NO. 183 Ameriška Domovina TUl/a E RI €/* Ul—HO IW1E AHCRICAN IN SPIRIT ?Oft€l*N IN LANOUAOfi ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 22, 1964 SLOVCNIAN HORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXII — VOL. LXH Na koncilu V Vatikanu še šest nujnih zakonov bodo ta leden največ glasova!! o predlogih Vesoljni cerkveni zbor raz-Pravlja o organizaciji Cerkve in o vlogi škofov v njenem vodstvu. Vatikan, it. — Okoli 2,500 škofov, nadškofov, patriarhov in kardinalov bo ta teden zaposle-n° v glavnem z glasovanjem. Treba je namreč izglasovati 39 Predlogov o vlogi škofov v organizaciji katoliške Cerkve, o Predlogih niso vsi koncilski o-^‘etje istih misli. Čim večjo vlo-8° bi namreč dobili škofje v vatikanski cerkveni upravi, tem 'nanj bi pomenila kurija, to je 2bor kardinalov in ostalih cer-bvenih prelatov, ki vodijo vati-ansko administracijo. Vsi ti so Proti temu, da bi škofje dobili Vee besede. Svoje stališče zago-Varjajo s tem, da ni nobene po-rebe, da bi omejili papeževo .'toriteto. Zdi se pa, da to stali-^Ce ne bo obveljalo. Vloga ško-°v bo po koncilu večja, četudi 00 morda taka, kot jo zamišljajo Predlogi. Nar bo ta teden še ostalo ča-Sa> se bo koncil pečal z deklara-^jami o judih in o verski svo-)0bi- Tudi v teh dveh vpraša-nj'h imajo koncilski očetje zelo Ja^lične nazore, zato še ni jasno, na dnevnem redn Senata WASHINGTON, D.C. — Vodnik demokratske večine v Senatu Mike Mansfield je pozval vse demokratske senatorje, naj se j --- vrnejo na delo v Senat, kjer je Posebna komisija je več Liga proli opravljanju odkriva vire dohodkov organizacij desničarjev na dnevnem redu nujnih zakonskih predlogov še šest takih, ki morajo biti obravnavani, pred-no bo Senat lahko zaključil svoje letošnje zasedanje. Podoben poziv je poslal republikanskim senatorjem njihov vodnik sen. E. Dirksen iz Illinoisa. Med nujnimi predlogi so: odločitev o dopolnilu zakonskemu predlogu o pomoči tujini, o novi razdelitvi volivih okrožij državnih zakonodaj, ki ga je predložil republikanec Dirksen, pa je v Senatu propadel; podaljšanje programa “hrana za mir”, dopolnilo zakona o Social Security in predlog o bolniškem zavarovanju ostarelih, podaljšanje zakona o šolanju za potrebe narodne obrambe ter sprejem predlogov, ki bodo omogočili o-dobritev dogovora o ustalitvi cen kave na mednarodnem trgu. Predstavniški dom je te predloge že enkrat zavrnil. kako se bo glasilo končno bese- bo. Podobni različni nazori so sr ?^NE, Gr. — Hči našega predsednika Lynda Johnson je dy3 SfVec^a tndi povabljena na čer°rn^ k* se i6 vr®'l na ve' pred kraljevo poroko. Zelo 1® skrbelo, ali bo kdo hotel £ ®Sati z njo, ker ni “plave” 3?raj1'. Na se je zmotila. Grški Sa 1 Jo je takoj na začetku ple-tv^vabil na valček in s tem o-^ r' dolgo vrsto kavalirjev, ki Zad^ eSa^ 2 kyndo. Ni bil ravno ^ med njimi tudi jordan- kralj Laoški princ Suvana Fuma želi nazaj v Vientian PARIZ, Fr. — Laoški ministrski predsednik Suvana Fuma je preteklo soboto obtožil vietnamske in kitajske komuniste, da so poslali v Laos 24 infanterijskih bataljonov ali okoli 12,000 mož. To bo najbrže držalo, kajti v Vientianu se širijo govorice, da na znani Planoti vrčev ni nobenega premirja več vsaj na nekaterih področjih državljanske vojne. Kot se vidi, pripravljajo laoški komunisti nove vojaške akcije. Suvana Fuma je tudi izjavil, da bo prihodnji torek, to je danes, odpotoval v Vientiane, udeležbo na pogajanjih pa prepustil svojim sodelavcem. Ako bo to res, ie to znamenje, da je konferenca treh laoških princev v Parizu pokopana in da ni rodila nobenega uspeha. To bo seveda moralo vplivati na našo politiko v 'J. vlada ja namenila Lyn ’ 1 Je oče naročil kar iz Bele primerno odlikovanje, naj odlikovanja ne sprej-.eir to n® odgovarja našim He i lsk'm tradicijam. Ko oče SVo, 0 Ve® v Beli hiši, bo imela Med^0 v ^kib stvareh, bil P0ročnimi slovesnostmi je ski ^ t njen sosed tudi cipr- Ha niadakof Makarios, seveda ne a Plesu. floppy Vremenski prerok pravi: viMelroblačno 2 niožnostjo ne ajvišja temperatura 80. raziskovala to vprašanje in bo v bližnji bdočnosti objavila svoje ugotovitve v posebni knjigi. NEW YORK, N.Y. — Liga proti opravljanju, ki je usmerjena na levo in ima največ pristašev iz judovskih krogov, je dala svojim strokovnjakom že pred 4 leti nalog, naj skušajo dognati, od kod dobivajo razne desničarske organizacije in konservativna gibanja svoje dohodke. Strokovnjaki so zbirali štiri leta podatke in jih sedaj sestavili v razpravo, ki bo začetkom prihodnjega meseca objavljena v obliki knjige. Nekaj podatkov so avtorji že sedaj objavili. Iz njih je razvidno, da so desničarske organizacije (toda ne politične) dobile od svojih dobrotnikov kakih $25 milijonov prispevkov. Med največje podpornike spadajo naša velika podjetja, ki jih bo knjiga imenoma navajala, takoj za njimi pridejo nekateri dobrodelni fondi, ki ne plačujejo nobenih davkov. Bogato podpirajo take organizacije tudi nekateri ameriški bogataši. Včasih pa dobivajo podpore tudi obliko oglasov v časopisju, na radiu in na televiziji. Knjiga bo gotovo sprožila živahno debato, saj se da težko tajiti vzrok, zakaj bo objavljena ravno sedaj v volivnem letu. Posamezna podjetja še niso odgovorila na očitke, ki jih zadenejo, ker čakajo še na izvirno besedilo. Nekatere kompanije so pa že izjavile, da je vse skupaj strašno pretirano. Znana Gulf Oil Corp. razdeli na primer vsako leto nad poldrug milijon dolarjev med več kot 600 ustanov najrazličnejših vrst in ne gleda pri tem, kako so usmerjene. Debata o knjigi pa lahko od-Vietnamu, kajti tudi Suvana Fu- krije tudi druge načine, kako so ma je rekel na svoji zadnji ti-1 pri nas financirana razna desni- Washinglonu britanski konservativci ljubši? WASHINGTON, D.C. — V vladnih krogih želijo britanskim konservativcem zmago parlamentarnih volitvah 15. tobra letos, ker so prepričani, da bodo z njimi lažje vodili prijateljsko medarodno politiko kot z vlado delavske stranke. Seveda so dovolj previdni, da ne ukrenejo nič, kar bi jim utegnilo odnose z morebitno delavsko stranko že v naprej še bolj otežiti. Volivna borba na Angleškem je med tem v polnem teku. Konservativci pozivajo volivce, naj “ne tvegajo sedanjega blagostanja dežele” s tem, da bi glasovali za delavsko stranko. Ta prepričuje volivce, da je konservativna stranka že predolgo na oblasti in da je res že “čas za spremembo”. Liberalna stranka, ki je senca svoje nekdanje moči, se trudi, da bi okrepila svoje vrste vsaj v meri, kot se ji je to posrečilo pri zadnjih volitvah. Za enkrat so stave še vedno v korist delavske stranke, čeprav ugotavljale! razpoloženja volivcev trdijo, da so se ti v mali meri začeli nagibati na konservativno stran. AMERIŠKE VOJNE LADJE KONČALE PATR0LIRANJE s V T0NKINSKEM ZALIVU? Ameriška rušilca, ki sta pretekli teden streljala na komunistične torpedovke v Tonkinškem zalivu, sta končala svojo nalogo in odplula iz Tonkinškega zaliva. — Poročilo Tassa trdi, da so bile tri neznane ladje potopljene od ameriških rušilcev. WASHINGTON, D.C. — Obrambno tajništvo je pretekli petek in soboto objavilo kratko poročilo o streljanju ameriških rušilcev, ki sta bila na patroli v Tonkinškem zalivu pred obalo Severnega Vietnama, na skupino tujih torpedovk, ki so kazale namen, da ju hočejo napasti. Ameriška rušilca sta oddala najprej svarilne strele, ko pa so torpedovke nadaljevale smer proti njima, sta streljala naravnost na nje. Poročilo obrambnega tajništva pravi, da rušilca nista bila poškdovana in da ni bil na njih nihče ranjen. Sovražne torpedovke, štiri ali pet, so izginile, pred-no bi mogle postati ameriškima ladjama nevarne. Iz tega poročila ni razvidno, ali so sovražne torpedovke odplule ali so bile potopljene. Poročilo sovjetske agencije Tass trdi, da so bile tri od petih ladij, katerih identiteta ni bila ugotovljena, od ameriških rušilcev potopljene. Predsednik Johnson je včeraj dejal v razgovoru s časnikarji, žave se za to kitajsko prepoved da je bilo v poročilu obrambne- ne menijo. Italijanski levičarji nočejo zveze s komunisti RIM, It. — Novi generalni tajnik italijanske komunistične stranke je pozval vse levičarske stranke in struje, posebno pa Nennijeve socijalište, naj se združijo s komunisti v novo stranko, ki ne bi bila več komunistična tudi po imenu. Soci-jalisti so ponudbo odklonili brez posebne debate. Je razumljivo; sedaj so pri vladni skledi, po združitvi s komunisti bi pa bili zopet obsojeni na opozicijo, kar jim čisto nič ne diši. Politični opazovalci mislijo, da je komunist stavil svojo ponudbo samo radi lepšega, da s tem pokaže, kdo je sedaj gospodar pri italijanskih komunistih. Težje jih nalagajo ga tajništva povedano vse, kar je oblastem o srečanju ameriških rušilcev z rdečimi torpe-dovkami znanega. Nič ni hotel vedeti o poročilu agencije Tass. Sovražne torpedovke so bile po vsej verjetnosti severnovietnam-ske, čeprav je vlada Severnega Vietnama odločno zanikala, da bi se njene vojne ladje sovražno bližale ameriškema rušilcema. Zahtevala je preiskavo mednarodne komisije za Vietnam. Ameriška rušilca sta med tem svojo nalogo v Tonkinškem zalivu opravila in odplula iz njega. Zastopnik državnega tajništva R. J. McCloskey je včeraj izjavil, da bodo ameriške vojne ladie “še dalje plule po mednarodnih vodah, kot se bo to ZDA zdelo potrebno.” Ta izjava je odgovor na sovjetsko ttditev, da je ameriško patroliranje v Tonkinškem zalivu izzivanje in ga naj Združene države opuste. Rdeča Kitajska je široko nodročje okoli otoka Hainan, ki omejuje Ton- Pred 25 leti le bilo dovoheno , . ,. , , .v... v, .i krnski zaliv proti vzhodu, pro- uia na ovuj. ..-p,.. —----- plaziti na železniški vagon lej ^ . skovni konferenci, da sta usodi čarska gibanja, zato bodo morda največ 47 ton tovora, sedaj pa £Jas'la 7'a nedostopno nodroc- Laosa in Vietnama “nerazdruž- nehote imela tudi vpliv na se- nalože povprečno na vsak želez- je> kamor je plovba tujim lad- no” povezani. | danjo volivno kampanjo. niški tovorni vagon 52.6 ton. i jam prepovedana. Združene dr- Strah pred Goldwaterjem še ni zamrl v zunanjem svetu glasov, vsi ostali odstotki odpa- Večinska stranka se pa radi seboj Goldwaterjevo stališče v WASHINGTON, D.C. — Prvi val strahu pred Goldwaterjem v tujem svetu je zamrl, svet ne gleda več tako plaho na Ameriko, kot “je gledal prve dni po republikanski konvenciji v San Franciscu. Vendar strah še ni čisto izginil. Razlagati se da to majhnim razumevanjem naše politike zunaj Amerike. Pri nas vlada dvostrankarski sistem. Pri tem nima nobena stranka monopola. Morda se mu pri nekaterih volitvah približa, potem pa ravno tako hitro oddalji. Zmage pokojnega Roosevelta so se hitro spremenile v poraze njegovega somišljenika Stevesona v kratki dobi 20-24 let. Važno je pri vsem tem, da pri nas dobi tudi stranka, ki propade na volitvah, povprečno najmanj 40% glasov. Kadar dobi pod 40%, je to res prava izjema. Zato pa tudi stranka, ki zmaga, ne dobi 70-80% glasov. To pa ravno zelo moti tujino. V tujini so namreč navajeni na večstrankarski sistem. Tam se navadno dogaja, da naj večja stranka dobi komaj kaikih 40% dejo na ostale stranke. Tako velja na primer v Evropi stranka, ki dobi nad 40% glasov, kot večinska stranka, akoravno ni do- svoje zmage ne prevzame. Kako raznih mednarodnih vprašanjih pravilno je to gledanje, kaže in še zmeraj vidi v njem neravno primer pokojnega Roose- varnost, da se bo Johnson dal velta. Mož je pri volitvah z lah-| vplivati po republikanskih na- bila pri volitvah absolutne ve-'koto zmagoval, zato je od leta zorih. Nekaj je na tem tudi res čine. j do leta rastla njegova samoza- nice, toda ne veliko. Končno ne 40% pomeni torej v zunanjem ^ vest, ki ga je pripeljala tako sodi Goldwater ravno v vseh svetu — seveda pa ne v komu-'daleč, da je mislil, da bo Stali- vprašanjih notranje in zunanje nističnih državah — nekaj, kar na ravno tako lahko “vrtil” kot politike napačno. Ako se bo v rodi spoštovanje, dočim za nas je milijone ameriških volivcev, takih slučajih dala Johnsonova v Ameriki to ne pomeni niče-1Pa se je temeljito zmotil. Stalin administracija vplivati od re-sar. |je vrtil njega in ne on ruskega' publikancev, ne bo nobene ško- Če bi torej Goldwater dobil diktatorja v veliko škodo ne sa- de. 40% glasov, kar ni čisto izklju- mo Ameriki, ampak vsemu sve-| Tako misli naša politična jav-čeno, potem bi na primer Evro- tu. Posledice njegove prevelike nost, namreč tista, ki skuša ob- pa mislila, da je vendarle sko-'samozavesti čuti še danes ves jektivno gledati na naše doma- DETROIT, Muc^ .— . Rent er, raj polovica Amerike za njego- svet. |če politične razmere. Na tujem ve nazore in da radi tega John- Svet torej meri važnost voliv- pa še niso tako daleč. V tem vi- Zadnje vesti EDWARD AIR FORCE BASE, Calif. — Včeraj je znano letalo XB70A napravilo svoj prvi poskusni polet, ki pa je bil le delno uspešen. Gradnja treh letal te vrste je stala vlado ZDA okoli poldrug bilijon dolarjev. Ta letala naj bi služila kot modeli za preskušanje za novo vrsto strategičnih bombnikov. ki bi leteli z dvojno ali celo večjo brzino glasu in bili sposobni brez pristanka in polnitve v zraku doseči katerokoli točko na zemlji. Vlada je izvedbo načrta opustila in se odločila le za zgraditev treh osnovnih tipov letala, katerih skušnje bodo služile pri gradnji novih, boljših vrst vojaških in civilnih letal. SAJGON, V. Viet. — Delavske unije so dosegle del svojih ciljev in njihovega štrajka. ki se je začel včeraj, je konec. Vlada predsednika gen. Khan-ha trdi, da so v zadnjem času začeli prihajati v Južni Vietnam na pomoč rdečim gverilcem kar celi bataljoni severno-vietnamske vojske. Ameriške oblasti skušajo te trditve preveriti. doslej jih niso niti zanikale niti potrdile. CLEVEI AND. O. — Zveza mest v Ohio in zveza mestnih županov in upravnikov je včeraj sklenila pozvati Ohio Public Utilities Commission, naj zahteva od elektrarn in Ohio Bell. da prenesejo znižanje zveznih davkov na svoje stranke, ker je cena njihovih uslug bila določena na osnovi stare davčne lestvice. Izjava pravi, da to ni samo pravna, ampak tudi moralna dolžnost prizadetih družb. son ne bo mogel neodvisno via- nih odstotkov čisto drugače kot dimo posledice stare napake, ki dati, akoravno je zmagal s so-'mi. V tem se pa moti. Naj dobi(jo dela tujina: se premalo zato-lidno večino. Goldwaterjev|Goldwater toliko ali toliko od-'pi v realnost ameriške politike| vpliv na ameriško politiko se stotkov pri novembrskih volit- in jo radi tega velikokrat na-J bo torej poznal ne glede na to,'vah, za našo domačo politiko ne pačno presoja. Angleška konser-kako slabo se bo pri volitvah bo pomenil več kot taikrat, ako vativna stranka se je na primer odrezal. |bi dobil tudi nekaj odstotkov J zopet nagnila na stališče, da mo- Pri nas je tradicija ravno na- več ali manj. ra imeti ‘’neodvisno” atomsko o- sprotna. Smatramo, da je samo' Svet računa z Johnsonovo'rožje, ker ne more zaupati a-v korist naše dežele, ako manj- zmago, kot računamo tudi v A- meriški vrtoglavosti. Da se mo- šinska stranlka dobi nad 40%.;meriki; to ga do neke meje to-Tako si že napol odpre pot do laži, vedar ga pa čisto potolaži-zmage pri prihodnjih volitvah, j ti ne more. še zmeraj vidi pred ti, je jasno vsakomur, kdor le malo pozna tokove v našem političnem življenju. predsednik Unije avtomobilskega delavstva je objavil, da je unija postavila General Motors Corp. rok do petka do desetih dopoldne za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Če ta dotlej ne bo sklenjena, bo delavstvo začelo štrajkati. .-O ' ■ Mehiški predsednik pride na obisk pred Iz Clevelanda in okolice Rojstni dan— Mrs. Ivana Gubane iz Roots-towna, Ohio, je pred dnevi dopolnila 84 let. Kljub lepi starosti je še dobrega zdravja in veselega razpoloženja. Ameriško Domovino vedno rada bere. — Iskrene čestitke za rojstni dan in obilo božjega varstva! Pozdrave pošiljajo— Mrs. Helen Ferlin, Rose in Jimmy Ferlin, Mr. in Mrs. Charles Sepic in Mrs. Rose Homovec pošiljajo prijateljem in znancem v Clevelandu pozdrave iz Tam-pe v Floridi. Kdo je pozabil— Tekom nedeljskega obeda Oltarnega društva pri Sv. Vidu je bil v farni dvorani pozabljen šal, kristalni rožni venec in otroška torbica z rožnim vencem. Kateri so to pozabili, naj kličejo Mrs. Farčnik, HE 1-6749 ali pa se oglasijo pri njej na 866 East 76 St. po petih popoldne. Zopet doma— Znani rojak John Tavčar je po daljšem bolehanju srečno o-kreval in se vrnil na svoj dom na 903 E. 73 St. Zahvaljuje se vsem za prijazne obiske v bolnišnici in na domu hčerke ter za številne pozdrave in kartice. Sedaj se počuti zopet kar trdnega. Novi državljanki— Gdč. Marija in gdč. Alojzija Marolt s 5904 Prosser Ave. sta napravili državljanski izpit. — Čestitamo! Zastonj— Dobro ohranjeno otroško posteljico dajo zastonj potrebni družini. Kdor jo potrebuje, naj se zglasi pri rojaku Franku Čre-pinšku na 7411 Lockyear Ave. Zahvala— Družini Rudolfa in Riharda Rožanca se zahvaljujeta za obiske pri njuni materi pok. Mary Rožanc v bolnišnici, za cvetje, druga darila in pozdravne kartice. V bolnišnici— Mrs. Mary Rolih z 954 E. 228 St. v Euclidu, Ohio, je v Doctor’s bolnišnici, soba št. 301. Obiski so dovoljeni. Načelnik Slov. telovadne zvezo v Clevelandu, znani rojak g. Ivan Varšek z 1101 Norwood Road, je od pretekle srede v Euclid Glenville bolnišnici, soba št. 517. Obiski so dovoljeni. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Žalostno sporočilo— Ga. Pavlina Žitnik z 1083 E. 64 St. je dobila sporočilo, da ji ie v Devici Mariji v Polju umrl 5. septembra letos 61 let stari mož Ivan Žitnik. Bil je dolgo bolan. V Clevelandu je zapustil poleg omenjene tudi hčerko Poldi Bojc in sina Dušana Žitnika, v Chicagu, 111., pa sina Ivana Žitnika in osem vnukov. Riževe klobase— Pri Resmanovih v Newburgu so zopet začeli izdelovati riževe in krvave klobase. Več v oglasu! volitvami WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson se bo sredi ok- Johnsona. tobra sestal s predsednikom Mehike Diazom Ordazom na svojem ranču v Teksasu, če pojde vse p>o sedaj predvidenih načrtih. Ta obisk naj bi pomagal pridobiti glasove mehiških A-merikancev v Teksasu in drugih državah jugozahoda za demokratskega k a n d i data L. B. Ameriška domovina .*%; V'l.'.l MOX-Ok viT —.... till? StTČlalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA; Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« k« Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 8 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 183 Tues., Sept. 22, 1964 presenečenje lahko zanje pomenijo novembrske volitve. Tak, kot je političen položaj te dni, bi lahko rekli, da Johnsonov volivni program ne bo privlekel dosti novih volivcev na predsednikovo stran. Morda jih bo pred koncem kampanje. Za Johnsona pa govori danes veliko bolj pojav, da Goldwater ni priljubljen v naši javnosti, ker je preveč grobo odbil od sebe preveč skupin ameriške družbe. Antipatije do Goldwaterja so danes glavni političen kapital za Johnsona, ne pa morda njegov volivni program. Do konca kampanje se vse to lahko spremeni in Gold-water se pošteno trudi, da bi dobil v javnosti privlačnejšo podobo in lepši obraz, če se mu to ne posreči, bo Johnson zmagal čisto gotovo. Upajmo, da ga njegova politična skušnja ne bo v tem slučaju zapeljala, da bo zmago pripisoval samo svoji “veliki skupnosti”. I BESEDA IZ NARODA j I % zasliševanju ne razsojevanju. Z. D. bodo morale organizirati in določiti področjai posebnemu sodišču na polju tega zakona, v katerega področje bodo spadale pravde, zasliševanja in drugo, tikajoče se tega zakona. In prav tu pri odločevanju in razsojevanju o vsem tem bodo težave, ki Waukegan, 111. — V sosednem! bodo dvigale na vseh poljih na-North Chicagu imajo sitnosti j šega gospodarskega in politič-radi izbire prostora, (kje naj si nega življenja veliko prahu. mesto zgradi poslopje za mestne urade (City Hall). Trgovci in drugi “busineški” ljudje bi radi, da bi zgradili City Hall bližje središča mesta na Sheridan Road. Navajajo razloge, da bi bilo bolj pripravno in bližje Johnsonova “velika skupnost” Johnson veruje v pregovor: Politika je umetnost možnega! Okvir tega izreka pa je tako majhen, da politik ne ve kaj početi, ako se začepi samo za načela ali samo za prakso. Treba mu je povezati drugo z drugim. Zato je tudi Johnsonova politična filozofija mešanica naprednih in konservativnih idej. Johnson ne zametuje naprednih idej tudi takrat, kadar mu morda niso osebno simpatične, ako namreč uvidi, da so postala zahteva časa. Johnson tudi ne zapušča konservatinih idej, dokler ne uvidi, da niso^več za nobeno rabo. Mešanico njegovih idej vidimo najlepše, ako primerjamo njegove izjave na demokratski konvenciji in njegov uvodni volivni govor v Detroitu. Na demokratski konvenciji je v polni meri vpošteval tradicije demokratske politike, čeprav jih je parkrat po svoje razlagal. Takrat je dosti govoril o stranki, o njenih idealih, o njeni bodočnosti, o njeni vodilni vlogi v ameriški politiki, o njenem zdravem programu. Česar ni navajal sam, so dodali njegovi glavni sodelavci s Humphreyem na čelu. V Detroitu smo pa imeli pred seboj čisto drugega Johnsona. V svojem primeroma kratkem govoru ni omenjal strank, ne svoje ne republikanske, ni tudi ponavljal pesmi o idealih, je postavil čisto nov program: “Velika (ameriška narodna) skupnost” naj zajame ves narod in ga bodri, da zasleduje ideale o miru, blagostanju, pravičnosti in edinosti. Pojma o skupnosti ni jasno definiral, toda poslušalci so hitro razumeli, da misli pod njim tistih okroglo . , ... 100,000,000 volivcev, ki bodo v novembru šli ali pa bi vsaj se ^nog° Pisa o, razprav jajo morali iti na volišča. Vsi ti naj volijo njega, ako hočejo, da m koncno Je predlog zmagal v jim bo zajamčen mir, zajamčeno blagostanje, zajamčena pravičnost. Johnsonova volivna kampanja gre torej daleč preko mej demokratske stranke, ima pred seboj vse ameriške volivce in volivke brez razlike na stranke. To je drzen načrt. Kako je Johnson mogel proti do njega? Politični strokovnjaki in številke govorijo, da se republikanska stranka nahaja v krizi. Kako jo bo kriza prizadela, ne ve nihče. Johnson pa misli tako kot mnogi drugi, da se republikanci ne bodo mogli izkopati iz svojih političnih razvalin vsaj do novembrskih volitev. Nastopil je torej čas, da nekdo zajame vse tiste, ki so do sedaj volili republikanske kandidate, republikance in neodvisne volivce, in jih spravi na volišča, kamor verjetno ne bodo šli radi razočaranja nad razmerami med republikanci. Ta nekdo more biti seveda le predsednik Johnson! Taka je torej v praksi tista “velika skupnost”, ki je o njej govoril Johnson v Detroitu in ki bi jo rad uresničil pri novembrskih volitvah. To je drzna misel. Da jo uresničiš, moraš spraviti pod isto streho najrazličnejše interese, recimo njujorških milijonarjev, revežev v apalaških pokrajinah, belih in črnih volivcev, podjetnikov in delavcev ter uradnikov, konservativnih in naprednih volivcev itd. Nekega skupnega gesla, ki bi bilo lahko streha za vse, ni. Treba jih je sklopiti več v eno celoto. To je Johnson tudi storil. Vključil je mir, blagostanje, pravičnosti in edinost v eno celoto. Seveda je v tej celoti težko odkriti skupni imenovalec, ako jo opazujemo z načelne strani, zelo lahko pa, ako jo gledamo s praktične. Povdarek leži na edinosti. Johnson želi edinost, kajti samo v znamenju edinosti lahko premaga svojega nasprotnika Goldwaterja z velikim uspehom, morda takim, kot jih je dosegal pokojni Roosevelt. Seveda bi tak uspeh tudi pokazal, da je Johnson v praksi sposobnejši politik kot njegov prednik. Tega seveda noben pameten demokratski politik ne bo obešal na veliki zvon. Kot so Johnsonova volivna gesla simpatična in privlačna, udarna pa niso. Hočejo samo utrditi in braniti nekaj, kar po mnenju večine Amerikancev že obstoja, ne zidajo pa novih gradov v oblake. In ravno to hoče veliko volivcev, posebno takih, ki so sitni in nezadovoljni, dasiravno nimajo nobenega pravega povoda za to. Goldwater brenka ravno na to struno. Uspeh bomo videli v novembru. Oba glavna tekmeca bosta torej zelo pogosto govorila drug mimo drugega. Le na praktičnih primerih v vsakdanji notranji in zunanji politiki se bosta kar naravnost spoprijela. To bi moralo pomeniti, da bo letošnja volivna kampanja precej prazna, ako gledamo nanjo z viška. Kar bo govoril Johnson, bo stvarno, pomirljivo, obdano z uspehi demokratskega režima. Ker so to znane stvari, se zanje večina volivcev ne bo zanimala. Goldwater bo na drugi strani udaren, idealen, kritičen, toda s tem ne bo pridobil novih pristašev. Kar jih bo na njegovi strani, so že davno prepričani o pravilnem stališču njihovega voditelja. Tako se bo zbirala na Johnsonovi strani večina volivcev, ki se ne dajo vneti za tvegane politične poskuse, zato pa niso stanovitni. L. 1968 utegnejo glasovati čisto drugače. Gold-waterjevi pristaši hodo pa v manjšini, toda bodo prekaljeni, zvesti in stanovitni tudi v bodočnosti brez ozira, kakšno Treba bo pravno pravično razsojati, da bo volk sit in koza čela. Sitnosti in težave glede vsega tega se šele začenjajo in se še dobro začele niso. Tisti, katerim se je za uzakonjenje tega zakona tako mudilo, se bodo radi opravkov z mestnimi uradi,najbrže v bližnji bodočnosti še v mnogih slučajih, kakor pa ho- po glavah praskali: češ, le kam diti gori na 19. cesto in Lewis se je nam s tem zakonom tako Avenue, za kateri kraj so se iz- mudilo? rekli volivci. Stvar še ni čisto' O teh problemih in o tem gotova, ali bo City Hall stal na vprašanju so veliko razpravi j a-Lewis Avenue in 19. cesti ali na H tudi na republikanski kenven-Sheridan Road, ker protesti sejciji, še pred konvencijo in na množe proti odloku za City Hall konvenciji. Tudi na demokrat-na 19. cesti. Prihodnji tedni bo-jski konvenciji so o tem razprav do pokazali, kako bo s tem problemom in kateri nasveti in priporočila bodo končno upoštevana. * O “CIVIL RIGHTS BILL”-u (zakonu o civilnih pravicah) zabavišč, restavracij in raznih drugih talkih javnih prostorov okrog 21 milijonov družinskih domov televizijske aparate. To pove, da televizijska industrija ima zelo bogato in obširno polje. Milijoni in milijoni ljudi si na polju te industrije služijo vsakdanji kruh in mnogi tudi o-bogate zraven. — Kdo je dandanes v nesrečah in nezgodah največji ubijalec in morilec v Z. D.? — Odg.: To je avtomobil, pravi statistika nesreč in nezgod. Res pa je, da sam avtomobil ne ubija, ampak v rokah neprevidnih voznikov in posebno še v rokah divjih voznikov in v komandi slabih, nerazsodnih voznikov, ki vodijo avtomobile, povzroča nesreče. Sam avto pa je nedolžen, krivda je tistih, ki ga vodijo. — Katere tri države na svetu imajo naj višji letni izvoz vsega raznega blaga in izdelkov? — Odg.: Prva je Amerika (Z.D.), katerih izvoz znaša letno 20,755 milijonov dolarjev. Druga je na tem polju Zapadna Nemčija z 12,687 milijoni dolarjev in tretja je Anglija z 10,308 milijoni dolarjev vrednosti. Te tri dežele so sedaj glede izvoza tri najbogatejše tete na svetu. Naj bo dovolj za danes, pa še drugič kaj. Vse čitatelje lepo pozdravlja iz Ameriške Vrhnike Vrhenšk Tine PONUJENA ROKA, KI PRINAŠA POGUBO V Gorici izhajajoči slovenski tednik “Katoliški glas” jc prinesel pretekli četrtek, 17. septembra, članek, v katerem zavzema stališče do komunistične “ponujene roke”. Njegove ugotovitve ne veljajo samo za Slovence v Italiji, ampak v načelnem oziru tudi za one drugod, zato ga prinašamo tu tudi našim bralcem. senatski zbornici ter 2. julija letos ga je sedanji predsednik L. B. Johnson podpisal ih s tem je postal obvezen in veljaven zakon za civilne pravice vseh državljanov enako, neglede kake barve ali političnega ali verskega naziranja je kdo izmed državljanov. Nikogar se ne sme zapostavljati radi barve ali političnega in verskega prepričanja. Na splošno se to zelo čita in sliši in ima nekak prijeten duh demokracije in svobode. Ampak v tej zadevi je na tisoče in tisoče vsakovrstnih problemov, takih in takih, kateri prinašajo na površje in na tehtnico tega novega zakona na tisoče vprašanj in med temi mnogo takih, ki jih more malokdo izmed nas zemljanov pravilno in pošteno raztolmačiti. Srečen je, kdor vsaj nekoliko samega sebe pozna. Popolnoma le malokdo samega sebe pozna. Mislimo pa mnogi ljudje, da smo popolni, le na druge kažemo, da so nekaki taki ali taki hajduki. Pa bi ibilo na mestu največkrat, da bi vsak kazalec (prst) na samega sebe obrnil in kesanje obudil. Ampak, kaj bi se tako poniževali — ko je pa videti samega sebe na tronu tako sladko in prijetno! Zakon o civilnih pravicah torej imamo. Za njega morda nismo toliko navdušeni in vneti v svojih srcih, kakor smo na papirju, ker papir je ponižen in vse sprejme in prenese. Pravde o veljavnosti zakona civilnih pravic bodo šele prišle na dan in v preskušnje, kadar bodo kaki slučaji zahtevali, da se v duhu tega zakona reši razne probleme. Takrat bodo nastala tol mačenja in pojasnjevanja bistva problemov tega zakona, katerih problemov pa ni malo in sg jih tudi nikdar med ljudmi ne manjka. Smelo bi lahko zapisal, da prihodnjost bo postavljala in prinašala na površje toliko težkih problemov in vprašanj v okviru tega zakona, da sedanja sodišča ne bodo kos temu, ne Slovenski demokratski klub v Euelidu vabi na sejo Ijali. Toda kdor je bistro sledil sklepom, razpravam in zaključkom obeh konvencij, je lahko u-videl, da so se voditelji obeh strank tega vprašanja, ki je več 'kakor poln koš sitnosti, nekako po diplomatsko izogibali. So bili zanj in niso bili. Zanj so bili le v toliko, ker gre za nekako 27% zamorskih glasov in to šteje pri onih, ki po političnih lestvah hočejo v razne urade. Drugače pa so jim ti problemi le en velik trn v peti. Rasno vprašanje je za Z. D. svoje vrste težkoča. ‘ Obrne ga naj kdo, kakor hoče, poln težkoč je in teh se pa vsi zemljani na svoje načine izogibajo, dokler morejo. Te težkoče ni treba podrobno in dobesedno razlagati, saj jih poznate vsak v svojem kraju. Naraščajo pa v vseh krajih naše dežele — v nekaterih malo bolj, v drugih manj. Naše Z. D. so to nesrečo ali greh, če kdo tako hoče, podedovale po anglosaškem kramarstvu, ki je kramarilo po svoje po vseh delih sveta. Iz črne Afrike je u-važal v tedanje ameriške kolonije zamorce, katere so angleški pirati lovili kakor kako prerijsko govedo. Saj je to znano. Par stoletij in desetletij je vzelo, pa se je začelo maščevati in postavlja pred sedanje rodove Z. D. svoje zahteve. Z gotovih stališč se jim to ne more zameriti — z netkih pa, to je iz golih gospodarskih razlogov, kolikor oni doprinašajo k skupnemu gospodarstvu in pa kolikor so u-porabljivi pri pospeševanju narodnega gospodarskega napredka. Zahtevajo pa odločno že danes vse in s kakimi obljubami in raznimi možnostmi jutrišnjega dneva se ne zadvoljujejo. To nam pričajo in dopovedujejo dan za dnem njihove demonstracije vse širom naših Z. D., ki jih prirerajo po nekaterih kraj prav neprevidno, katere jim več škodujejo, kakor pa pomagajo. Euclid, O. — Čas počitnic je za nami in poprijeti se bomo morali resnega in plodovitega dela. V začetku novembra so splošne volitve. Kar si bomo sedaj izbrali, to bomo imeli prihodnja 4 leta v federalni in o-krajni upravi. Le ozrimo se nazaj in jasno nam bo, kdo je bil z ljudstvom in kdo zagovornik privatnih interesov. Glas je v “tvoji in moji rolki”, glejmo, kako ga bomo uporabili in komu naklonili. Zavedati se moramo EDINE pravice, katero lastujemo, in to je “svoboden glas v volivni koči”, ko volimo po lastnem preudarku in lastni volji. Izbira je tvoja, odločaj sam po svoji vesti. Nadalje se tudi zavedaj, da imaš do države same dolžnosti, le “GLAS” v volivni koči je tvoja neomejena pravica, s katero ustvarjaš boljši družabni red sebi in okolici. V četrtek, 24. sept. t. L, se vrši v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu, Ohio, redna klubova seja, na kateri se bo razpravljalo o vseh zadevah, ki so važne za jesenske volitve. Seja se prične ob osmih zvečer in vsak naš človek je dobrodošel. Joško Penko, podpreds. -----o------ Narodni parki WASHINGTON, D.C. — V naši deželi je 171 narodnih parkov s skupno površino 21 milijonov akrov. IZ NAŠIH VRST Betlehem, Pa. — Spoštovani! Ker nam poteče naročnina na Ameriško Domovino in res ne bi radi videli, da bi nam pošiljanje ustavili, Vam priloženo pošiljamo ček za 14 dolarjev. Če bi list izostal samo en dan, bi ga zelo pogrešali. Vse radi beremo, posebno priljubljena pa nam je kolona od Toneta s hriba. Ta je pa res Komunisti zadnje čase spet ponujajo roko katoličanom. Tik pred smrtjo je o tem spregovoril mojster politike “ponujene roke” Togliatti, nato se je oglasil njegov naslednik Longo, za njim pa član vodstva KPI Ma-oaluso na tržaškem festivalu komunističnega glasila “Unita”. Njegov govor je objavilo tržaško slovensko pisano glasilo KPI “Delo”. Do politike “ponujene roke” moramo zavzeti jasno načelno stališče kot katoličani, kot Slo' venci in kot demokrati. V svoji “jaltski spomenici” je pokojni Togliatti zapisal: “V času papeža Janeza XXIII. so se katoliške množice pomaknile na levo. Zdaj je v teku premik na desno. Ostalo pa je razpoloženje za premik na levo in mi ga moramo razumeti ter podpirati. Pri tem pa nam prav nič ne služi stara brezbožna propaganda. Če hočemo imeti dostop do katoliških množic, se moramo drugače lotiti vprašanja verske zavesti, njene vsebine, njenih korenin med množicami ter načina, kako versko zavest premagati. Če tega ne bo, bodo našo “ponujeno roko” katoličanom razlagali kot zgolj sredstvo, kot hinavščino.” Togliattijev naslednik Longo je na svoji prvi tiskovni konferenci rekel: “Mislimo, da lahko iskrena verska zavest nudi dragocen prispevek borbi proti zatiralskemu in n e č 1 o veškemu značaju kapitalistične družbe.” Na pripombo nekega časnikar- duši tudi danes ne izključujemo ljudi, ki izpovedujejo omenjene sisteme ali so pristaši omenjenih režimov. Za tistega, ki ljubi resnico, je razpravljanje vedno možno. Težavo za razpravljanje pa zelo, zelo povečujejo moralne ovire, ker komunisti izrabljajo besede in njihov pomen. Z njimi ne iščejo in izražajo resnice, ampak se jih poslužujejo v svoje že vnaprej določene namene.” Papež torej pravi, da sodelovanje ni možno zaradi globokega prepada med krščanstvom in komunizmom. Na koncu še navaja misel Janeza XXIII. v okrožnici “Mir na zemlji”, ki pravi, da se tudi takšni nauki, kot je komunizem, razvijajo in so podvrženi globokim spremembam. 111 nismo obupali nad tem, zaključuje Pavel VL, da bb P° nastopu takšnih sprememb možen pozitiven razgovor, torej drugačen od današnjega, v katerem moramo izražati obžalovanje ter se pritoževati nad komunističnim delovanjem in mišljenjem. Dokler bo komunizem ostal) kar je, bo sodelovanje izključeno, bo ponujena roka tiščala v prazno. Tega se je zavedal tudi pokojni Togliatti in z njim se tega zavedajo Long0; Macaluso ter vsi tisti, ki bi radi s komunizmom prodrli med katoliško, svobodno in demokratično misleče množice. Vsi so spoznali, da mora komunizem bolje prikrivati ja je Longo pojasnil: “Mi, ki se | svoje prave namene, bolj borimo za ideal, o katerem mi- spretno lagati kot doslej, °e slimo, da je višji, smo seveda prepričani, da bo naša ideologija in naša filozofija zmagala nad drugimi” (mislil je na krščanstvo, op. pisca.) Član vodstva KPI Macaluso je rekel na festivalu “Unita”: “Vabimo vse laične, socialistične in katoliške sile... na potrebno preučitev odnosov med njimi in našo partijo.” Tu vidimo poleg “ponujene roke” tudi staro geslo o “enotni fronti”. Zaradi načelne jasnosti in ker vemo, kam pes taco moli zaradi bližajočih se pokrajinskih in občinskih volitev, moramo na komunistično ponudbo jasno odgovoriti ter povedati, da ponujene roke ne moremo sprejeti ter je prijateljsko stisniti, ker nam namesto obljubljene ... rešitve nastavlja past in prinaša pogubo. Pri našem odgovoru se najprej sklicujemo na okrožnico Pavla VI. “Ecclesiam suam”, ki v tretjem delu o dvogovoru hoče doseči svoj namen. sme se odpovedati brezboštvu in borbi proti veri, pač pa r°0' ra poiskati spretnejšo takitk0 za svoje delo, najti nove besede, da ne bo katoličan°v strašil. Kakor se komunisti ua gospodarskem i n socialne01 področju predstavljajo k ° branilci ne samo enega razi'e' da, to je proletariata, amP11^ vseh slojev, tako hočejo tut. verskem področju preprica . na katoličane, da njihova vera 1 v nevarnosti. In to celo odki1 to povedo, ko pravijo, da n10' rajo najti spretnejši način za pobijanje vere, ker so ljude v dosedanjem spoznali hinavsc1' no in ga je zato treba vE£c med staro šaro. Ob tej priložnosti smo P° vesti dolžni spregovoriti resn° besedo o komunizmu med Sl° venci. Slovenci v Italiji mor*1 mo v prvi vrsti skrbeti za n a narodni obstoj. V ta namen se fejst fant, nam dostikrat kako Zanimivo je, kje in kdaj in'sabjivo pove. Naj ga ljubi Bog kako se bo ta pravda za civilne ohrani še dolgo vrsto let. Tudi pravice in rasna strpnost kon- Žensko košarico radi čitamo, čala, če bo sploh kdaj končala? saJ nam da toliko koristnih na- * PAR ZANIMIVOSTI — KOGAR ZANIMAJO? — V koliko domovih imajo točasno televizijske aparate? _|naročnikov. Lepo pozdravljamo Odgovor: Na podlagi statistič-cen.ieno uredništvo in vse nega dognanja glede tega pra- vztrajne naročnike, vijo, da ima zdaj poleg mnogih j Celecevi iz Betlehema Cerkve s svetom pravi med dru- moramo združiti, držati mor‘l gim: “Vemo, da se mnogi v raz- mo skupaj in si medsebojn0 nih oblikah proglašajo za brez-1 pomagati. Izključeno je, da božnike. Vemo, da je brezbo- mogli obvarovati svoj obstoj štvo za mnoge program za vzgo-'okviru komunizma, v okvhu jo ljudi in politično delo v naiv-1 italijanske komunistične Pal' ’nem, a usodnem prepričanju, J ti j e in sploh v okviru kakšne da bodo osvobodili človeka sta-']iesiovensi jo mora; mora on po zgledu svojih pred-1 odk| ati kot katoMa"'; n,kov ter vseh tistih, k. »o ,im odk j jo mram0 tutli k° pn srcu verske vrednote, obse- , kot demokrati. %* diti ideološke sisteme, ki se po- bori za gosto enačijo z gospodarskimi,I^oven(' j stičn0 socialnimi in političnimi režimi. Takšen je zlasti brezbožni ^ru^. 0 ibreznarodno k o m „ kateri bi morali rdi) svefov. S pošiljanjem smo zelo zadovoljni in prosimo še vna-|krik žrtev kakor izrek sodni- komunizem. Rečemo lahko, da *initi Predvsem maU obsodba teh naukov ne prihaja trier* katere spadamo, ^ ^ toliko od nas, kajti obsojajo se rn°ki'ati pa zato, kei z w0 sami. Naše obžalovanje je bolj munizem uničiti dern()kll .v.0. in uvesti totalitarno diktatur0- rok° prej. Želimo Vam obilo novih|kov,” pravi Pavel VI. ter nada-'Komunistično ponujeno ljuje: “V takšnih okoliščinah je moramo torej odkl°nitl dvogovor med katoličani in ko- strniti v lastno enotno u munisti zelo težaven, da ne rečemo nemogoč, čeprav v svoji Slovensko skupn08^' P. KANADSKA DOMOVINA Misli, statistike, poročila in vodila za današnje dni Krivica nima mesta v pravem družbenem življenju.” Na nas je, da smo glasniki nje” ugotovilo, da imajo kato-Pravičnosti. Krivica nima me- ličani v Kanadi in ZDA največ s a v pravem družbenem življe- otrok. niu- Tudi to je ena od posebnih Statistike za leto 1961 poka-na^°g, ki nam jih nalaga naše žejo, da je razmerje katoliških Poslanstvo. otrok do žena 666 proti 1000. To A to trditev mora negibno se pravi, da pride na vsakih 1000 spremljati druga: če se imamo 2a glasnike pravičnosti, bomo u-spevali toliko bolj, kolikor bolj orno tudi sami pravični in ko-1 0r bolj se bomo zavedali last-ne. Vbosti in nevrednosti. Pra-v.'*0’ je za zgodovino najhuj-, £reh samoopravičevanje, ka-ar se ima človek ali skupnost Za vzor vsega dobrega, ki jima pi mogoče prav ničesar očitati. ^°gi svetniki so imeli sami e za najhujše grešnike; na- Puh Pa je lastnost, ki izmaliči !e \a^° dobre namene in prinaša človeštvu končne katastrofe. ^a ° bomo zahtevali pravico za gase mučence. Od tega niti ne dietno popuščati, ker naravni ^Uzbeni red to zahteva. Pri Pa bomo sami vsak zase °nili glave v zavesti nepopol- 1 °Stp kdaj naši zasebni nagi- atrd'S° častni, pa tudi, če za itev in obrambo vrednot, za bo [T6 ^ vec*no §re , a> nismo storili vse svoje vrst ”°S^ ^ ^zs^0Pamo iz bojnih govora predsednika Fii l * U ž e n e Slovenije” g. B. 1 > 14. junija v Lanusu, Arg.) Iz dnevnika . v°j položaj ti nikdar ne da-ge Pravice ukazovati. Nalaga ti dolžnost, da živiš tako živ-• Tle, da bodo drugi sprejema-1 v°je ukaze, ne da bi bili pri xem Ponižani.” “rp . voj e pretekle napake na-^^av|jajo tvoje razmerje do ^ugih težko samo takrat, kadar bo°Ja sedanjost kaže na to, da do°t naPa^e Ponovil. Samo tisto s^nstvo (osebno namreč, j. pristno, ki ga brezbriž- 2 S drugih ljudi prav nič ne j^anjša.” (Stari boter mi je to- zivijenjgko modrost takole Wgal: .“NiČ se ne b°T če te do / k dbirajo in S0! brezbrižni ne r ° e' ^^rega imena (oseb-jez-t dost°janstva!) ti zlobni ti o- 1 ne rnorej° vzeti. Pokvari- T ? m.0reš edino le sam-”) SVoa ° -ie govoril sam sebi v jom devnitku leta 1953 pok. LTalni tajnik ZN Dag Ham-stvaS .vptd. Danes iz onostran-isce in kliče posnemalcev. atoličani imaio v Kanadi imajo v največ otrok D T\yr ‘,aJvVC OirOK “ALM?ntreala Poročajo, da sociološko 'Ameriško je združe- polovania tadjo ali avionoin: BoŽIC: New York - Ljubljana in nazaj z Icelandic, n°vi avioni, kombinirano avion do Luxemburga, po-tem vlak; 12. dec. do 5. jan. Us $369- ^adijska potovanja od US $32° naprej v obe smeri. Ljubljana - Toronto $270.20 Cena za imigrante. °^'ljke denarja, bankovci, Potni listi in vizumi, notar-s t posli, prodaja kovčkov. World travel SERVICE LTD. 258 College Street Toronto 2 b, Ont. A 3-4868 WA 3-4261 žena v starosti med 15. in 44. letom 666 otrok do 4. leta starosti. Leta 1931 je bilo to razmerje med katoličani 571 proti 1000. Med celotnim prebivalstvom je bilo tedaj razmerje 466 otrok starih do 4. leta na vsakih 1000 žena med 15. in 44. letom. Razmerje med drugoverci je v Kanadi manjše, vendar se približuje katoliškemu razmerju, do-čim se v ZDA oddaljuje, se pravi: katoličani v ZDA imajo vedno več otrok, drugoverci pa vedno manj. Slovenska šola v Torontu V nedeljo, 13. septembra, je imela Slovenska šola v Torontu sv. mašo na Slovenskem letovišču kot začetek šolskega leta. V petek, 18. septembra, so ob 6h zvečer začeli s šolskim poukom učenci 3b, 4a in b ter 5. razreda. Ti razredi bodo imeli pouk vsak petek od 6h do 8h zvečer. V sobotah od 2h do 4.30 popoldne pa bodo imeli pouk prvi, drugi in tretji a razred. Ob nedeljah bo sv. maša za šolsko mladino ob 9h zjutraj. Pouka ob nedeljah ne bo. Posojila študentom Po novem kanadskem “Student Loan Act” so tudi Hranilnice in Posojilnice (Credit Unions) pooblaščene dajati posojila študentom, ki nameravajo nadaljevati izobraževanje na visokih šolah. Po tem zakonu si morejo študenti izposoditi $1000 letno skozi pet let. Zvezna vlada bo v tem času in še pol leta po končanih študijah plačevala obresti od tega posojila. Obrestna mera bo verjetno približno 5%%. Kapital v kanadskilh • bankah Dne 30. junija letos je imelo osem kanadskih bank 22 in pol bilijona dolarjev kapitala. V zadnjem letu je kapital nara-stel za 1.8 bilijona dolarjev. To je približno ista vsota kot je kapital naložen v vseh Hranilnicah in Posojilnicah širom Kanade. Jubilejno darilo Kdor bi še želel prispevati k li izredno priliko uživati lepoto pestrih narodnih noš in mogočnega petja združenih pevskih zborov, kjer je bilo zbranih nad 200 pevcev, ter poslušati ubrane zvoke Ij udske glasbe. Več kot 30 glasbenih in plesnih skupin, pevcev in 1500 nastopajočih je izvajalo letošnji program, najobsežnejši te vrste v Kanadi. Starosta kanadskih dirigentov, Sir Ernest MacMillan je vodil skupinski zbor in orkester. Napovedovalec programa g. John Fisher pa pripravlja proslavo 100-letnice Kanade, pri kateri bodo člani Community Folk Art Council igrali važno vlogo. Naša slovenska skupina “Nagelj’ je nastopila v drugi točki programa. Občinstvo je s toplim ploskanjem sprejelo naših 24 umetnikov. Slovenske narodne noše so zablestele kot šopek žametnega cvetja na odru. Lebarjevi fantje so z njim lastno spretnostjo zaigrali koračnico “Ljubljana”. V mogočnih zvočnikih je odmevala slovenska melodija in mladi fantje in dekleta so se zavrteli po obširnem odru. Ob ploskanju občinstva so se po nastopu uvrstili k ostalim naredim skupinam, ki so krasile oder. Bil je prekrasen pogled in navdušenje občinstva je naraščalo od točke do točke. V odmoru je stopil k zvočniku torontski župan g. Givens in pozdravil navzoče zastopnike javnih oblasti, med njimi državnega ministra Lamontague. Newtorontske novice V slovensko šolo župnije Brezmadežne se je letos vpisalo 157 otrok, kar jasno priča, da število slovenskih otrok v župniji Brezmadežne raste in da ima večina staršev še živo slovensko zavest in se zato resno prizadevajo, da bi njihovi otroci še znali slovensko. Vendar pa slovenska šola ni dovolj; starši se morajo prizadevati, da bodo otroci tudi doma z njimi in med seboj govorili slovensko. Kajti če se nam posreči, da bodo otroci govorili slovensko v slovenski šoli, pri slovenskih organizacijah in prireditvah ter ves čas doma, bodo polagoma slovenski jezik tako obvladali, da jim slovensko govoriti ne bo dosti težje kot angleško. In ko bodo otroci dorasli, bodo staršem in učiteljem hvaležni, da so jim omogočili znanje slovenskega jezika. Pa tudi za uspešno vzgojo v družini je važno, da prvi rod še zna govoriti slovensko. Kajti starši, ki so prišli že odrasli v Kanado, ne bodo angleško nikdar tako dobro govorili, da bi lahko angleščina postala njihov občevalni jezik z otroki. Otroci se lastnim materam in očetom na tihem smejejo, ko vidijo, da slabo angleško izgovarjajo in da delajo napake pri angleškem govorjenju. Tako avtoriteta staršev samo trpi, ako se silijo z lastnimi otroki govoriti angleško. Če pa star-Spomnil se je pokojnega župa- ši zahtevajo od otrok doma, da na Sommervilla in pozdravil z njimi slovensko govore, so ve-njegovo vdovo, ki jo je občin- zi med starši in otroci vedno stvo sprejelo z največjim aplav- bolj tesne in domače. Prav tako, zom tega večera. Nato se je pro- ako morajo otroci doma s starši gram nadaljeval. Z nastopom združenih pevskih zborov, ki so peli v spomin pok. župana in rajanjem narodnostnih skupin, med katerimi je žela največje priznanje skupina slovaških deklet. Ta večer smo potovali po širnem svetu. Od japonske dežele češnjevega cvetja, preko kitajske zemlje zmaja in zvoncev smo se ustavili ob skrivnostnem ritmu afriških bobnov in čarovnikovega plesa. Valovanje morja ob grški obali se je odražalo v plesu grške skupine in ob tamburicah se je človek zazrl v žitne poljane hrvaške Slavonije in Zagorja. Harmonika nas je povedla v prijazne vasi in pisana polja pod snežne gore naše ljube slovenske domovine in avstrijska godba na pihala je pač od ravnine, ki jo namaka modra Donava. Češka, Moravska, Slovaška, Poljska zemlja z bogastvom svojih noš in preprosto dvigu svobodne slovenske liudi-jeubila .° . v,. ...... .inas gost. Starodavna kultura ture, naj pošlje svoj jubilejni dar $20 na Slovensko pisarno, 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont., za Slov. K. A. Ob koncu skupno slovensko moliti. Če se pa že prvi slovenski rod v Kanadi poangleži, postanejo starši lastnim otrokom tujci in je u-spešna družinska vzgoja nemogoča. Zato nas slovenske duhovnike poleg slovenske zavednosti vodijo zlasti vzgojni in verski nagibi, da tu rojene otroke učimo slovensko in se trudimo, da bi bila po družinah še skupna slovenska molitev, slovensko petje in slovenska govorica. Kajti le tako bodo ostale slovenske družine duhovno čimbolj enotne in se ne bo poznala prevelika razlika med tu rojenimi Slovenci in med njihovimi starši, ki so prišli iz Slovenije v Kanado že v zreli dobi. m V zadnji torlkovi številki sta me posebno razveselila dva dopisa, ki jih je prinesla Ameriška Domovina. To sta: “škofija v Duluthu praznuje 75-letnico” in: “Obred načetja grude v Hamiltonu”. Kar me je pri du lutskem škofu Schenku posebno v njihovih umerjenih nošah in rahlem, elegantnem ritmu, še jubilejnega leta bodo darovalci ^ na ^ nrmoii lzelo mlinov in lesenih cokelj, haitijskih narodov se je kazala prijetno presenetilo, je njegova iskrena želja, da bi bili ob tej obletnici imenovani vsi duhovniki in misijonarji, ki so delo- prejeli umetniško darilo s posebnim posvetilom. Nastop naše mladine Toronto, Ont. — V ponedeljek, 7. septembra, zvečer je na velikem odru torontskega vele- Dopis iz Hamiltona ob zasaditvi lopate je bil napisan zelo prisrčno in pesniško. Dobro pa je, če dodamo tudi nekaj zgodovine. Verjetno je prvi začel obiskovati Slovence v Hamiltonu od slovenskih duhovnik p. Bernard Ambrožič, OFM., ki je nekaj časa tudi stanoval nedaleč od Hamiltona, v Beamsville. Redni dušnopastirski obiski k Slovencem v Hamiltonu so se pa začeli po letu 1950. Najprej jih je redno vsako leto' enkrat ali dvakrat obiskal preč. č. Jože Časi, CM., sedaj župnik pri slovenski župniji v Montrealu. Od 1953 do 1959 je redno obiskoval Slovence v Hamiltonu pisec newtorontskih novic. Skušal je imeti zanje misijon vsako leto dvakrat. Sem pa tja je naprosil tudi kakega drugega misijonarja, zlasti preč. g. Karla Wolban-ga. Tudi hamiltonski Slovenci so rpisijonarjem pri teh misijonih zelo šli na roko. Vozili so jih po hišah in po okoliških farmah ter jim pomagali odkrivati nove naseljence. Celo Slovenci iz Toronta so pahkrat prišli povečat slovesnost v cerkvi s petimi litanijami. In prav ti trudi misjonarjev in hamiltonskih Slovencev so pomagali, da se slovenska skupnost v Hamiltonu v verskem pogledu ni preveč zanemarila. Po letu 1956 so pa začeli prihajati novi Slovenci v Hamilton v tako velikem številu, da je J. Kopač, CM., poročal v Mohorjevem koledarju že leta 1958, da je hamiltonska slovenska skupina tretja ali morda celo druga najmočnejša skupina v Kanadi, takoj za Torontom in Montrealom. A ker je hrvašlki "duhovnik preč. g. Štefan Šprajc dobro govoril slovensko in je, kolikor mu je čas dopuščal, dušnopastirsko skrbel tudi za Slovence, g. J. Kopač, CM., sploh ni upal začeti med Slovenci v Hamiltonu propagande za samostojen slovenski misijon, ki naj bi se razvil v samostojno slovensko župnijo. Ta odločilen korak je naredil preč. g. Andrej Prebil, CM., ki je prišel v Kanado iz Chile ter je 1. 1959 prevzel vse slovenske misijone v Kanadi. Za Hamilton so mu prejšnji misijonarji že nudili nad 200 naslovov slovenskih družin in poedincev. On jih je v toku enega leta odkril še več in je z njimi šel v začetku leta 1960 pred hamiltonske-ga škofa, ki je takoj odobril samostojni slovenski misijon in ga zaupal slovenskim misijonarjem sv. Vincencija Pavelskega. Dokler ni bil imenovan za župnika pri Mariji Pomagaj, ga je vodil g. Prebil sam; pozneje so mu pa pomagali tudi ostali slovenski misijonarji, dokler se jo. Izseljevanje Slovencev iz Slovenije v Kanado se je pa tudi skoraj popolnoma ustavilo. Tako bo župnija Brezmadežne imela dve slovenski župniji blizu skupaj kot dobri sosedi; od župnije Marije Pomagaj bo oddaljena slabih 15 milj, od slovenske župnije v Hamiltonu pa dobrih 20 milj. Tako bo povezava v dušnopastirskih stvareh lahko kar dobra. Na primer zaprte duhovne vaje za Slovence, ki bodo odslej za obe slovenski župniji v Torontu redno v domu duhovnih vaj v Port Credi-tu, ki je skoraj na pol poti med Torontom in Hamiltonom. CLEVELAND, O. MALI OGLASI Sobota, 26. septembra, bo za župnijo Brezmadežne važen dan. Kajti na ta dan zvečer ob pol osmih bo preč. g. Armstrong, pevovodja stolnega pevskega zbora, blagoslovil nove orgle. Nato bo sledil kratek koncert: Najprej bo stolni organist dobre četrt ure igral na nove orgle. Kajti mojstri v igranju na orgle s piščali znajo izvabiti iz orgel čudovite glasove in upravičeno smemo upati, da organist, ki ga ima torontska nadškofija za organista v katedrali, je tak mojster. Nekaj so-lospevov bedo zapeli pevci cerkvenega zbora župnije Brezmadežne, nekaj pesmi pa mešani zbor. Vstopnine na koncert v cerkvi ne bo. Vsi Slovenci iz Toronta in iz okolice so na koncert lepo vabljeni. Ob 8.30 se bo začel banket v cerkveni dvorani. Za banket je pa treba kupiti vstopnice najkasneje do četrtka, 24. sept. Prodaja jih slovensko župnišče župnije Brezmadežne in cerkveni odborniki. Lahko pa spet pride vsak, ki ni kupil vstopnice, na banket, po pol deseti uri, ko se bo začela prosta zabava s plesom. Orgle smo posvetili slovenskim žrtvam druge svetovne vojske, kar je bil tudi pogoj zvezne vlade v Ottawi za spregled državne takse pri nakupu novih orgel. Lastnik prodaja Na 1269 E. 59 St., 6-sobna enodružinska hiša naprodaj blizu sv. Vida; bakrene cevi, garaža, alum, mreže, na novo dekorirana. Oglasite se po 5. uri. (X) Hiša naprodaj Da se uredi dediščina: opremljena, modernizirana 6-sobna kolonialna hiša, blizu Slovenskega doma na Waterloo Rd. EV 2-7571. (184) očetkov do danes. Tudi vse, katerih se spomni, po imenih na- na skalnato Portugalsko, zem Ijo ribičev, in potem na Britanske otoke, kjer godejo škotske'števa; med njimi tudi omenja dude in v deželo sv. Patrika, na'razne zaslužne slovenske misi-Irsko, in potem preko Atlantika Jjonarje od škofa Barage dalje, v našo novo domovino Kanado, lin ta njegova velikopotezna ge-kjer so se predstavili domačini sta je rodila tudi simpatije pri sejma (CNF) rajalna skupina Inchjanci s svojimi popevkami J slovenških duhovnikih. Ljub-“Nagelj” pod vodstvom g. Ciri-is četvorko, današnjim narodnim Ijanski nadškof dr. Jože Pogač-la Sorška sodelovala pri veliki!kanadskim plesom, se je pro- nik je duluthskemu škofu predstavi “Graditelji naroda gram zaključil. K tej pa je Schenku osebno čestital in mu 1964” (Nationbuilders 1964). §■ Fisher povabil vse nastopa- poslal dolgo pismo. Kajti delo To je bila zaključna priredi- joče. |slovenskih misijonarjev: duhov- tev letošnjega velesejma pod] Ta predstava je bila prekra- oikov in laikov je z duluthsko pokroviteljstvom r a v nateljstvaisen pogled za oko in prijetna škofijo tesno povezano in so jim ni posrečilo dobiti za samovali v njegovi škofiji od prvih stojni slovenski misijon dr. Loj- CNE in Krajevnega odbora za ljudsko umetnost (Community zavest napolni človeka, ko vidi prav slovenski duhovniki veliko vso delavnost mladine in prijaz-'pripomogli do njenega nastanka Folk Art Council), Iki ga je u-'no podporo in zaščito odraslih;in razmaha, stanovil pokojni torontski žu-,in odgovornih oseb, ki žtrvujejo pan Donald Sommerville z na-j svoj čas in talente za lepšo, bo- nos> naša skrb in veselje, ki no-menom ohraniti in združiti v gatejšo bodočnost nastajajočega si.i° naše slovensko ime in go-mestu Toronto bogastvo narod- kanadskega naroda, katerega ži-1 vore slovenski jezik in žele s ne umetnosti (folklore) mnogih vi del hočemo postati tudi mi.'svojim delom,'po svojih močeh narodnosti, ki sestavljajo da- Kaj lepšega moremo nuditi pri- ohraniti bistvo naše narodne o-našnjo Kanado. jsvojeni domovini, s čim bolj- sebnosti. Naj njim velja naša V obsežnem programu, ki je šim se predstaviti, kot s skupi-'pohvala in naša podpora v vseh trajala skoro tri ure, so gledalci, no mladih, zdravih, idealnih j njihovih prizadevanjih, ki jih je bilo več kot 17,000, ime-(fantov in deklet, ki so naš po-| A. R. zeta Tomca, Iki je prišel v Hamilton v drugi polovici 1960. Tako je ravno po 4 letih trdega dela dosegel lep uspeh, da so na lepem in prostornem zemljišču zasadili prvo lopato za bodočo cerkev in dvorano. Prav gotovo zasluži vse priznanje dr. L. Tomc, predsednik cerkvenega odbora g. inženir Erzetič ter vsi ostali odborniki in sodelavci, ki so pridno pomagali zbirati denar in organizirati župnijo. Torontski Slovenci obeh slovenskih župnij in vsi slovenski misijonarji v Torontu, ki smo v prejšnjih letih misijonarili med Slovenci v Hamiltonu dr. Lojzetu Tomcu in hamiltonskim Slovencem iskreno čestitamo k zasaditvi prve lopato in želimo, da bi skoraj pognala iz tal lepa slovenska cerkev in dvorana. To bo verjetno tudi zadnja slovenska župnija v Kanadi; kajti nikjer drugje po Kanadi ni toliko Slovencev več skupaj, da bi jih bilo dovolj za slovensko župni- CLEVELAND, O- Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo kuhinjsko pomočnico od 7 zj. do 2. pop. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-6214 (X) Dekle dobi delo da bi varovala 4-letnega otroka in lahka hišna opravila, lep dom, in stanovanje. Kličite IV 6-0574 (186) Gospodinjsko pomočnico iščejo Za poln čas, s stanovanjem in hrano ter plačo po dogovoru v Gates Mills, Ohio. Kličite v soboto dopoldne tel. 423-3811. (187) MALI OGLAS) Preša naprodaj Preša-stiskalnica, tovarniško delana, za grozdje ali jabolčnik. Vredno $75, se proda za $10.00, ker je več ne rabim. Zglasite se pri A. Meljač, 7820 Union Ave. Dl 1-2407. Hiša naprodaj 6 sob, ognjišče, plinska gor-kota, ekstra stranišče spodaj, vse v dobrem stanju blizu E. 74 St. BARAGA REALTY ^ 731-7020 (184) Cleveland Heights 4 V2 spalnic, 1(4 kopalnica, zelo udobna hiša, lot 50 x 175, s pohištvom ali ne. Lastnik gre ven iz mesta. Kličite YE 2-3911. —(187) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Sornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (X) Ford Ranch-wagon “Del Rio 1958”, V8, v odličnem stanju naprodaj, vprašajte na 1202 Norwood Road, zadaj. —(183) Hiša naprodaj blizu Ljubljane Enonadstropna hiša za dve družini, podkletena, je naprodaj v ljubljanski okolici v lepem izletniškem kraju. Kdor bi se zanimal za hišo, naj se zglasi v uradu Ameriške Domovine ali piše na A.D. za naslov prodajalca. 15, 22, 29 sept.) V najem Dve stanovanji v najem, ena ima 3 sobe, druga pa 4(4 sob, v fari Marije Vnebovzete. Kličite 851-4901. (22, 25 sept.) V najem Oddamo spalno sobo, souporabo kuhinje in perilnice ženski. Na 6406 Varian Ave. EN 1-3804. (187) Pozor gospodinje v Newburgu! Pričeli smo izdelovati riževe in krvave klobase, najboljši izdelek. Suhe klobase vedno v zalogi. Sveže meso za župo vedno na razpolago. Vse vrste zelenjave in grocerije. Naše veselje je, da so odjemalci zadovoljni. Pripeljemo na dom. ALBIN RESNIK 3583 E. 81 St. MI 1-5471 Stanovanje v najem 3 sobe, gorkota, opremljene ali ne. Pripravno za eno ali dve osebi. 710 E. 152 St., ali kličite UL 1-2525. (187) V najem Oddamo 4 sobe s kopalnico, plinski furnez, na 1233 E. 58 St. —(186) Z U LIC H INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio •v ^ V najem V najem se odda 4 čiste sobe, vse udobnosti, v pritličju, po zelo nizki ceni. Kdor želi imeti udobno stanovanje po nizki ceni naj se oglasi pri Mrs. Anna Železnik, 8818 St. Catherine Ave. Cleveland 5, O. Tel.: VU 3-8938. (22,23,25 sept) Posestvo za dohodek Naprodaj na 861 E. 73 St. severno od St. Clair Ave. 4 stanovanja, vsako 4 sobe. IV 1-8676 ali KE 1-6132. — (187) V fari Marije Vnebovzete E. 156 St., in St. Clair Ave., na novo prenovljena enodružinska hiša, lep lot. $11,900. V fari sv. Kristine \ Euclid, hiša bungalow tipa, polna klet, garaža, sadna drevesa, samo $16,900. RAY NAUSNER REALTOR 12522 Shaw Ave. PO 1-5070 WH 4-4411 (185) H. Bordeaux - L. Brus: RODBINA Roque villardov ROMAN V Iselle je na koncu zelene doline in zadnja vasica pred švicarsko mejo. Tu imaš zares vtis, da se moraš zadnjikrat posloviti od Italije. Vasica leži na obeh straneh Napoleonove ceste in jo oklepata dve štiri do pet tisoč čevljev visoki steni. Samo poštni voz, ki je v Iselleu zamenjaval vprego, in pa carinski uradniki, ki so v svoji vojaški imenitnosti in nečimrnosti nosili slavno ime finančnih stražnikov, so oživljali mali trg do avgusta leta osemnajstoosemindevetdesete -ga, ko so se začela dela za novo železnico čez Alpe. Tedaj se je prebivalstvo naenkrat pomnožilo. Gradili so delavska predmestja pa tudi majhne vile z vrtovi za inženirje in delovodje. Množila so se obenem prenočišča in gostilne, na katerih so napisi opozarjali na simplonski prelaz in na peneče se vino. Ker j? bila nedelja, je bilo vse na nogah. Ko je Mavricij prišel tja, je ravno zvonilo h koncu glavne maše. Stopal je skozi procesijo žensk, ki so se z molitveniki v rokah vračale CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN—Choice Corner Location, center of Old Town. Over 2,000 sq. ft. room for Restaurant, etc. — 1563 N. Wells. — 944-5325. (185) domov. Moške pa je mikalo kegljanje v krčmah, od koder so prihajali zvoki kitare in harmonike ter prijetni duhovi iz kuhinje. V družbi glasnih gostov je v mračni krčmi za skromno vsoto zaužil nekaj malega. Namesto da bi izkoristil dan in čimprej odšel na pot—v novembru je naenkrat noč — se je v svoji neprevidnosti zakasnil, kot da bi hotel zadušiti svojo osamljenost z najbolj prostaškim hruščem. Ni se mogel odločiti, da bi prekoračil mejo. Na oni strani je videl svoj zlom, zato se je ves zbegan vračal k svoji ljubezni. Zdelo se mu je, da je v tej zakajeni sobi v daljni zvezi z Edito. Malo dalje od gondskih sotesk, v katerih buče slapovi, je naletel na mejni kamen, ki loči obe deželi. Ko je bil mimo njega, je začutil, kako mu je legla senca v srce, še preden je prehodil kratko pot med dvema skalnima stenama. Ko je dvignil glavo, je videl, kako je rožnati svit zginjal z neba. Zaradi noči, ki ga je zasačila mnogo prej, kot jo je pričakoval, ni mogel iti po bližnjici, ki preseka dolgi ovinek Al-gaby. Precej pozno in utrujen CHICAGO, ILL. je dospel v vas Simplon, kjer je večerjal in se odpočil. Ko je bil zopet na poti, sta ga na gostilniškem pragu čakali tema in tišina. Sprejel ju je na tej žalostni poti, kot da sta mu dva prava tovariša. Izpolnjeval je dolžnost: malo so ga sedaj brigale te okoliščine. Mar ni s svojimi lastnimi rokami ubil svojo srečo in ali ubijalci ne zaslužijo pokore? Bilo je v času, ko se luna krči. Prikazala se je šele okrog enajstih izza vrhov prelaza. V mesečini je bil še bolj sam in zapuščen. Krog in krog je ležal sneg, v katerem je bilo videti vse tako enolično. Celo lastnih korakov ni več slišal. Družbo mu je delala le njegova senca, ki je bila zdaj daljša, zdaj tanjša, ki je zginila in se zopet pojavljala. Težko je že dihal in noge so bile vedno bolj utrujene. Že dlje časa je gledal, kje bo zagledal zavetišče. Ali je morda šel mimo njega, ne da bi ga videl? Bil je preveč utrujen, da bi mogel presoditi prehojeno razdaljo. Sicer pa, čemu bi se tako trudil? Ali ne bi bilo bolje leči v sneg ob poti in zaspati ali umreti? To bi pomenilo konec premišljevanja in konec poti. '‘Edita,” je glasno zavzdihnil. Ob zvoku svojega glasu se je ustavil in vztrepetal, kakor da ga je bil nekdo poklical . . . Ni li bila to ona, ki ga je še enkrat, še poslednjikrat poklicala? Brez truda jo bo zopet našel. Splaval bo k njej na- lahko, kot plavajo po snegu lunini žarki. Prekomerna utrujenost, mraz, razredčeni zrak in tudi obup so mu ustvarjali privide. Kdor se v takem stanju ustavi, je zgubljen, in ne more več premakniti nog. Vse telesne moči so izčrpane. “Edita!” je še spregovoril. Nasmehnil se je. Nič ga ni težilo. Bilo je tako preprosto — sesti in čakati. Pred njim so na desni sijali snežni vrhovi Monte Leona in trepetali, kot da jih nekaj oživlja. Zazdelo se mu je, kot da se vse obzorje premika nazaj proti Italiji. STAREJŠI PREBIVALCI! Živite v upokojninski naselbini, zasnovani za vaše udobje in potrebe CLIFFVIEW GARDEN APARTMENTS 1857 Cliffview Rd. Direktno nasproti zelene luči nakupovalnega središča pri Euclid Avenue. • SAMO NEKAJ STANOVANJ ŠE NA RAZPOLAGO • ENOSOBNO, 1 ALI 2 SPALNICI $ 85 Stanovanje vključuje: zavese, preproge na izbiro, kontrolirano toploto, štedilnik in hladilnik. Bolniška postrežba v slučaju potrebe bo tudi na razpolago. • Popusti od $5 do §20 mesečno začenši s starostjo 55 let. • PRIVATNA DNEVNA AVTOBUSNA POSTREŽBA do trgovin, bolnišnic, cerkva itd. • KLIČITE MR. JACKSON KE 1-1967 ALI MRS. M. MANDEL IV 1-4595 (183) ko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. šubelj, Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji. PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK’ 676 Birch Dr., Cleveland 32, Ohio Predsednik Slavko Zupan, podpredsednik Cvetka Peklar, tajnik Gabrijel Žakelj, blagajničarka Roži Župančič. Pevovodja Miodrag Sa-vernik. Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik August Dragar, podpredsednik Hauptman Ivan, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. (19), KE 1-6196, blag. Štefka Smolič, zapisnikar Ivan. Jakomin, oderski mojster Slavko Štepec, za program Stane Gerdin, Jaka Mejač, M. Odar in Ivan Hauptman; nadzorniki: Lojze Kosem, Miro Celestina, Milan Zajec. Kuharice: Pepca Sltanonik, Francka Perčič. Reditelja: France Stanonik in. Peter Trpin. Točaja: Lojze Mohar in Ciril Štepec. Arhivar Srečko Gaser. Športni ref. Jure Švajger. Seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. IMENIK RAZNIH DRUŠTEV HELP WANTED RESTAURANT FOR SALE or Rent for small deposit. Good location across from large factory. Good income. — LA 2-1848. (186) REAL ESTATE FOR SALE 2 FLAT 4 & 5 ROOM BY OWNER. — $15,500. Phone 935-9822. (185) INVESTMENT PROPERTIES BY OWNER IMMEDIATE SALE LAKE ZURICH — 3 Bedrm. Brick ranch style yr. round home. V* acre improved lot. Beach and recreation area privileges. $13,500. 3 Bedrm. Brick ranch style home with garage $14,000. V4 Acre improved lot, 3 Bedrm. brick ranch style yr. home. Beach area privileges with gar. $14,500. Property wonderful for families. Phone AVenue 6-4869. (186) AUTOIWATKC PUNCH PRESS OPERATORS OPENINGS ON 1ST, 2ND AND 3RD SHIFTS Excellent starting rates for experienced and reliable operators WILL TRAIN INEXPERIENCED MEN FREE INSURANCE SHIFT PREMIUM AND OTHER BENEFITS Phone, write or visit personnel Dept. Interviewing daily 8:30 AM to 5 PM Saturday until noon T E M P E L STEEL COMPANY MAGNETIC STEEL LAMINATIONS FOR THE ELECTRONIC & INDUSTRIAL INDUSTRIES 5431 N. Damen AR 1-8828 (186) HOUSEHOLD HELP WOMAN TO LIVE IN AND CARE for elderly lady. Light housekeeping. Some Nursing experience preferred. References required. RE 4-4101. (185) MALE HELP STOCK CLERKS «>» ORDER FILLERS -FREIGHT HANDLERS To work in our Franklin Park warehouse. Must have own transportation. Bring in your Social Security card, selective service registration, high school diploma, classification and military discharge papers. Liberal Employe Discount Apply at MONTGOMERY WARD 10601 W SEYMOUR — FRANKLIN PARK 1 block west of the Sahara Inn on Mannheim Rd. Monday thru Friday 8:30 a. m. to 3 p. m. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Sajovec, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 63 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida. George Basilone. Načelnik programov Anthony Nachtigal. — Skupno obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi sv. maši; po maši seja v šolski dvorani. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Joseph Godina; predsednica Silva Peternel; podpredsednica Mary Strancar; taj-nica-zapisnikarica Josipina Pavli, 15707 Holmes Ave., UL 1-5798; blag. Veronika Gerič; nadzorni odbor: Anna Nemec, Mary Pančur Ana Tomšič. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani. (184) DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John 1. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apoloni ja Kic, 3558 E. 81 St., MI H5369. podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEPŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Raymond T. Kobart, predsednik Frank L. Grdina, podpredsednik John Milakovich, slov. podpredsednik John škrabec, zapisnikar Clarence Tomšič, slov. zapisnikar John Ovsenik, tajnik Edward Arhar, 1137 Addison Road, blagajnik Frank Sfiligoj. — Skupno sveto obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. Lovska društva SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Frank Kramer; podpredsednik: Stanley Česen; tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland, Ohio 44105. — Prihodnja glavna seja bo 1. nedeljo v maju 1965 pri Rainbow klubu v Twins-burg, O. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica Mollie Frank, druga podpredsednica Carolyn Budan, tajnica Josephine Mišič, 1111 East 72 St.. HE 1-1837; blagajničarka Josephine Bradach; Nadzorniki: Eileen Ivančič, Dolores Mihelich in Don Jacin. Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. uri zvečer, soba št. 2 v SND. SLOVENSKI ODER Predsednik: Milko Pust. Podpredsednica: Mary Maršič. Tajnik: Milan Dolinar. Blagajnik: Ivan Martinc. Gospodar: Stane Gerdin. Zapisnikarica: Mimi Mauser. Propagandni ref.: Mauser Karel. Pregledniki: Stane Gerdin, Božo Pust. DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednik Vinko Zgonik; podpredsednik Frank Kokal; tajnica Mary Ulyan; blagajničarka JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., KE 1-7419; zapisnikar Louis Modic; nadzorni odbor: 1. Sylvia Evatz, 2. Louis Stavan.ja, 3. Anthony Milavec, 4. Milan Ulyan; režiserja: Vinko Zgonik, Frank Kokal; arhivarja: Frank Kokal, Anthony Milavec; mojstri odra: John Kokal, John Mihelich, Anthony Milavec, Milan Ulyan; še petalka Milka Kokal. — Seje: Tretji četrtek ob 8.00 zvečer. Zabava po sejah v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, O. DIREKTORIJ BARAGOVEGA DOMA, 6304 St. Clair, Cleveland Častni predsednik: Frank Jakšič; predsednik: John H. Gornik; podpredsednik in upravnik: Jakob Žakelj; tajnik: Janez Ovsenik; blagajnik: Anton Vogel; gospodar; Edi Veider; Baragova prosveta; Josip Ovsenek; odborniki: Edmund Turk, Franc Sleme, Alojzij Hribar, Anton Nemec, Jože Križman, Vinko Rožman, Frank Lube, Jože Žnidaršič. Telefon EN 1-5926 ali HE 2-0142. Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V E.UCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika Anton Srebrot in. Josephine Škabar, taj. John Zaman, 2021 E. 228 S*t., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank Česen. Nadzorni odbor: John Zaman, Jennie Hrvatin, Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in Frank Rupert. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. Društ. Domu (AJC) Recher Ave. Slovenski domovi KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Frank Segulin, pod-predsed. Louis Modic, tajnik Louis Jartz, 17635 Lakeport, IV 1-5102, blagajnik John Barkovic, zapisnikarica Frances Julylia. Nadzorni odbor: Ann. Kutcher, Josephine He-nikman, Josephine Taucher. — Seje za leto 1964 bodo prvi ponedeljek v mesecu april, maj, junij, oktober, november, december v American Yugoslav Centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer; KE 1-9309. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duh. vodja Rev. Josip Godina, predsednik Arthur Eberman, 16301 Sanford Ave., tel. KE 1-7184, 1. pod-preds. Edward Zadnik, 2. podpreds. Zdravko Novak, častni predsednik Josip Hočevar, fin. tajnik Richard Mooney, kores. tajnik Eugene Kogovšek, 1275 E. 186 St, blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Rd., maršal Jerry Homar, poročevalec v angl. Anton Nachtigal, poročev. v slovenskem Ernest Terpin, načelnik za duhovne vaje Frank Žnidar, načelnik katoliške akcije Guy De Mark, načel, bolniške oskrbe Frank Sluga, načelnik postrežbe zajtrka Louis Jesek, mladinski načelnik PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik John Snyder Jr., 806 East 236 St., RE 1-4098; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Snyder. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechei Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Rudi Lekšan, podpredsednica Francka Plečnik, tajnica Milena Dolenc, 1166 E. 72 St., Cleveland 3, Ohio; tel. EN 1-6916; blagajnik Frank Lovšin; odborniku Emi Veider, Dušan Žitnik, Majda Stanonik, Jurij Švajgar, Miro Odar, Jože Likozar, Edi Veider, Mimi Žakelj, Vid Sleme. Pevovodja Lado Lempl. Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1166 E. 72 St.. Cleveland 3, Ohio. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nel a wood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Angie Potochnik, arhi-varica Mary Pečjak, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Res-nick. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesen- KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Derdich, pod-preds. Josie Škabar, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd GL 1-1876, blag. John Barkovic; zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Molly Legat, Mary Grze, Frances Julylia. Kuharica Frances Gorjanc; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Mu. zikant John Grabnar. Za klub društev Mary Grze, Frances Julylia, Jennie Leskovec. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Seaulin, tajnih Alphonse Sajevic, 1380 E. 276 St., RE 1-5554; blagajničarka Jo Ann Milavec; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek: Louis Sajovec, Joseph Kušar, John Ivac; gospodarski odsek: predsed. John Troha, John Adams, Max Gerl; direktorij: John Barkovich, Josephine Henikman, Theodore Kircher, William Frank. Charles J. Starman, poslovodja, tel. KE 1-9309, Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave Predsednik John Habat, podpred-sed. Michael Lah, blagajnik Frank Hren, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin. Nadzorni odbor: Joseph Ferra. Ciril Štepec, Adolph Kocin. Gospodarski odbor: predsednik Jacob Mejač, Stanley Štepec, Frank Stanonik. Ostali direktorji: Frank Su-stersich, Stanley Miller, Frank Mrz-likar, Henry Zorman. Upravnik: Victor Derling, tel. KE 1-0497. — Seja direktorjev se vrši vsak četrti petek v mesecu db 7:30 zvečer v navadnih prostorih. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnic: Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar> Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih. Angela Mago-vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH!! Predsednik Anton Pelko, podpredsednik Anton Gorenc, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jennie Pugely, nadzor.: Joseph Rolih, uohn Laurenčič, Mihael Stradjot; zastop. za Klub: Jožef Rolih. — Sejs so vsako 4. sredo v mesecu ob 2 uri pop. v SDD, 10814 Prince Ave. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Jože Okorn, podpreds. Mrs. Anna Močilnikar, tajnik John Tavčar, 903 E. 73rd Si. EN 1-1918, blagajnik Frank Majer, zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Anton Logar, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. — Noče člane in članice še sprejema vseh starosti Kadar stopijo v pokoj. Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v starem poslopju SND. na St. Clair Ave. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik Joseph Planinc, podpredsednik John Ažman, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., LI 1-3172, zapisnikarica Rose Paulin. Nadzorni odbor: Mary Bučar, Mary Dacar in George Pan-chur. — Seje so vsak drugi torek v mesecu v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av«* Predsednik Anton Škapin; podpredsednik Frank Morel; tajnik John Trček, 1140 E. 176 St., 486-6090; pomožna tajnica Josephine Šušteršič; blagajnik Frank Mrzlikar; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Hrvatin, Louis Bezek, Jack Lipovec. -— Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. Wth St. Tel. HE 1-9183; blagai nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki, lohn Lokar, Fra-nk A. Turek n Anthony Petkovšek; zastopnik z< Klub SND Frank Bavec, za SD nr. Holmes Ave. Frank Bavec in Albin Lipold, za konferenco SND lohn Lekan. Seje se vršijo vsaki tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. (4 staro poslopje Orušt%'o sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnine In zdravniško preiskavo. Društvo pla '.uje $200 smrtnine In $7 na teden bolniške podpore. Asesment Je $1 meseč k>. Za sprejem ali pregled novih čla nov so vsi slovenski zdravniki. Za na laljne informacije se obrnit.? n« on ♦ven? ^astnrvnlkp SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB. EUCLID, OHIO Max F. Gerl, predsednik; Joško Penko, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Aleš G. Krek, predsednik; Mi chelle Ošaben, prva podpredsednica Krista Košir, druga podpredsednica Mojca Novak, tajnica, 1084 E. 177 St, Cleveland 19, Ohio; Lojze Arko, blagajnik (Dept, of Physics, North-Western Tech. Inst., Evanston, 111.; Peter Sodja, urednik Vestnika SAVE, 6727 Edna Ave., Cleveland 3, Ohio; Jože Odar, upravnik Vestnika SAVE, 6605 Bonna Ave., Cleveland 3, Ohio. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik Jernej Slak, podpred- sednika Frank Urankar in Frank Tominc, tajnik Stanislav Vrhovec, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 41103, tel. 391-7173, blagajnik Paul Košir, odborniki: Vinko Rožman, Hinko Lobe, Milan Goršek, Jože Malovrh, Maks Jerič, Franc Rihtar, Vitko Sleme in Frank Zalar. Duhovni vodja č. g. Jošt A. Martelanc. Nadzor, odbor: Jože Nemanič, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Razsodišče: John Kovačič, Edvard Ljubi, John Oster. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA Duhovni vodja Rev. Raymond T. Hobart, preds. Frank Lovšin, tajnica Mary Prince, blagajnik Mila11 Rihtar, blagajnica za dekliški pdsek Marija Kamin, načelnik Janez Var-sek, oskrbnik Jože Rihtar in nadzornika Blanka Tonkli in Frank Rihtar. BALINGARSKI KLUB Predsednik Milan Jager, pod' preds. George Marolt, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joe Lipec, zapisnikar Mike Jakin. Nadzorniki:: Jaka Videtič, Joseph Ferra, Viktor Bergoč. Balincarski referent: Andy Božic, bar: Mark Vesel, John Mršnik; kuharice: Jane Perko, Rose Ribar. Seje se vrše vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer. ŠTAJERSKI KLUB Jože Zelenik, predsednik; Karl Kovač, podpredsednik; Ivan Novak, blagajnik; Mirko Antloga, tajnik, 6516 St. Clair Ave., HE 1-3500; Stane Kodrin, gospodar. Odborniki: Stefan Režonja, Lojze Kodrič, Vinko Rozman, Franc Sinček, Tone Meglič. Nadzorni odbor: Jože Me-laher, predsednik: Rozi Jaklič, Kari Fajs. Razsodni odbor: Franc Fujs, predsednik; Janez Vinkler, Milan Goršek. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES Predsednik Jure Švajger, P°“' predsednica Metka Bizjak, blagaj' ničarka Barbara Cerar, tajnica Nežka Ovsenik, 7505 Cornelia Avenue, Cleveland 3, O., tel.: UT 1-3118, odborniki: Metod Ilc, Marija Mer-tik, Breda Osenar. — Redna seja se vrši vsak prvi torek v mesecu. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; PoCl' predsednik — predsedniki krajevnih organizacij; tajnik Jože Melaher (Cleveland); blagajnik Ciril Prezelj (Toronto); nadzorni odbor: Tone Muhic (Toronto); Franc Medved (Minnesota) in Meglič Anton (Cleveland). Tiskovni referent dr. Branko Rozman (Buenos Aires); njegov namestnik Lojze Drobnič (Cleveland). V blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKOLI POZABLJENE MATERE IN STARE MATERE Anne Mivec ki nas je za vedno zapustila 22. septembra 1962. Truplo Vaše pod gomilo dve leti že počiva, duša Vaša pa raduje se v srečni večnosti. Sveta vera nas tolaži, da še enkrat snidemo, kjer ni joka, ne bolesti, v raju tam — nad zvezdami! Vedno žalujoči: sinova FRANK GRDANC in JOHN MIVEC hčerki MARY KAUCNIK in ANNA MIVEC sestra ROSE DOBRICH Cleveland, O., 22. septembra 1964. ■•v Arvi-f* 'v Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI VSAKIH CEN 365 East 156th Street KEnmore 1-9411