Štev. 339
TRST, sreda 7. decembra 1910
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
ti Bftitijab In praznikih H 5-, tfe MnM«I]kfli 9. «|»traj.
It«r. se prodajajo po 3 nvA. stot.) v mnogfli ♦cbaiarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, 9t. Petru, i^atoini, Sežani, Nabreiini, Sr. LnCiji, Tolmin«, Ajd<vr-SSIar, Domborgn itd. Za&tarele žter. po 5 nvft. (10 stot.). «*LA31 &E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Krokostt 1 b^H«. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po » »t. mm, eetartnice, sabrala, poslanice, oglasi denarnih aavodov po m. mm. Za oglase t teksta liste do 5 vrst 30 K, vsaka iAdaJjna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, n^j-
---• —	»—----i----t-----: ~J',elek uprave
„Edinosti-.
SPINOST
NAROČNINA ZNAŠA
rt pa 40 stot. Ogla°e sprejema Inseratni oddelek uprave
,3Viiaosfci". — Plačuje se izključno le upravi
Glasilo poUti*n«ga iruMv«
Plačljiva in stoZljivo v Trste.
„KCBaoi^ Primorsko.
T Mfttess* js 9*4!
xa Bole lato 24 K, pol let* 12 K. 3 musec« 6 K; na na-
ro5bo brea dopoalane nsjočnine, se oprava ne ozira.
■aretetsa a« <&s4«U»k« lad&ajo „»»I*©®«" atu«: m s»l* lat« Zrcr. j-33, xa 90I leta Srsa 2SO.
Vri dopisi iij s« poši^ajo na uredništvo lista. Nef ranke-
mi pisma m r« sprefemaja in rakapial se as vraSaja
Nvoteke, oglase im reklamacijo je pošiljati na upravo liste.
UltBDKI&TVO t ullea Gferfis Oslattl 18 (Karerinl «•■)
IiriaiateH im odgovorni urednik ŠTBFAX GODINA.. Lastaiis
hnasoreg Usta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost"
rjdeana »adruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulic«
c, "mi	GHorgio Gralatti štev. 13.	■ nas
Mfefr-hraiiHaKiil rafun It. 841652, TELEFOM It. 11-57.
brzojavne vesti.
Deputacija jugoslovanskega vseučiliškega kluba pri Bienerthu.
DUNAJ 6. Zastopniki jugoslovanskega vseučiliškega kluba, dr. Šusteršič, dr. Korošec in Ploj so danes konferirali z Bienerthom. Ministerski predsednik je rekel, da v kratkem predloži jugoslovanskemu vseučiliš-kemu klubu kompromisne predloge. — Odposlanci jugoslovanskega vseučiliškega kluba so izjavili, da bo danes klubova seja, na kateri se odloči, ako Jugoslovani sploh morejo iti na kompromisna pogajanja ali ne.
Italijansko vseučiliščno vprašanje.
DUNAJ 6. Slovenski visokošolski odsek je vsprejel kompromisni predlog, da se vprašanje glede italijanske pravne fakultete •dkaže pododboru.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 6. V nadaljevanju razprave o proračunskem provizoriju je posl. Lovaszy (Justhova stranka) zagovarjal gospodarsko samostojnost Ogrske in uvedbo splošne volilne pravice. Hudo je napadal vlado, ker ni glasom svojega programa takoj uvedla plačil v gotovini. — Posl. Po-lonyi (48.ti izven stranke) je kritikoval de-lovanjo finančnega ministra kakor homo re-gius in izjavil, da ni bil Lukacs nikdar na strani naroda, ko se je šlo za narodne pravice. Govornik je izjavil, da ne more dovoliti intemnitete taki vladi, ki nasprotuje as-piracijam naroda na vseh poljih. Nato je bila razprava prekinjena in potem odgod-jena na jutri.
Parlamentarne volitve na Angleškem.
LONDON 6. Doslej je bilo izvoljenih : 87 liberalcev, 115 unionistov, 14 členov delavske stranke, 16 pristašev Redmonda. Liberalci so dobili 6, unionisti 11 mandatov. Iz 26 okrajev manjkajo še rezultati.
Forgach bo premeščen v Draždane ?
BELIGRAD 6. Srbski listi poročajo, da bo avstroogrski odposlanec grof Forgach premeščen v Draždane.
Komad Finske utelešen Rusiji.
PETROGRAD 6. Določeno je, da bo finska gubernija Viborg utelešena ruski petrograjski guberniji.
Praga 6. Danes predpoludne je umrl tukaj v '69. letu starosti generalni ravnatelj hipotečne banke za češko kraljestvo, dvorni svetnik dr. Gabriel Blažek.
Petrograd 6. — Car je dospel danes predpoludne semkaj in se je v Mihailovi vojašnici vdeležil polkovne slavnosti Pavlovega polka. Nato se je car podal v zimsko palačo, kjer je zajutrkoval.
Pariz 6. V francoskih pristaniščih je konsignirana vojska, ker so pristaniščni delavci proglasili generalni štrajk. Splošno sodijo, da pride do večih nemirov in za to stoji vojska pripravljena.
Državni zbor.
DUNAJ 6. Pričetkom seje je finančni minister Bilinski odgovoril na interpelacijo posl. Breiterja glede poslovnih razmer dunajskega bančnega društva.
Po prehodu na dnevni red je predsednik apeliral na govornike, naj bodo njih govori kratki, ker bo sicer večina pri? ^a, da prikrajša debate. — Posl. dr. F c h e r je tožil o zanemarjenju Bukov* je izjavil, da bodo židovski nacijonai^ glasovali proti proračunu, dokler ne bodo izpolnjene poglavitne zahteve Židov.
Posl. dr. C o n c i je izjavil, da morajo italijanski poslanci brezpogojno zahtevati,
PODLISTEK.
DKAGOTIN BLAZIC.
v mestu.
Pavle pa je že bil pijan in besno je kričal: „Šest ur sem, šest ur tja, in za en goldinar! Drugi pa ganejo z mazincem in stotaki so tu. Ali udrobim jih! Z menoj pojdeš, Janko, samp svetil mi boš in sto goldinarjev ti dam. Že dolgo čakam, a jutri je zadnji dan. Gorje jim! — Saj pojdeš z menoj ?"
Janko je krepko potegoval žganje in vedno bolj se mu je meglilo pred očmi. Komaj je razločil pri slabi luči prijatelja, ki je tolkel s pestjo po mizi in kričal. Glava
da bo predloga glede italijanske pravne fakultete rešena ;pred Božičem vsaj v odseku. Govornik je potem zahteval avtonomijo za južno Tirolsko.
Posl. S p i n č i ć je izjavil, da ni bila še nobena vlada tako nepravična nasproti Slovanom, kakor sedanja. Narodna nagodba v Primorski je mnogo potrebneja, nego na Češkem in Tirolskem. Govornik je zahteval, da morajo vsi javni uradniki na Primorskem znati vse tri deželne jezike: hrvatsko, slovensko in italijansko in da se nudi prebivalstvu prilika, da se nauči teh treh iezikov. Slovenci in Hrvati privoščajo Italijanom
pravno fakulteto, zahtevajo pa tudi od svoje strani, da se jim da njih pravice na polju šolstva. Od akcije za gospodarsko povzdigo Primorja, ki se baje pripravlja, je le malo zapaziti. Postopanje učne uprave proti Hrvatom in Slovencem zahteva naj-ostrejo kritiko. Ob tem stanju ,ne more Hrvat glasovati za proračun.
Kar se tiče unanje politike, se je čitalo v zadnjih dneh, da ni iredentizma ; na kongresu italijanskih nacijonalistov se je zopet slišalo, da je iredentizem. Ne zahteva se pa vojne, marveč le podporo Italijanov v Primorju kakor na Tirolskem za pripravo vojne.
V italijanski zbornici se je reklo, naj se da Italijanom v Avstro-Ogrski njih pravico. To isto je rekel tudi dr. Grabmayr v delegacijah. Temu klicu se govornik pridružuje brez druzega. Naj se da Italijanom njihovo pravico, ali ne pravico, da se zapostavlja Hrvate in Slovence in se jih uničuje. (Pohvala pri Hrvatih in Slovencih). Naj se da Italijanom njihove pravice, naj se da pa tudi Hrvatom in Slovencem njihove pravice, ki se naslanjajo na enakopravnost, na državne temeljne zakone, na človeške pravice. (Živahna pohvala pri Hrvatih in Slovencih).	_
»v-
ržaški mazinijanci
pred graško poroto.
GRADEC 6. Današnja razprava je začela z zaslišavanjem obtoženega dr. pl. Hoeberta, kateremu se očita v obtožnici no-toriško irredentiško mišljenje. — Obtoženec je izjavil, da ni kriv. On je prišel v Trst leta 1908 in ker je bil ravno predpust, je iskal zabave s tem, da je pristopil k svo-ječasno razpuščenemu društvu „La giovane Trieste". Predsednik tega društva ni bil obtoženi nikdar, pač pa podpredsednik novoustanovljenega društva „Associazione Gio-vanile Triestina". Državni pravdnik je pritrdil, da je to res. Kakor podpredsednik je on obiskal le štirikrat društvo, ker ga je isto le malo zanimalo. Čudi se, da bi se v slučaju, da bi bilo društvo razširjalo irre-dentistiške ideje, ne bilo spravilo pod preiskavo predsednika, ampak ravno njega. Z nekega dopisa policijskega ravnateljstva v Trstu se razvidi, da se je obtoženi vdele-ževal irredentistiških demonstracij. Obtoženi je temu nasproti dajal nasprotna razjasnenja ter izjavil, da ni bil nikdar član čete prostovoljcev.
Obtoženec je dobil od Romeo Batti-stig-a v Vidmu neko pismo, v katerem ga ta prosi, naj bi kako osebo, katere policija nima na sumu, vpisal v avstrijsko morna-'~o društvo (Flottenverein), da bi dajala po-i v interesu ital. propagande, pravi, da jmenjeno pismo sploh ni odgovoril, ampak je isto takoj zmečkal in je vrgel v papirnat koš. On more le soditi, da je pismo pobral kak njemu neznan človek in je dan
mu je silila na prsi in čudna utrujenost se ga je oprijela.
Pavle pa je klical žganje na mizo in pila sta. Pozabil je Janko na očeta, voziček in zdravila in zdelo se mu je, da čuje iz daljave žvenket goldinarjev, o katerih mu je govoril Pavle.
Pavle pa se je sklonil k njemu, ga objemal s svojimi umazanimi rokami in mu govoril bolj tiho: „Že dolgo se pripravljam, a sedaj sem se odločil, ker si mi smiliš ti siromak! Bogat je Žid Vasertal in stanuje v onem đmazanem delu mesta v veliki očrneli, hiši, — a bogat je. Janko, jutri na noč !"
Janko je pa kakor v poluspanju govoril :
„Da, jutri! — In goldinarji — kupim zdravila in oče ozdravi..."
Počasi je zdrsnil s stola in pod mizo zaspal.
Pavle je izpil ostanek žganja, onemogel tolkel po mizi in s pretrganimi glasovi kričal : „Ugonobim jih, — podavim — in vzamem denar, ki so se ga krivično prilastili..."
preje, kakor se je vršila preiskava na njegovem domu, dal na njegovo mizo, kjer jo je našla policija. Pisca omenjenega pisma ni poznal. Obtoženi pravi, da je dober Italijan, a ne irredentist. Battistig-a smatra za dobrega Italijana in v njegovi prošnji ne vidi nič neplemenitega.
Predsednik. Vam gotovo ni znano, da je bil Battistig zamotan v neki proces, ker je prinesel v Trst bombe, ki so bile najdene v „Societa Ginnastica" in da se je z begom odtegnil kazni ?
Branitelj je ugotovil, da se je že vršila pri Hoeberthu hišna preiskava na predlog nekega anonimnega pisma, v katerem je bilo rečeno, da se bo pri Hoebertu našlo pismo Battistiga.
Predsednik pa dokazuje Hoebertovo politično mišljenje s slikami in Oberdankovo svetinjo, ki so bila najdena pri njem. Obtoženec je temu nasproti izjavil, da je pripisoval tem stvarem le vrednost za nabiranje.
Po tri ure trajajočem zaslišavanju je bilo zaslišavanje s Hoebertom končano.
Pri zaslišavanju naslednjega obtoženca Josipa Barisson-a so prišle na razgovor razmere v italijanskih športnih in telovadnih društvih v Trstu. Obtoženi priznava, da je bil ravnatelj „Associazione Giovanile Triestina" in da se je vdeležil peš-pohoda k neki slavnosti v Videm. Ker se v Trstu društva navadno radi vsake malenkosti razpušča, je v imenovanem društvu vse preskrbljeno, da se v slučaju razpusta osnuje novo društvo. (Smeh).
Hektografiran list z veleizdajsko vsebino „Marciando" je našel na svoji pisalni mizi, ne da bi znal, od kod prihaja.
Dr. Neumayer prosi predsednika, naj se ugotovi, da je bil list „Marciando" najden le pri Barisonu, pri drugih obtoženih pa ne. Med sodnimi spisi se torej nahaja le en izvod tega lista.
Razprava je bila na to pretrgana do štirih popoludne.
V popoludanski razpravi je bil zaslišan obtoženi R e n z o P r i s t e r. Je že predkaz-novan po § 305 k. z. s tremi tedni zapora. Pravi, da ni kriv. Pojasni svoje članstvo v „Associazione Giovanile" in društvu „Gio-ventu operosa".
Pri slednjem društvu je predsednik. Društvo vendar ni delovalo in je bilo le namenjeno, da nadomesti društvo „Associazione giovanile", ako bi bilo to društvo razpuŠčeno. Zveze z dijakom Fei-em je ina-pravil v Trstu. Pravi da je Fei pošten mladič, a bahač, ki se ga ne sme smatrati resnim. Pri čitanju brošure nekega milanskega profesorja o tržaški socijalni demokraciji v Trstu, katero je dal obtoženi Fei-u zato, da ta ne bi postal socijalni demokrat, je dal obtoženi pojasnila o gibanju. Kar se tiče proglasa od 16, aprila 1910, je bil isti izdan v namen, da bi se člane Squadre podžigalo, da bi zahtevali od magistrata ceno za pešpot okoli Trsta. Obtoženi pojasnjuje besedilo in pravi, da isto nima nikakega irredentiškega temelja. Odstavek „kljubu preganjanju in grožnjam" se nanaša na Slovence in policijo. Pri tem pripoveduje, da so Slovenci v okolici v neki kolesarski dirki napadli Italijane. On pravi, da v Trstu sploh ne obstoji irredentistiška propaganda, češ, da imajo Italijani v deželi sami dovolj opravila za čuvanje svojih narodnih interesov. Skliceval se je pri tem na najnovejšo izjavo italijanskega ministra zunanjih zadev o irredenti.
Na to je bila razprava ob tričetrt na sedem pretrgana na jutri.
Naenkrat je utihnil, nagnil glavo na mizo in zaspal.
Krčmar, majhen oduren človek, je prišel, jima pobral denar iz žepov, upihnil luč in odšel...
Visoko je že stal dan, ko se je prebudil Janko. Hitro je vstal, in strahoma segel v žep: denarjev ni bilo! Tekel je pred gostilno — a vožička ni bilo nikjer. Vrnil se je v sobo in na glas zajokal.
Pavle se je prebudil.
Grd in oduren je bil njegov obraz, njegov glas pa je bil mehek in tolažeč: „Ne jokaj, Janko! kupiš nov vožiček, zdravila za očeta in se vrneš z denarji — samo ne boj se !*
*
* *
Tema je bila, da Janko ni razločil Pavla, ki je stal tik njega. Pol ure sta se že trudila, a ključavnica ni odnehala.
„Prižgiva luč I" je dejal Janko tiho.
„Ne! prišli bi ljudje, ker sedaj sva na dvorišču. Ko sva v skladišču, potem pač,* je odgovoril Pavle.
Slaunost oMue no-je šole « Dolini.
(Izv. poročilo).
Z ogledanjem prostorov, je bil za pravo oficijelni del slavnosti absolviran, ker so se okrajni glavar PolIey, nadzornik Dominko in sodnik Manzoni, kakor zastopniki državnih oblastnij, takoj odpeljali v Koper.
Poslanci — med temi pozneje došla posl. Valentič in Sancin — občinski zastopniki, učiteljstvo občine, in več povabljenih gostov pa so se zbrali k banketu, ki se je razvil v pravo narodno manifestacijo, v manifestacijo narodnega edinstva Hrvatov in Slovencev. Hrvata Mandić in Zuccon sta govorila slovenski, Slovenca Sancin in Luka Pangerc hrvatski! Predmet posebnih in navdušenih ovacij pri tem je bil poslanec prof. Mandić, ta vzvišeni apostol in propovednik hrvatsko-slovenske vzajemnosti. Živahno je bil aklamiran tudi nadučitelj Bunc, kajti poleg župana Pangerca so bili sedanji obč. odborniki in svetovalci večinoma njegovi učenci. In da niso pozabili tudi župana in poslanca Pangerca, ki ima tako ogromnih zaslug za gospodarski in duševni napredek dolinske občine, je že samo ob sebi umevno. Izrečenih je bilo mnogo krasnih govorov, sproženih mnogo lepih idej in uverjeni smo, da marsikako seme, ki je bilo zasejano, obrodi stoterni sad.
Vrsto napitnic je otvoril župan Pangerc, ki pozdravil navzoče poslance in zahvalil obč. odbornike, ki se niso ustrašili nikakik žrtev in omogočili s tem, da je bilo možno postaviti tako krasno stavbo. Spomnil se je tudi davkoplačevalcev, katerim so v zadnjih letih nastala velika nova bremena za šolstvo, ki pa niso nikdar mrmrali proti temu, dobro vedoči, da je denar, ki ga trosijo za šolstvo, dobro naložen.
Posl. prof. Mandić je rekel, da je Dolina za zapadno Istro to, kar je Kastav za vshodno. Izrekel je željo, naj bi vzgajali več 1 domače Inteligence, kar bi se z ozirom na bližino Trsta moglo zgoditi brez velikih žrtev.
Župan Pangerc je napil v drugi napit-nici nadučitelju Buncu, kakor svojemu uči-'telju in slavil njegove zasluge.
Tajnik Sancin je imel lep govor v ve-I zani besedi.
Dež. odbornik dr. Zuccon je — de-lloma slovenski, deloma hrvatski — pov-jdarjal, da kakor dež. odbornik pozna uzo-rni red, ki vlada v občinski upravi ▼ Dolini ter izrazil nado, da se nobeden onih učencev, ki izidejo iz nove šole in se nasele v italijanskih mestih, ne potujči.
Nadučitelj Bunc je izrazil svoje veselje, ko vidi med navzočimi obč. odborniki z i županom vred, večino svojih bivših učen-jcev. Napil je rodoljubnemu občinskemu za-! stopu dolinskemu.
Posl. Valentič je govoril v imenom uči-teljstva.
Posl. Sancin je govoril hrvatski ter iz-| javil, da kakor Slovenec prinaša pozdrave hrvatskega občinskega zastopa v Buzetu, i kjer pod starim italijanskim mestom vstaja i nov, hrvatski Buzet. Izjavil je, da se čuti toliko Hrvata, kolikor Slovenca, slavil posl. ! prof. Mandiča, ki je po rojstvu Hrvat, a po ■delu Slovenec. Govornik je posl. Mandića poljubil, na kar je iz vseh grl ?adone!a 'pesem „Slovenac i Hrvat". Bil je to prizor, ki ostane gotovo vsem udeležencem v ved-! nem spominu
Župan Križnic iz Kanala je rekel, da se [ divi krasni novi stavbi, da še ni videl take
; šole, in da dežela, ,v kateri se dvigajo taka
• \
Vrata so odjenjala in oprezno sta vstopila. Pavle je nalahko zaprl vrata in ! prižgal luč.
„Okna so zastrta in nikdo ne bo opažal svetlobe," je spregovoril Pavle.
„Čemu se ti tresejo roke, Janko? — ne boj se, na varnem sva ! Drži visoko luč in pazi, da ne zadeneš ob kak zaboj."
Pri vratih se je začul ropot.
Janku se je zavrtelo v glavi in omahnil je ob zid. Pavle pa ni zgubil zavesti: „Stoj pokonci in dvigni luč, da vidiva, kdo je," je skoro kričal.
„Morda so le podgane."
Pri vratih se je prikazal dolg suh Žid s črno brado. Privzdignil je roke in kričaje tekel proti njima. Zagrabil je Janka za vrat in ga davil.
Na zaboju je ležalo veliko težko kladivo. Pavle je videl, kako so se dolgi Zidovi prsti zagrebli v Jankov goltanec in je kri škropila umazana tla. Privzdignil je težko
kladivo --in Žid se je zvijal v krvi
na tleh...
Stran II
»EDIKOSTc St. 339
V Trstu, dn« 7. detembra
šolska poslopja, ne zaslužuje več imena
„ tužna Istra".
Župan Berdon je govoril imenom Ric-manjcev.
Nadučitelj Urbančič je izrazil potrebo osnutja obrtne šole za občino Dolino.
Posl. Mandić je omenjal vprašanje smodnišnice v Boljuncu.
Župan Pangerc je napil podjetnikom gg. Znidešiču, Visintinu in Križniču.
Urednik Munih je imenom velesile — časopisja pozdravljal to novo trdnjavo naobrazbe ter se je spominjal onih, ki niso ■avzoči pri banketu, a bi se brez njih žuljev ■ovo trdnjava ne bila mogla dvigniti.
Posl. Sanciu je rekel, da se čudi, ker ■i na banketu nobenega duhovnika. Ne želi nikako debato, a želel bi vedeti, ali so bili povabljeni tudi duhovniki ?
Župan Pangerc je odgovoril, da je povabil vse duhovnike v občini. Par njih so mu tudi obljubili, da pridejo. Zdi se torej, da je bila izdana parola, da se duhovniki ne smejo udeležiti banketa.
Posl. Sanctn je vzel na znanje Pan-gerčevo poročilo, ter izrazil željo, da se to konstatira, ne da bi razpleli kak razgovor o tem.
Svet. Žuljan iz Ricmanj je rekel, da je ricmanjski župeupravitelj izjavil, da se banketa ne more udeležiti, ker se ga ne udeleže drugi duhovniki.
Učiteljica g.ca Logarjeva je povdarjala potrebo složnega dela doma in šole.
Luka Pangerc, obč. odbornik dolinski, je govoril hrvatski, povdarjajoč, da smo Slovenci in Hrvatje eno in isto.
Posl. Valentič je protestiral proti napadu na posl. prof. Mandića v „Slovenskem ■arodu" radi shoda v Šmarijah. Posl. prof. Mandić je imel najblažje in najplemeniteje namene. Oni, ki je pisal dopis v „Slov. narod" je podlež in izdajica.
Govorili so še razni govorniki, mej temi ■adučitelj Jereb, obč. odbornik Štrajn in drugi. — Minulo je tudi to. Po prazniku je nastopil zopet delavnik, ki nas spominja, da
po slavju treba zopet na začeto resno delo.
*
* *
Konečno bodi še omenjeno, da sta otvoritev novega poslopja pozdravila dež. šolski nadzornik Matejčič (brzojavno) in
posl. Spinčić (pismeno).
*
Pozabilo se ni pri banketu na naše kulturne potrebe, na našo ljubljenko družbo sv. Cirila in Metoda, za katero je nabrala g.ca Čenden, učiteljica v Ospu znatni znesek 150 kron, ki so določene za istrsko družbo.	(Zvršetek.)
Nfas8ryk o falziticiranih dokumentih.
Dunaj, 4 dec.
Z "ozirom na razna tolmačenja njegovega govora v delegaciji, podal mi je danes profesor Masaryk naslednjo izjavo : Ker se mi očita od raznih strani, da sem brez vsakega materiala in logičnega raziskavanja govoril v delegaciji o falzificiranju dokumentov, naj navedem samo en slučaj, ki ■aj dokaže, kako temeljito sem preštudiral vso stvar, predno sem jo predložil delegaciji. Dragoman Swientochowski namreč taji, da bi bil kedaj občeval z Vaši če m. Zato sem jaz slednjega vprašal, naj mi navede kaka dejstva. V a š i ć mi je nato rekel: Tega in tega dne mi je gospa Swientochowska ponudila specijelno srbsko narodno močnato jed. Ko sem nekega dne ravno falzificiral dokumente, je v hišo, kjer je stanoval Swientochow-s k i, tidrla policija, kar me je zelo prestrašilo ; S w i e n t o c h o w s k i mi je dal ključ do sobe, kjer smo faizificirali dokumente. Ta ključ mi je V a s i č tudi izročil
Na podlagi teh dejstev sem dognal : da je ravno onega dne, ko je gospa S w i en t o c ho w s k a pogostila Vaši ća, ista naročila pri nekem beligrajskem slaščičarju dotično močnato jed. Onega dne, ko je bila policija v hiši, kjer stanuje S w i e n-t o c h o w s k i, je policija res iskala nekega sleparja, ki je stanoval v isti hiši. Ključ, ki mi ga je dal V a š i č, odpira vrata v neko
Hlapci v prvem nadstropju so čuli ropot in kričanje, pritekli v skladišče in ju prijeli...
Janku so presodili na sodišču tri leta, a Pavlu pet.
(Zvršetek.)
možiček.
Enodejanska pantomina. — Vglasbil dr. J. Ipavic. K uprizoritvi na čajevem večeru ..Slav. Čitalnice- 7. dec. 1910.
V prijaznem trgu ob južni železnici na Štajerskem, v St. Juriju, oddaljenem od živ-Ijenskega hrupa in od zaduhlega mestnega zrakii, sta se porodila Slovencem dva slav-čka, ki sta si s svojim ljubkim petjem kmalu prisvojila srca svojih poslušalcev: brata dr. Benjamin in dr. Gustav Ipavic. Njune priproste lastnosti mehka prisrčnost in naravno pevanje, iz dna opevanje slovenske duše, so se krepko vezale s pcnosHin aarodnim ču-
separirano sobo stanovanja S w i e n t o-chowske ga.
To dokazuje, da je bil Vasic stalen gost v stanovanju dragomana Swientochow-
skega.
Dalje mi je Vasic predložil neki nemški dokument, ki ga je moral ponarediti na srbsko. Izvedenci so konstatirali, da je ta nemški original pisal lastnoročno Swientochowski sam, da so pa na njem korekture, ki jih je pisala neka tretja oseba. Kdo ? To ima ugotoviti razprava v Belem -gradu !
Ko je nekoč neki otrok Swientochow-skega obolel, je ta vprašal Vasica za svet, katerega zdravnika naj bi poklical? Vasic je nas veto val dr.a Simono vica. Moje poizvedovanje je dognalo, da je Swiento-chowski res istega dne poklical dr. Simo-noviča k svojemu bolnemu otroku. Enak material imamo v roki tudi proti Forgachu in Tiefenbachu.
Javnost naj bo prepričana, da sem na podlagi temeljitih raziskovanj, študij in logičnih zaključkov govoril v delegacijah in da pred beligrajskim sodiščem tudi dokažem svoje trditve.	___
Okrepljenje jugoslovanske politike in dr. Šusteršič.
Dr. Šusteršič je o enotnem češkem klubu in „Slovanski Enoti" izjavil sledeče: „Enoten češki klub ojači češko politiko, s čemer pa ni rečeno, da bodo s tem oslabljeni Jugoslovani. Za svojo osebo smatram politično solidarnost koristi med Čehi in Jngoslovani za politično dogmo. Zato pomenja okrepljenje češke tudi okrepljenje jugoslovanske politike. Zato pozdravljam z veseljem skupnost čeških strank. Tudi upliv „Slovanske Enote" s tem ojači. Skupni češki klub je že napravil korake za njeno preosnovo, ki se izvrši v nakrajšem času".
Verujemo, da se vsled enotnega češkega kluba „Slovanska Enota" morda ojači, a dvomimo zelo, da bi se radi enotnosti čeških poslancev okrepila jugoslovanska politika. Saj je položaj v naši jugoslovanski delegaciji ravno sedaj tako žalosten, da bolj žalostno sploh ne more biti. Morda še nikdar nismo bili tako razcepljeni kakor smo sedaj. V takih razmerah nas enoten češki klub pač ne okrepi. Okrepi k večjemu Čahe. Pač pa bi lahko uplival na Jugoslovane v smislu, da si bi tudi ti ustanovili podoben enoten klub kakor Čehi. Se-le tedaj bomo lahko govorili o okrepljenju jugoslovanske politike, ki je danes zelo ošibljena. Naj se nas Še stokrat imenuje „solzarje", naše trdno prepričanje je in ostane: kar je možno pri Čehih, mora biti možno tudi pri Jugoslovanih.
Enakopravnost zagrebškega
vseučilišča.
Jugoslovanski poslanci so doznali od zanesljive strani, da vlada za sedaj ne misli na to, da bi priznala na zagrebškem vseučilišču položene izpite. Vendar spremeni dosedanjo prakso v toliko, da absolviranim juristom iz Istre in Dalmacije ne bo več treba delati nadomestnega drugega in tretjega izpita v Gradcu ali na Dunaju, ampak pred posebno komisijo v Zadru.
Zveza poslancev - duhovnikov..
Z Dunaja poročajo, da so se državni poslanci, ki so duhovniki, združili v posebno zvezo, ki jej je namen, posredovati pri predsedniku zbornice, da bi ne puščal več javno čitati interpelacij, v katerih se žali kako vero ali duhovščino. Tudi so za slučaj, da bi bil v državnem zboru stavljen predlog glede zažiganja mrličev, sklenili zavzeti svoje stališče in poslati naučnemu ministru deputacijo, ki se ima zavzeti za materijalne koristi duhovščine.
Domače vesti*
Volitve v zavarovalnico proti liCZgOdam SO razpisane na 29. t. m. Opravičenci naj pazijo, da ne izročijo glasovnic nepravim in nepoklicanim osebam. Pošiljati jih je, pravilno pod-
stvovanjem: „Slovenec sem". Slavčka sta utihnila, a ni umrl njih spomin, in Gustav je zapustil sina Josipa, gotovo najbolj muzikalično izobraženega med vsemi Ipavci. Njemu je umetniška višina in moderno čustvovanje prvi cilj, on stopa s časom. Njegovo" dosedaj največje (objavljeno) delo : „M o ž i Č e k", prva slovenska pantomina, nosi kljub svoji priprostosti vsa ta svojstva. Delo je skoz in skoz melodijozno, a ob enem kaže popolnoma natanko skrb, da ka-rakterizuje osebe in dejanje.
Vsebina je v kratkem sledeča: Colom-bina je zaljubljena v Harlekina in v veliki rastresenosti pozabi na kuhanje ter se igra z možičkom, ki visi na steni. Medtem se Harlekin priplazi v kuhinjo, zaigra Colom-bini lepo serenadico in ji odkrije svojo ljubezen. Toda bližajoči se koraki Pierotovi napravijo kmalu konec temu kratkemu blaženstvu ; Harlekin pobegne Pierott pa se vsede in čita Colombini iz neke knjige, a kmalu zaspi. Nato pride Harlekin zopet notri, in ko je mladi parček že povsem udan svojim ljubezenskim čutom, tedaj zbudi Pier-
pisane, predsedniku volilnega odbora,
d.ru Slaviku, odvetniku v Trsta.
Glasovnice delodajalcev podpiše dotični volilec-delodajalec sam. Glasovnice delavcev mora podpisati delodajalec in eden delavcev kakor njihov zaupnik. Kandidatje se proglasijo pravočasno v sporazumu z dotičnimi opravičenci. Vse slovanske liste Dalmacije, Primorske in Kranjskega prosimo, da bi vse te važne notice ponatiskavali.
DELAVCI!! Danes zvečer ob 6. in pol vsi na Veliki trg !
Delavci iz mestne plinarne ! Gre za odbitje atentata na vaše stanovske in življenske interese! Povzdignimo svoj glas in pokažimo z veličastveno manifestacijo mestnemu svetu, da se preko nas ne sme — na dnevni red.
Tržaški delavci! Vsi drevi ob 6.30 na Veliki trg!
TRST, dne 7. decembri 1910.
SKUPINA N. D. O. ODBOR N. D. O. mestna plinarna.
Smrtna kosa. Umrla je včeraj v starosti 27 let Lucija Gruban, dolgoletna vlagateljica tiskarne „Edinosti". Pokojnica je bila jako pridna, delavna In vestna. N. v m. p.
„ Slo venec" in dr. Smodlaka. „Slovenec" je pravi Specijalist za mesarenje posameznih oseb. Sedaj se je vrgel na dr. Smodlako. Obdelava ga na vse načine, češ, da je svobodomislec, masarykovec, da mu je narodno mišljenje zadnja stvar, da vrže križ iz šole in izžene duhovnike itd. To imenujejo slovensko politiko na Dunaju. Po tem pa jočemo, če nam vlada pošilja razne Elsneije in zvonimo, ko je že prepozno. — Prav nam bodi, saj druzega ne zaslužimo !
„Slovenec" v svoji ponedeljski Številki odgovarja na naš članek dogodkom v jugoslovanski delegaciji" in zavrača nekatere naše trditve. K „Slovenčevem" članku se še povenemo.
Ruski kružok naznanja, da danes ne bo češkega pouka. — Prihodnja ura v petek.
Predavanje o ljudskem štetju. — V zavodu sv. Nikolaja je bil minolo nedeljo shod za ljudsko štetje. Udeležilo se ga je nad 60 deklet. Precejšne število, a vendar bi bi bilo moralo biti Še večje, če pomislimo, da bo v Trstu nad 1000 naših služkinj dne 31. dec. izpostavljenih italijanski in nemški usiljivosti.
Gdč. Pavla Hočevar je v lepem, poljudnem govoru pojasnila navzočim pomen ljudskega štetja, jih opozarjala na eventualne nevarnosti pri popisovanju, in je naglašaia, da je slovenščina naš občevalni jezik. Jezik, ki v njem govore dekleta s svojimi gospodarji, je le njihov službeni jezik.
Njih občevalni jezik pa je oni, v katerem občujejo s svojimi domačini, v katerem pišejo svojim domačim, in v katerem tudi mislijo.
Na to je g.a Maša Grom ponovno povdarjala potrebo previdnosti pri popisovanju ; navajala je žalostne slučaje, ko so naša dekleta zatajile svojo narodnost. Pozivala je navzoče, naj pouče tudi ostale svoje prijateljice, kako je ravnati na dan ljudskega štetja.
Področje žene sicer ni politika, toda v takih slučajih je tudi žena dolžna izreči odločno svojo besedo in zahtevati, da na popisovalno polo poleg njenega imena in priimka zapišejo tudi besedo — „Slovenka".
Ko so dekleta še zapela par ljubkih domačih pesmi, jim je „Kolo. sreče" prineslo nekaj dobitkov, a g.a Žitnik je opozorila dekleta na občni zbor prih. četrtek in domačo zabavno prireditev z igro v nedeljo dne 11. decembra. Isti dan obišče svoj zavod tudi njep^ zaščitnik sv. Miklavž in prinese pridnih kletom svoje darove. Dekleta so se r. z navdušenjem v srcu za zavod, ki naj ui bil nedeljsko shajališče mnogim tukajšnjim službujočim dekletom.
Škedenjska mladina je vprizorila minolo nedeljo lepo igro „V Ljubljano jo dajmo !" v korist „ novoustanovljenega društva „Sokol" v Skednju. Dobro so izveli svoje vloge P. Sancin, M. Godina, Antonja Flego, Josip Suman, R, Lah in Anton Dolgan. Hvala jim. Udeležba pa ni bila tak« številna, kakor smo pričakovali. Rodoljubje naj bi pomislili, da hiše se ne zidajo same iz sebe!
Cercle franco-illyrien bo imel svoj ustanovni občni zbor v petek ob 8 uri zvečer v Čitalniški dvorani v „Nar. domu". — Poleg tega bo to tudi prvi konverzacijski večer, katerega se vsestransko željno pričakuje. V krožku bo vsem onim Slovencem in Slovenkam, ki poznajo francoščino, dana prilika za nadaljno izobraževanje, predvsem pa za izpopolnjenje v francoski govorici. Večeri bodo torej nudili poleg krasnega tudi koristno, to je : izvež-banje in lahkoto francoskega jezika. Zato je želeti, da se vsi oni, ki se zanimajo za francoščino in se hočejo izpopolnjevati v njej, odzovejo in pridejo na ustanovni občni zbor slovensko-francoskega krožka.
Premije za pogozdovanje goličav. Vsled sklepa XIX. javnega shoda dne 7. julija 1896. kranjsko-primorskega gozdarskega društva v Ljubljani je razpisanih 5 premij po 20 ali po 40 K za vspešno pogozdovanje goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji:
Pogozdovanje mora biti leta 1909 ali 1910 izvršeno ter mora pogozditev obsezati najmanj 0.56 ha = 1 oral.
Vrsto lesa in sadik izbira si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami obsezati več nego 1*50 m.
Posestniki, ki hočejo prositi za premije, morajo vložiti svoje prošnje najdalje do konca junija 1911 pri kranjsko-primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani ter navesti v njih politični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovne mere pogozde-nega zemljišča.
Pogozdovanje prosilcev bo pregledovano in presojeno v jeseni I. 1911 ; morda nastali pomanjkljaji pri pogozditvi se morejo popraviti spomladi rečenega leta.
Premije priznava in prisoja predsed-ništvo omenjenega društva ter bo dovoljevalo premije, ali pa, v gotovih slučajih, razdeljevalo tudi samo diplome.
Občinski svet bo imel danes ob 6.30 zvečer svojo XVI. javno sejo. Na dnevnem redu so med drugim tudi predlogi upravnega sveta mestne plinarne glede povečanja elektrarne; glede zalaganja plina od strani kranjski industrijske družbe in glede gradnje nove naprave za izdelovanje plina.
Tržaška podružnica „Glasbene Matice" priredi drugo soboto dne 17. dec. svoj L koncert v letošnji sezoni s sledečim vspo-redom:	\
1. Auber: „Bakreni konj", overtura za veliki orkester, 2. Narodne pesmi, poje mešani zbor, 3. a) Brahms: „Sam na polju", b) Strauss : „Jutri", c) Brahms : Safska oda", poje gosp. Julij B e t e 11 o c. kr. dvorni operni pevec, 4. Smetana: „Iz naših logov in gajev, simfonična slika, 5. Čajkovskjr: „Slovanska koračnica" za veliki orkester, 6. a) E. Berovo: Podoknica, b) J. Michl: Človeka nikar, poje g. J. Betetto, 7. Hayd: Recitativ in arija iz oratorija „Stvarjenje4 solospev g. J. Betetta s spremljevanjem orkestra. 8. Schwab : „Dobro jutro", koncertni valček za mešani zbor s spremljevanjem orkestra.
Že danes opozarjamo občinstvo na ta izreden glasben užitek. Vstopnice se bodo dobivale od nedelje naprej pri vratarici „Nar. doma".
Vremensko poročilo: Dunaj 6. Ž vseh strani prihajajo vesti o silnem neurju in o viharjih. V Pragi, Plznu, Gradcu, Ino-mostu in okolici je razsajal v nedeljo silen viha«- ki je napravil mnogo škode.
smeh: Stari Luka je prišel k pa-j zdravniški svet.
— Ne vem, kaj mi je mojster! Prehla-jen sem, kašljam ... in povsod me zbada ?
= O, to ni nič, ga je tolažil padar. Kdor v tem svinjskem vremenu ne zboli, ta sploh ni zdrav.
rotta muha: Harlekin jo srečno odkuri, Colombina pa je vsa preplašena. Prizor postaja še bolj napet, ko vstopi Pierrette in vidi, da se je vsa jed na ognju zasmodila. Iz te tragikomične situacije jih rešijo nastopajoča dekleta, Colombinine prijateljice, ki izposlujejo mir ter pripeljejo Harlekina nazaj, in ko si je dal Pierrot razjasniti vso stvar, je uvidel, da je možiček na steni vsega kriv, odpušča vsem in blagoslovlja novi parček. Ples deklet zaključuje dejanje.
Muzikalna stran je spretno predelana. Različni lepi valčki, koračnice in druga slikajoča muzika spremljajo vse dejanje, zvesto snovi, nepriljeno, neiskano. Zlasti srečno je zadeta serenada — posnemanje mandoline. Ob enem služijo razne melodije včasih za vodeče motive in dajo vsej skladbi značaj harmonične celote. Ko potegne Colombina možička za nit, slišimo v orkestru dotični motiv; vsak nastop Harlekina prinaša seboj motiv mandoline; vrhunec ljubezni se izraža v mogočnem, zmagoslavnem motivu itd., skratka, glazba je zvesta prijateljica dejanju, a kljub temu mu je samostojen in
enakovreden, včasih tudi višji faktor. Po-vdarjati se mora še posebej, da se vrhu tega naslanja na narodno glazbo, marsikaka znana poteza iz narodne glazbe nam zazveni v ušesih in se primerno giblje pod skladateljevim peresom.
Orkester, za kakoršnega je spisal Ipavic o priliki uprizoritve na družabnih večerih (pri Nemcih) v Gradcu, je takozvani francoski domači orkester, obstoječ iz vsega orkestra na lok, iz klavirja in harmonija, razun tega še iz vseh vrst bobnov, trijangl in drugih ropotajočih inštrumentov. Orkestracija je precej efektna in raznobarvna, seveda kolikor se more v tem malem okvirju govoriti o raznobarvnosti.
Naša slovenska javnost ima danes zvečer priliko, da vidi to edino slovensko delo tega žanra, na domačem večeru „Slov. Čitalnice", ob enem prva taka slovenska prireditev v Trstu. Pantomina je imela dosedaj povsod splošen vspeh, zlasti pri Nemcih. Pokažimo tudi mi, da ne zaostajamo v ocenjevanju svoje umetnosti.
M.
V Trstu, dne 7. decembra 1910
»EDINOST« it. 339.
Starn III
Grozna nesreča v ladijedelniei pri sv. Marku.
Delavec padel in obležal na licu mesta mrtev.
Očividec nam je prinesel sledeče pretresljivo poročilo : Včeraj ob 11. uri in 20 minut, t. j. 10 minut pred kosilom, je več delavcev na tretji gredi, postavljeni okolu nedavno pričete vojne ladije (imena te la-dije še ne vem, ker menda še ni določeno) vzdigovalo, oziroma postavljalo veliko železno ploščo, ki pride na stran ladije.
Ko so to ploščo dvigali, je kljuka verig udarila 42-letnega kovača Josipa Benčino tako silno, da ga je prevrnilo z grede, vsled česar je revež telebnil iz visočine približno 20. metrov in si pri padcu razbil lobanjo ter čez nekaj minut izdahnil svojo dušo.
Reveža so hitro prenesli v „Igeo", nakar je žvižg naznanil uro za obed. Čitatelj si mora misliti, kakov grozen udarec je bil za njegovo ženo, ki mu je, kakor običajno, ravno prinesla kosilo. Po obedu so skoro vsi delavci v znak žalosti po izgubljenem tovarišu zapustili delo. Ko so se delavci preoblačili, je prišel voz podjetja Zimolo po ponesečenca.
Ponesrečenec je bil med vsem delavstvom priljubljen, o čemer je pričel sprevod več tisočev delavcev, ki so ga spremljali v mrtvašnico k Sv. Juštu. Pok. Benčina zapušča vdovo s 4 otročiči. Pogreb bo v četrtek na praznik Matere Božje. (Ura? Prip. ured.)
* * #
Od druge strani se nam poroča o tej nesreči: Glavno krivdo na tej in vseh drugih nesrečah, ki se tako pogostoma ponavljajo v ladjedelnici Sv. Marka, imajo delovodje in mojstri, ki ne gledajo na nevarnost za delavce, ampak le na to, da bi se delo hitro napravilo. Tako tudi v tem slu-čajo ni bilo nikakega odra. Krivdo na nesreči je torej pripisati edino-le zanikernosti. Vsled zanikernosti se dogaja v tej ladjede-lavnic toliko nesreč, da se imenujejo delavnice S. Marko opravičeno „Le cantiere di morte" — „delavnice smrti".
Tržaška mala kronika.
Krvav prizor iz ljubosumnosti. Ko je
včeraj zjutraj malo pred odhodom puljskega poštnega parnika 24-letna Marija Marzari iz Poreča hotela na ladijo, se je neka mlada deklica zagnala nanjo z nožem v roki in jo trikrat zabodla, na nosu, na čelu in na desni roki. Napadalko so takoj aretirali. Ranjenko so odvedli na zdravniško postajo „Igea", kjer so jo obvezali. Vzrok čina je ljubosumnost.
Že 70-krat obsojen! Pri Chiozzi so predsinočnem aretirali nekega Josipa Martini, starega 41 let, iz Trsta, stan. v ulici Riborgo št. 35, ko je ravno skušal prodati prstan iz kovine za zlat. Martini je bil pod raznimi naslovi obsojen že 70-krat, in sicer 16-krat radi goljufije.
Aretiran tat. — Pred nekoliko dnevi smo poročali, da je bil na trgu Goldoni neki Jakob Rus, ki se je imel odpeljati v Ameriko, okraden za K [520. Rus je tatvino prijavil na policiji. Včeraj so zaprli nekega Ostoja Adamoviča, ki je osumljen, da je izvršil omenjeno tatvino. Njegova sokrivca Konstantin Totalović in Mejo Jarović se pa še skrivata.
V smrt radi nesrečne ljubezni! Italia Libera Sulich, stara 18 let iz Trsta, plesalka, stan. na trgu pred mestno bolnišnico štev. 3 je včeraj popoludne izpila večo dozo karbolne kisline in je kmalu na to izdihnila. Truplo so pustili na domu. Vzrok: nesrečna ljubezen!
Padel z vlaka. Marko Simčić, star 30 let, sprevodnik državne železnice, je včeraj popoludne odpotoval iz Trsta v Gorico s tovornim vlakom. Med postajama Prvačino in Volčjo Drago je pa, ne ve se še kako — padel z vlaka in je ležal na tiru štire ure. Še le, ko je dospel poštni vlak iz Gorice, ga je videl strojevodja, ustavil vlak, nakar so ranjenca spravili na vlak in ga odvedli v Trst, kjer so ga prenesli v mestno bolnišnico. Simčič si je pretresel možgane.
Truplo v morju. Včeraj okolu 8. ure zjutraj je neki finančni stražnik blizu hangarja štv. 71 v novi luki Fran Josipa L zagledal v morju truplo. Obvestil je o tem ekspozituro policije državnega kolodvora, in voditelj iste, oficijal Pasquali, se je takoj podal na lice mesta. Potegnili so truplo na kopno. Truplo je bilo neke ženske, kmečko oblečene, stare kakih 50 let. Identitete pa niso mogli ugotoviti. Zdravnik dr. Huber je konstatiral smrt in izjavil, da je bilo truplo v vodi še-le en dan. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu.
Nagla smrt. Včeraj zjutraj okolu 1. ure je nekemu gospodu, ki se je nahajal v gostilni „AH' Abbondanza", ko so isto zapirali, prišlo nenadoma slabo. Prenesli so ga v vežo hiše štv. 22 ul. Giosue Carducci, kjer je kmalu potem izdihnil. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Včeraj so v mrtvem spoznali 66-letnega mešetarja Viljema Cosolo iz Trsta in sicer ga je spoznala njegova hči Viljelmina, ki stanuje s svojo sestro Alico v ul. Antonio Canova štv. 13.
Povožena od tramvaja. Stanje sobarice Roze Musso, ki je, kakor smo včeraj poročali predsinočnjem po lastni neprevid-
mosti prišla v ulici Stadiom pod tramvajski voz, se je nekoliko zboljšalo. Dekle, ki je doma iz Pra Maggiore blizo Benetk in je rojena leta 1891, je prišlo v službo k rodbini Josipa Macchioro stanujočo v Portici di Chiozza Št. 1 še le pred 6 dnevi.
Koledar in vreme. — Danes: Ambrož škof. — Jutri: Brezmad. Spoč. M. D.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 16 Cels. — Vreme včeraj: oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Lepše vreme ali ne stanovitno. — _
Izpred sodišča.
Radi zavratnega amora.
Včeraj je nadaljevala razprava proti Karlu Negri, ki je obdolžen da je dne 7. sept. t. 1. zavratno umoril svojo ljubimko Marijo Tomasini. Zaslišana sta bila sodna psihijatra dr. Xydias in dr. Pastrovich, ki sta izjavila, da ni Negri umobolen, pač pa strasten človek, ki je izvršil čin pod uplivom alkohola in v zelo razburjenem stanju. — Razprava je končala pozno v noč. Sodišče je na temelju pravoreka porotnikov obsodilo Negrija na 8 let težke ječe.
Nafte gledališče.
PROLOG,
ki ga je na proslavni predstavi „Vstajeaja" v slovenskem gledališču v Trstu 4. decembra t. 1. govoril Ivan Zoreč, se je glasil:
Solnce dveh stoletij je zašlo.
Eno celo dolgo dobo človeškega življenja je kraljeval veliki duh velikega pesnika-umetnika, modreca Leva N i k o-lajeviča Tolstega. Sem v blagoslova polno Jasno Poljano, sredi prostrane Rusije, so se zatekali učenjaki in umetniki po modre svete globokih naukov, sem v slovansko Meko so hiteli s svojim hrepenenjem siromaki in preganjani, pomoči, tolažbe proseči.
In vsem je delil dobri oče dobrote svojega blagovestja : od tu, iz svete zemlje ruske, je mogočni duh njegov zrevolucio-niral človeškega duha in je klical k vstajenju ljubezen do bližnjega, je vzbujal resnico in se je boril za pravico.
Pustite male k meni! — je prosil in jim je zidal šole in jim je pisal knjige.
Ne ubijaj, je prosil; ljubi svojega bližnjega, je učil. Tema dvema naukoma je posvetil vse dolgo svoje življenje, vse svoje bogate izkušnje, vse svoje misli.
Njegova dela so bila vselej svetoven dogodek. Pred avtoriteto njegove besede so se morali uklanjati mogotci in trinogi; njegov veliki duh jih je plašil bolj, nego so se tresli pred bombami in dinamitom — tako velika je bila moč njegove besede...
Nesmrtna dela Tolstega niso samo zakladi globokih misli in resnice, niso samo oznanjevalci čistega evangelija ljubezni — ne, v njih imamo zrcalo umetniške lepote in harmonične umetnostne kompozicije z mojstersko dovršenostjo. Ves kulturni svet se naslaja ob tem viru blagovestne lepote. Njegovih del, ki ostanejo nesmrtna, ne morejo onesnažiti razni politični in literarni polži, kakor jih niso mogli oskruniti šroko-ustni puhloglavci in vsi drugi fanatični reakcijonarji...
Oči vse Evrope, vsega kulturnega sveta so bile zadnje dni vprte na malo železniško postajo Astapovo, kjer se je veliki duh največjega ruskega moža boril z angel jem smrti. —
Solnce dveh stoletij je zašlo...
Mož-učenjak, apostol ljubezni, glasnik pravice in resnice, besednik zatiranih, trpečih, po rešitvi, ljubezni, čednosti in popolnosti koprnečih je Šel k svojemu pravičnemu Bogu po povračilo in plačilo za apostolsko delo.---Solnce dveh stoletij je
zašlo. Dolge sence so se potegnile po Jasnaji Poljani in so legle na ves kulturni svet. 'loda na vzhodu Evrope, ob zibki slovanske Meke, ob gomili „na gričku zelenem" ne izgine znje nikoli. Njen svit bo božal človeštvo in ne ugasne na veke. — O, vi vsi,
Hov Met pri sv. luanu
Luigi BRAIDOTTI
Via S. Cillifts št. 1157 (Sv Ivanu) Trst Izbor razne svinjine
Najlepša, najboljša in najcenejSa darila
za Božične praznike in novo leto
n,jdra edino „Ali' Alpinista" (D. Arnstoin) Trst
v prodajalni
Miuri WT Via San Sebastiano 7 Miuvi	NOVI DOHODI: eieg .ume umjata
in perlaste torbice. NOVOST: torbice iz kožuhovine; necessaire za potovanje. BOGATA ZALIO A zadnjih novosti; kovčekovp torb, športnih potrebščin, dežnih piajfičev, drs&ljk it i
Enrico Preuer - TrsiSLOUENCI! ^JHJl^®
Via S. Lazzaro št. 22
pobištvo iz bambusa
in indijskega trstja.
„Tolstourško slatino, ki le edina slouenska slatina In se lahko meri z vsako kislo vodo.
Preimeti, urinimi za božična ii novoletna darila.
Antonio Dobner
— srar i a zlatar —
sodni Izvedenec
se je preselil v al. DELLE POSTE 3 vogal Torre bian-
ea (TOBAKARNA) Sprejema vsakovrstne poprave PO ZMERNIH CENAH	Z JAMSTVOM.
Poskusite FI- Colutin" ki ie nai~ GOVO KAVO	lili finejši i«
najzdravejši kavni pridatek Dobiva
v vseh boljših prodajalnicah.
ia
se
Francesco Sasparini
ODLIKOVANA DELAVNICA
za umetn. pohištvo
in okrašen je
Trst, ulica Giuseppe Gatteri 34
Zaloga obuvala
■■■■ in l&fltca delainioa ■■■■
PAVEL VISINTINI
Trst, ni. Giosue Carducci 31.
Filljalka nI. 8. Sebastiano 8.
Velika iz bera moških iu ženskih čevljev. - Poprave ae izvršujejo točno in solidno
po zmernih ceaah
Operite? nove sloveiis&e trpine1
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja, da je otvorila v Trsta, v uli o i B&rrlera veoohla iteT. 38
prodajalno obuval
I«- LASTNEGA PRIDELKA Te*
Zadruga izdeluje vsakovrstna obuvala od najprl-prostejiega do najflnejiega ter sprejema tudi poprave.
Priporočamo «e toiej slavnemu občinstvu, da ie poslužuje vedno izdelkov naše zadruge, a bode naj slavno občinBtvo tudi prepričano, da se bo z našimi izdelki zelo zadovoljilo.	Ceno selo nizko.
NAROČBE SE IZVRŠUJEJO TOČNO.
PA8TIUE ZA PRSA
-„JHČ več kašlja" =
bo edino sredstvo proti kašlju, prehlajsnju, zagrljenosti in vsem baleznim dihalnih organov. ^katlja z navodilom 70 stotlnk ——— se dobi samo v lekarni -
Praxmarer „Al DUE MORI"
Trst (mestna hiša) Tel. 377
Slovenci!
hočete se obleči IflF" po ceni ?
Obrnite se do dobroznane trgovine z oblekami
Pristni' dolenjski
Cviček
edino u ČEŠKI GOSTILNI o ulici Beluedere
ST; HELUEZIA
so najboljši radi mičnega in melodijoznega glaBu in trpežnega stroja. NIZKE CENE. Bogat izbor Hluven-Bkih in hrvatskih


&LLA CITTA' DI TRIESTE
Trst, nlica Giosue Carducci št. 40 (prej Torrente)
kjer dobit« velik izbor Oblek ln ftukenj za moike, dedke in otroke za nastopajofio sezono po sledečih cenah : Obleke iz poluvolse is Kasgarna za mo^ke od K 15—52 Obleke „ „ „ „ „ dečke „ „ 10—30
Obleke „ „ za otroke...... „ 4—16
Suknje, kožuhi z ovratnikom Ik prave kožuhovine za dečke, pelerine iz Lodna po cenah, da se ni bati nikake konkurence. — Zaloga blaga tu- in inozemskega. - Izvrtaj e se d&lo ta d i po meri. Velik izbor potrebnih predmetov za delavce : hlače, srajce, pletenice itd. itd.	Postrežba solldaa.
ALLA CITTA' DI TRIESTE
Trst, nlica Giosue Carducci štev. 40 (prej Torrente)
plošč. Na zahtevo ceniki brezplačno. Avtomati - - za gostilne - -
TRST, ul. Barrlera uecctila štev. 11, lil. nadstr. TRST.
^r.-7-J'	-M«.«
M. A i te
brez konkurence
Velika zaloga z manifakturnim blagom
nlioa Snov« št. 36, vogal ul. S. Lasaarc, i podruanioo nL S. Luiaro t
jako pomnoiila stojo s* j eno podružnico zato. is
in sira, kakor tudi piva, vina in likerjev a postrežbo
tave	Se priporoča LASTNIK.
Odprto do one popolnoči.
■i dovoljuje obvestiti slavno obfiastve in svoje cenjene odjemalce, da je jsko pomnoiila stojo se-logo kakor tsdi poveča)* prostore s tem, ds uatanovils sgotsj oi
V obeh prodajalnicah dobiva se laeoo blago boljke kakovosti ia ea asovi ca moike tu Šenske efrlezs, in bsmbaiaega blagu,
srajce, ovratnike, »m
Bcderoeile is prvih * toios. radi ve&fcanstt i tudi od bo m bata, ali j
Pteteaike, »vil
ZA NARO t»
plato s
mote t pobi meri zadostiti zahtevam ceaj. odj ____w__________________^ _______ __ jmcdernejle is grvth tevsn,
possbso
platcega
V sliki i»k«r vsakovrstofk
vrstni okraski za Krilie ia	—------------— —- — _ —_____ ___
SABSKE ZASTAVE iN NARODNIH TRAKOV ZA DRUŠTVENE ZNAKE.
Kupljeno blago, katero slučajno nI ugajalo, se zamenja alf pa so vrn« danar brez nlkaklh zarirtkov.	Foskuftatl ia eo preprifiatL
IN OB
JAVNA ZAHVALA.
Podpisana re najtoplejše zahvaljuje vsem blagim osebam, ki eo na katerikoli naćin izkazali poslednjo čast našemu nepozabnemu
Antonu.
Posebna hvala pevskemu društvu „KOLO" za žalo-stinke in sožalje in sploh vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je pogreb tako častno izvršil.
TRST, dne 7. decembra 1910.
DRUŽINA SOSIĆ in sorodniki.
I-	Podjetje za pranje in likanje	Ej
Fanny Samokez, Trst H
I	se je preselilo Iz ulice Romagiia štev. 4	m
v ulico Gecilia 14. - Telefon 22-69.^
Stran IV
„EDINOST" št. 339
V Trstu,:?, decembra. 1910.
ki ste v dvomih, vi vsi, ki stopite in ste preganjani zaradi lepote in ljubezni do človeka, spomnite se slovanske Meke, domislite se lasnaje Poljane in najboljšega človeka, ki" je dosegel spoznanje in je — trpel.
Vi vsi, ki mislite, da se zavedate svojega časa, svojega zvanja, ne pozabite, da je sicer odšlo k počitku trudno in nemirno srce veleuma, da pa bo večno živel med nami, v človeštvu, apostolski duh najpleme-Mitejšega učenjaka-socialista, idealnega reformatorja in demokrata, kateremu se klanja ves svet in mu osirotel in bolestno kliče drhti:
Nesmrtna, večna slava !
* #
*
Jutri v četrtek, na praznik Matere Božje, dne 8. dec. pop. ob 4. uri zadnja ponovitev prekrasne igre, ki je dosegla ob svoji premijeri velikanski vspeh:
„Rdeči talar".
S to igro je bilo naše gledališče mahoma pridobilo tudi tiste, ki so še dvomili: tako eksaktno in dovršeno so jo uprizorili. Upamo zato, da prihite jutri ob 4. uri po-poludne k tej igri toliko oni, ki so jo že prvikrat videli in tisti, ki je prvikrat niso posetili.
Zvečer 8. dec. pa ob 8. uri na splošno zahtevo še enkrat
^„VSTAJENJE"^
reva Nikolajevi« Tolstega
Pred predstavo
-- PROLOG
in alegorična ž va slika.
Minolo nedeljo je proslavna predstava te igre vspela najsijajnejše. Gledališče je bilo polno kakor še nikoli, mnogi so morali oditi, ker je bilo vse razprodano, a vsi, ki so bili pri predstavi, so videli eno ^najlepših iger z repertorija našega gledališča. To igro ponovi naše gledališče zato še enkrat, ker je mnogi niso mogli videti in ker bi jo tudi mnogi njih, ki so jo že videli, posetiti radi se enkrat.
Vstopnice za obe predstavi prodaja vratarica „Nar. doma".
3 K, dr. Rekar, dr Z. Zuccon, Rožica Kju-1 der, Žagar, I. S., Ivaniševič, prof. Matko' Mandić, dr. Brnčič, N. N., D. St., Lavren-čič, Eliza Košir, Ivan Tomašič po 2 K, Šovljanski, Šorn. G. Leskovec, Ljudmila Se-devčič, dr. I. St., Rajko Kotnik, N. N., Olga Slanovic, V. Bollev O. S. D. F., Lisec, Sten., Jožefa Kolman, Skof, Ravbovič, Ivan Zajec, Merku. Gradišar, Josip Prunk po 1 K, Y. X., Y. X., I. B., K. Ratto. N. N., N. N., Mazglevska, Obzimek po 50 st. Srčna hvala vsem.
Vesti iz Istre.
Razpisana služba. V c. kr. kaznilnici v Kopru je razpisana služba paznika.
■■■■■■	HALI OGLA;I	IHi
	MALI OOLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tlnk. Plača se takoj Ins. oddelku.	
Ifllhiniclro potrebščine iz aluminija in zmal-IVUIII llJbllC tirane. Ugodne cene. — Umbfrto CeBca, Via Caserma 11, Trgovina železnin. 1864
Diinrlo on frivnica v Skednju štev 4t>5. Cena
rroaa se nZka.	2055
Pozor tamburaši!
Neka tukajšnja veča gostilna išče tamburaše (Hrvate ali Slovence), ki so nastanjeni v Trstu, ali v okolici, a bi bili volini dajati koncerte Daljna pojasnila daje g. Josip S k r 1 e c, Via Donota 20, III. nad. — NB. Zunanji tamburaši naj se pismeno obrnejo na gorenji naslov.__2053
V sv. Križu
pri Trstu Št. 34 ima Vi ar ko društvo ca prodaj Tino za ou* teljke in sicer : belo, črno in belo kuhnno. Cfnn po dogovoru.	2052
7am!SiŠfa na Prodai v Rojanu pri Č.UIIIIJI90U CeSti nad cerkvijo v malih parcelah in po nizki ceni. (Denar za zidanje se tudi vdobi. Več se izve pri upravi „Edinosti".	* 1842
SSŠSSBBŠS^^SSIBBSS===SSn
Rogaška kisel Templev
Radinski vrelec. Najboljši mineralni vodi.
— ZASTOPNIK —
Lacko Križ - Pnla
WIESENREITER & Co., TRST Ulica Valdirivo 13.
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitične in kužne bolezni ima svoj
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. in 5.1/2 do 6.V2 pop.

«

MXX
U

Hnetilna z V8° p"?™-70 ee odda v oajem po UUoilllia nizki ceni. Obrniti se je v ulico Car-radori (gostilna N. D O. — K o s i č. *	2260
Kat. vd. Mulej
Trst, Piazza Ponterosso št. 6 Trgovina jestvin in kolrniial. Zaloga cveč, mila in čistila v prid družbe sv. Cirila in Aletcdn. Priporoča se Ivan Bidovec.
1846 i
RESTAVKACIJA
AL TELEGRAFG
(nasproti glavno poata)
ulica Squero iiuoto štev. IT
Zajutrtk po 30 stot., kosilo 60 do 80 stot
Za naročnike znižane cene. Vino istrsko, opolo, ri-bemberško, vipasko in teran. — Refošk v steklenicah. Vsak dan sveže ribe po nizkih cenah. Puntigamsko marčno pivo. — Nemška, češka in italijanska kuhinja.	Priporoča se udani
F. Voildruska, restavrater.
Nar. dei. organizacija.
vabi vse slovensko delavstvo, da pohiti danes ob ti. in pol zvečer na Veliki trg, da manifestira svojo
solidarnost z delavci v mestni plinarni!
*
Shod delavcev iz mestne plinarne
se je vršil sinoči ob 7. uri zvečer v dvorani v ulici Stadion št. 20. - Pred mnogobrojno, zbranimi poslušalci so govorili ob splošnem J pritrjevanju tajnik soc. dem. strokovnih organizacij Todeschini, mestni svetovalec C e r n i u t z, dr. Josip Mandić in W i 11-m a n n. Sprejela se je soglasno resolucija, ki se drevi izroči županu. Tudi NDO odpošlje po posebni deputaciji podobno resolucijo.
Društvene vesti.
Sv. Miklavž in ž njim celi bataljon angeljcev in parkelcev pride v nedeljo 11. t. m. v „Trgovsko izobraževalno društvo". To bo dirndaj še bolj, nego na občnem zboru. Pridejo naj torej vsi o pravem času, ker za vsakogar bo darilce.
Kdor pa hoče kaj naročiti Miklavžu naj pride k društvenemu upravitelju v ul. S. Francesco št. 2 I. nadstr.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico želi zopet sestaviti pevski zbor. Zato vabi vse svoje tovariše pevce in pevke, da se v čim večem številu udeleže sestanka, sklicanega v ta namen v društveno sobo (in ne na Cir.-Met šolo, ker je vodstvo odpovedalo) jutri dne 8. tek. m. ob 10 uri zjutraj.
Čitalnica pri sv. Jakobu priredi „Miklavžev večer" v nedeljo dne 11. t. m. ob 5. uri pop. v društvenih prostorih. Darila že pridno dohajajo v „Čitalnico" ter je po splošnem zanimanju soditi velike vde-ležbe. Sv. Jakobčani! Obdarujte svoje otroke. Darila sprejema družina Kompara (nad Čitalnico). — Vstop je prost članom in ne-, članom.
Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu naznanja vsem gospicam pevkam in gospodom pevcem, da je vaja v petek, 9. t. m. ob 8. uri zvečer. — Ker se bliža koncert se prosi točnega poseta vaj.
Sprejmejo se tudi nove moči.
__Odbor.
DAROVL
—	Za podružnico družbe sv. Cir. in Met. na Greti nabral je g. Mavrič Košti od slabih strelcev 1 K.
—	Za družbo sv. Cir. in Met. podaril' g. Ivaniševič Filip 20 K v proslavo spo-i mina pok. Mate Bogdanoviča. Denar je vložen v T. O. Z.
—	Za „Božičnico" so darovali sledeči gg.: Ferd. Briickner, Rado Lah, po 5 K, 1? Kuščar 3 50 K, Hinko Dolenc, N. N., po
Obiskujte žganjarnofloSSItTrHt
V. Rlborgo 1 - V. Malcanton 20. — Vina. likeijl; sirupi, slrščlce ln kenfoklnre tu- in. Inozemskih tvrdk. KONJAK ZA PREVOZ v steklenicah Kron 140: V^ 80 »tot. - Po-atljatve na deželo.

I Veliki 9I0-■ vanski zavarovalni zavod, ki lahko konkurira zlasti, kar se tiče zavarovanja na življenje z cenimi tarifami in modernimi prgoji, išče povscd pod ugodnimi pogoji
ZASTOPNIK«!.
Inteligentni grgpodje, ki imajo mnogo znancev, in ki boćejo doseči dober zaslužek, naj pijejo takoj na poitnl predalček 243 Trst 1. - Zastopstvo je primerno ra samostojno ekzistenco, kakor tudi kot postranski zaslužek za trgovce, gostiinič., uradnike itd.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi sredeneo
TRST, Cario Goldonijev trg štev. 11
?Mml tovarne jm m sskotoies „Pnch"
H»p»ija7t in taloga eloktrlćalfc s^orčfcoT, t?»l 'j prodaja gra »ofonoT sonofcnc, Ln foscgra'oT. 2aicga pri?«.* ta točiti pivo ;.ai*ns diiamlra ta pcpravljaci* M ?. eirojer, kolM, motokolo« itd
Vcl'ka zaloge! pripatfkov pa tovar, cenah. TELEFON štev. 1734.
J pecilni sumil, predmetov
f
Elastične nogovice, kilni pasi. pasi irigatorji, sospenzorji, gom. rjuhe, cevi za vino, vodo. plin- O VATA. Prodaja in poprava črevljev iz gume ter gumijevih predmetov.
Higijenični predmeti A
CENE ZMERNE,	CENE ZMERNE
fedcrico StešnBler, yfcqoc9otto 14,
m ©
Prodajalnica manufakturn. blaga
Enrlco de Franceschl
Trsi, ul:ca delie Poste št 10
vogal ulica Valdirivo) VELiK* IZBERA bomb^eviee, trllža, fušta-nja, vabečega blaga, itdjJanoga moškega In žoaskega parila in drsbsih predmatav po najzmernejših cenah.
Prodaj, delibates
Trst. ulica Caserma štev. 19. Prodajam prave kranjske in dunajske klobase vedno tople in tako tudi svinjski kare. To-čfi.i vedno sveže Dreherjevo pivo, vipavsko vino, kraški teran in opolo. Za mnogobrojen obisk s priporočam slavnemu občinstvu udani FRAN STEGU.
VELIKA SKLADIŠČA g|
OGLJA * LESA
na debelo in drobno PRAVE KONKURENČ. CENE
Signeria :: Montpreis
lastni pridelek
Trst, ulica Up Foscolo 33, Telefon 11-37
- Antonio Spanghero
DEKORATIVNI SLIKAR
Naslednik tvrdke DELALNICA: DOMENICO DELISE. Via Madonnlna 7.
Telefon 160 Trst Telefin 160.
VELIKA ZALOGA. - Panir za tapecirsmje najboljših tovarn.
Prevzaco vsakovrstna stavbena dela dekoracije za sobe. — i^ECIJALITETA: imitacije lesa ta marmorja, (zložne table.

Skladišče nM in im S
za lorivo, petrolja in stavsni materijal "
Josip Itficeu
Trst. Via San Cilino št. 2 (Sv, Ivan)
TRVDKA
Adoif: MMt
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, via S. Giovanni 16, I.
TELEFON stav. 16-83.
(zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd.
Najdogovornejše cene.
POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju
Macoari & Fross
Trst. Via fflaicanton štev. 9
f ta in volneno Map
za moške v velikem izboru po zelo ugodnih cenah.
Na zahtevo se dopcšljejo uzorci gratis in franko.
Morberto Nachtigali
Trst, ulica Nuova 41, Trst (PALAČA • SALEM)
Zaloga in zastopstvo zelo ogledne švicarsket ovarne.
Vsakovrstne ure, žepne ure od 5 kron dalje.
Budilnibi od K 2*40 dalje.
Zlatnina se prodaja po ugodnih cenah
Spritzer wein
■e imenuje belo Štajersko ti no, ki Je edino }.ripr»Tna pijača ■ mineralnimi rolami in aifonom. Prodajam tudi v buteljkah
fristno Tino Opollo iz Visa, Belo eladko iz Viu, istrsko in teran riporofam tudi stoJ izbor dezertnih in zdraTlluih Tin, rc* iikt-rje, žganje in sirupe. Zaloga „Asti apumanti' po Kron 3 4. .Sladki refoAk po E s. Izborno žganja po K 2*40 buteljk prtldruzega listra. Pr©-aupOTalcem popust,
K a. Izborno žganja po K 2-40 buteljk
^ E. Jurcev, Acquedotto 9
Prva in edina pisarna
t/v vojaški stvari
----- -------
^/Daja nasvete in informacije o vsem' ^ /kar se tiče novačenja in voj. službe.^ /izdeluje in odpošilja vsako vrsto pro-^/šenj vojask. značaja — opro?čenje od\ 4 , I vaj in kontrolnih shodov, enoletno _ 5^/stovolj'tvo, ženitbe, dosezanje zakonitih' ugodnosti glede prezenčne služba vspre-,'jetja v vojaSke šole itd. — Pooblaščena je' zastopati stranke pred oblastnijami. — Posreduje v najtežavnejih slučajih- — Reševanje! hitro in točno — Uradne ure: Ob delavnikih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popol. I Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. opolud'
Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijonira-na od c. kr. nanestnlitva
i« ft*3
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedi a.
Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči.
■i ii ii ii—\wmw im iulili
g MANUFAKTURNA TRGOVINA ®
3 Ignac Perlmutter, Irst f
K Via G-atter! žt. 7, L
a^i	Velik Izbor irgotovljenih moških oblek,
^fe	manufaktnr. in belepa blaer-j, prcpr<*sr, gfe
2	zngrhjal, earnitur, blaga za MOŽKE in
W	ŽENSKE : OBLEKE	i;
^	Proti plačilu takoj in na obroke.
A--k
Prodajaln, ur in dragocenosti
Gt. BUCHBR
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst SSS Corso šteo. 36
Bogati izbor zlataaine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne nre.
OELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. ^_ W
teodor korn ii
Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. 8PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA =r= DELA IN POPRAVE = PO NIZ Km CESAH. :: Delo dobro in zajamčeno, :: Tfilel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
EIE
m
3DE
JL=
Hotel Balkan
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji. CENE ZMERNE.	]. Kogl.
Hotel Balkan