševalne okoliščine ter naj se Ji kazen zviša na S mesecev zapora ter 90.000 lir globe Takoj nato so spregovorili zagovorniki obtožencev. Obravnava se je nadaljevala popoldne ter se bo jo prizivi nekaterih obtožencev. So- I zaključila danes zjutraj. iiiiiiiiiiiiMiiiumiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiMmiiuiiniiiiiiMiiiiiiiMMiiiiiiiitmiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimim ODGOVORI OBČINSKEGA ODBORNIKA ROMANA Nadzorovanje cen in vprašanja prometne varnosti V prvih devetih mesecih 20 glob, ker prodajalci niso izstavili cen - Prenatrpanost prometa v nekaterih mestnih predelih Občinski odbornik za prehrano , stični svetovalki Burlo pa je odbor-in mestno policijo prof. Romano je nik sporočil, da so na novem delu v prejšnjih dneh odgovoril na vrsto vprašanj, ki so mu jih postavili občinski svetovalci. Glede vprašanja prostora na zelenjadnem trgu na debelo, ki ga je načel liberalec Trauner, je odbornik pojasnil, da so pridobili po rušenju zida, ki je ločil tržnico od bivšega taborišča za begunce, 280 kv. metrov uporabne površine za uskladiščenje blaga. Poleg tega so na tržnici asfaltirali neko površino, da se laže premikajo vozila ter uredili na trgu parkirno mesto. Glede nadzorstva nad nameščanjem cen na Ponterošu, ki ga je načel socialist Callegari, je odbornik pojasnil, da mestni redarji to stalno nadzorujejo. V prvih devetih mesecih letos so naložili dvajset glob prodajalcem, ki niso razstavili prodajnih cen. Komunistični svetovalec Marij Gerbec je opozoril odbornika, da so redarji preveč strogi z ljudmi, ki se včasih dotikajo razstavljenega blaga na Ponterošu in na pokritem trgu, ter da nalagajo globe za vsako malenkost. Odbornik je odgovoril, da redarji opravljajo svojo službo v okviru točnih predpisov. Povedal je tudi, da so v enem tromesečju naložili 42 glob. Liberalcu Trauner ju pa je odbornik zagotovil, da občinska uprava stalno skrbi za čim boljše delovanje ribje tržnice na obtfžju Sauro, ter da izvaja neprestano nadzorstvo glede spoštovanja higienskih pravil. Nato je odbornik Romano odgovoril nekaterim svetovalcem v zvezi z vprašanji o cestah in prometu. Misovcu Giacomelliju in liberalcu Traunerju, ki sta se pritožila zaradi prenatrpanosti prometa v nekaterih mestnih predelih, je odbornik zagotovil, da je občinska uprava že začela pripravljati študijo o vprašanju mestnega prometa. To vprašanje, pravi odbornik, je treba globalno proučiti. Socialistu Loveči pa je odbornik sporočil, da so v Ulici Flavia pri kinu Lumiere postavili na cestišču ze- braste znake iz neuničljivega materiala in da se sedaj na tistem kraju, ki je bil svoj čas zelo nevaren zlasti za pešce, promet zadovoljivo razvija. Demokristjanu Gasparu pa je odbornik sporočil, da občina ne vidi potrebe, da bi omejili hitrost v Ul. Commerciale, ker so v tej ulici že itak postavljeni prometni znaki, ki opozarjajo avtomobiliste na previdnost. V Ulici Pindemonte in na cesti, ki pelje s trga pri Bošketu k Lovcu prav tako ni potrebno omejiti hitrosti, ker sta ti cesti rezidencialnega značaja. Na vprašanje demokristjana A-bata, ki je zahteval, naj bi postavili avtomatske semaforje na krajih, kjer openski tramvaj prečka Ul. Commerciale, je odbornik od govoril, da zadostujejo tam seda nji prometni znaki in da se na tistih krajih niso pripetile nesreče tudi zaradi previdne vožnje tramvajev pri prečkanju ulice. Komuni ceste Elizejske poljane - Ul. D’Alvia-no postavili pokončne in poševne prometne znake. V Drevoredu E-lizejskih poljan pa da so določili posebno področje za pešce m da bodo enako področje določili tudi v Drevoredu sv. Andreja. Republikanec Fragiacomo pa je opozoril odbornika na nevarnost, ki preti delavcem Arzenala ko zapuščajo obrate in prečkajo cesto. Odbornik mu je zagotovil, da bodo v določenih urah na nevarnih točkah postavili mestne redarje. Poleg tega je odbornik zagotovil indipendentistu Taddeu, da bodo skrbeli za ustrezno ureditev pre- pos k hodo Trg lov za pešce na področju Trga Liberta od 24. do 6. ure zjutraj, ko so podzemeljski prehodi zaprti. I-stemu svetovalcu je prof. Romano tudi sporočil, da zaradi dolžine Ul. Del Veltro ni mogoče vzpostaviti izmeničnih enosmernih voženj s semaforji. Svetovalcu Muslinu (KPI) pa je odgovoril, da občina ne vidi potrebe, da bi določili v Istrski ulici prednostne smeri, ker je prednostna smer že v Drevoredu D’An-nunzio, na Senenem trgu in v Ul. Flavia. Komunistu Supancichu pa je odbornik zagotovil, da bodo postavili na Trgu Baiamonti semafo-re. Hudo ranjen v prevrnjenem avtu Sinoči se je na državni cesti pri Pesku pripetila prometna nesreča, pri kateri se je hudo ponesrečil 36-letni električar Umberto Buzzi iz Ul. Machlig 10. Proti mejnemu prehodu je z veliko hitrostjo vozil avto fiat 500 TS 17387 in prav neprevidna hitro.vt je bila kriva nesreče. Naenkrat je Buzzi izgubil nadzorstvo nad avtom, zavozil na desno, podrl cementni podstavek cestne ograje, se zaletel še v mejni kamen ob robu in se nato prevrnil. Avto je s kolesi navzgor zavozil še nekaj metrov dlje in se nato ustavil počez ceste. Pri nesreči si je Buzzi povzročil precejšnje rane po lobanji in obrazu. Z rešilnim avtom so ga nujno odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano progno sprejeli na nevrokirurški oddelek. Na kraju nesreče so formalnosti opravili karabinjerji. NOČNA SLUŽBA LEKARN (ort 11.30 do (.31) AlPAlabarda, Ul. dellTstrla 7; Al Galeno, Ul. S. Cllllno 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Mlzzan, Trg Venezia 2. Prispevajte m DIJAŠKO MATiLO 1 Poleg zbora šole Glasbene matice v Trstu, ki je že pričel z vajami, bodo z vajami pričeli tudi naslednji mladinski zbori: Opčine danes’, 11. oktobra ob 16. uri, , . Nabrežina danes, 11. oktobra ob 14.30. Devin v 'soboto 14. Oktobra ob 15.30. Ljudska prosveta Prosvetno društvo France Prešeren iz Boljunca priredi v Boljuncu na odprtem v nedeljo, 15. oktobra ob 16. uri kulturno prireditev ob začetku prosvetne sezone 1967-68 Nastopajo pevskt zbor prosvetnega društva Slovenec iz Boršta ter dram ska skupina in mešani pevski zi>or društva France Prešeren. Vljudno vabljeni. Prosvetno društvo Valentin Vodnik priredi v petek, 13. oktobra ob 20.30 zdravstveno predavanje. Predaval bo dr, Robert Hlavaty. SAK Jadran vabi vse letošnje maturante, ki se nameravajo vpisati na univerzo na srečanje na katerim jih bodo starejši akademiki seznanili s problemi in težavami univerzitetnega življenja. Srečanje bo v četrtek, 12. t. m. ob 20. uri v baru Kulturnega doma. Včeraj-danes Te nimi avtoi vest, na s skeir utilit «hon preši niti: per ko ; štiri] De usta post uons -elo toda vojn najp nest no r Jap< letji! vilnj vadi vi nost 100 Tt pret tani iapc tove Pon: levi Prol Pon: »tur Vie| na i skoi V petek »Georgijcis Danes se pri blagajni gledališča Vej di začenja prodaja vstopnic za VS' tri izredne nastope georgijskega b® leta, ki bodo v petek in soboto zvečer ob 21. uri ter v nedeljo pop®-dne ob 17. uri. Nastopi slovitega s® vjetskega folklornega ansambla so okviru njegove turneje po ItaliJ1’ med katero bodo nastopili tudi Scali. Razstave Danes ob II. uri bo v umetnost#1 galeriji ENDAS v Ul. delle Zude® che l-c, otvoritev slikarske razstav* tržaškega slikarja Bruna Zeperja. metnika bo predstavil umetnostni ki1, tik Carto Milic. Nazionale 14.30 «11 dottor 2)ivag0*| Omar Shariff, Rod Steiger, jul1* Christin. . Exce!stor 15.30 «Blow up« Technlcol®*] Film nagrajen letos v Cannesu. 8® žija Michelangelo Antoniom. P** povedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «Ti bo sposato per * legria« Technicolor. Monica Vit#' Prepovedano mladini pod 14. leto®] Eden 16.30 «E venne la notte« TeC® nicolor. Michael Caine, Jane F®® da. ROJSTVA. SMRTI. POROKE Dne 10. oktobra 1967 se Je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 10 oseb UMRLI SO. 72-letnl Ottavio De Vescovi, 64-letna Pepina Sanarica por. Riolo, 87-letna Amalia Tenente vd. Rasim, 69-letna Maria Fonda por. Giovannlni, 41-letnl Giuseppe Novel, 72-letna Josipina Verša vd. Husu, 89-letna Giovanna Cosaro vd. Rexinger, 89-letna Emilia Sokolovich vd. Bot-teghelli, 64-letna Iole Marconetti vd. Battistel, 63-letna Anna Mlstelli vd. Catanla. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do K. ure) Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); Godina A11TGEA, Ul. Glnnastica 6: G. Papa Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). Grattacielo 16.00 «Le dolci signor«' Technicolor. Uršula Andress, Vit® Lisi. Claudine Auger, Jean PieT" Cassel. Frank VVolf. . Rtti (Ulica >an erancesco štev. I-, 16.00 «11 massacro del giorno San Valentino« Technicolor. GeO~ ge Segal. Režija Roger Cerm*® Prepovedano mladini pod 14. '® tom- ,» Alabarda 14.30 »Berllno 1945 la #® duta dei giganti« Crnobeli ti1®] Kirk Douglas, D. Cooper. Prep® vedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.30 «Gaya» Tech®' color. Film sexy. Mireille D3*/) Prepovedano mladini pod 18. >“ tom. Moderno 15.30 «My Fatr Lady» Te<® nicolor. Film, ki Je dobil 8 Osk#" jev. Rex Harnson, Julie AndrevV’’ Cristallo 16.00 «H tigre« Technicol®v Vittorlo Gassman. Satirični d1®' Ann Margret, Eleanor Parker. Capltol 14.00 «La Bibbia« TechnKjjj lor. Film De Laurentis, Mich#® Parks, Peter CToole, Ava Gaf® ner. Garibaldi Zaprto. Aurora 16.30 «Vera Cruz« TechnK® lor. Burt Lancaster, Gary CooP#r' Impero 16.30 «11 gruppo« Prepoved*' no mladini pod 18. letom. Astoria 16.30 «Superargo contro D1® bolikus« Technicolor. Astra 16.30 »Stanlio e Ollo allegrl ® rol« Crnobeli komični film. ,, Vittorlo Veneto 16.30 «A clascuno ' suo« Gian Maria Volonte, Gabri® le Ferzetti. Prepovedano mladi11 pod 18. letom. . Ideale 15.00 «L’uomo dl ferro« Hudson. ’l Abbazla 14.00 «La donna che non peva amare« Technicolor. Carl® Baker, Raf Vallone. Prepoved*11 mladini pod 14. letom. Tutte na predvaja danes, 11. t. m„ ob 18. uri (vestern barvni film: MASSACRO A PHANTOM (POKOL V PHANTOM HILLU) Igrata: ROBERT FULLER in DON DURYEA K ll\0 PROSEK -KO IS TOV E L predvaja danes, 11. oktobra, ob 19.30 barvni film: DUELLO AL RIO D’ARGENT0 (Dvoboj ob Srebrni reki) Igrajo: AUDIE MURPHY, FAIT DOMERGUE, STEPHEN MC NALLV v ne o> a vzl- stu 1.30 50- A •ed :aj- 67- 50 HE JL. & iev ;ah 30 io- ali m iča «■ ■iO 30- nl- ;n. I * e . H®1 ijevf insKO nma-proS- tefl> i n» . m-agaj’ i V«' vs* »a- zve >pol' 1 5» 50/ aliJI' li * jst*1 id*' tave V- I eO>' [Uii< >10f. Re' pre 'al- itf- ;0ir>’ ecf pon- ore’ irn* er" I0| dl eoi“ iai>' le- cr lin1- •po- hid- arK le- «ct>' tar W5' lof. iin>' ,30 ir* jjffl./ JE JAPONSKA «ZANIMIVA» Ekonomski čudež ki daje misliti V avtomobilski industriji se je Japonska v nekaj letih povzpela na drugo mesto V ladjedelništvu je daleč pred drugimi Te dni je Japonska ponovno »zarobiva*. Ljudje, ki se ukvarjajo z avtomobilizmom, so mogli zaslediti Vest, da se je Japonska pojavila na sedanjem pariškem avtomobilskem salonu z dvema izrednima utilitarnima voziloma, in sicer s *ondo», ki pri 450 kub.cm krepko Preseže 100 km na uro, ter še z ni« 300 kub.cm nekega drugega su-Per utilitarnega vozila, ki prav taro zanima zelo veliko ljubiteljev Štirikolesnega vozila. Demografi so se mogli te dni Ustaviti pri drugem dogodku, ki je P°stavil Japonsko v ospredje. Japonska je bila nekoč znana kot r~° naglo se razvijajoča nacija, ro® vmes je prišla druga svetovna '°jna, ki je povzročila Japonski naJPrej veliko žrtev, nato pa pri-nesla na Japonsko nekoliko drugačno Mišljenje o družini, tako da na japonskem v zadnjih dveh desetih ne srečujemo več tako štetjih družin, kot so bile tu v narodi prej. Kljub temu je pred dne-t japonska vlada sporočila jav-da šteje japonska država — Milijonov prebivalcev, vretji dogodek, s katerim je v Preteklih dneh Japonska postala Murniva, so bili neredi ob odhodu j^Ponskega premiera na dolgo po-v®nje_ po jugovzhodni Aziji. Ja-jMnski študenti levičarskih struj in Vlcarska mladina nasploh so ostro Protestirali proti temu, da je japonski premier vključil v svojo urnejo» tudi prestolnico Južnega . etnama Sajgon. Japonska mladi-" očita premieru, da s svojim obi-°M v Sajgonu uveljavlja sajgon-° vlado, ki prav gotovo ne pred-roja južnovietnamskega ljudstva. Pa je le skupina lutk, ki jo ma-vrrrajo ameriški imperialisti. Pri ” neredih sta bila dva študenta Va> okoli 700 oseb pa je bilo no ih- Pravzaprav bi bilo vred-kori!Staviti se Prl tem dogodku ne-, "ko bolj na dolgo, posebno zato. Se japonski premier ni zmenil ker Jjj? ?a te demonstracije niti za to, n- Je tokijski parlament ožigosal Jegovo politiko do vietnamskega vPrasanja, s čimer se še ena drža-jo £?družuje splošni izolaciji, ki sk ^ doživljajo glede Vietnamca vprašanja. Toda v tem pri-rn Se ne bomo ustavljali pri no-"eM izmed treh navedenih «zani- krafiS^*’ Patale razne ameriške korpo-„ 'J.®- tako da je n.pr. 93 odst. jan k e'ektronske industrije de-tal * k- V- rnkah ameriškega kapi-^.a’ ,ki je soudeležen v nemški ke-Dif0?' *ndustriji z nad 70 odst. ka-odst • V avt°mobilski z nad 50 tov ' ttd. Podobno bi morali ugo-tr ’ tudi za Japonsko, pa čeprav nirn ° ne razpolagamo s potreb- ka f. Procenti udeležbe ameriškega teh'a ■' Toda če ne upoštevamo van.^jstev, smemo brez pretira-« reči, da doživlja japonsko ,ju pdarstvo, predvsem njegova in-riJa, polet, s kakršnim se ne v r|C- ' nobeno gospodarstvo nn kapitalistično družbe- bnj ureditvijo. Nekaj podatkov, ki to trditev potrdili: nimrecJ nekaj leti, še pred nedav kak °ns n' Predstavljala ni-. fsne pomembnosti na področ-še ?yt°M°biIske industrije. V prvih SQS 'h mesecih letošnjega leta pa ek .rne avtomobilov na Japon-L..ern izdelale že 1,452.000 avtomo-jo °h 'n v°dstva teh podjetij trdi-- da bo letošnja proizvodnja do-je^Ju tri milijone vozil in s tem Me * ^aP°nsica povzpela na drugo s«) na svetu v tej panogi. Pred dn t 0 (,stale ie ZDA, ki bodo liin ca *eta izdelale okoli 10 mi-)e..n°v avtomobilov, še pred tremi ski kuponska v avtomobil- cer lnt*/strij' na petem mestu. Si-- Pa ®e en podatek s tem v zvezi: plovnem letu 1965-66 se je pro-avtomobilov na Japon- ,v°dnja ske, m, v Povečala za 20 odst., t0ni ■ ■ primerjavi s prejšnjim le- da ■ K'J,cl-uia za zu oasi., v se-, njem poslovnem letu pa kar za odst. dn ^yug' podatek. Japonska je pred t^oPostavila gredelj za 275.000- petrolejski velikan. Sicer pa je Japonska tudi na področju ladjedelništva napravila velike, izredne korake, ki jih potrjujejo naslednje konkretne številke: pred desetimi leti je japonsko ladjedelništvo izdelalo 25 odst. svetovne letne proizvodnje ladjevja. Leta 1963 se je delež japonskih ladjedelnic v svetovni proizvodnji ladij povzpel na 28 odst. Leta 1964 je njen delež skočil na 39,5, predlanskim pa na 41 odst. in vse kaže, da bo letošnja proizvodnja japonskih ladjedelnic znašala 55 odst. celotne svetovne ladjedelniške dejavnosti. Japonske ladjedelnice imajo toliko naročil, da jih morajo odklanjati. V birojih neke japonske ladjedelnice v Jokohami pa izdelujejo načrte že za 500.000-tonsko ladjo. Japonska je znana kot dežela brez surovin. Japonska nima veliko rudnikov, predvsem nima premoga, železne rude, še manj pa drugih še bolj cenjenih in iskanih rudnin. Zato mora skoraj vse surovine uvažati. In vendar so lansko leto japonske jeklarne dale 47 milijonov ton jekla in s tem dvignile Japonsko na tretje mesto na svetu glede proizvodnje jekla, in sicer takoj za Sovjetsko zvezo in ZDA. Kljub temu je Japonska največja svetovna izvoznica izdelkov jeklarske industrije. Če smo doslej govorili o uspehih na področju avtomobilske, ladjedelniške in jeklarske industrije, se bomo ustavili sedaj še pri nečem drugem, kar je našemu človeku in evropski javnosti nasploh še najmanj znano: Kar zadeva dnevni tisk, je Japonska daleč pred vsemi drugimi državami na svetu. Na Japonskem tiskajo vsak dan 42 milijonov izvodov raznih dnevnikov, tako da prideta v povprečju po dva izvoda dnevnika na vsako družino. Sovjetska zveza in ZDA, ki so dolgo nosile prvenstvo na tem področju, se morejo pohvaliti le z enim dnevnikom na družino. Kot zanimivost bomo navedli to, da je že pred tremi leti tokijski dnevnik «Asaki Šimbun* imel dnevno naklado 8 milijonov in pol izvodov in da ima ta list kar 143 izdaj. V uredništvu tega izredno razširjenega lista dela kar 3700 časnikarjev, v uredništvu, upravi ter v tiskarni pa kar ' 00 ljudi. Prav tako presenečajo podatki o japonski radijski in televizijski mreži. Na Japonskem imajo sedaj 278 radijskih in 206 televizijskih postaj samo v državni mreži. K temu je treba dodati še 136 radijskih in 176 televizijskih zasebnih postaj. Zelo verjetno ne gre tu za tako ogromno število samostojnih postaj, pač pa za izredno gosto mrežo osrednjih in periferičnih uredništev radijskih in televizijskih postaj. Toda ne glede na to so te številke za stomilijonsko nacijo izredne. Še dva kratka vendar pa značilna podatka: od 1960 do 1965 se je japonski nacionalni brutto dohodek večal v povprečju za 11 odst. na leto. Za dobo med 1965 in 1970 je predvideno večanje nacionalnega dohodka za 9,5 odst., vendar podatki za prvo leto in pol tega petletnega obdobja kažejo, da bodo predvidevanja presežena. Mimogrede bomo povedali, da se v zelo poveličevanem razvoju v skupnem evropskem tržišču ta odstotek povzpne na 4,9, kar velja za minudih pet let. Ko smo tako navedli nekaj zelo zgovornih podatkov, se bomo ustavili pri «prognozi», ki jo je izdelala skupina ameriških ekonomistov in sociologov za daljše obdobje. Po mnenju 40 ameriških strokovnjakov iz študijskega centra na Harivardovi univerzi bo že po letu 1980 Japonska na ravni ZDA, okoli leta 2000 pa bo Japonska imela daleč najvišjo življenjsko raven na svetu. Seveda bi morali tu spregovoriti tudi o deležu, ki ga pri tem «ču-dežu» ima zelo marljivo in hkrati malo zahtevno japonsko ljudstvo, torej o tem, kdo v resnici plačuje davek tega naglega razvoja. Ker pa smo že prej rekli, da se ne bomo spuščali v problem vdora ameriškega kapitala v japonsko gospodarstvo, bomo opustili tudi to temo, kajti v nasprotnem primeru bi se ta «čudež» pokazal v povsem drugačni luči. Ugotoviti bi namreč morali, da mora japonski delovni človek tudi danes plačevati svoj težek davek, kakršnega je plačeval v dobi, ko je predvojna Japonska pripravljala svo^ imperialistični pohod po azijski celini. Pri tem pa se v določenih gospodarskih krogih pa vsem svetu začenjajo intenzivneje ukvarjati s to zadevo, kajti svetovno tržišče bo prej ali slej občutilo ta «čudež», ki se more za koga sprevreči v kaj malo zaželeno konkurenco. Fre v petrolejsko ladjo. To je naj-cja ladja, kar jih na svetu gra-.J0; Pod japonsko zastavo pa že Je največja iadja, 200.000-tonski ""'""iMuimmm ......................... m...minulimi............................................................ ¥ B i £ | «? Na letošnji mednarodni prireditvi «Tramag» v Padovi je bil v soboto dan Jugoslavije. Kakor smo v nedeljo podrobneje poročali, je bilo tega dne v Padovi več predstavnikov jugoslovanskega gospodarstva. Med dnem pa so priredili tudi tekmovanje med jugoslovanskimi in italijanskimi upravljavci električnih in Dieslo-vih traktorjev-viličarjev. Tekmovanje je pod vodstvom inž. Zan-ninija sodila komisija, ki so jo sestavljali dva italijanska in dva jugoslovanska strokovnjaka. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: Italija je v skupini treh najboljših zmagala nad Jugoslavijo v odnosu 358:738 točk. ■S - VII. «Kakšna je Zemlja, kakšna je Italija, s tiste višine?* «Nekajkrat sem preletel Italijo: je lep polotok, z jasno začrtanim bregom in obkrožena s sinjim morjem. A iz globine kozmosa se ne da veliko razumeti. Italija je lepa, ker je njen narod prijazen. To je lepota Italije. In s tiste višine ni mogoče videti tudi ljudi. Zato pa vi ponesite mladini, mladini vašega kraja moj topel pozdrav.* Potrkali so na vrata. Kozmonavta sta morala oditi. Srečanje je bilo pri kraju. Izpili smo še čašo sadjevca, si stisnili roke in želeli na svidenje. Morda že, ako bo Leonov letel s svojo ladjo nad Trstom... * * * V Kremlju je odbilo poldne. Za nas pa se je dan bližal koncu. Hitro smo pospravili kosilo, pokupili italijanske časopise in se odpeljali na letališče. Med razgovori s tovariši iz CK Komsomola smo namreč izrazili željo, da bi obiskali Sibirijo. Posedli smo v letalo vrste •iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZSSR - april 1967 FILMSKIM LJUDEM SE VEDNO MUDI «MiIanski v italijansko-nemški kopro Nemška stran zagotavlja, da ne bo šlo za navaden «povzetek» kriminalnega dogodka, pač pa za analizo dobe in družbe FRANKFURT, 10. — Tragični dogodki, do katerih je pred nekaj dnevi prišlo v Milanu, ko ]e skupina štirih Kriminalcev kosila smrt po ulicah, bo osnovna zgodba filma, ki ga nameravajo napraviti v koprodukciji med nekim italijanskim in nekim nemškim filmskim producentom. Čeprav so dogodki še tako sveži in živi, čeprav se sodišče tako rekoč še ni začelo pošteno ukvarjati z vso zadevo, bodo film začeti snemati že v bližnji bodočnosti, brž ko bodo v pogodbi med ita.ijanskim in nemškim filmskim producentom določili vse podrobnosti. Čeprav nam sili v pero misel, zakaj se lotevajo take teme, ki bi mogla mnogim manj pcmčeiiitn in manj zgrajenim ljudem služiti kot nekakšen «zgled», kako se lahko pride do denarja, pa čeprav včasih tudi v zapor, bomo takoj v začetku povedali, da producenti, posebno kar zadeva nemško stran, ne nameravajo dati toliko poudarka sami zgodbi, samemu dogajanju na milanskih ulicah, pač pa hočejo dati večjega poudarka drami, ki so jo s tem v zvezi doživljale in jo še doživljajo družine teh kriminalcev in njihovih žrtev. Glasnik nemškega producenta Kurt Rindt je v zvezi s tem rekel: iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Tudi jeseni se v ZDA «vroče poletje» nadaljuje MILWAUKEE, 10. — Čeprav smo že izven poletja, se v ZDA »vroče poletje* nadaljuje. Mislimo na »vroče poletje*, ki so ga v zgodnji pomladi napovedali voditelji ameriških organizacij za plemensko enakopravnost v deželi. Sinoči so se že drugi zaporedni večer nadaljevali izgredi, pri katerih so sodelovali na eni strani poborni-ki plemenske enakopravnosti, na drugi pa policijske sile in ameriški beli rasisti. Povorka pobornikov za plemensko enakopravnost se je pomikala po mestu, nekako ob robu med delom mesta, v katerem živijo belopolti prebivalci, in med črnskim getom. Na čelu povorke sta bila pater James Groppi in črnski umetnik Dick Gregory. Ko so poborniki za plemensko enakopravnost prišli v bližino zbranih belopoltih rasistov, je policija hotela s silo ustaviti njihovo povorko, pri tem je prišlo do pretepa, pri katerem je bilo ranjenih 21 oseb. Ameriška policija je bila razjarjena, da ne rečemo divja, in je aretirala' tiidrbsem demonstrantov. V nedeljo zvečer je prišlo do podobnih incidentov, pri katerih je bilo ranjenih 41 ljudi, 10 oseb pa je policija aretirala. Med aretiranimi je bil tudi Dick Gregory, ki pa ga je policija kmalu po priporu izpustila. V Meridianu, v državi Missis-sipi, se bo danes začela sodna obravnava proti 18 belopoltim državljanom, ki jih dolžijo, da so leta 1964 sodelovali pri umoru treh pobornikov za plemensko enakopravnost in sicer 2 belcev in 1 črnca. Kako se bo ta razprava končala, je že vnaprej znano, saj so poroto sestavili iz samih belopoltih državljanov. Sicer pa že sam zakon dopušča razmeroma nizke kazni. PRRJKLI SMO BOCHER UND ZEITSCHREFTEN ITALIENS. — Biicherrundschau (Ziveimonatlich). Jahrgang X. Nr. 2. Marz-April 1967. Ministerprasi-dium. Informationsdienste und li-terarisches Eigentum. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 12.00 Harfistka B. Glamann - 12.10 Brali smo za vas - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov 17.00 Ansambel F. Rus-sa - 17.20 Pravna posvetovalnica -17.30 Orkestri - 18.00 Gallusovi madrigali - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Mozart: Kvintet KV 581 - 18.55 »The Clark Sisters* -19.10 Zdravniška posvetovalnica -19.20 Razkuštrane pesmi - 20.00 Šport - 20.35 Simfonični koncert -v odmoru: «Spomin na Vladimira Bartola* - 22.05 Lahka glasba -22.45 Sentimentalne pesmi. Trst 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Tržaške rapsodije - 13.40 Operna glasba - 14.40 Orkester Russo. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Glasbeni spored - 10.45 Plošče -11.00 Otroški kotiček 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po že-ljak - 13.50 Male skladbe - 14.45 Prodajalna plošč - 15.30 Zbor Slovenskih madrigalistov - 16.30 Otroški kotiček - 16.45 Operne skladbe - 17.15 Pesmi - 17.40 Plošče - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester - 22.35 Haydnov koncert za čembalo in orkester. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.07 SREDA, 11. OKTOBRA 1967 Zvočni trak - 10.05 in 11.00 Dve uri glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Claudio Villa - 14.40 Orkester -14.55 Nogometna tekma Juventus-01ympiakos - 17.20 Roman - 17.45 Kulturne aktualnosti - 18.15 Glasba za mladino - 20.20 A. Vanni: »La poltrona rossa*, drama - 21.55 Simf. koncert 22.00 Orkester. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 10.40 Glasba po željah -11.40 Pesmi desetletja 14.04 Juke box - 15.00 Izbrani motivi - 15.15 Kvartet Amadeus - 16.38 Popoldanski spored - 18.35 Italijanščina -20.00 Večerni recital - 20.30 Zbori in orkestri - 21.15 Novi glasovi -22.15 Godalni orkester. III. program 10.00 Operna glasba - 10.30 Berlioz: Romeo in Julija - 12.20 Rahmaninove klavirske skladbe - 13.00 Simf. koncert ■ 14.30 Sopranistka M. Fui.ari - 15.30 Sodobni skladatelji - 15.55 Od Mozarta do Dvoraka - 17.20 in 17.35 Nemščina - 17.45 Beethovnova sonata opus 111 -18.30 Lahka glasba - 18.45 Z zagrebškega festivala sodobne glasbe - 19.15 Koncert - 20.15 Tartinijeve sonate - 22.30 Literarna oddaja. Slovenijo 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 15.00, 19.30 Poročila - 7.05 Telesna vzgoja -7.50 Oddaja za žene - 8,05 Glasbena matineja - 8.55 Pravljice in zgodbe 9.10 Otroški zbor - 9.25 Jug. pesmi in plesi - 10.15 Klarinetist A. Zupan - 10.45 človek in zdravje - 11.00 Turistični napotki - 11.20 Fopevke 12.00 Na današnji dan - 12.10 Moskovski komorni orkester - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Čez hrib in dol 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Zabavne melodije - 15.i0 Iz Verdijeve »Ajde* - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Ogrlica operetnih napevov - 18.45 Naš razgovor - 19.05 Glasbene razglednice - 20.00 Lahko noc, otroci! 20.10 Mahler: Pesem o zemlji - 21.20 Melodije -22.10 Za ljubitelje jazza - 22.50 P. Voranc: Borba na tujih tleh - 23.05 Sheanng in njegov kvintet. Ital. televizijo 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Madame Curie - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Naša doba: Oktobru nasproti - 22.00 športna sreda - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik 21.15 Film »Cri-men* z Gassmanom in Tognazzi-jem - 23.00 Gospodarska rubrika. Jug. televizija 14.55 in 16.00 Sofija: Nogomet Levski-Milan - 15.45 Propagandna oddaja - 17.00, 20.00 in 22.50 Poročila - 17.05 Glodalček Miško — lutke - 17.25 Popotovanje po Aziji - 17.55 Obzornik - 18.15 Združenje radovednežev . 19.00 20 milijonov - 19.30 Bunuel: Dežela brez kruha - 20.40 Jutro v Pragi - 21.25 Greh • film • 21.45 Dosežki kardiologije. DOBRA IN ČLOVEŠKA SKUPNA POBUDA SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI KOŠARKARSKI TURNIR 10. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER Slovenske občine na Goriškem Na petkovi seji bodo preučili [Jutri zvečer v Bazovici naj zgradijo svoj dom počitka vrsto vprašanj in interpelacij Predstavniki Doberdoba, Sovodenj in Števerjana so v družbi pokrajinskega odbornika VValtritscha predlog sporočili deželnemu odborniku Prejšnji teden je deželni odbor nik za zdravstvo dr. Nardini sprejel zastopnike treh slovenskih občin na Goriškem, ki so mu predložili problem gradnje enotnega doma za starčke, ki naj bi ga skupno zgradile tri slovenske občine. V delegaciji so bili doberdobski župan Andrej Jarc, sovodenjski podžupan Janko Cotič, števerjanski podžupan Ciril Terpin ter pokrajinski odbornik Marko Waltritsch, ki je sestanek tudi pripravil. Potreba po taki ustanovi je bila že lani nakazana na sestanku treh slovenskih županov z Goriškega, ker pošiljajo sedaj naše občine svoje starčke v druge starostne domove, kamor pa iz objektivnih razlogov slovenski ljudje ne zahajajo radi. Odborniku Nardini ju je bila prikazana prav specifična vrednost takšnega doma za slovenske starčke, ki naj bi se v slovenskem ambientu počutili kot doma. Odbornik Nardini je obljubil svoje zanimanje in posredovanje, da bi deželna vlada dala finančno pcdporo za gradnjo takega doma v <=nem izmed prihodnjih finančnih let. Peki so odložili stavko zaradi pogajanj Vsedržavna stavka pekovskih u-službencev, ki bi morali biti danes, je bila za enkrat odložena, ker so peki ponovno izrazili željo po nadaljevanju pogajanj, ki se bodo nadaljevala jutri 12. t.m. Na nedavnem zborovanju pekovske sindikalne kategorije je prišlo do izraza veliko negodovanje zaradi dolgega zavlačevanja pozitivne rešitve spornih problemov. Ce bo jutri kategorija delodajalcev pokazala več smisla za sporazum v točkah, zaradi katerih se je spor zaostril, so sindikalne organizacije pripravljene odpovedati stavko, ker ne morejo pustiti nerešenih osnovnih problemov delavcev, ki že 10 let niso dosegli primernega izooijšanja svojih delovnih pogojev. Vprašanje svetovalcev KPI zaradi posledic suše Na županstvu v Gradiški so se sestali župani občin z območja trpele zaradi letošnje suše. Na tem sestanku, ki ga je na pobudo vseh županov tega območja sklical gra-diški župan, so predstavniki prizadetih občin in deželni svetovalci opisali «kodo v kmetijstvu, da bi prepričali deželno odbomištvo za kmetijstvo, da je znesek 35 milijonov za pomoč prizadetim kme tom odločno prenizek, če se hoče z njim pomagati kmetovalcem, najemnikom in spolovinarjem, da prebredejo gospodarske težave. Deželna svetovalca Bergomas in Jarc sta zato vprašala deželnega predsednika, če nima odbor namena pregledati te številke ter jo občutno zvišati, da bi bila v skladu s povzročeno škodo in da bi kmetje lahko očuvali vsaj živinorejo, ki jim prinaša največji zaslužek. Sestavljeno je razsodišče natečaja za izgradnjo deželne palače - S prihodnjim letom dve novi letalski zvezi z mesti severne Italije Na seji občinskega sveta v Gorici v petek zvečer bodo preučili vprašanja in interpelacije, ki so jih svetovalci v velikem številu naslovili na župana in občinski od bor. Večidel so starejšega datuma ter so predlagatelji že večkrat zahtevali njihovo vključitev v dnevni red občinskega sveta, da bi mogli prejeti ustrezne odgovore. Odborniki so na seji v ponedeljek o vseh interpelacijah povedali svoje mnenje. Dr. Tomassich je obsežno govoril o interpelacijah, ki so jih zastavili demokristjanski svetovalci in ki zadevajo socialno skrbstvo in javno zdravje. Odbornik so na predlog Lupie-rija imenovali člane razsodišča, ki bo izreklo sodbo o elaboratih natečaja za izdelavo idejnega osnutka deželne palače v Gorici. Odbornik Rovis je sporočil da je italijanska družba za letalske prevoze pismeno obvestila občinsko upravo o vzpostavitvi dveh novih letalskih prog, ki bosta ronško letališče povezovali z Milanom, Turinom, Be netkami in Genovo; progi bodo u-vedli 1. aprila 1968. Odborniki so na predlog Lupie-lovanju s področja vzgoje. Pregledal je sprejem prošenj za zmanjšanje plačila mesečnega obroka za otroke v otroških vrtcih; občinski svet se bo moral izreči o izplačilu prispevka v korist odbora, ki se bo spomnil umrlega športnika Pr-ma Camera z izgradnjo doma emigrantov. Na predlog odbornika Fan-tinija so določili najemnine za občinske njive v prihodnjem letu. Odbornik De Simone je predlagal izplačilo prispevka v korist poskusnega kemično agrarnega zavoda. Ob koncu je odbornik za osebje Can- llllllllllllllllllllIllllIlllllllllIlllllllIllIllllllllllllllllllllIllllllilinillulilllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllliuillllllliniiiilllllllllllllllllllllllllllllllllMIlllllllllllllllll RAZPRAVA PSU 0 KRAJEVNIH USTANOVAH 24 občin na Goriškem ima nad 500 milijonov lir dolga Potreba po ustanovitvi medobčinskih uslužnostnih konzorcijev • Od 5000 milijard občinskega dolga v Italiji, jih odpade preko 3000 milijard na 10 večjih mestnih občin Tiskovni urad pokrajinske federacije PSU sporoča, da je bil preteklo nedeljo v Gradežu sestanek, na katerem so obravnavali probleme krajevnih ustanov. Sestanku je predsedoval poslanec Zuccalli, ki je v stranki odgovoren za zadeve krajevnih ustanov, prisotni pa so bili svetovalci in odborniki pokrajinske uprave in občin ter predstavniki stranke v upravnih odborih raznih ustanov na Goriškem. Prisoten je bil tudi podtajnik notranjega ministrstva Cec-cherini. Prvi je poročal goriški podžupan Candussi o problemu goriškega občinskega proračuna. Orisal je nove kriterije pri sestavljanju tega proračuna in govoril o problemih, ki jih morajo občinski upravitelji rešiti v tem v zvezi. Predsednik pokrajinskega odbora za nadzorstvo nad krajevnimi u-stanovami odv. Macoratti je poro- Gradiške in Krmina, ki so najbolj čal o nalogah in delovanju tega IZKOPANINE Bronasti obsenčniki, ki so jih okrog glave nosili stari Slovani organa. To je nov organ, ki je nastal na željo deželne uprave 'er mora kontrolirati zakonsko upravičenost sklepov krajevnih organov Tokrat je prvič, da ima neki kontrolni organ večino izvoljenih, ne pa imenovanih članov, kot se je to dogajalo doslej. Po zakonu morajo odobriti posamezne predložene sklepe v roku 15 dni, dočim je prej kontrolni organ pri prefekturi odlašal do enega leta, preden je odgovoril na predložene sklepe. Tako nadzorstvo je potrebno, ker je od 25 občin goriške pokrajine kar 24 zadolženih, z edino izjemo Gra-deža. Celoten primanjkljaj vseh teh občin znaša okrog 500 milijonov Ur. Podpredsednik deželnega sveta odv. Cesare Devetag je v svojem govoru poudaril potrebo po ustanovitvi konzorcijev za usluge med več občinami skupaj. Ugotovljeno je namreč, da nekatere usluge in naprave, ki so nujne v modemi družbi, ne more organizirati in upravljati ena sama majhna občina, pač pa jih lahko vodi več občin združenih v skupno upravo. S tega stališča so zelo umestne skupne medobčinske uslužnostne naprave in uprave, katerim se v posameznih primerih lahko pridružijo tudi druge zainteresirane ustanove. Poslanec Zuccalli je obravnaval sedanje proračunske primanjkljaje krajevnih ustanov in zakonske ukrepe, ki jih pripravlja rimska vlada, da bi v bližnji prihodnosti nekoliko omilili ta položaj. Po podrobni debati, v katero je posegla večina prisotnih upraviteljev, je govoril državni podtajnik Ceccherini o finančnem položaju občinskih uprav v Italiji. Ugotovil je, da znaša njihov celokupen dolg okrog 5000 milijard, vendar je dodal, da odpade dve tretjini tega dolga na kakih deset velikih mestnih občin, med katerimi so Rim, Neapelj, Firence, Bologna, Palermo, Messina itd.. Polovica tega dolga odpade na mestne prevoze, vodovode, plin itd. večina preostale vsote pa gre na rovaš stroškov za občinske uslužbence Mnogo občin, zlasti na jugu države, ima preveč občinskih uslužbencev. U-pravnikom takih občin ne gre toliko za dobrobit občinske uprave, ampak predvsem za namestitev svo. jih sorodnikov in prijateljev. Poleg tega so občinski davki po ne katerih občinah odmerjeni prenizko v primerjavi z državnimi davki. Ceccherini je zaključil s priporočilom, naj si občinski upravitelji prizadevajo doseči proračunsko ravnovesje, ker bodo tako dosegli večjo upravno avtonomijo, v korist občinske skupnosti pri reševanju njenih problemov. dussi poročal o ureditvi posebne dopolnilne doklade za občinske u-službence in upokojence kakor tudi ureditev raznih doklad in nagrad. Prihodnji sestanek odbora bo v začetku naslednjega tedna. Avto do smrti povozil dečka iz Kanalske doline V bližini Ukev v Kanalski dolini se je v nedeljo zvečer pripetila prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 15-letni Angel Tribuč iz Ukev, ki je hodil peš ob desni strani ceste v smeri proti Trbižu v družbi treh svojih prijateljev. V isti smeri je privozil s svojim avtom tudi 45-letni Giovanni Vidoni iz Tarčenta, ki je očividno prepozno opazil mladeniča na cesti ter ga podrl. Ker si je Tribuč pri padcu prebil lobanjo, je ostal na mestu mrtev. Ostali trije pešci niso utrpeli poškodb. Smrt mladeniča, ki je bil zaposlen kot prodajalec v neki trgovini v Trbižu ter je bil splošno priljubljen, je pretresla vse domačine. Nesreča v tovarni žene iz Sabličev Ko je bila včeraj zjutraj nekaj po 8. uri na delu v tovarni par-ketov v Gorici, se je ponesrečila 30-letna Ana Kobal iz Sabličev št 4. Pri prekladanju svežnjev izdelanih parketov ji je en tak sveženj padel na glavo ter jo ranil. Odpeljali so jo v goriško civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali za 6 dni na zdravljenju, zaradi rane na zgornji ustnici, poškodbe zob in verjetnega zloma čeljusti. Gostilničarka iz Doberdoba je napravila prekršek Pred sodnikom v Tržiču se je morala zagovarjati 52-letna gostilničarka iz Doberdoba Roza Gergo-let, ki je bila obtožena, da je postavila v svojem lokalu televizijski sprejemnik brez predpisanega dovoljenja kvesture. Obsojena je bila na plačilo globe 40 tisoč lir in sodnih stroškov. SEJA POSVETOVALNEGA ODBORA ZA NAČRTOVANJE Vojaške služnosti zavirajo naš gospodarski načrt Bressati in Chientaroli sta navedla predloge za izboljšanje goriškega gospodarstva Pod predsedstvom deželnega odbornika Stopperja se je v Trstu sestal stalni posvetovalni odbor za deželno načrtovanje. O splošnem osnutku načrta je na programu 14 govorov. Posvetovalni organ se bo znova sestal prihodnji teden v ponedeljek in petek. Na prvem zasedanju sta spregovorila tudi pokrajinski predsednik Goriške dr. Chientaroli ter predsednik trgovinske zbornice za Gorico Bressan. V svojem govoru, ki obsega domala osem strani, je Bressan o-bravnaval vidike gospodarskega življenja naše pokrajine ter jih vključil v novo deželno realnost. Govoril je o industrijskem razvoju in perspektivah v Gorici in Tržiču ter predlagal, naj bi se za Trst, Tržič in Gorico ustanovil enoten industrijski konzorcij. Za Gorico je zahteval, naj postane središče trgovskih služb, ker predstavlja glavno vozlišče trgovskega prometa z Jugoslavijo. Gorica ima za izvrševanje tega po- slanstva vse pogoje: železniško zve zo, cestno zvezo in je v okrep*-tev stikov z Jugoslavijo vložila ve like napore. Krajevni organi skupno s predstavi.,ri onkraj meje že delj časa proučujejo možnosti o-krepitve trgovskih stikov. Pripravlja se ureditev področja trgovskih služb na novem prehodu. Bressan je zahteval izkoriščanje železniške zveze z Jugoslavijo ter dvojni tir na progi Redipuglia - Gorica -Krmin. Kar zadeva kmetijstvo, je nakazal nujnost okrepitve kmetij, da bodo postale konkurenčne, gleda Krasa pa je dejal, da ga je treba pogozditi. Tako Bressan kakor tudi Chientaroli sta opozorila na veliko nevarnost, ki jc vojaške služnosti predstavljajo za celotni gospodarski razvoj našega področja. Zaradi vojaških potreb se morajo po-gostoir.a docela spremeniti že izdelani načrti za gradnjo pom -mbnih objektov. Barkovlje A-Cankar B Četrtfinalna tekma Doberdob-Dom Rojan bo v Tržiču Nekaj sprememb v košarkarskem sporedu. Četrtfinalne tekme Doberdob - Dom Rojan ne bo jutri, kot predvideno, temveč v nedeljo, 22. oktobra, ob 10.30 v tržiški telovadnici. S to spremembo so hoteli prireditelji iti na roko Doberdobcem, ki bodo gotovo v večjem številu prišli navijat za svoje barve, kot če bi bilo srečanje v Trstu Vse v redu s tekmo Barkovlje A. IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII.MIIItllllllllllllllllllllimilHIIIIIII Avto je pri Farri zavozil s ceste Prejšnji večer okrog 20. ure se je peljal 62-letni zavarovalni agent Giuseppe Buffolini, doma iz Gorice, Ul. Angiolina 30, z avtom fiat 1100/103 iz Gradiške proti Gorici. V bližini Farre pa je verjetno ker mu je postalo slabo, izgubil kontrolo nad vozilom ter zavozil s ceste kjer se je avto prevrnil. Moža so odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer pa mu niso ugotovili kakih vidnih poškodb in so ga poslali domov. Pač pa so karabinjerji nujnega posega iz Gorice ugotovili precejšnjo škodo na njegovem avtu. Deklica trčila v avtomobil V civilni bolnišnici v Gorici so včeraj nudili prvo pomoč 4-letni Mariucci Trobiš iz Ul. Rocco 9. Deklica se je s kolesom pripeljala na cesto ter rahlo trčila ob avtomobil 43-letnega Emilia Paulina s Tržaške ceste 297. Pri nesreči se je deklica ranila v nogo ter bo okrevala v dveh dneh. Gorica VERDI. 17.15: «La via del West», Kirk Douglas in Richard Wid-mark, ameriški kinemaskopski barvni film. CORSO. 17—22: «11 fantasma ci sta», S. Caesar in V. Miles. Ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 17—22: «L’estate arida«, Ulvi Dogan in Erol Tas, arabski film, prepovedan mladini pod 14. letom CENTRALE. 18.30—22: «11 lago di satana.), B. Steel in J Karlsen. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. VITTOR1A. 17.30—21.30 «L'ultimo apache», Burt Lancaster in Jean Peters. ameriški barvni film Tržič AZZURRO. 17.30—22: «11 delitto di Anna Sandoval«, F. Rabal, v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «Daniel Boon, 1’uomo che domo il West», S. Parker. PRINCIPE. 17.30—22: «Viva Zapa ta», Marlon Brando m Anthony Quinn S. MICHELE. 19—22: «L’ultima preda«, W. Holden. I( ttn ki' RIO. Zaprt. EXCELSIOR. 19—22: «11 boia e di scena«, C. Stewens in C. Romeo; v kinemaskopu in barvah. Cankar B. Srečanje bo jutri v Bazovici ob 20.45. Na papirju so Barkovljani premočno favoriti, pa čeprav so izgubili svojega najboljšega strelca, Sava Spacala, ki je bil lani daleč najboljši strelec celotnega košarkarskega turnirja. Barkovljani bodo tudi letos predstavili atletsko močno peterko, ki se je že lani znala lepo uveljaviti. Njihovo glavno o-rožje bodo «odbite žoge«, kjer so zares zelo močni (Uršič). Za točke pa bo poskrbel Vodopivec. Moštvo bo poleg tega vodil priznani trener Frizzati, kar je nedvomno velike važnosti tudi za ekipo, ki nastopa na športnih igrah. Trener je pravzaprav «luksus» na našem turnirju, ki bi lahko bil odločilne važnosti za Barkovljane tudi za nadaljnje nastope. Košarkarji Cankarja B ne bodo imeli jutri velikih možnosti za zmago. V trening tekmi s Cankarjem C so pokazali skromno in neorganizirano igro. Izidi dosedanjih tekem 1. Kolo 46:36 (20:20 43:21 (16:11 26:23 (14:8 2:0 (P* 69:35 ( 34:11 53:19 (30:1 38:23 (18:S Opčine . Kontovel Sokol - Cankar A Zarja - Barkovlje B 2. kolo Cankar B - Cankar C Dom Rojan - Breg Četrtfinale Sokol - Opčine Škamperle . Zarja Prva polfinalista sta Sokol A Škamperle. Najboljši strelci Fabjan (Dom Rojan) 41 t. (1 tek' I. Radovič (Sokol) 37 (2 tekmi' Babuder (Zarja) 28 (2) Kralj (Sokol) 25 (2) Sancin (Opčine) 24 (2) Kokošar (Opčine) 21 (2) Najboljši strelci posameznih ri* štev: Opčine — Sancin 24, Kontov* — Starc 16, Sokol — Radovič Zarja — Babuder 28, Barkovlje ' — Brus 9, Dom Rojan — Fabj** 41, Breg — Maver in Stojan C°f batti 10. NADALJNI SPORED: Jutri, četrtek, v Bazovici ob 20.* BARKOVLJE A — CANKAR » (sodnika Zavadlal in Lakovič; ** pisnikarja: Babuder in Tavčar) V nedeljo, 22. okt. ob 10.30 — 1 Tržiču DOBERDOB — DOM ROJAN —edson— :■ iiiiiiii m n m milili um m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii n iiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiii iiiiiiii iiiiiiiiiiiN^ V SINOČNJI PRIJATELJSKI KOŠARKARSKI TEKMI Zagrebška L premagala Hausbrandt 77:50 (29:28) v korist jugoslovanskih igralcev ga je Milan zadal s 5:1 v prvi tel* mi prvega kola za pokal pokalni® prvakov. Včeraj sta v Trstu peterki Hausbrandta in Lokomotive iz Zagreba odigrali prijateljsko tekmo. Po predvidevanjih so zmagali jugo- slovanski košarkarji, saj Lokomotiva nastopa v prvi jugoslovanski ligi-Zagrebčani niso popolnoma zadovoljili, saj so se jim skoro do polovice drugega polčasa enakovredno upirali požrtvovalni košarkarji Hausbrandta, ki so celo zaključili prvi polčas le z eno točko razlike. Vsekakor pa se je proti koncu tekme uveljavila boljša kondicija gostov, ki so v zadnjih minutah na- nizali celo vrsto košev, tako da se je srečanje zaključilo kar z 27 točkami v korist gostov. Med posamezniki je bil daleč najboljši Oma-šič (kandidat za državno reprezentanco, ki je dosegel 31 točk). V vrstah Hausbrandta je zaigral tudi FIRENCE, 10. — Jutri bo na občinskem stadionu povratna te kri* prvega kola turnirja za pokal jemskih mest med Fiorentino enajsterico 01ympiqua iz Nice. PJj va tekma se je končala z zmag" florentinskega moštva z 1:0. DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan in ponoči je od prta lekarna PONTONI BASSI v Rašteiu št. 26, tel. 33:49 V TRZ1CU Danes ves dan in ponoči je od prta v Tržiču lekarna «Rismondo», Ul. Toti 50, tel 2701. V RONKAH Danes ves dan in ponoči je od prta v Ronkah lekarna «01ivetti», Ul. Roma 23, tel 72393. bivši borovec Ambrožič, ki se še ni (povsem logično) vključil v sistem igre Hausbrandta Sodnika sta jo polomila (znatno sta oškodovala Lokomotivo). Končni rezultat. Lokomotiva (Zagreb) - Hausbrandt 77:50 (29:28) Postavi Hausbrandt: Dangeri 10, Stigli 2, Prelz 7, Ambrožič 2, Dazzara 5, Friedricn 15, Zuddettich 2, Rozbov-ski 4, Lonigro 3 Quarantotto. Lokomotiva: Grubor 4, Godič 2, Bastič, Omasič 31, Topič, Kavedže-ja 17, Gruškovnjak 5, Bočkaj 2, Petričevič 4, Lukovič 12, Valin. TURIN, 10. — Jutri bo Juventus sprejel v goste grški Olimpiakos, s katerim bo odigral povratno tekmo prvega kola turnirja za pokal evropskih prvakov. Prva tekma v Atenah se je zaključila neodločeno 0:0. SOFIJA, 10. — Levvski se bo jutri skušal oddolžiti za poraz, ki mu TOKIO, 10. — Japonska se je * vrstila v finalni del olimpijskeg* nogometnega turnirja, ki bo v CijJ dadu Mexicu. V zadnji izločilni te*' mi 1. skupine azijske cone so J*j ponči premagali z 1:0 (0:0) Ju#" Vietnam Čeprav si je tudi Južn* Koreja nabrala isto število točk, *e je Japonska uvrstila v finalno slri-pino zaradi boljšega količnika. SPDT vabi vse športnike na predava' nje dr. Andreja Župančiča s celovečernim barvnim filmom «V Himalaji z jugoslovansko alpinistično odpravo«. Zanimivo predavanje bo da nes, v sredo, 11. t.m. ob 20.30, v mali dvorani Kulturnega doma. Prijave za predsmu-čarsko telovadbo, ki bo v organizaciji SPDT, še nadalje sprejemajo v društvenem uradu v Ul-Geppa 9. ILJA ERENBVRG SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki i2 knjige «Ljudje, leta, življenje») Pablo Neruda V čile sem krenil na prošnjo Nerude, poleti 1954. leta: moral sem mu izročiti nagrado za mir. Veselil sem se, ker bom videl Latinsko Ameriko. S Čilom nismo imeli diplomatskih odnosov, toda Ljuba in jaz sva dobila vizume. Mislil sem, da bo to idilično potovanje. Cilci so tistega leta praznovali petdesetletnico Nerude. Pa tudi «hladna vojna« je popuščala. Dva meseca pred tem sem izročil nagrado Pierru Cotu, vse je bilo svečano, prišli so delegati različnih strank Pozabljal sem, da je Čile daleč — od Stockholma smo leteli 48 ur; bilo je avgusta, tam pa je bila zima. V Cilu je še vladala «hladna vojna«. Na letališču v Santiagu so policaji radovedno, toda s potrebno vljudnostjo, prelistavali najina potna lista, cariniki so pregledali odprte kovčke in že sva se napotila proti dvorani, kjer so naju čakali Pablo, Delia in Jorge Amado, ki je bil prispel na proslavo, ko so se nenadoma pojavili borbeno razpoloženi predstavniki specialne policije, ki se je, ne vem iz Kakšnih razlogov, imenovala «mednarodna» Besno so začeli metati naše stvari iz kovčkov Iz moje potovalke so izvlekli in vzeli vse; poskušal sem obvarovati diplomo, ki naj bi jo izročil Nerudi, toda neki pripadnik policije, ki je imel boksarske mišice, je tako stisnil mojo roko, da sem se le s težavo obvladal in nisem kriknil Zlate medalje na srečo niso našli - bila Je v Ljubinl torbici; če bi se slučajno znašla v rokah načelnika policije, bi je za nobeno ceno ne vrnil: to je bil človek, nagnjen k tatvini in so ga kmalu zaprli zaradi mahinacij z astrahanskim krznom. Na letališče je prispel predsednik parlamenta Baltazar Castro, toda bil je brez moči pred «mednarodno policijo«. Neruda nas je odpeljal domov, naložil kamin in začel pripovedovati, kakšne čudovite stvari bomo videli v Cilu. Naslednjega dne so bili vsi časniki prepolni mojih fotografij. Policija je izjavljala, da sem poskušal prenesti gramofonske plošče s tajnimi navodili komunističnim partijam Cila in drugih dežel Latinske Amerike, šifrirane nazive celic in pet milijonov pezet. Zadnje je pravosodno ministrstvo takoj zanikalo, ker se je prestrašilo, da bi mi moralo vrniti denar, ki mi ga policaji niso mogli odvzeti, ker ga preprosto nisem imel. Nisem nosil s seboj niti gramofonskih plošč s tajnimi navodili, pa tudi z narodnimi pesmimi ne. Za šifrirane dokumente so razglasili beležke z latinskimi nazivi nekaterih rastlin — upal sem, da si bom nabavil seme begonij v njihovi domovini — in francoske križanke, ki sem jih bil reševal v letalu. Začelo se je nekaj nepojmljivega. Hišo Nerude so neke noči zasuli s petardami in ogenj smo takoj pogasili. Drugo noč nas je prebudilo vpitje. «Tu nam ne bodo pustili niti spati,« je rekla Ljuba in še tisti hip zaspala. Zjutraj smo zvedeli, da se je pred hišo zaustavil avtomobil z zvočniki, ki so zbudili vso ulico. Nerudov vrtnar je govoril ljudem: «Kako to, da vas ni sram prebujati ljudi?...« Eden izmed hrupnežev, ki je govoril špansko, je odgovoril: «Cez pet minut bomo končali in potlej odšli.« V časnikih sem prebral, da so Rusi, ki so samo zato prileteli iz New Yorka, meni ponudili, naj «si izberem svobodo« in odidem z njimi v Združene države, ker mi «rdeči» ne bodo odpustil; «Odjuge» in da so apelirali na Ljubo: «Reši Iljo in sebe!«, da je Ljuba hotela skočiti z drugega nadstrop ja. da pa sta ji to v zadnjem hipu preprečila «dva silaka-čeki-sta». Časniki so vse to objavili, čeprav Santiago ni veliko mesto, hiša Nerude pa je znana vsem, ima pa samo eno nadstropje. Zidovi mesta so bili prepolni napisov «Erenburg, poberi se domov!», «Cile — da, Rusija — ne!». Časniki so sporočali, da sem v Moskvi obesil številne nedolžne ljudi. «Z Erenburgom je pripotovala izkušena čekistka, njen vzdevek je «Ljuba»». Bralcem je vtisnila globok dojem zagotovo vest, da pravijo Rusi Nerudi «Hepyda» — tako so novinarji prebrali priimek, ki je bil na diplomi napisan v ruskem jeziku. Teden dni sem bil najpopularnejši človek v Santiagu. Prijatelji so mi svetovali, naj se skrivam — fašisti so me hoteli pretepsti. Vendar sem odhajal v mesto (hiša Nerude je izven mesta), včasih s Pablom, včasih s kakim njegovim prijateljem. S Pablom sem odšel v delavsko četrt. Varoval me je šofer, uro kasneje pa me je rotil: «Ce bomo šli še naprej, me bo zadela kap...« Delavci so me prepoznavali in hiteli, da bi me objeli, šofer pa se je vsekakor bal — da le niso morda to fašisti? Zdelo se je, da so vsi izgubili glave. Samo Pablo je ohranil svoj mir, pisal Je pesmi, po kosilu spal in pripovedoval zanimive anekdote. Govoril je, seveda, da ni pričakoval takšnih dogodkov, toda v tem ni nič čudnega — Yankeeji se obnašajo tukaj kot doma, kmalu bodo nehali, potem pa bom lahko spet prišel, razkazal mi bo Valparais, čilski jug in spoznal bom, da ni lepše dežele na svetu. Povezal sem se telefonsko z našim poslanikom v Argentini in ga zaprosil, naj obvesti Moskvo o mojem položaju. Cez tri dni je United Press sporočil, da pišejo moskovski listi o «samovolJi čilskih oblasti«. Čilska vlada Je spoznala, da je bila morda preveč pridna. Razen tega sem odšel z Nerudo k argentinskemu poslaniku, kateremu je bilo po prekinitvi diplomatskih odnosov med Čilom in Sovjetsko zvezo zaupano varovati koristi sovjetskih državljanov. Bili smo prvi, ki smo v tem smislu vznemirili poslanika; izjavil je, da bo zahteval Buenos Aires, rekel Je, da Je oboževalec Nerudove poezije, mene pa je opazoval z zanimanjem, toda rezervirano. Potem je sporočil Pablu, da Je bil pri zelo starem čilskem predsedniku, ki P( Al za o Pr da tn ša: Po ne tir je an let za let ča se Pr no ( ret st; sii Z, t gl« na že: ke Pi s bi: na vil ne < ve de ra ve 14 » na dr m 5a Pc nc dr V: lal vc ta Pc z tli v Sr ne M vi: nj ol s va m Ps se je bil pozanimal za vse to, ker sem želel kupiti semena nekaterih vrst begonij in dejal, da lahko to posluži kot začete* trgovinskih odnosov med državama. Nekoč sta v Nerudovo hišo prišla dva človeka. Pabla ti bilo, prijatelji pa, ki so stalno bivali pn Nerudi, so menili, & sta neznana pesnikova spoštovalca. Tedaj sta prišleka reki81 da bi se rada pogovorila z menoj in sta pokazala policijsk* legitimacije. Izkazalo se je, da sta mi želela vrniti diplom0' Bila je v strahotnem stanju — časniki so pisali, da so jo p°d' vrg«i različnim kemijskim analizam Ko se je Pablo vrnil, sel*1 mu pokazal diplomo. Nasmehnil se je in otožno dejal: ttPravi* sem ti, da bomo zmagali...« Morali smo organizirati svečanost za izročitev nagrade. T0 ni bilo lahko — fašisti so grozili, da bodo storili ustrezne ukm pe. Zbral se je vojni posvet — prišli so komunisti in BaltaZ»f Castro, čilski pisatelji in seveda Jorge Amado Najeli smo dvorano v velikem hotelu, toda kako zagotoviti red? Sklenili sm°’ da morajo središče mesta za ta večer zavzeti študentje Tod* komunisti so, potem ko so malo razmislili, ugotovili, da je 10 premalo in so študentom dodali še nekaj tisoč delavcev. Vse je minilo mirno. Dvorana je bila prepolna Govorili s° pisatelji in aktivisti različnih političnih strank Neki stari P1-salelj je pozabil, da pozdravlja Nerudo in ne mene, ter zač0' počasi šteti v ruščini: «Ena.„ dve., tri... štiri..» S tem je hote1 izraziti svoje spoštovanje do Rusov Videl sem, da se Jorg* mršči in komaj zadržuje smeh, Pablo pa je popolnoma resh° poslušal. Potem je imil izreden govor Znam igralec je recitiral monolog Čehova «0 škodljivosti tobaka« Na predvečer najinega odhoda sem priredil večerjo v ča*( nagrajenca. Med povabljenci sta se znašla dva ministra - pravosodja in informacij, prvi je pet dni poprej izjavil, da mi d° sodilo čilsko sodišče, drugi pa je sleherni dan oskrboval tis* s fašističnimi zgodbami Bilo je veliko vina in pravosodni minister mi Je v dobrem razpoloženju nazdravil — prosil me Je' naj ne mešam čilske vlade s policijo. (Nadahevanie sledu nj ar ce Pi ta 8£ di te Ji vi Sl di o jc m di Vi Vi Sl Sl d d v n n 1 RKDNISI VO: TRSI - UL MONTECCH1 S II., TELEFON 93 8(18 ln 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Teleion 37-338, 95-823 - NAROČNINA; mesečna 800 lir - vnaprej’ (■el rt letna 1 256 lir polletna 4 400 Or celoletna 1700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 (MK) starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - 2* SFRJ ADI DZS Lribljana, Stari trg 3/1, inieton 22 207 tekoči račun pri Narodni nauki v Ljubljani - 501 3-2711) OG< asi (ena oelasnv: Za vsak mm v širini enega stolpca trgovski 150, finančno-ipravni 250, osmrtnice 150 Ur - 'Vlali i.g'a« 40 Ur beseda - Oglasi tržaške & goriške pokraine se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih 'okraji: Italije pri «Societš Pubblicltš Itahana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trat