PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. costale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 60 (9365)
TRST, petek, 12. marea 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PRED KONGRESOM KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
PREDČASNE VOLITVE PREDMET POLEMIKE MED POLITIČNIMI SILAMI
Izjave socialista Labriole in članek člana vodstva KRI Bufalinija
RIM, 11. — Po kongresu socialistične stranke so se ponovno pojavili glasovi o morebitnih predčasnih volitvah, češ da KD ne bo mogla vladati še naprej, če vzame v poštev stališča socialistov, ki so bila izražena in soglasno odobrena na kongresu. Sedaj pa se je začel kongres socialdemokratov, prihodnji teden pa bo kongres KD. Zato je politični položaj še vedno popolnoma odprt in vsi pričakujejo, kaj bodo demokristjani odgovorili na zaključke kongresa PSI.
Po drugi strani pa se vedno bolj uveljavlja predlog republikanca La Malte, da bi vse stranke ustavnega loka sedle skupno za mizo in se dogovorile, kaj je treba v Italiji narediti, da se prepreči zaostrovanje krize, ki grozi, da jo ne bo mogoče več brzdati.
Na obtožbe vatikanskega tednika «Osservatore della domenica», da socialistična stranka čaka na ugodni trenutek, da povzroči predčasne volitve, je član socialističnega vodstva Labriola izjavil, da vprašanje razpusta parlamenta «obstaja», da pa do tega ne bo prišlo «na pobudo in z odgovornostjo PSI». Labriola pravi, da se je socialistična stranka obvezala do sedanje enobarvne vlade in da je prepričana, da je treba redno zaključiti sedanjo zakonodajno dobo, da se reši vprašanje prekinitve nosečnosti.
Labriola je nato poudaril, da socialistična stranka bo storila vse, da prepreči referendum, kljub temu pa, če ne bo druge poti, bodo socialisti šli na referendum, da preprečijo predčasne volitve.
Proti predčasnim volitvam so tudi komunisti. Član vodstva Bufali-ni je v članku, ki ga je napisal za tednik «Rinascita» o socialističnem kongresu, poudaril, da čeprav prevladuje med socialisti mnenje, da bo prišlo do predčasnih volitev, so komunisti prepričani, da bi nova vladna kriza samo še zaostrila položaj v državi. Zato KPI odločno nasprotuje predčasnemu razpustu parlamenta. Zaradi tega, dodaja Bufa-lini, je treba dati pobudo za enotne nastope, da se pospeši vladno delovanje in prisili KD, da spremeni svoja politična stališča. Bufalini meni, da je usoda sedanje vlade odvisna tudi od sklepov kongresa KD.
V KD zaostritev o profilom' splava
RIM. 11., Možnost frontalnega spopada v parlamentu okoli zakona o ureditvi splava je čedalje večja. Parlamentarna skupina KD je namreč zavrnila bolj «elastično» stališče vodstva stranke, ki ga je zastopal posl. Mazzola. Sprejet je bil. «saj v bistvu, dokument, ki so ga izdelali poslanci Scalfaro, Fusaro in Mazzetti Caotorta, v katerem se izrecno sklicujejo na zadevni zakonski osnutek KD in torej nujnost spopada z laičnimi skupinami na lemo, ali je splav zločin ali pa ne. Po mnenju večine demokristjanov o tem ni dvoma, posebno še po tem, kar je vatikanski radio proglasil, da je «vsak zakon o splavu» nič drugega, kot «dovoljenje za umor».
Razprava v parlamentarni skupini | KD je trajala dejansko ves dan :n se je zaključila pozno zvečer. Odobrenega dokumenta niso takoj objavili, vendar prevladuje domneva, da RD — kot je izjavil poslanec Gar-£ani — «odločno odklanja vsak zakon. ki bi ženski dopuščal svobodo odločanja, tudi če ta predlog izhaja lz katoliških vrst», misleč na za-hrisel katoličana Raniera La Valle-la. da bi povezali samoodločbo žen-ske z dejavnostjo deželnih zdravstvenih . in družinskih posvetovalnic. Paniera La Valle namreč trdi sle-d£is: splav je dejstvo, pred kate-rim ne smemo mižati, saj zadeva 'bilijone žensk. Pomagajmo jim, da ne bodo več splavile, preko družinskih posvetovalnic, če so pa prisi-Bene Splaviti, jim odpustimo.
Confindus(ria o težavah izvoznikov zaradi novih valutnih predpisov
f.^M, 11. — Tehnični odbor Con-bbustrie, ki se ukvarja z vprašanji banje trgovine, je proučil težave, a katere so naleteli izvozniki po o-^ obritvi vladnega odloka o boju pro-n i/^bkoaitemu izvozu kapitalov.
dbor je ugotovil, da ti predpisi Povzročajo težave pri izdajanju izvoznih listin pri raznih pristojnih adih, predvsem pa pri izdajanju rdil denarnih zavodov. Zdi se, ^gotavlja tehnični odbor Confindu-toì'6' -^a P'b mnoglh bankah togo y biačijo nove zakonske predpise, sk-h to z?* * * * v’ra'reden izvoz industrij-proizvodov in ustvarja zmedo
točke zakonskih predpisov, obstaja nevarnost, da bo italijanska industrija, ki že itak preživlja veliko krizo, zgubila tržišča v tujini.
CIP bo danes odločal
o ceni bencina
RIM. 11. — Medtem ko so včeraj sporočili, da se bo medministrski odbor za cene (CIP) seslal šele prihodnji teden, da odloči o novi ceni bencina, je danes prišla vest, da je minister za industrijo Donat Cattin sklical sejo medministrskega odbora
PRVI DAN SOCIALDEMOKRATSKEGA KONGRESA V FIRENCAH
Saragat verjetno tajnik PSDI po očitnem porazu Tanassija
Bivšega obrambnega ministra so delegati izžvižgali ■ «Tretja alternativa» do KB in proti KPI ■ Sestanki petih struj
FIRENCE, 11. — V vzdušju nezaupanja in krize, ki pretresa stranko, se je pričel 17. kongres PSDI. Čeprav je na pokrajinskih kongresih (bilo jih je približno 105) izgubil večino in je vsem jasno, da ga bodo zamenjali tudi pod težo «škandala Lockheed», je temeljno poročilo prebral dosedanji tajnik, bivši obrambni minister Mario Tanassi.
Značilno je, v tem smislu, kako so delegati zbrani v florentinski kongresni dvorani, sprejeli Tanassija, ko je stopil na tribuno. Redki so mu zaploskali, še več pa jih je bilo, ki so ga izžvižgali. Dvorana pa je nato izzivalno začela skandirati: «Saragat, Saragat!» Tanassi ju ni preostalo drugega, kot da je zamrmral: «To je moja oporoka.» In je prebral svoje poročilo.
Časnikarjem so v dvorani razdelili 16 tipkanih strani govora, v kate
za cene za jutri dopoldne. Na seji bodo določili nove cene naftnih pro- rern Tanassi — v bistvu — izraža izvodov. Kot spopocajo, na;, bi se mnenje, da je «leve sredine konec».
cena bencina podražila na 350 lir liter.
RIM, 11. — Predsednik republike Leone je nocoj sprejel na Kvirinalu predsednika vlade Mora in se z njim zadržal v daljšem pogovoru.
kot je konec «vodilne vloge KD v Italiji». Zato je potrebna «alternativa», ki je po Tanassijevem mnenju možna v «okviru laične in socialistične levice», seveda brez komunistov, ki «še niso dozoreli, niti dokazali samostojnost do sovjetskega komuniz-
že jasno, da bo glavna tema sestankov struj poiskati protikandidata za tajniško mesto. Mauro Ferri je v razgovoru z uredniki TV-dnevnika že predlagal, naj bi tajništvo stranke vrnili Saragatu, ki je sprejemljiv za levico in tudi ostale struje, obenem pa imenovali v tajništvo voditelje glavnih struj.
Zvečer sta zasedali tudi dve komisiji. Prva je zadolžena za sestavo zaključnih sklepov kongresa in torej nima veliko dela, saj bedo sklepi rezultat dogovora med strujami, druga pa bo očitno zasedala do jutra in še
ma». Ta «socialistični in laični okvir»
(nekakšen skupek PSI, PSDI, PRI in PLI), naj bi se zoperstavljal KD ali pa se z njo dogovarjal za skupno vodenje države.
Glavni problem, ki Tanassija tare, je namreč preprečiti, da bi v Italiji «vodilno vlogo KD» zamenjali komunisti. Pri tem računa Tanassi celo na socialiste in se sklicuje na dejstvo, da , tudi PSI ne odobrava «zgodovinskega kompromisa», pozablja pa, da so socialisti trdno odločeni krepiti tesno sodelovanje med delavskimi strankami.
KD je Tanassi povabil, naj na svojem kongresu «zavzame enotno u-smeritev, kakršnokoli, a naj bo jasna in dosledna», predvsem pa naj se zaveda «preteklih grehov». Vendar PSDI noče spopadov s KD, ker bo «nudila italijanski krhki demokraciji še pomembne usluge».
S Tanassijevim poročilom se je dejansko zaključil prvi dan kongresa. Takoj so namreč prekinili zasedanje, da se lahko zberejo delegati po strujah (teh je pet) in se opredelijo do poročila in Tanassijèvih predlogov. Naslednjega dne bodo voditelji struj orisali vsak svojo resolucijo in s tem odprli razpravo, vendar jelmerje» med strujami
DRUGI DAN TITOVEGA OBISKA V MEHIKI
Politični pogovori z mehiškim predsednikom Luisom Echeverrio
Predsednik Tito bo obiskal tudi Ver iielo - Mehiški časopisi dajejo velik poudarek obisku predsednika SFRJ
KANKUN, 11. Predsednika Mehike in Jugoslavije Luis Echeverria in Tito sta danes začela uradne politične pogovore v Kankunu, mestu na jugovzhodu Mehike. Poleg dvojice predsednikov v pogovorih sodelur jejo tudi njuni najbližji sodelavci. To je začetek izmenjave mnenj o jugoslovansko - mehiškem sodelovanju, ki se uspešno razvija, in o mednarodnih vprašanjih, zlasti na področju gospodarskih odnosov v svetu. Tito in Echeverria bosta popoldne (pò krajevnem času, to je ponoči po sred-
dalje, ker mora overoviti mandate j njeevropskem) nadaljevala
in pooblastila, torej določiti natančno številčno razmerje med strujami. Na pokrajinskih kongresih PSDI je namreč prišlo do najrazličnejših primerov: od sklicevanja dveh kongresov v istem mestu in izvolitve dveh skupin delegatov, od katerih pa bo samo ena (katera?) nastopala na kongresu, do prehodov delegatov iz ene v drugo strujo, oziroma poneverjanja volilnih rezultatov na sek-cijskih in drugih kongresih. Navadno so se v «komisiji za preverjanje mandatov» po dolgem prepiru ivorili in določili «teoretično raz-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>tTiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii!iiiiiiiiiiiiMii»ii>iiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MNOŽIČEN POSEG ŠPEKULANTOV Nfl ZAHODNOEVROPSKIH VALUTNIH TRGiH
LIRA, FRANCOSKI FRANK IN FUNT ŠTFRUNG POD PRITISKOM NA VSFH MFNJALNIH TRGIH
Včeraj je vrednost lire padla na do sedaj najnižjo raven - Zahodni Nemci pomagajo Francozom - Izboljšanje gospodarskega položaja v nekaterih zahodnih državah
RIM, 11. — Lira je danes ponovno zgubila na vrednosti. Po treh dneh redne menjave na vseh menjalnih trgih, se je danes tako v Milanu kot v Rimu denarni trg “razživel. Lira pa je že v zgodnjih dopoldanskih urah padla na 806-808 lir za dolar. S tem je dosegla najnižjo raven, na katero, je vrednost lire padla samo 24. februarja letos, ko je bil še zaprt uradni menjalni trg.	• -* ■
Po mnenju denarnih operaterjev je padec lire treba pripisati predvsem močnemu pritisku popraševa-nja po tujih valutah ne samo v I-taliji, temveč tudi v Franciji in Veliki Britaniji. Tudi francoski frank in funt šterling sta v zadnj h dneh pod močnim pritiskom špekulantov. Poleg tega pa se je položaj lire danes poslabšal zaradi nakupa dolarjev uvoznikov nafte. «Banca d'Italia», ki je sklenila, da bo «prožno» uravnavala vrednost lire, je tudi danes posagla, toda samo pri menjavah izven uradnega trga.
V popoldanskih urah se je menjava lire ustavila pri 802 lirah za do-
lar. To pomeni, da sé je njena vrednost'v odnosu do dolarja v enem dnevu zmanjšala za 0,4To. Poleg tega je treba omeniti, da je lira boljše držala v odnosu do funta šterlinga in do francoskega franka. Dolar je v zadnjih dneh zelo iskan na vseh evropskih menjalnih trgih, kar spravlja v težave vse zahodnoevropske valute, razen nemške marke in nizozemskega goldinarja.
Po nekaj dneh krize funta šterlinga predvsem na londonski menjalni borzi, se je danes njegova vrednost nekoliko izboljšala. To pripisujejo predvsem izjavi predsednika vlade Wilsona, da je vlada sklenila, da bo
z vsemi sredstvi branila vrednost | hodnosti razvijalo po stari poti, se
"Pl 1 KI T V» C" 4~ » K> CV T O ! K»	1 » t- », 4-,, I „ , .7 fr» »»»	-, 1   ’	_____
liiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimHiiiiiiiiiMii
«PUČ» V LIBANONU: ZAČETEK KONCA?
Bejrutski poveljnik odstavil predsednika republike in vlado
General Adhab je povabil parlament, naj v 7 dneh izvoli novega predsednika in novo vlado - Upor nekaterih vojaških enot
.^.ern važnem gospodarskem poba C U’	Confindustrie ugotav-
ki de "e *50C'° sprejeti ukrepi, bodo pojasnili nekatere nejasne
BEJRUT, 11. — Položaj v Libanonu je dosegel višek napetosti. Po več' kot 24 urah protislovnih dejanj, od upora ósm'ih vojaških ‘ regij, Id so se pridružile samozvani «arabsko-libanonski vojski», ki jo baje podpira Libija, a ji nasprotujejo Palestinci, po napovedi Sircev, da bodo posegli s silo, čg. ne prenehajo spopadi ih napovedi premierja Ka-rameja, da bo odstopil,, ker ne nadzoruje državne vojske, je bejrutski vojaški poveljnik general Abdel Aziz Al Adhab prevzel oblast v svoje roke ter povabil parlament, naj v roku sedmih dni izvoli novega predsednika republike in novo vlado.
Adhab je ukazal vojakom, naj nadzorujejo državne organe in odredil policijsko uro. Napovedal je, da prevzema oblast le «začasno» in ne namerava ustanoviti vojaške vlade, pač pa namerava izročiti oblast novim organom, Id naj jih parlament izvoli v roku enega tedna. Predsedniku republike Frangieju in premierju Karameju pa je ukazal, naj odstopita v roku 24 ur.
Težko je predvideti, kaj se bo zgodilo. Kajti 'problem je, ali je general Adhab izvedel ta «polovični puč» samovoljno, ali pa s pomočjo Sirije V tem primeru bi verjetno imela. njegova akcija možnost uspè- spendenti, da je general Adhab pre-ha, v 'nasprotnem primeru 'pa utegne ! bral svoj proglas v. 13 točkah po biti ta «puč» prvi korak k razsulu 1 televiziji. Kmalu nato je bilo po enotne libanonske države in s tem ulicah slišati gosto streljanje.
možnosti aneksije arabskih področij po sirskih vojskah.
Metež se je pričel pred dobrim dnevom, ko so nekatere vojaške e-note proglasile, da se ne bodo več podrejale glavnemu stanu in ustanovile tako imenovano «arabsko-bhanon-sko vojsko». Ta upor se je kaj kmalu razširil na druge vojaške e-note. Vneli so se spopadi med posameznimi, vojaškimi rodovi, Palestinci pa so v glavnem samo prevzeli nadzorstvo vojaških naprav ob meji z Izraelom, očitno iz bojazni, da bi slednji ne izkoristili položaja
v svojo korist.
Mrzlično so v zadevo skušah posredovati Sirci. Predsednik Asad je poslal v Bejrut svojega zunanjega ministra, ki se je srečal s predsednikom in premierjem, očitno brez uspeha. V Libanon so prišli tudi nekateri sirski visoki častniki, ki so mnenja, da mora vojska ostro ukrepati in preprečiti razsulo države.
Ukrep generala Adhaba je zaenkrat zagoneten, ,tudi zato, ker ni znano, ali mu slede samo vojaki bejrutskega področja, ah pa se mu bodo pridružile tudi druge enote. Upornikom je general Adhab obljubil amne-tijo.
Iz Libanona poročajo tuji kore-
funta šterlinga tako doma kot v tujini. Samo danes je britanska narodna banka vrgla na menjalni trg 200 milijonov dolarjev, da je podprla domačo valuto.
V zelo slabih vodah je v zadnjih dneh tudi francoski frank. Računajo, da je francoska narodna banka danes zapravila 500 milijonov dolarjev, da je ohranila nespremenjeno vrednost franka z zahodnonemško marko. Sicer pa so tako francoske kot zahednonemške oblasti že izjavile, da ne bodo dovolile razvrednotenje nobene zahodnoevropske valute, ki je vključena v sistem uravnove-šenja vrednosti valut hekaterih držav gospodarske skupnosti. Zato je v preteklih dneh tudi zahodnonemška narodna banka podprla ohranitev vrednosti francoskega franka. Danes pa je zahodnonemški finančni min. Apel izjavil, da bodo branili dogovorjeno partitelo valut. Zato sta zahodnonemška in francoska narodna banka stalno v stiku in skupno nastopata na menjalnih trgih, kjer je treba podpreti francoski frank. Špekulanti računajo, da se bo frank prej ali slej razvrednotil. V Parizu pa so se danes razširile vesti, da namerava francoska vlada ponovno uvesti «dvojni menjalni trg», se pravi, trg tako imenovanega «trgovskega» franka in trg «finančnega» franka. To obliko menjalnega trga so v Franciji uvedli med avgustom leta 1971 in marcem 1974, ko je Francija preživljala precejšnjo gospodarsko krizo.
Po drugi strani pa so gospodarski izvedenci OECD, se pravi mednarodne organizacije za kooperacijo in gospodarski razvoj ugotovili, da so se v razvitih državah ustvarili pogoji za večji gospodarski razvoj, hkrati pa da obstaja nevarnost zaostritve inflacije. Na osnovi zbranih podatkov v sedmih razvitih državah ocenjujejo, da se bo narodni dohodek letos povečal za 4 — 4,5 odst. V najboljšem položaju so sedaj ZDA, za njimi pa Japonska. Tudi v Franciji in v Zahodni Nemčiji ugotavljajo povečanje notranjega popraševa-inja, medtem ko. se v Italiji, Veliki Britaniji in Kanadi gospodarski razvoj s težavo pomika naprej: V glavnem so ugotovili, da se bo gospodarstvo tako: letos kot v bližnji pri-
pogovo-
re, zvečer pa bo’ mehiški predsednik priredil slovesno, večerjo v.čast jugoslovanskega voditelja. Kot je predvideno, bosta državnika ob tej priložnosti izmenjala zdravici.
Vse mehiško časopisje danes na najbolj vidnih mestih obširno poroča o včerajšnjem sprejemu predsednika Tita v Vera Cruzu ter izraža dobrodošlico jugoslovanskemu voditelju. Mnogi časniki preko celih prvih strani objavljajo zapise o Titovem uradnem obisku ter izražajo pri tem zadovoljstvo in opozarjajo na tradicionalno prijateljstvo med Jugoslavijo in Mehiko. Časopisje poudarja, da je Tito eden izmed najuglednejših državnikov sodobnega sveta.
Dnevnik «El Dia» na prvi strani piše, da Mehiko in Jugoslavijo povezujejo skupni interesi v boju za ohranitev miru in za enakopravno mednarodno sodelovanje. «El Na-cional» se pridružuje takšni oceni in v posebnem komentarju piše o vezeh prijateljstva, ki so stkane med Mehiko in Jugoslavijo. Časnik za Tita pravi, da je ugledni vodTelj in svetovni državnik, ki se zavzema za utrditev svetovnega miru in za razvoj enakopravnega mednarodnega sodelovanja.
«El Nacionai» predvideva, da bosta predsednika Tito in Echeverria razpravljala o tem, kaj bi bilo treba, storiti^.da ,bi se, odnosi v svetu, razvijali tako, da bi to uSffežalcr Interesom vseh držav in narodov. Časnik izraža tudi prepričanje, da bodo pogovori Tito - Echeverria pri-V Zahodni Nemčiji pričakujejo, da i sPeva^ k nadaljnji krepitvi solidar-se bo kosmati narodni dohodek letos ' nosti med naprednimi državami. Po-
pravi izmenično z občasnimi gospodarskimi krizami in recesijami, ker ni mogoče za sedaj zavreti inflacije.
povečal kar za celih 5 od sto. še posebno v dobrem položaju je zahodnonemška industrija, saj so njene zmogljivosti zaposlene za 80 odst. Izboljšanje gospodarskega položaja in proizvodnje ugotavljajo tudi v Belgiji.
RIM, 11. — Podpredsednik so-rhalske republike, ki je včeraj prišel na obisk v Italijo, se je danes sestal z zunanjim ministrom Rumo-rjem. Govorila sta o razvoju odnosov med državama in ugotovila, da se odnosi stalno utrjujejo predvsem pa na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju.
dobne ocene in zadovoljstvo ob Titovem obisku objavljajo tudi «La Prensa», «Novedades» in drugi dnevniki ter poudarjajo, da državi uspešno sodelujeta na mnogih področjih. Tudi mehiška televizija in rad o sta namenila obisku jugoslovanskega predsednika Tita veliko pozornost.
V okviru sedanjega latinskoameriškega potovanja, začelo se je v Mehiki, bo predsednik Tito obiskal tudi Venezuelo. To bo Titov prvi o-bisk v tej državi in je, kc' je iz' vil glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič, izraz obojestranske želje za poglabljanje obstoječih prijateljskih odnosov. Ti-
tov obisk v Venezueli bo velika spodbuda za nadaljnji razvoj dvostranskega sodelovanja na vseh področjih, za kar so tudi objektivne možnosti. Kalezič je dodal, da bosta predsednika Tito in Perez med obiskom v Caracasu razpravljala o najbolj aktualnih mednarodnih problemih.
Castro v Bolgariji
SOFIJA, 11. — Nocoj su .sporočili da sta se dar.es v Sofiji sešla partijska voditelja Bolgarije in- Kube Todor Živkov in Fidel Castro. V o-zračju «bratskega prijateljstva in izredne prisrčnosti» sta se, kot so"sporočili, pogovarjala - o vprašanjih vzajemnega interesa. Fidel Castro je v ponedeljek dopotoval na prijateljski obisk v Bolgarijo. Nocojšnja vest je edina, ki so jo o tem objavili, odkar je Castro prispel v Sofijo. Po neuradnih informacijah je bil Castro do današnjega srečanja na oddihu v letovišču Borovec, približno 70 kilometrov jugovzhodno od Sofije. Castro bo jutri odpotoval iz Bolgarije.
Predsedstvo SFRJ o gospodarskih odnosih
z drugimi državami
BEOGRAD, 11. — Predsedstvo Jugoslavije je na današnji seji. ki jo je vodil podpredsednik dr. Vladimir Bakarič, razpravljalo o aktualnih vprašanjih gospodarskih odnosov Jugoslavije z drugimi državami, in sicer s stališča trajne usmeritve k razvijanju širokega gospodarskega sodelovanja na podlagi enakopravnosti in v skladu s politiko neuvrščenosti, ki jo vodi Jugoslavija. Predsedstvo je sprejelo tudi poročilo o obisku predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča v Franciji. Belgiji in Luksemburgu ter o njegovih pogovorih na sedežih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD v Parizu in Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiic
Jugoslovanska pomoč angolskemu ljudstvu
Izjave predstavnika tajništva za zunanje zadeve v Beogradu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 11. — Na današnji tedni tiskovni konferenci v zveznem tajništvu za zunanje zadeve je Mirko Kalezič obvestil časnikarje, da je pri obisku pomočjiika zveznega tajnika za zunanje zadeve Mirka Ostojiča v Angoli ter pri ustni poslanici predsednika Tita za angolskega voditelja Agostinha Neta šlo za običajno izmenjavo mnenj o aktualnih mednarodnih vprašanjih in tudi o vprašanjih v zvezi z napredkom jugoslovansko - angolskih odnosov. Pri tem je Kalezič tudi izjavil: «Jugoslavija daje vso podporo Angoli in njenemu beju za dokončno osvoboditev države in zelo nas veseli sleherni uspeh, ki ga Ljudska republika Angola kot neodvisna in neuvrščena država doseže pri svoji mednarodni in notranji konsolidaciji. Bivanje Mirka Ostojiča v Luandi hkrati omogoča tudi podrobnejše seznanjanje s potekom priprav na peto konferenco neuvrščenih držav v Colombu, za kar sta obe državi zelo zainteresirani.»
Ob koncu je glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Ka-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinin mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiruimiiiiiiiiiiiiiiii Hlini n ii im m milini i nini n iiiiiiiiiiiiii m iMiii.Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui m m iiui«
lezid odgovoril še na vprašanje v zvezi z napadi na Mozambik. Dejal je: «Nedavni napadi rasističnega režima lana Smitha na obmejna mesta in vasi Ljudske republike Mozambik so po naši oceni del širšega ‘načrta preostalih kolonialnih in imperialističnih sil. da bi z agresivnimi akcijami zaustavile ali vsaj upočasnile procese nadaljnje dekolonizacije juga Afrike. Razglasitev vojnega stanja v Mozambiku zaradi obrambe pred agresijo, opozarjanje varnostnega sveta in zapiranje meje s tako imenovano Južno Rodezijo so v skladu s sklepi Združenih narodov o sprejemanju sankcij proti Smithovemu režimu. Zelo pomembno je, da se je celotna Afrika združila v popolni podpori Ljudski republiki Mozambiku. Jugoslavija bo še naprej brez zadržkov podpirala LR Mozambik, osvobodilna gibanja narodov Zimbabve, Namibije in Južnoafriške republike v boju proti kolonializmu in rasističnim režimom.»
VLADO BARABAŠ
KAIRO, 11. — Po tem, kar so e-giptovske oblasti aretirale 27 «kil-lerjev», ki jih je libijska vlada poslala v Egipt, da bi tam likvidirali nasprotnike polkovnika Geda-j fija. je slednji skleni! izgnati iz Libije 3 tisoč egiptovskih državljanov. Večina izgnancev je delala na libijskem czemju s posebnim dovoljenjem.
Frgški rsdio odpustiš ossm italijanskih urednikov
Kanadski predstavnik Michel Dupm (levo) na sestanku s predstavniki gospodarske skupnosti v Bruslju.
MnilllllllllllllllimUllllllllllllHIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllHMIlimilllllllllllUmilllllllllllllllHHIHIIIHIHIIII
Na vseh zahodnoevropskih valutnih trgih so lira, francoski frank in funt šterling pod močnim pritiskom špekulantov. Lira je zaradi velikega popraševanja po dolarjih ponovno zgubila na vrednosti. Včeraj je dolar veljal do 808 lir. Ob zaključku včerajšnje menjave pa so liro prodajali po 802 liri za dolar. Po drugi strani so v Parizu in Londonu narodne banke vrgle na stotine milijonov dolarjev, da so preprečile razvrednotenje franka in funta šterlinga. Za ohranitev vrednosti francoskega franka skrbijo tudi zahodni Nemci, saj so že izjavili, da ne bodo dovolili spremembe paritete franka z marko.
V vzdušju glasnega oporekanja je v Firencah tajnik Tanassi odprl kongres PSDI. Zdi se, da so
se opozicijske struje dogovorile in da bodo ponudile tajništvo stranke Saragatu.
Libanon pretresa morda usodna kriza, če že ni na robu razsula. Po 24 urah protislovnih vesti o uporih nekaterih rodov vojske, ki so ustanovili nekakšno «arabsko libanonsko vojsko» je v Beirutu prevzel oblast tamkajšnji vojaški poveljnik in ukazal predsedniku republike Frangieju in premieru Karameju, naj odstopita, parlamentu pa, naj v roku enega tedna izvoli nove državne
voditelje, katerim bo izročil o-blast. Ne ve se, ali bejrutski general Adhab zares nadzoruje položaj.
Tridentinski državni pravdnik je izdal sedem sodnih pozivov v zvezi s strahovito nesrečo pri Cermisu, ki je zahtevala 42 smrtnih žrtev. Vzrok tragedije bo znan šele, ko bodo dognali, zakaj se je pretrgal nosilni kabel, o katerem tehniki zatrjujejo, da je takorekoč neuničljiv. O Tržačanu Fabiu Rustii, ki je pri nesreči izgubil ženo in otroka, še ni sledu in utrjuje se domneva, da se njegovo truplo nahaja pod razbitinami kabine. Danes je bila za mladimi žrtvami pogrebna svečanost, ki se je je udeležil tudi predsednik senata Spagnoili v zastopstvu državnega poglavarja
BRUSELJ, 11, — Tukaj so se danes začeli pogovori med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kanado za povečanje trgovinskih izmenjav. Pogovori so na pobudo kanadske vlade, ki pričakuje, da se bo s sporazumom z EGS postopno otresla gospodarske odvisnosti od ZDA. Današnje srečanje je bilo pripravljalnega značaja, saj se bodo pogajanja za sklenitev gospodarskega sporazuma začela 23. marca. Po današnjih pogovorih je kanadski predstavnik izjavil, da pripravljajo sporazum, v katerem ne bodo predvidevali nobenih carinskih ugodnosti za izmenjavo blaga. To pomeni, da trgovinski odnosi EGS s Kanado ne bodo v škodo državam, ki so sklenile z gospodarsko skupnostjo «pre-1 ferencialne pogodbe».
PRAGA. U. - Na ukaz CK KPČ je.ravnateljstvo praškega radia odpustilo iz službe osem Italijanov, v glavnem članov KPI. ki so delali vsa povojna leta v italijanskem u-redništvu te radijske postaje Ukrep so sprejeli zato, ker so slednji odbili zahtevo, naj poročajo o svojih stikih s tujci (pismih, prijateljstvih itd.)
S tem v zvezi je tiskovni urad CK KPI v Rimu sporočil, da gre za skupino Italijanov, ki se nahaja v Pragi že vsa povojna leta. Mnogi so bih preganjani zaradi svoje dejavnosti med osvobodilno vojno in so se zato zatekli na češko. Vsekakor, poudarja sporočilo, «vodilni organi italijanske partije odobravajo njihovo zadržanje».
«Polisario» poziva Maroko, naj prizna neodvisnost Sahare
ALŽIR, 11. — Tajnik fronte «Polisario», ki je pred nedavnim oklicala neodvisnost demokratične arabske republike Sahare, jo poslal kralju Hasanu poslanico, v kateri poziva Maroko, naj prizna neodvisnost Zahodne Sahare. V zameno obljublja «Polisario» Maroku pravico do izkoriščanja ležišč fosfatov na tena ozemlju. Znano je, da je prav to bil razlog, da se ie Maroko dogovoril ■ s Španijo in Mavretanijo za razdelitev Sahare.
TRŽAŠKI DNEVNIK
VČERAJ IN PREDVČERAJŠNJIM V NAŠEM MESTU
Delovno srečanje za pripravo deželnega obiska na Hrvaškem
Obisk predsednika deželnega odbora v Zagrebu bo maja letos Izvajanje osimskih sporazumov v središču razgovorov
Mariborska Dràma v gosteh
Včeraj in predvčerajšnjim je bilo t zofske fakultete tržaške univerze, v našem mestu delovno srečanje predaval o temi «Aktualnost Gram-med predstavniki SR Hrvaške in de- šcija». žele Furlanije-Julijske krajine, posvečeno pripravi uradnega obiska, ki ga bo predsednik deželnega odbora odv. Comelli opravil maja letos na Hrvaškem. Razgovorom med obema delegacijama, ki sta ju vodila član izvršnega sveta SR Hrvaške Ljubo Majevič in podpredsednik deželnega odbora Stopper, je prisostvoval tudi generalni konzul Jugo-	,nll0sneea reeuiacjjskesa
slavije v Trstu Ivan Renko. Govor j*P^sn®g.^/e^c*is“e®a je bil seveda o vseh argumentih i
^ om^gočRi čim širTi dfalogPS sodelovanje za izdelavo dokončnega
Prihodnji četrtek odprtje «urbanistične razstave»
Prihodnji četrtek, 18. marca, bodo v Palači Costanzi odprli «urbanistično razpravo» o prvem osnutku
na sedežih rajonskih konzult razstavljeni tisti deli osnutka variante, ki zadevajo posamezna območja.
• Drevi ob 20.30 se bo v Ul. Ron-cheto 77 sestala rajonska konzulta za Skedenj in čarbolo, ki bo razpravljala o dnevnih in nočnih dežurnih službah lekarn.
V torek v Skednju 100. koncert IPPZ
V okviru akcije za postavitev spomenika padlim v narodnoosvobodilni predloga variante. To sodelovanje ! borbi iz Skednja, od Sv. Ane in s bo potekalo predvsem v rajonskih Kolonkovca bo v torek, 16. marca, konzultah, predvideno pa je tudi ob 20. uri v škedenjski kinodvorani posvetovanje občinske uprave z stoti nastop Tržaškega partizanskega
poglobljeno obravnavali med Comel-lijevim obiskom v Zagrebu.
V tem okviru sta obe delegaciji razpravljali o problemih v zvezi z ratifikacijo in izvajanjem italijan-
skojugoslovanskih sporazumov iz vsem. gospodarskiml socialnimi in pevskega zbora pod vodstvom Oska-
zaščiti' obeh^tničmh^skupin™ sb kulturnimi komponentami mestne rja Kjudra. Spregovorila bosta pred-zascm ooen etmcnin skudui. sio- skupnosti ter s sindikalnimi organi- sednik in tajnik tržaške pokrajinske
zacijami. Razstava bo odprta do I sekcije ANPI - VZPI Arturo Calabria 24. aprila, v tem obdobju pa bodo | in Dušan Košuta.
zaščiti obeh etničnih skupin, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, na uresničenju proste cone na Krasu ter na razvoju sodelovanja na energetskem, produktivnem, pristaniškem, trgovinskem in turističnem področju. Govor je bil tudi o infrastrukturah za prevoze in predvsem o avtocestah in železniških programih, pa tudi o blagovnem prometu ter o možnosti uresničitve plovne poti Jadransko morje — Sava — Donava. Obravnavali so še nekatere aspekte skorajšnje obnovitve italijansko-jugoslovanskega sporazuma o ribolovu ter proučili nekatere predloge za poživitev sodelovanja med kulturnimi, znanstvenimi in umetniškimi ustanovami obeh dežel.
V uradnem poročilu o delovnem srečanju, ki je bilo na sedežu deželnega odborništva za industrijo in trgovino, je rečeno, da so pogovori potekali v vzdušju velike prisrčnosti, obojestranske pripravljenosti in aktivnega angažiranja, na osnovi skupne volje po utrjevanju in razširitvi odnosov prijateljstva in sodelovanja ter v okviru politike miru in sodelovanja, ki jo vodita Italija in Jugoslavija in ki so jo nedavni osimski sporazumi še okrepili.
Jutri zvečer bo v Kulturnem domu v Trstu gostoval ansambel mariborske Drame z izvirno in briljantno komedijo Toneta Partljiča «ščuke pa ni». V nedeljo popoldne b odo komedijo ponovili v Gorici.
NA POBUDO SPDT
Zanimivo predavanje Sandija Blazine
Sinoči je bilo v Mali dvorani Kulturnega doma zanimivo predavanje alpinista Sandija Blazine o lanskoletni odpravi na Cordillero Blanco v Peruju v Južni Ameriki. Predavatelj, ki je v zamejskih planinskih krogih zelo znan, saj je po rodu Tržačan in je že vodil v Glinščici vrsto plezalnih tečajev, je predavanje opremil z barvnimi diapozitivi in tako nazorno prikazal priprave na vzpon, pa tudi ljudi in celino samo. Rad se je ustavil pri ljudeh, ki še vedno čakajo na svobodo, pri revščini, ki tare te ljudi, ki pa trdno verujejo v boljše čase. Pri odpravi pa je znal opisati alpinistični vzpon v vseh svojih komponentah, od veselja zaradi premagane stene, do žalosti ob smrti tovariša, ki se je ponesrečil, ko je skušal osvojiti vrh Cahcraraju. Desetčlanska odprava je nato osvojila vrh Chopikalgui in Cerro Fisco prav zato, da dokaže da ob še tako težkih trenutkih življenje teče naprej.
D. J.
• Po razpravi o gradbenih dovoljenjih bo drevi ob 21. uri na sedežu rajonske konzulte za Novo mesto -Novo mitnico v Ul. Battisti 14 javen shod.
9 Ob 20.30 se bo drevi sestala v Ul. Colautti 6 rajonska konzulta za Sv. Vid - Staro mesto. Na dnevnem redu je razprava o problemih zdravstva.

ZASKRBLJUJOČI PODATKI GIBANJA CEN
Draginja občutno navija cene osnovnega potrošniškega Maga
Iz podatkov poveljstva mestnih redarjev je razvidno, da so znatno poskočile cene skoraj vseh osnovnih živil
® Drevi ob 20. uri bo v krožku «Che Guevara» v Ul. Madonnina 20 prof. Giuseppe Petronio, dekan filo-
Splošna draginja, ki se je v zadnjem času z občutnim razvrednotenjem lire še razmahnila, vedno huje pritiska na potrošnika, v katerem iz dneva v dan narašča za skrbljenost zaradi stalnega višanja cen blaga široke potrošnje, predvsem pa osnovnega prehrambnega blaga. Februar je bil v tem pogledu skrajno neugoden mesec, kakor je razvidno tudi iz poročila o gibanju cen blaga osnovne porabe, ki ga vsak mesec izda poveljstvo mestnih redarjev v Trstu. Sicer pa si je vsakdo, tudi brez poročila, že u-stvaril jasno podobo o neprijetni
■iiiiiiiiilivniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiuumiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiill
SINOČI PO SREČANJU S ČLANI DEŽELNEGA ODBORA
Obisk delegacije IS SR Hrvaške pri SKGZ in ogled Kulturnega doma
Gostje so se razgovarjali tudi z vodstvom SSG
Sinoči je delegacija izvršnega sveta SR Hrvaške, ki se je podnevi srečala s člani deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine, pod vodstvom člana IS Ljuba Majeriča, o-biskala SKGZ. V razgovoru, na katerem je delegacija izvršnega odbora SKGZ prikazala položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, je prišlo do skupnih ugotovitev o pomembnosti sporazuma med Italijo in Jugoslavijo in o neločljivosti izpolnjevanja manjšinskih obveznosti z izvrševanjem ostalih določb sporazuma. Obe_ delegaciji sta tudi u-gotovili, da je potrebno še bolj intenzivno kulturno sodelovanje in sta potrdili pomembnost značaja koprske televizije ter podčrtali potrebo po čim širšem sprejemanju njenega programa in razširitvi aktivnega sodelovanja v njenih programih.
Pred obiskom SKGZ so si gostje iz SR Hrvaške ogledali Kulturni dom, kjer so se pogovarjali z vodstvom SSG. Vodja delegacije Ljubo Majerič je izrazil pripravljenost SR Hrvaške, da bo pospeševala gledališke izmenjave. V okvir tega sodelovanja spada bližnje gostovanje zagrebškega gledališča «Komedija» s prvo jugoslovansko rock opero «Gubec - beg».
Zahteve svetovalcev KPI za gradnjo suhega doka
V zvezi s posegom državnega pravdništva glede vprašanja suhega doka so občinski svetovalci KPI Kocjančič, Morgutti, Roncelj in Rossetti naslovili na župana zahtevo, da
NAGRADNO
ŽREBANJE
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
bo iutri, v soboto, 13. t.m., ob 18. uri pri nos (Ulipa Montecchi 6), v IV. nadstropju. Vabljeni so naročniki in še posebej naši raznašalci.
Med vsemi, ki so poravnali celoletno naročnino do konca februarja, bo izžrebanih štirideset bogatih nagrad.
Udeležite se žrebanja! Morda bo sreča nagradila prav Vas, ki boste prisotni.
Uprava in uredništvo
se čimprej skliče sestanek načelnikov svetovalskih skupin, predstavnikov manjših občin, pokrajine in sindikalnih organizacij in sklene izvesti enotno in odločno akcijo, ki bi odstranila vse nadaljnje ovire pri reševanju tega pomembnega vprašanja. V posegu državnega pravdništva vidijo namreč svetovalci KPI novo birokratsko oviro za gospodarski razvoj Trsta, kajti to lahko dokončno prepreči dograditev doka, kar pomeni hud udarec za možnost razvoja ladjedelstva ter za samo zaposlitveno raven.
stvarnosti, v kateri se danes gibljejo cene. Dovolj je, da pogleda na svoje družinske obračune. Beležili smo podražitve številnih proizvodov, najbolj pa so poskočile cene mesa, masla, slanine, salame, raznovrstnega sira, mleka, kave, rib, povrtnine, sadja in drugega, torej vseh tistih prehrambnih prvin, ki so nujno potrebne za smotrno življenje.
Kakšne so posledice tega občutnega poviška? Potrošnik si pomaga kot ve in zna. Tisti, ki so vezani izključno na svojo delovno plačo, ki se seveda ni povišala vzporedno s poviškom cen potrošniškega blaga, so v sedanjem draginjskem trenutku večkrat prisiljeni, da se temu ali onemu priboljšku včasih o-drečejo. Marsikdo si pomaga z nakupi onstran meje, ali pa da nakupuje v veleblagovnicah ali drugih trgovinah, kjer jeT blago sicer cenejše, a morda tudi slabše vrste. Sicer pa so narastle tudi cene v veleblagovnicah, kjer uvajajo običajno izredne ponudbe po znižanih cenah. V februarju so se skratka zmanjšale tudi te izredne ponudbe.
Občutnim podražitvam je najbolj podvrženo meso. Tu je draginja že v januarju vrtoglavo navila cene, zaradi česar ni čudno, da je tudi prodaja znatno upadla. Jugoslovansko uvoženo meso se je podražilo za 100 ali 150 lir pri kg in s tem se je dejansko izenačila prednost, ki smo jo imeli s tem, da je bilo uvoženo meso oproščeno carinskih stroškov na podlagi dogovorov maloobmejnega prometa. Vzrok podražitve mesa (in ne samo govejega, temveč tudi svinjine, perutnine in drugih) je bilo tudi razvrednotenje
lire. Ravno zaradi tega lahko računamo, da bodo v prihodnjih mesecih cene še poskočile.
Cene olivnega in semenskega olja so v februarju čudno nihale. Nekateri proizvajalci so skušali svoje zaloge prodajati po konkurenčnih cenah, drugi pa niso popustili, čeprav imajo velike zaloge, ki tičijo neraz-prodane v skladiščih. Posledica takšnega ravnanja je uvoz tega proizvoda iz tujine.
Kot rečeno, se Je občutno podražilo maslo in slanina, ki se je v dveh mesecih podražila za 400 lir. Še občutneje se je podražil pršut (+480 lir). V trgovinah ga prodajajo po 4580 lir na kg, medtem ko so ga lani v istem času prodajali po 3080 lir na kg. Podobno je za druge mesne izdelke ter za mleko in sir. Od prvega marca stane liter mleka 275 lir, medtem ko so ga prej prodajali po 220 oziroma 250 lir. Med siri se je najbolj podražil parmezan, ki ga prodajajo po 4360 lir na kg, medtem ko so ga v istem obdobju lani prodajali po 3645 lir. Riž se je podražil za približno 45 lir na kg in podražile so se celo nekatere vrste testenin. Podobno gibanje smo zabeležili pri ceni kave (približno 430 lir več za kg pražene kave), ki se je, kot znano podražila tudi v barih. Za vino predvidevajo poviške v aprilu.
Ribji trg je zabeležil manjšo prodajo. V februarju so zaradi neugodnih vremenskih razmer nalovili manj rib in so bile zato tudi cene višje. Podoben položaj beležimo tudi na tržišču s sadjem in zelenjavo. Pomanjkanje nekaterih vrst povrtnine je navilo cene. Najbolj občutna je bila podražitev krompirja, ki ga prodajajo celo po 600 lir na kg.
PO ŠTIRIMESEČNI UPRAVNI PARALIZI
Vrsta upravnih vprašanj danes v občinskem svetu
Sestanek načelnikov svetovalskih skupin za pripravo proračuna - Zanettijeva pokrajinska uprava išče izhod iz krize
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiniiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitirfiiiufiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
KLJUB PRIJETNEMU SONCU JE BILO VČERAJ HLADNO
Marčni sneg tokrat počasi kopni: ves Kras še vedno pod belo odejo
Promet v mestu in okolici se postopoma normalizira • Danes bodo ponovno vozili vsi avtobusi
		
Včeraj so očistili tudi cesto med Bazovico in obmejnim prehodom prt Lipici.
Pravijo, da marčni sneg hitro skopni: za naše kraje pa to najbrž ne velja. Kljub prijetnemu soncu, ki je včeraj sijalo ves dan, je bilo še vedno vreme mrzlo in je skopnelo razmeroma malo snega. Tu mislimo predvsem na okolico in predmestje, kjer prihajajo otroci na svoj račun. Dobra jim je vsaka vzpetina, da se spustijo s sanmi oziroma s smučmi. Ponekod so si celo pripravili mini proge ter so improvizirali tekmovanja v zimskih disci-
plinah!
Vendar pa tudi v mestu marčni sneg muhasto vztraja. Ob straneh cest ter na pločnikih in po vrtovih stoje visoki kupi umazanega snega in nevarni kosi ledu, ki večkrat belijo glavo avtomobilistom in na zimske neprilike nepripravljenim pešcem.
Na vsak način je bil včerajšnji dan v primerjavi s prejšnjimi zelo miren. Gasilci in redarji, ki so prej imeli zvrhane roke dela, so se konč-
no lahko nekoliko odpočili, medtem ko so občinski in pokrajinski delavci s pomočjo prostovoljcev nadaljevali s čiščenjem glavnih cest in prehodov. Promet se je odvijaj brez večjih zastojev, saj so mnogi že krožili brez zimske opreme.
Resnih prometnih nesreč ni bilo. Zato pa je bilo manjših trčenj brez ranjencev izredno veliko. V mestu so se avtomobilisti najslabše znašli
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Tržaški občinski svet se bo sestal danes zvečer in razpravljal o vrsti problemov upravnega značaja, ki so se nakopičili v štirih mesecih upravne paralize, kolikor je trajala politična kriza. Poleg nekaterih svetovalskih vprašanj in ratifikacije cele vrste sklepov občinskega odbora, bodo na dnevnem redu tudi nekateri važni sklepi, na primer o najetju dveh posojil za skupnih sedem milijard lir za delno kritje ogromnega deficita Acegata. Prav tako je na dnevnem redu obnovitev stalnih svetovalskih komisij in svetovalske komisije za decentralizacijo.
Včeraj pa so se v občinski palači sestali načelniki svetovalskih skupin, katerim je odbornik Lonzar — po kratkem uvodnem posegu župana Spaccinija — poročal o postopku, ki se ga občinska uprava namerava držati pri pripravi proračuna za leto 1976. Manjšinski enobarvni odbor namerava pri tem pritegniti k sodelovanju vse stranke ustavnega loka,' še posebno pri tistih upravnih aktih, ki terjajo najetje posojila, za kar je potrebna absolutna večina v občinskem svetu, s katero pa občinski odbor ne razpolaga.
Tudi na sedežu pokrajinske uprave je bilo v preteklih dneh srečanje med predsednikom Zanettijem in delegacijami svetovalskih skupin ustavnega loka, na katerem so razpravljali o bodočem delu pokrajinske u-prave. Glede na dejstvo, da Zanet-tijev enobarvni odbor ne razpolaga z večino v pokrajinskem svetu in da trenutno ni mogoče ustvariti nove večine, so na sestanku proučili nekatere programske točke, ki bi utegnile biti . deležne podpore večire svetovalcev. Po večurni razpravi so se vsekakor domenili za drugo srečanje, ki bo na vrsti jutri. Vse stranke ustavnega loka so tudi soglašale o koristnosti takih srečanj.
Kljub fašistični provokaciji na univerzi
Levičarski študenti na zatožni klopi?
Namestnik državnega pravdnika dr. Coassin je poslal obvestilo o sodnem postopku dvanajstim mladeničem, ki so bili vpleteni v spopad na tržaški univerzi 25. februarja letos. Dr. Coassin je torej postavil na isto raven fašistične izzivače in demokratične študente, katerih edina krivda je, da so izrazili odločno nasprotovanje izzivanju desničarskih skrajnežev, pri čemer so tudi utrpeli lažje telesne poškodbe. Obvestilo o sodnem postopku so poleg sedmih
AMATERSKI ODER PROSEK -KONTOVEL
V nedeljo, 14. marca, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu
JOŽE ZEMLJAN
ODLOČITEV
Drama v dveh dejanjih
Režija :
STANE RAZTRESEN
fašistov, med katerimi sta tudi voditelja zloglasne mladinske organizacije Fronte della gioventù Almeri-go Grilz in Paolo Morelli, prejeli še pripadniki levičarskih organizacij Raffaele Dovenna, Andrea Stefanel, Andrea Marino, Gianni Torrenti in Fabrizio Ramaciotti.
B^/g5HgF M
Danes, PETEK, 12. marca GREGOR
Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob
18.06	— Dolžina dneva 11.43 — Luna vzide ob 13.59 in zatone ob 3.45.
Jutri, SOBOTA, 13. marca KRISTINA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 5,3 stopinje, najnižja —1,2, ob 19. uri 3,4 stopinje, zračni pritisk
1020.6	mb rahlo narašča, vlaga 32-odstotna, nebo - jasno, veter 20 km na uro severovzhodni, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 11. marca 1976 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 19 oseb.
UMRLI SO: 68-letni Ottavio Sum-beraz - Sotte, 86-letni Demetrio Weis, 79-letni Giuseppe Puia, 91-letna Gio-vannina Varcasia vd. Ferretti, 72-letni Alberto Re, 74-letni Pietro Pe-tris, 33-letni Claudio Valencich, 58 letni Vladislav Škabar, 74-letna Lu-cidalba De Luca vd. Gregor!, 82-letna Olga Stubel roj. Novach, 74-letni Alessandro Levi Minzi, 76-let-ni Ruggero Cappellari, 67-letni Pasquale Pugliese, 82-letna Mattea Vo-silla vd. Vosilla, 67-letna Giovanna Danieli, 84-letni Ottone Katzenber-ger, 71-letna Ines Vidali, 68-letna Rosa Chersicola por. Lantier, 60-let-na Giovanna Capponi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Corso, Korzo Italia 14; Pren-dini. Ul. T. Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1.
Gledališča
VERDI
Drevi ob 20. uri premiera Donizettijeve opere «Lucia di Lamermoor» v izvedbi beneškega gledališča «La Fenice». Dirigent Oliviero de Fabri-tiis, režija Alberto Fassini. V glavnih vlogah bodo peli Maddalena Bo-nifaccio, Josè Carreras, Garbis Bo-yagian, Giuseppe Botta, Carlo De Bartoli, Maria Loredan in Dario Ze-rial. Orkester in zbor gledališča Verdi, zborovodja Gaetano Riccitelli.
GLASBENA MATICA — TRST
Sezona 1975-76
Sedmi abonmajski koncert
Danes, 12. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER GLASBENE MATICE
Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Miha Pogačnik, violina
Spored:
J. S. Bach: Koncert v E-duru in koncert v D-molu. J. Haydn: Koncert v C-duru.
Rezervacije in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 418-605) in eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
ALDO NICOLAJ
STARA
GARDA
tragikomedija v dveh dejanjih
Prevod	Borut Trekman
Scena in kostumi Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
Danes, 12. marca, ob 20.30 v Ljudskem domu v TREBČAH.
V nedeljo, 14. marca, ob 17.30 v Ljudskem domu v SV. KRIŽU.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
DARIO FO
BURKAŠKI MISTERIJ
(Mistero buffo)
Burkasta štorija v dveh delih Prvič v slovenščini
Predstave v dvorani PD «I. Cankar», Ul. Montecchi 6.
Premiera:
V	četrtek, 18. marca, ob 20.30.
Ponovitvi:
V	soboto, 20. marca, ob 20.30.
V	nedeljo, 21. marca, ob 18. uri.
Kino
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AH' Esculapio, Ul. Roma 15; Al Cammello (INAM), Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627,
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljali: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Kulturni dom
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA
Tone Partljič
ŠČUKE PA NI
komedija
Scena inž. arh. Niko Matul Kostumi Vlasta Hegedušičeva Režija	Jože Babič
Jutri. ,13. marca, ob 20.30. ABONENTI SSG IMAJO POPUST
BArtCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KRED IT NA BANKA
TEČAJI VALUT V MILANU
La Cappella Underground 19.00 «Jazz in piazza», režija Pino Adriano, barvni film za vse.
Ariston 16.30 «La trappola», barvni film za vse.
Mignon 16.00 «My fair lady», barvni film za vse.
Grattacielo 16.00 «L’affare della sezione speciale». Režija: Costa - Ga-vras, barvni film, za vse.
Fenice 16.00 «Cadaveri eccellenti», režija Francesco Rosi, barvni film za vse.
Excelsior 16.00 «Come una rosa al naso», igrata V. Gassman in Ornella Muti. Barrai film.
Nazionale 16.00 «L’uomo che sfidò l'organizzazione», barrai film za vse.
Eden 16.00 «Dai sbirro», barrai film za vse.
Ritz 16.00 «Colpo da un miliardo di dollari», barrai film, igra Robert Shaw.
Aurora 16.30 «Amore e guerra», igra W. Alien, barrai film za vse.
Capitol 16.00 «L' anatra ah’ arancia». Barrai film. Igrata Monica Vitti in Ugo Tognazzi.
Moderno 16.30 «Lo zingaro». Igrata: Alain Delon, Annie Girardot. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.00 « Morbosità ». Barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Le sessuali», igra Pa-trice Pascal, prepovedan mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «La novizia», igra Gloria Guida, barvni film, strogo prepove) !’:p mladini pod 18. letom.
Vittorif, Veneto 16.30 «Ultime grida
£ ', j dia savana», barrai film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 16.00 «I piaceri delle demoni», barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «Doc Savage l’uomo di bronzo», igra: Rom Neli, barvni film.
Abbazia 16.00 «Agente 007 - Si vive solo due volte», igra S. Connery.
Volta (Milje) 17.00 «Terrore cieco», igra Mia Farrow, barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Izleti
Taborniki RMV priredijo v petek, 19. marca, avtobusni izlet na sneg v Ovčjo ves. Vabljeni so člani, starši, prijatelji, znanci in bivši člani. Vpisnina 2.000 lir.
SPDT priredi v nedeljo, 14. marca, izlet v Nevejsko sedlo. Odhod ob 6. uri zjutraj s Fora Ulpiana. Vpisovanje v Ul. Ceppa 9.
DNE 11.3.1976
Ameriški dolar: debeli	805,—
drobni	787,-
Funt šterling	1535.—
Švicarski frank	310,20
Francoski frank	176.—
Belgijski frank	19,70
Nemška marka	311,50
Avstrijski šiling	43,30
Kanadski dolar	785.-
Holandski fiorint	298.-
Danska krona	128,50
Švedska krona	178,—
Norveška krona	140,50
Drahma: debeli	20.-
drobni	20,80
Dinar: debeli	41,—
drobni	41,—
BREG
priredi v nedeljo, 14. marca, smučarski izlet v
NEVEJSKO SEDLO
Vpisujeta ribarnica Koren in gostilna Sancin - Boljunec.
MENJALNICA
vseh tujih valut
Prispevki
Za bolnega Ivašiča darujejo: Sonja Pahor iz Tržiča 5.000 lir, družina Božič 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Zore Potrata darujeta Jakob in Mira Renko 5.000 lir.
Leander čok z družino daruje 5.000 lir.
V počastitev spomina prof. Jožeta Peterlina darujejo dijakinje II. razreda liceja 6.000 lir za šolsko blagajno znanstvenega liceja F. Prešeren in 6.000 lir za Dijaško matico.
Mali oglasi
IZGUBIL se je pes v Repnu v soboto, 28. februarja, «basset hound» z zelo dolgimi uhlji, nizke rasti, rdeče, čmo-belo lisast. Tel. 227-139. Nagrada.
TRADICIONALNI
KNJIŽNI TEDEN
Z VELIKIMI POPUSTI
ŠE JUTRI, 13. MARCA
NE ZAMUDITE
'Zižaikd
Ulica sv. Frančiška 20 — tel. 732-487
Dne 11. marca je preminil naš dragi
J0AHIM DEBENJAK
Pogreb bo danes, Bazovici št. 139.
Trst, 12. marca 1976 (Pogrebno podjetje Zimolo)
12. t. m., ob 16. uri iz hiše žalosti v
Žalostno vest sporočajo žena Marija, sin Edi in hčerka Nada, snaha Marija, zet Erino Fabrizi, vnuk Alex, vnukinje Katja, Darja in Nadja, sestre Ivanka, Viktorija in Karla ter drugo sorodstvo
Obveščamo vse prijatelje in znance, da bomo našega nepozabnega
MARCELA SIEG0
pripeljali na domače pokopališče v Štanjel na Krasu.
Od njega se bomo zadnjič poslovili v soboto, 13. marca, ob 15.30 na trgu v Štanjelu.
SVOJCI
Trst, 12. marca 1970
GORIŠKI DNEVNIK

DEŽELNI NAČRT ZA STIRILETJE 1976-79
Za vse predvidene posege na razpolago 482 milijard
Celokupen dohodek naj bi znašal 1.174 milijard, večina sredstev pa je že vinkulirana z državnimi in deželnimi zakoni
Z izvedbo štiriletnega razvojnega načrta, ki ga je pravkar sprejel deželni odbor, naj bi se praktično začele uresničevati obveznosti, o katerih je bil govor v Comellijevi programski izjavi ob nedavni predstavitvi novega deželnega odbora. Poleg srednjeročnega načrta, ki naj bi omogočil Furlaniji Julijski krajini, da se reši iz sedanje gospodarske krize, bo moralo vodstvo dežele uresničiti še številne druge «programske» obveznosti, med katerimi velja posebej omeniti uresničitev deželnega urbanističnega načrta ter organizacijo treh izrednih konferenc, med katerimi bó ena posvečena problemom zaposlenosti, druga naložbam in tretja vprašanju podjetij in zlasti industrij z državno u-deležbo.
Štiriletni razvojni načrt naj bi se začel izvajati v kratkem. Nekatere izmed prvih pobud naj bi zajele kar celotno razdobje 1976-79. V ta na-! men bo knjigovodska obravnava izdatkov urejena z novim zakonom tako, da se bodo finančna sredstva lahko prelivala iz leta v leto. Štiri-letje naj bi se zaključilo brez pasivnih ostankov: to pomeni, da namerava deželna uprava v teh letih izdati vsa finančna sredstva, s ka-terimi bo razpolagala.
S kolikšno vsoto pa pravzaprav ra- ' čuna deželna uprava? Oglejmo si nekoliko pobliže okvirni dokument o srednjeročnem razvojnem načrtu: j v štirih letih naj bi dežela iztržila j skupno 1.174 milijard 'ir. Znesek zbu- j ja določeno spoštovanje, sicer pa je treba takoj zabeležiti, da vsa ta denarna sredstva ne bodo na prosto razpolago, ker so že vnaprej določena v razne namene. Tako je treba na primer odšteti 381 milijard lir, ki jih bo deželna uprava prejela od države, in sicer :z sklada za bol- ! nišniško oskrbo, in ki so namenjene tako imenovanim zdravstvenim pre-zidijem. Od skupnega zneska je treba nadalje odšteti 105 mi 'ard lir, prav tako iz državnih nakazil ki so že vnaprej namenjene po u. nih zakonih predvidenim posegom na razna področja.
Toda tudi deželna uprava je z dosedanjimi zakoni vinkulirala precejšen del svojih finančnih razpoložljivosti v letošnjem in treh naslednjih letih: skupna vrednost teh postavk se suka na višini J96 milijardnih-. Na prosto razpolago za uresničitev štiriletnega razvojnega načrta ostane po vsem tem okrog 482 milijard lir. Glede uporabe tega zneska sta odbornika za načrtovanje in proračun Mauro in za finance Tripani sestavila okvirni «proračun» iz katerega je razvidno, da namerava deželna uprava izdati na račun kapitala 71,69 od sto, na račun tekočega poslovanja pa preostalih 28,31 od sto vseh sredstev. V okviru rednega poslovanja naj bi v štiriletju izdali 332 milijard lir, in sicer predvsem za posege v kmetijstvu, industriji in obrtništvu ter za nakazila v korist krajevnim upravam (po členu 54 deželnega statuta), ki bodo s svoje strani nakazana sredstva uporabile za uresničitev raznih javnih del, za izboljšanje zdravstvenih struktur, za socialne posege in za razvoj prometnih zvez.
Del prosto razpoložljivih sredstev, in sicer 50 milijard, ki jih je dežela prejela od države na osnovi člena 50 deželnega statuta, plus 100 milijard lir, za katere bo dežela
žja metana in s pokrivanjem še odkritih kanalov mestne kanalizacije predvsem na območju Ul. Rossi in Ul. Schmidi, šele po zaključku teh del naj bi asfaltirali ceste na omenjenem področju. Glede na številne proteste prizadetega prebivalstva sprašuje Burlova, zakaj še niso začeli z deli in kdaj mislijo to narediti.
O V priredbi domačega mladinskega krožka je bil v nedeljo v prostorih župnišča v Zgoniku kratek kulturni spored. Domači mladinci in mladinke so recitirali nekaj izbranih pesmi Prešerna, Župančiča in Gradnika,, kot gost pa je nastopil dekliški pevski zbor iz Devina, ki je pod vodstvom Hermana Antoniča zapel nekaj narodnih pesmi.
Obvestilo kmetijskega nadzorništva
Ugodna posojila za povračilo škode od toče in neurja
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo obvešča, da prinaša deželni u-radni vestnik štev. 8 z dne 5. 2. 1976 seznam krajev, kjer sta dne 30. 6. in 4. 8. lani toča in neurje povzročila škodo. V seznamu so naslednji kraji:
Repentabrska občina: Repentabor in Col.
Miljska občina: Fontanela, Stare Milje, Čampore, čindis. Tanki rtič, Cerej, Pložat, Korošci, Čuk, Farned, Rabojez in štramar.
Dolinska občina: Boršt, Zabrežec, Boljunec, Domjo in Polje pri Domju.
Tržaška občina: Križ, Piščanci, Spodnja Sv. Marija Magdalena.
Zgoniška občina: Brišče in Salež.
Kmetovalci omenjenih krajev lahko predložijo prošnjo za ugodno posojilo v smislu deželnega zakona št. 33 z dne 28. 12. 1965 in poznejših popravkov in dopolnitev do vključno 5. aprila letos na sedežu nadzorništva, Trst, Ul. Martiri della Libertà 7-IV.
KMEČKA ZVEZA
VABI
na OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 21. marca, ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4.
Dnevni red:
1.	Izvolitev predsednika občnega zbora.
2.	Predsedniško poročilo.
3.	Poročilo tajništva.
4.	Poročilo nadzornega odbora.
5.	Pozdravi in diskusija.
6.	Volitve.
7.	Razno.
V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Sledila bo zakuska.
SEJA OBČINSKEGA ODBORA
’ Predavanje Aea Memolje o
Središčni del Verdijevega korza v Gorici!sodobni sIovenski književnosti bo za velikonočne praznike na voljo pešcem
Prvi poskus omejitve motornega prometa predlagajo trgovci Družbena skrb za nekatere mlade - Gradnja športnih naprav
Lastniki trgovin na Verdijevem korzu se pogajajo z občinsko upravo da bi med velikonočnimi prazniki zaprli osrednji del korza za avtomobilski promet ter na takšen način omogočili kupcem, da se bodo v tej najbolj prometni goriški ulici, ki predstavlja v nekem pogledu tudi osrednji prometni goriški ulici, ki predstavlja v nekem pogledu tudi osrednji del mesta, lahko v teh dneh čimbolj prosto kretali. Prepoved avtomobilskega prometa v mestnem središču predstavlja za naš kraj prvi poskus uveljavitve pešcev nad motornimi vozili. Svoj čas je bil govor o prepovedi prometa po
Svet je nadalje razpravljal o problemih briške gorske skupnosti in zavzel nekatera stališča, ki jih bodo v tej skupnosti iznesli naši predstavniki. Simon Komjanc je s tem v zvezi poročal o potekih dosedanjih sej širšega sveta in odbora skupnosti. Konkretne predloge so zlasti formulirali člani sveta M. Gradnik, C. Terpin in M. Špacapan.
široka razprava se je razvila o problemih goriške občine, zlasti kar zadeva vprašanja namestitve dvojezičnih tabel v slovenske zaselke. V debati, v katero so posegli zlasti M. Marušič, B. Tabaj, M. Terpin in K. Brešan, je svet izdelal dokončno
ob-
KAKO Sl JE INŠPEKTOR PODJETJA [ TER ZAOKROŽEVAL PLAČO
Ponarejeval je hotelske račune in zahteval povračilo stroškov
Obscdili so ga na 4 mesece zapora in 40.000 lir globe
Raštelu, vendar' predlog ni uspel, j stališče, ki ga bosta zastopala v ker so se mu uprli trgovci. Sedaj črnskem svetu naša dva svetovalca, vse kaže, da so trgovci tisti, ki so doumeli ugodnosti takšnega poskusa ter se že pogovarjajo s pristojnim občinskim odbornikom, da bi v Gorici izvedli prvi takšen poskus za kakršnega so se v drugih večjih krajih v Italiji odločili že pred časom. Podobne primere pa nam ni treba iskati kdove kako daleč. Dovolj je, da gremo za novoletne praznike v Videm, kjer so podjetni trgovci že pred časom pristali na o-mejitev prometa po nekaterih ulicah, še celo pa združujejo moči, ko je potrebno nekatere središčne u-lice okrasiti, da postanejo vabljivej-še ter da spodbujajo nakupovalno mrzlico v dneh, ko so občani prejeli 13. plačo.
O zanimivi pobudi so obširno razpravljali na zadnji seji goriškega občinskega odbora. Stike z goriškimi trgovci vzdržuje odbornik Leardi Kar zadeva preostale točke dnevnega reda zadnje seje občinskega odbora, ki je bila v sredo zvečer pod vodstvom župana De Simoneja, naj najprej omenimo razpravo o poročilu, ki bo spremljala proračun za leto 1976. Poročilo, ki ga sestavlja odbornik za finance Ciuffarin, bodo izročili svetovalcem še pred pričetkom razprave o proračunu.
Na predlog odbornika za zdravstvo in socialno varnost Portellija bodo na seji občinskega sveta v ponedeljek razpravljali o namestitvi ene osebe, ki bo skrbela za skupino
drugih strankinih organov. S tem v zvezi gre omeniti posebno prispevke, ki so jih doprinesli člani sveta M. Brajnik, R. Di Battista in Branko čemic.»
PD «SOVODNJE»
priredi danes, 12. t.n?.. ob 20.30 v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo v Kulturnem domu v Sovodnjah, predavanje predsednika SKGZ Borisa Raceta o
«Položaju Slovencev po pogodbi v Osimu in o sedanjih prizadevanjih za enakopravno rabo slovenščine»
VABLJENI !
Ob koncu je tekla beseda še o organizaciji stranke. Sprejeti so bili nekateri sklepi, ki naj omogočijo zlasti bolj uspešno delo tajništva in________
PRIČETEK Z VČERAJŠNJIM NASTOPOM SNG MARIBOR
Na goriškem srečanju Malih odrov 76 zastopana gledališča iz raznih republik
Udeležba domala vseh slovenskih eksperimentalnih gledališč ter gledališča iz Bologne
V	okviru jubilejne, 20. sezone Primorskega dramskega gledališča se je včeraj pričelo 5. GORIŠKO SREČANJE MALIH ODROV 76.
V	tem letu bodo nastopila praktično vsa slovenska gledališča z u-prizoritvami na malih, oziroma eksperimentalnih odrih, izbrani prerez pa bodo okrepili naslednji ansambli izven republike: Narodno prizorište iz Sarajeva, Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda, Teatar ITD iz Zagreba ter Teatro Nuova Edizione iz Bologne.
Prireditev bo potekala v 3 krogih: od 11. do 15., od 19. do 21. in od
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Battestin, prisednika Cola in Guglielmucci, državni tožilec Tavella) se je moral včeraj zagovarjati 54-letni Massimo Gallo, doma iz Ivree, ki pa že dalj časa živi" V kraju S. Zenone degli Ezzelini pri Tre-
jem stroške, ki so jih dejansko imeli na potovanjih. Potrdilo pa so zahtevali tudi zato, da dejansko preverijo, če je bil inšpektor ali potnik dejan sko v tistem mestu. Zato je nesmiselno govoriti o rhbžhbsti, da bi podjet-1 je svetovalo Galiu, naj ponaredi potr-
iz Benetk.
Gallo je bil obtožen, da je v obdobju od januarja 1971 do marca 1974 ponaredil več računov restavracij in hotelov, ki jih je predstavil vodstvu tovarne, alkoholnih pijač iz Trsta «Baker», pri kateri je bil zaposlen kot inšpektor: tovarna mu jih je izplačala, ko pa so ugotovili, da so računi ponarejeni, so ga prijavili sodišču zaradi ponarejevanja in sleparije.
Ob začetku včerajšnje razprave je odv. Scaduto zahteval, naj predajo akte sodišču iz Trevisa. To zahtevo je utemeljil z dejstvom, da je Gallo
najela bančno posojilo, nameravajo zagre,šil obe kaznivi dejanji na svo-J	-............. jem domu, kajti tam je izpolnil ra-
čune in tam je vnovčil denar, ki mu ga je izplačalo podjetje «Baker»;
visu; zagovarjal ga je odv. Scaduto I dila. Inž. Alberi je tudi naglasil, da
nje zdravstvenih struktur in posegi v pomoč industriji ter za pospešitev znanstveno raziskovalnih dejavnosti.
Deželni aparat, se pravi poslovanje deželnega sveta in drugih organov deželne uprave, bo v štiriletju absorbira' okrog 115 milijard.
uporabiti za uresničitev «izrednih» posegov kot so raztegnitev nama-
zvez^mod^rnlžaciia^pr^tardšč^rad- zahtevi se * Pridružil tudi dr-zvez, modernizacija pristanišč, gran |	tožileCi sodišče pa jo je zavr_
nja stanovanjskih blokov, izboljša- nilo rekoč da je utrp£|o prav.
zaprav tržaško podjetje in da je bila torej sleparija opravljena v našem mestu.
Razprava se je tako nadaljevala z zaslišanjem Galla, ki je priznal, da je sam izpolnil račune. Naglasil je, da mu je podjetje povrnilo stroške, ki jih je imel pri službenih potovanjih, vendar pa le, če niso presegli maksimalne vsote, ki je znašala 6.800 lir dnevno leta 1971, a so jo leta 1973 zvišali na 10.000 lir. Podjetje pa je zahtevalo račune in vodstvo mu je izrecno sporočilo, da lah ko sam ponaredi račune, kajti potrebujejo jih le za notranjo preglednost računov. Gallo je še poudaril, da mu je bilo večkrat rečeno, da je ta vsota pavšalna odškodnina, do katere ima pravico ne glede na to, kolikšne stroške je imel.
Sledilo je zasliševanje predstavnika podjetja Baker inž. Alberija, ki je podal povsem drugačno verzijo dogodkov. Dejal je, da je podjetje zahtevalo potrdila, ker je bila pavšalna vsota dnevnice le okvirnega značaja in je podjetje dejansko povrnilo svojim potnikom in inšpektor-
je podjetje večkrat izplačalo znatno višje stroške za hrano in prenočišče, če so bili seveda ti upravičeni. To je potrdil tudi uslužbenec podjetja Baker Penne.
Na osnovi teh pričevanj je državni tožilec zahteval za Galla leto dni zapora in 150.000 lir globe. Sodišče se je odločilo za znatno nižjo kazen, saj je obsodilo inšpektorja iz Trevisa na 4 mesece in 40.000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov.
9 V Ul. S. Ermacora 3 se bo drevi ob 20.30 sesta'a rajonska konzul-ta za Rojan. Greto in Barkovlje. Razpravljali bodo o gradbenih dovoljenjih.
Zastoj javnih del pri Sv. PanMejmumi
Tržaška občinska svetovalka KPI Jole Burlo je naslovila na odbornika za javna dela vprašanje, v katerem opozarja na nujno potrebna dela na področju Sv. Pantelejmu-"a. Pred časom je namreč prejela Ugotovila, po katerih naj bi februarja letos začeli z ureditvijo omre-
Potrjena
obsodba mladeniča zaradi razgrajanja v Bazovici
Tržaško prizivno sodišče je včeraj potrdilo prvostopenjsko obsodbo 31 letnega Marina Morenija, ki so ga 16. septembra 1974 obsodili pogojno na 11 mesecev zapora in 30.000 lir globe. Moreni je 5. avgusta 1974 z nekaterimi prijatelji razgrajal v bližini spomenika padlim v Bazovici. Pri tem je prišlo do pretepa in Moreni je tudi poškodoval avto, ki ga je v bližini spomenika parkiral Walter Švara; slednji je utrpel 200.000 lir škode. Prijavi, ki so jo vložili na sodišče karabinjerji, je sledila že omenjena obsodba, proti kateri je Moreni vložil priziv; tega pa je, kot že rečeno, sodišče zavrnilo in obsodilo Morenija na plačilo dodatnih sodnih stroškov.
25. do 28. marca v komorni dvorani t miadih7ki so potrebni družbemrpo" j PDG- veliki dvorani PDG, hotelu j
«Argonavti» ter v gradu Kromberk. Spremljal jo bo strokovni kolegij v sestavi Aleš Berger — gledališki
moči.
Beseda je tekla tudi o gradnji športnih naprav. Odborniki so bili
naklonjeni predlogu skupine športni- ;
kov, da bi v kraju Grappate zgra dili igrišče za bezbol. Odbornik Zu-calli pa je predlagal rešitev nekaterih vprašanj, ki nastajajo z odprt-1 jem plavalnega bazena na . Rojcih. Če hočejo objekt izročiti občinstvu, morajo predhodno zagotoviti čiščenje vode z namestitvijo posebne naprave, hkrati pa je potrebno zagotoviti upravo bifeja, ki bi deloval v sklopu športnega objekta.
Občinski svet v Tržiču se sestane jutri popoldne ob 17. uri Na dnevnem redu je obrazložitev letošnjega proračuna, okoli katerega bodo brez dvoma nastale polemike med večino in opozicijo. Predvidevajo, da bodo glasovanje o proračunu prenesli na prihodnjo sejo.
jančič — gledališki kritik RTV Ljub-
zo» SREČANJA, ki bo z udeležbo Skupnosti slovenskih dramskih gledališč obravnavalo «Samoupravljanje v gledališčih z ozirom na njihov specifičen položaj» s posebnim poudarkom na jubilejih Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta in pa Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. — «Okrogla miza» bo 20. IH., se pravi sredi H. kroga.
In še program I. kroga.
Po včerajšnji uprizoritvi «Vpliva gama žarkov na rast rumenih marjetic» — SNG Maribor se bodo zvrstila naslednja dela: danes v veliki dvorani PDG, Soška 1: Mladinsko gledališče Ljubljana — Dušan Jovanovič: ŽRTVE MODE BUM - BUM (Najboljša predstava Borštnikovega srečanja 75);
jutri v komorni dvorani: Narodno pozorište Sarajevo — Josip Pejako-
stali na stalni skupščini, ker hočejo s to akcijo uveljaviti svoje zahteve po samoupravljanju glede šolskega programa. Dijaki (skupno je kakih 500 ljudi) bodo z zasedanjem stalne skupščine nadaljevali toliko časa, dokler ne bodo dobili otipljivih od-
Izredno zanimivo predavanje Aca Mermolje, absolventa slavistične fakultete na ljubljanski univerzi, je v sredo s večer privabilo v prostore Mladinskega krožka lepo število poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili pregledu sodobne slovenske knji’ žemosti v Sloveniji in zamejstvu. Predavanje, ki ga je pripravil goriški Mladinski krožek, spada v okvir kulturnih večerov, ki jih bo mladinska organizacija pripravila v letošnji sezoni.
Po predstavitvi predavatelja s strani odgovornega za kulturno sekcijo, Karla Devetaka, je Mermolja začel svoj pregled slovenske proze in poezije. Predavatelj je pritegnil pozornost poslušalcev zaradi učinkovitega podajanja, tako da si je vsakdo ustvaril jasno sliko o sedanjem književnem opusu, ki ga imamo v Sloveniji in pri nas. Ob vsa-
govorov s strani šolskih oblasti. V kem avtorju ali ob vsaki literarni
znak solidarnosti z licejci so včeraj v Tržiču stavkali dijaki tehničnega zavoda ITI.
Ijana, Mojca Kreft — dramaturg Me- ; vič: OJ, ŽIVLJENJE (Monodrama, stnega gledališča ljubljanskega, Ja- ' ' ' nez Povše —umetniški vodja Primorskega dramskega gledališča.
Med spremnimi dogodki pa velja
na
tem mestu omeniti «okroglo mi-
Seja goriškega vodstva Slovenske skupnosti
Pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Gorici nam je poslal naslednje tiskovno sporočilo:
«V torek zvečer se je sestal pokrajinski svet Slovenske skupnosti za Goriško. Predsedujoči dr. Andrej Bratuž se je v uvodu spomnil preminulega prof. Jožeta Peterlina, ki je bil tudi aktivno posegel v življenje Slovenske skupnosti.
Politični tajnik dr. Damjan Paulin jo obširno poročal o široki akciji za uvedbo slovenskega jezika v vse izvoljene svete in zlasti je pri tem poudaril veliko težo. ki jo nosi naša stranka, ki je prva v tem velikem boju. Ugotovil je, da so se v glavnem izvedle vse tiste akcije, o katerih je bil govor na zadnjih sejah sveta in tajništva stranke. S tem problemom je jasno povezan tudi pouk slovenščine v Ukvah, ki so ga videmske šolske oblasti prepovedale. Poročal je zato o sestanku Kontaktnega odbora deželnega vodstva Slovenske skupnosti in koroškega Na-
DELOVANJE DEŽELNIH KOMISIJ | šSTcboto ^prav 7 Affalo
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi jutri, 13. marca, ob 20.30 v PROSVETNI DVORANI v GORICI
PRAZNIK ŽENA
Spored:
Priložnostni govor, nastop mladinske folklorne skupine «Dom» in ženskega zbo-za «Oton Župančič».
ki je v 3 sezonah doživela preko 200 ponovitev); ,hVHT»Tf	-
v nedeljo v veliki dvorani PDG, Soška 1: Jugoslovanska narodno pozorište Beograd — Victor Lanoux:
ODPIRAČ ZA KONSERVE; ......... i
v ponedeljek v komorni dvorani PDG: SNG Drama Ljubljana — Sla-womir Mrožek: EMIGRANTA.
Pričetek vedno ob 20. uri. Vse informacije na upravi Primorskega dramskega gledališča (tel. 22020).
k nekaj besed ob proslavah 8. marca
V zvezi s proslavo 8. marca v Doberdobu so se nam vrinile v poročilo nekatere napake, ki jih ho-1 Ijanju in spoznavanju slovenskega čemo popraviti. Predvsem moramo ' jezika, še posebno če pomislimo, poudariti, da so pri proslavi imele I da šolski program skoraj ne pred-glavno vlogo prav doberdobske že- j videva povojne slovenske knjižen-■ ne in da je njihova zasluga, če je j ziosti.
j prireditev tako lepo uspela. Poleg | /M? sliki vidimo Aca Mermoljo,
' fcefn rrvNra-mo rTrk/Tnfi ria na rvrr»_
struji je Mermolja prebral eno ali dve pesmi ali kak odlomek, tako da ni postalo predavanje suhoparno nizanje podatkov, pač pa zanimiv pregled naših literarnih ustvarjalcev.
Ob tem pa moramo ugotoviti, da ni bilo na kulturnem večeru prisotnih dijakov višjih šol, katerim bi Mermoljevo predavanje služilo pri njihovem študiju ter pri poglab-
Dijaki zahtevajo samoupravljanje v šoli
Dijaki znanstvenega liceja «Buo-______ narrati» v Tržiču so se včeraj se-
liiiiiiiililllllliilliiiiiiiliiiliiiilliliiiiiiiiiiiiiiiuiiuuumiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuuiiiiiiii
PO POROČILIH OBČINSKEGA ZDRAVNIKA
Gripa priklenila na posteljo okoli 15 odstotkov obeanòv
Veliko priletnih bolnikov se je zateklo v bolnišnice
TRŽAŠKO INDUSTRIJSKO PODJETJE
NUJNO IŠČE
INDUSTRIJSKE HALE OZIROMA PRIMERNE PROSTORE ZA MEHANIČNE DELAVNICE 200 - 250 m2 PO MOŽNOSTI V INDUSTRIJSKI CONI,
Prosimo ponudbe na:
Poštni predal 2739 34100 TRST Industrijska cona
Sestanek za reševanje problemov handikapiranih
Ožja skupina članov šeste stalne posvetovalne komisije, ki proučuje vprašanja, ki zadevajo handikapi-rane v naši deželi, se je v sredo sestala s predstavniki združenj gluhonemih, slepcev, družin s subnor-malnimi otroki in civilnih invalidov. Na sestanku so govorili predvsem o potrebi po boljšem družbeno - zdravstvenem načrtovanju in o uslugah, ki jih je treba nuditi handikapiranim ne kot dobrodelnost, temveč kot odgovor družbe na zahteve vseh državljanov.
Deželna pomoč obrtniškim podjetjem
Deželni odbor je na predlog odbornika za delo Dal Masa odobril prispevke za 316 milijonov lir obrtniškim podjetjem naše dežele. Prispevke bo prejelo 34 podjetij, po večini iz Furlanije, pa tudi iz Gorice, Trsta in Doline. Na zadnji seji j pa je odbor odobril prispevke dru-! gim 10 podjetjem za skupnih 120 mi-1 lijonov lir.
Po ocenah občinskega zdravnika dr. Gregoriga je epidemija gripe prisilila vsaj 10 do 15 odstotkov prebivalcev našega mesta, da so legli v posteljo. Do tega zaključka jc zdravstvena oblast prišla na podlagi poročil o izostankih v šolah, tovarnah in uradnih. Gripa si izbira žrtve že nekaj časa ter je posebno veliko ljudi priklenila na posteljo prav v tem tednu, ko je bilo hladno. Tudi sneg, ki je povzročil vlažno vreme, je imel pri tem svoj delež.
Medtem ko mlašim ljudem gripa ne povzroča večjih težav, pa je precejšnje število priletnih občanov .1-skalo zdravniško pomoč v bolnišnicah, kjer že dolgo časa niso imeli
tega moramo dodati, da na proslavi ni bila prisotna delegacija iz Sežane, ampak iz Prvačine. Delegacija žena iz Prvačine je nato povabila delegacijo žena iz Doberdoba ter ženski pevski zbor iz Štan-dreža, da sta se udeležila proslave ženskega praznika, ki je bila v nedeljo v tem kraju.
Druga radijska postaja v Gorici?
ob njem pa člana MKG Karla Devetaka).
Pri nekaterih doseže vročina samo
Kot kaže, se je tudi v Gorici razširila «bolezen» zasebnih radijskih postaj. Prejšnjo soboto je namreč v mestu stekla prva oddaja zasebne radijske postaje «Radio Gorizia», ki ima svoj sedež v nekdanjem nunskem zavodu na goriškem Gradu. Skupina odgovornih te postaje (v glavnem gre za mlade ljudi) je | doslej večji del sporeda posvetila I glasbi, le od časa do časa se slišijo razne reklamne anonse.
V mestu pa krožijo govorice, da se te dni pripravlja druga skupina ljudi, ki bo kmalu odprla drugo radijsko postajo. Tudi o tej morebitni novi postaji se ve malo ali skoraj nič. Za sedaj so še neznana imena tistih, ki naj bi vodili novi zasebni
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI — ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju
z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠKA IZ MARIBORA
Tone Partljič
ŠČUKE PA NI
komedija
Kostumi Vlasta Hegedušičeva Scena inž. arh. Niko Matul Režija	Jože Babič
V nedeljo. 14. marca, ob 16. uri v Katoliškem domu v GORICI.
Kino
37,5 stopinje, pri drugih pa celo 39. | radijski program. Če upoštevamo
predstavniki tega skupnega odbora iz- tako zasednih postelj v medicinskem razili vso podporo župniku Mariu j oddelku kot ravno te dni. Bolezen
Garjupu.
se kaže z različnimi simptomi.
liiiiiiiimmiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiinHndiniiiiiiiiiimiiiuiiiimiiuiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
02? NEDELJE DO TORKA V VSEJ DEŽELI
36-urna stavka uslužbencev avtoprevozniškega sektorja
S tem noj bi vprašanje podpisa nove delovne pogodbe premaknili z mrtve točke
Kot skoraj vse ostale delavske kategorije, tudi špediterji in ostali uslužbenci avtoprevoznih podjetij si vi tem času prizadevajo za obnovitev delovne pogodbe, ki naj bi u-poštevala zahteve uslužbencev tega delavskega sektorja. Doslej pa je vprašanje podpisa iv>ve pogodbe še vedno na mrtvi točki.
Da bi javnost podrobneje seznani-
diterjev in uslužbencev avtoprevoznih podjetij oklicalo 36-urno deželno stavko, ki se bo pričela v nedeljo, 14. t.m., ob 20. uri ter se bo za-
Običajno se začne z nahodom, ki se hitro spremeni v vnetje grla in sapnikov. Običajno traja bolezen deset dni.
Cepitev otrok na zdravstvenem uradu
Zdravstveni urad goriške občine bo tudi letos poskrbel za cepitev otrok zoper tetanus, da vico in črne koze. Za prvo cepitev pridejo
govorice, ki so se te dni razširile, naj bi nova radijska postaja slonela na trdnejši podlagi kot «Radio Gorizia», saj bi jo finansirala ena največjih založniških hiš v Italiji.
Taborniki RMV priredij'o v petek, 19 marca, izlet na sneg v Ovčjo ves (Vaibruna). Vabljeni so člani, starši, bivši člani in prijatelji. Prijave in informacije na sedežu Slovenske prosvetne zveze, tel. 24-95.
SPD v Gorici priredi na velikonoč-
v poštev malčki, ki so se rodili od nj ponedeljek, 19. aprila, tradicional-1. julija do 31. decembra leta 1974. j ni družinski izlet s srečolovom. ve Za drugo cepitev proti čmim ko- : čerjo in pustno zabave v Starem se-
----------j-i------“-----lu pri Kobaridu. Vpisovanje na se
dežu društva v Ul. Malta 2.
Razstava likovnih del Petra Černeta
V galeriji «Meblo» v Novi Gorici bodo na pobudo Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij odprli danes ob 18. uri razstavo likovnih del Petra Černeta. Razstava bo odprta ob delavnikih med 8. in 19. uro do 29. marca.
žam pa pridejo v poštev otroci, ki so se rodili od 1. julija do 31. decembra leta 1967.
Zdravstveni urad bo za cepitev o-trok na razpolago vsak dan od 9. do 10. ure od 22. marca do 3. a-prila. Zainteresiranim staršem je občina že poslala pismeno obve stilo.
ključila v torek, 16. t.m., ob 8. uri.
V tiskovnem poročilu, ki so ga izdali sindikati, je rečeno, da so stavko oklicali v prvi vrsti za pospešitev obnovitve vsedržavne delovne pogodbe. Obenem pomeni deželna stavka zahtevo po reformi v avtoprevoz-ništvu.
Sindikati opozarjajo špediterje ter uslužbence avtoprevoznih podjetij, da so enotno deželno manifesta cijo prenesli od ponedeljka, 15. t.m., na prihodnji ponedeljek, 29. marca..
Slednja bo v Vidmu v okviru splošne livalentno središče, ki vsedržavne stavke.	1 občine s Tržiškega.
Tržiška občina bo kupila in preuredila gledališče «Azzurro»
Z odkupom in preureditvijo gledališča «Azzurro» bodo na Tržiškem o-krepili kulturno, gledališko in glasbeno dejavnost. To je namreč glavni vzrok, da je tržiška občinska uprava kupila za 120 milijonov lir kinodvorano, ki je zaradi svojega slabega stanja že več mesecev zaprta. Denarju, ki ga bo občina potrosila za odkup prostorov, bo treba prišteti še druge milijone za ureditev gledališča «Azzurro». V- njem ne bodo prirejali le občasnih prireditev, pač pa bo v njem dobil svoje mesto kulturno pozanima vse
PD «NAŠ PRAPOR» PEVMA - OSLAVJE - ŠTMAVER
vabi vaščane na
PRVI OBČNI ZBOR
ki bo v torek, 16. marca, ob 20. uri v prostorih Prosvetne dvorane v Pevmi.
Dnevni red:
Poročilo predstavnika društva. Pozdravi gostov.
Razprava.
Izvolitev odbora.
VABUENI !
G urica
VERDI 17.15—22.00 «Telefoni bianchi». A. Belli, V. Gassman, U. Tognazzi. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.15—22.00 «La donna della domenica». M. Mastroianni in J. Bisset. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.45—22.00 «Royal flash (l'eroico fifone)». M. McDowell in F. Bolkan. Barvni film.
CENTRALE 17.15—21.30 «Altrimenti... ci arrabbiamo». Bud Spencer in Te-rence Hill. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Gli angeli dalle mani bendate». R. Brazzi in P. Webley. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Mondo di notte oggi». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «li soldato di ventura». Barvni film.
Z Novogoriškega
SOCA (Nova Gorica) «Potovanje», a-meriško-italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA (Šempeter) «Mazurka v postelji», danski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Hudičev vrt», ameriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA:	Silva Stani, Claudia
Fabbro, Sara Mikluš, Alex Betti, Alessandro Andreos.
SMRTI: 83-letna gospodinja Caterina Gemelli vd. Caruso, 53-letni Carmelo Miniussi.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, UL Carducci 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, UL 1 maggio, teL 73-328.
8. marec v slikah
Nadaljujemo s proslavami mednaro dnega praznika žensk, ki so se zvrstile in se še vrstijo po krožkih in društvih, predmestjih in vaseh. Na slavju, ki so ga pripravile trebens ke ženske, so nastopili tudi trebeii-ski šolarji in domači trio
V Zgoniku je bilo na praznov anju 8. marca lepo in prijetno
V Lonjerju se je na proslavo zbr alo zelo veliko ljudi, prvenstveno žensk in otrok
KAKO JE Z DOSLEDNOSTJO BONSKE VLADNE KOALICIJE
Nemci ne izvažajo orožja pač pa ,le3 tovarne orožja
Socialdemokratski del koalicije je vsaj deloma dosleden - Uspešno se upira liberalnim krogom, ki bi radi izkoristili trennlno konjunkturo - Do kdaj?
Nemci niso le začenjali vojn, pač pa so bili tudi med glavnimi dobavitelji orožja tistim deželam, katerih tehnologija ni bila dovolj razvita, da bi si same izdelovale orožje. To je bilo celo nekoč, ko orožja še niso bila tako «zapleteno popolna» kot so danes, ko izdelovanje posameznih vrst orožja zahteva že izredno razvito tehnologijo, ki je manj razvite države ne premorejo. In prav sedaj, ko j bi Zahodna Nemčija s svojo iz-j redno veliko in neverjetno razvi-I to industrijo mogla veliko služi-’ ti, se bonska vlada že vrsto let ; uspešno upira tujim, pogosto že I vsiljivim naročilom, in tudi moč-! nemu notranjemu pritisku tistih j krogov, ki bi radi sedanjo konjunkturo izkoristili. Dobiček pri izdelovanju in prodaji orožja je izredno velik, saj smo prav pri «zadevi Lockheed» ugotovili, da. gre samo posrednikom pri razpečevanju orožja do 15 odstotkov vrednosti. Orožje pa je zelo drago.
V zadnjih časih se je zvrstilo na raznih uradih v Bonnu in tudi drugod po središčih Zahodne Nemčije veliko potencialnih komitentov, predstavnikov sedaj zelo bogatih petrolejskih dežel, ki bi hotele kupiti najrazličnejša draga o-rožja. Ko je neki princ iz Saudo-ve Arabije hotel naročiti 710 tankov vrste «murder», kar bi veljalo okoli 320 milijard lir, so njegovo ponudbo odklonili. Pred njim je bil v Bonnu na podobnem obisku predstavnik iranskega šaha, ki je imel namen naročiti tisoč tankov vrste «leopard 1». To naročilo bi veljalo skoraj dve milijardi mark, to se pravi kakih 630 milijard lir. V Bonnu so se zglasili potencialni kupci iz Afrike, iz Južne Amerike, iz Južne Afrike in od drugod. Odgovor je bil vedno ne, kajti Zahodna Nemčija je pripravljena dobavljati orožje le «v okviru zakonskih določil», ki dopuščajo dobave orožja državam Atlantske zveze in seveda domači vojski, pa tudi tej le v okviru programa, ki ga odobrava vrhovno poveljstvo Atlantske zveze.
Bonski socialdemokratsko - liberalni koaliciji v tem primeru ni lahko, kajti liberalni del vlade ne soglaša več, z leta 1969 — sprejetimi sklepi o prepovedi slehernega izvoza orožja na področja, koder vlada napetost, kajti liberalni del vladne koalicije zastopa tiste kroge, ki so zainteresirani za izvoz orožja, kroge, ki bi radi izkoristili sedanjo konjunkturo, saj je na svetu veliko kritičnih točk, koder gre orožje dobro v promet. Toda socialdemokratski'del bonske vlade se, kot kaže, dobro spominja zadevnih nemških izkušenj iz preteklosti in bi ne hotel, da bi sedanja Nemčija «nadaljevala s cesarsko in nacistično tradicijo», ko je bila Nemčija «kovačnica orožja za pol sveta».
In vendar se mora Schmidtova vlada v zadnjem času trdo boriti proti pritiskom od zunaj in od znotraj. Logično je, da prihaja najmočnejši pritisk iz domačih industrijskih krogov, ki se ukvarjajo z izdelovanjem orožja. Ta industrija se je namreč od začetka
60.	let, to se pravi v času, ko so bili na vladi zahodnonemški demokristjani, razvila v pomemben proizvodni in ekonomski dejavnik, saj po nekaterih računih zaposluje ta industrija nad 200.000 delovnih moči. In ta industrija, ki obsega kakih dvajset velikih koncernov, more izdelovati nadvse moderne topove, letala, rakete, tanke, podmornice, vojne ladje itd. itd. Pravzaprav so le tri podjetja, ki izdelujejo izključno orožje. Gre za tri
pa izdelujejo odlično orožje le kot svoj stranski «izdelek», ker hkrati izdelujejo predvsem stroje in naprave za izdelovanje orožja ,ali celo kompletne tovarne za izdelovanje orožja. Po konkretnih podatkih so ta podjetja samo od za-hodnonemške vojske v letu 1674 dobile novih naročil v vrednosti 4,3 milijarde mark, to se pravi v vrednosti kakih 1350 m il: jard Ur. Čisti dobiček se v tem primeru o-cenjuje ha malo mani kot 90 milijard lir v naši valuti, kar je vsekakor čedna vsota, posebno v sedanji ekonomski krizi.
V zvezi s tem bi lahko navedli podrobnejše podatke tudi o tem. katera podjetja so dobila največ in največja naročila. Pri 'em bi ugotovili tudi, da sta dosedanji največji. zadevni, podjetji Krupp in Thyssen v tem poslovanju zaostali, če nista bili celo izločeni, saj je bilo na procesu v Niirnbergu
poslednjemu predstavniku Kruppa rečeno da se nikoli več njegovo podjetje ne sme ukvarjati z izdelovanjem topov. Podjetje pa je nato prešlo v državne reke . . .
Kljub tolikšnim naročilom za Bundesvvehr ter za morebitne dobave drugim državam Atlantske zveze, pa odpade na to industr.jo razmeroma malo, če vzamemo v poštev celotno zmogljivost zahod-nonemške industrije. Še več. Zahodna Nemčija, ki je bila kot smo rekli, «kovačnica orožja za pol sveta», izvozi sedaj zelo malo o-rožja, saj predstavlja vrednost njenega izvoza orožja komaj 0,2 odstotka vrednosti vsega njenega izvoza, tako da pride Zahodna Nemčija, ki je po vrednosti svojega izvoza na drugem mestu na svetu in sicer takoj za ZDA, v izvozu orožja daleč za ZDA, SZ, Fran-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Gergoletovi pasteli v občinski galeriji
Slikar Nino Gergolet se je sicer rodil v Doberdobu, toda zrasel je in že od mladih nog živi pri Sv. Jakobu. Razumljivo je torej, da e-nako rad slika lepote narave, Krasa in bližnje okolice, kot tudi slikovitost starinskih ulic in motivov iz svojega sedanjega ožjega okolja. Če se tovrstna motivika redno ponavlja na vseh njegovih razstavah, je njegova razstava v občinski galeriji drugačna od prejšnjih po tem, ker je Gergolet na njej razstavil tudi nekaj tihožitij z ribami, ki so kompozicijsko in slikarsko čudovito dodelane v le njemu lastni tehniki oljnatih pastelov, s kateremi mu uspe pričarati nenavadno mikavnost neštetih drobno se prepletajočih barvnih prelivov, ki so skoroda podobne tistim, ki jih dobimo z gostimi namazi oljnatih barv.
Prav v omenjenih tihožitjih pa se kaže impresionistična dozorelost likovne misli in izraza hkrati, kar le poredkoma srečamo pri slikarjih te še vedno žive in tvorne slikarske struje, ki je pred sto leti dokončno podrla večstoletni jez a-kademizma, ki je zadrževal oziroma zaviral sleherno umetniško sprostitev.
Razen tega pa menimo, da je že sama tehnika oljnatih pastelov, ki jih pri nas uporablja edinole Nino Gergolet, morala pripeljati do svojevrstnih likovnih prijemov, katerih skupek daje tisto krepkost izraza osebnejše izvirnosti. Vsebina in tehnika teh slik pa se dopolnjujeta v nekaj več kot pa v en sam preprost prikaz izraza stvarnega sveta. Iz njih pronica globlja čustvenost. Ako namreč pozorneje motrimo te razglede Sv. Jakoba, med katerimi prednjači velika podoba rdečega železniškega mostu nad Ulico dell'Industria, za katero je Gergolet dobil prvo nagrado na zadnji sindikalni razstavi v palači Costanzi, se nam dozdeva, da so poteze barv zato tako štrenasto zvi-jugane, ker jih gledamo nekako skozi solze, skozi solze otožnega človeka, ki se poslavlja od starega sveta, ki so nam ga pustili naši
vajo. In zares, na mnogih slikah bomo videli cele vrste hiš, starih stavb, ki jih danes že ni več. V ozadju drugih pa stolpnica, simbol nove dobe, prerašča stare motive
Eichenkrgova nova olja v Corsii Stadion
______________j_.________.	, predniki in ki izginja pod pritiskom
letalska podjetja, ostali koncerni ' novih gradenj, ki vse staro izpodri-
V dvorani openskega prosvetnega društva je bil na 8. marec bogat kulturni program, ki so ga pripravili domačini
...............M,,......,..................................M......................."""'""“"O..................m............................................
Gotovo se bo na koncu marsikateri prijavitelj vprašal: bo samo-obdavčevanje t. j. obračun dolgovanega davka prinesel preproste-
Pogovori o davkih
. w..
Samoobdavčevanje in nova pota izterjevanja
Z vladnim dekretom od 4. marca 1976, ki ga bo moral parlament v teku 60 dni spremeniti v zakon, so poostrili takso in obresti za morebitno zamudno plačevanje davkov. Kot je že verjetno vsem bralcem znano, bodo morali prijavitelji priložiti prijavi, ki jo bodo do petka, 30. aprila opravili z obrazcem 740, potrdilo enega izmed pooblaščenih zavodov o vplačilu določenega davka, izračunanega na osnovi prijavljenih obdavčljivih dohodkov. Vplačilo ni obvezno in vsak davkoplačevalec lahko izbere odloženo poravnavo davka preko izterjeval-nice. Načelo samoobdavčevanja so uvedli že z zakonom lanskega decembra, sedaj so poostrili le kazen za odloženo vplačilo, ki je bila povišana od 10 na 15 odst. dolgovanega davka, obenem so povi šali obresti od 5 na 12 odst. na leto (torej 1 odst. na mesec) in sicer za dobo od 1. maja 1976 do vpisa v davčni stalež, ki normalno traja od najmanj 8 do največ 18 mesecev poprečno po 12 mesecev. Potemtakem bi bil davkoplačevalec obremenjen v celoti za 23 do 33 odst. Davek s kaznijo in obrestmi bo moral «zamudnik» plačati V enem samem obroku. (Po prejšnjih določilih so se davki plačevali v dveh obrokih).
Naj kot zgodovinsko zanimivost Omenimo, da je prvi reformski za-
kon o izterjevanju predvideval z začetkom v letu 1970 predujem 40 odst. neposredno izterjevalnici (plačljiv v dveh obrokih), izračunan na davku prejšnjega leta. Nad tisoč parlamentarcev vseh strank in struj pa se v neskončnih razpravah ob davčni reformi svoj-čas ni spomnilo na ogromno razliko med izterjevanjem davkov na prejemke odvisnih delavcev in upokojencev (takoj in vse na vse) na eni, ter na drugi strani izterjevanje istega neposrednega davka za vse ostale obvezance (po poprečno enem letu na v glavnem v večji ali manjši meri utajene dohodke izvzemši nekatere dohodke).
Z novim načinom plačevanja preko bančnih zavodov bo država prihranila lep znesek izterjevalnin, ki bi jih sicer morala odšteti iz-terjevalnicam (poprečno 3, na Siciliji celo 10 odst. na izterjane davke, napram, 0,25 odst., ki jih bodo po novem priznali bankam). Na skrajnem jugu države gre štirim družinskim klanom izterjevalcev skoraj 40 milijard lir čiste iz-terjevalnine. Skrivnost je zopet, zakaj in kako nobeden od 1000 na-. Šib parlamentarcev še danes ne vidi in rie siisi, zakaj naj bi izterjevalcem priznali izterjevalnino (znižano le za 20 odst.) na vse zneske, ki jim jih prinašajo delojemalci za svoje odtegljaje name-
ščencev. Kje na svetu znaša provizija na naveden inkaso celo do 8 odst.? Vsaj manjša nagrada bi morala iti zlasti malemu dajalcu prejemkov, ki mora davke sproti obračunavati s precejšnjim trudom zaradi stalno se spreminjajočih določb. Dogaja se prav narobe: na opozorilo izterjevalca finančni upravi je vplačnik za vsako malenkost podvržen raznim globam (n. pr. zaradi rabe nepravega formularja, zaradi nepopolnih anagrafskih podatkov itd.).
V	interesu vseh bi bilo, da bi izterjevalnice čimprej odpravili, kljub razumljivemu krčevitemu odporu predvsem južnih izterjevalcev, in ne čakali na njihovo odvisnost osem let, kot to predvideva sedanji zakon. Zaposlitev tisoč nameščencev izterjevalnih ustanov vsekakor ni problem, saj bi jih y severnih predelih absorbirale bančne organizacije, ki imajo v zakupu izterjevanje davkov, v ostalih predelih države pa bi zbrali rešitve, ki so jih na primer našli za 26 tisoč trošarinskih nameščencev, ki so ostali nenadoma brez posla zaradi odprave srednjeveškega pobiranja trošarine na občinskih mejah.
V	današnjem pogovoru smo nekoliko zašli od glavne obravnavane teme.
Dodali bomo, da bodo ILOR, t. j. davek za krajevne ustanove, ki pa gre za enkrat v korist državnih blagajn, pobirali obročno še vedno potom izterjevalnic.
Vplačnik ne bo imel pravice, da svoje vplačilo pri banki prekliče, potem ko so mu izročili zadevno potrdilo v dveh izvodih (enega za prilogo k prijavi 740, drugega za njegovo rabo).
Vplačilo se lahko izvrši v kateremkoli pooblaščenem zavodu v državi in ni torej nujno, da je banka v kraju, kjer prijavljenec polaga svojo prijavo.
mu državljanu kakšne posebne preglavice? Mislimo, da nikakor ne, kakor bomo o pravem času videli. Ko bo prijavitelj prišel do obdavčljivega dohodka, bo za izračun davka zadostovalo eno samo množenje in eno samo seštevanje.
MALA VEST ZA LASTNIKE NEPREMIČNIN
Kot znano, se dohodek tako od zemljišč, kakor od zgradb računa z ustreznim povišanjem kata-stralnega dohodka. Za letos niso predvidene nobene spremembe in prijavitelji bodo lahko prepisali podatke lanskih prijavnih okvirov, če seveda ni bilo med tem časom nobenih lastninskih sprememb.
Mala dobra vest za lastnike premičnin:
Ena sama olajšava: Lani so na najemnine za stavbe, stanovanja, lokale itd. dopuščali iz naslova stroškov odštevek 25 odst. Tako očiščeni znesek je tvoril obdavčljivi dohodek. Letos dopušča finančna uprava odtegljaj 30 odst.: ko gre za najemnine trgovskih lokalov (trgovin, delavnic itd.). Določba je vsebovala v skritem stavku navodil, ki so priložena obrazcu 740, in verjetno ni še znana večini lastnikov pa tudi nepremičninskih upraviteljev.
Do 10. marca vsaj v Trst še niso prispele tiskovine za letošnjo prijavo, ki so jih svečano obljubili za zadnje dni februarja. Gre zopet za dokaz nesposobnosti državnega aparata. Zakaj naj bi finančno ministrstvo ne poverilo tiska 16 milijonov óbrazcev tiskarnam, ki preživljajo hudo krizo in to pri cenejši dobavi s polno gotovostjo glede točnosti izgotovitve.
St. Oblak
V galeriji Corsia Stadion se nam ponovno nudi priložnost, da se seznanimo z najnovejšimi stvaritvami tržaškega slikarja Rolfa Eichen-berga, ki se je s pokojnim slikarjem Franceschinijem močno trudil tudi pri organiziranju uspešnih slikarskih ex tempore tekmovanj na Kontovelu. Eichenberg se je slikarsko šolal v Benetkah. Odtod verjetno izhaja tista prelest življenjsko radostnih barv, ki je značilna za slavne mojstre, nekdanjega beneškega slikarstva.. Ob njih pu se je nedvomno navdušil tudi . za lepoto ženskega telesa, ki se nam na razstav) kaže v mjiogih sli-,, kah. So pa te slike daleč od posnemanja starih beneških slikarjev, kajti Eichenberg je tako njihovo barvnost kot tudi njihovo likovnost sodobno predelal z modernejšimi prijemi. So pa sledovi nekdanjega Eichenbergovega naturalizma opazni še v nekaterih slikah pokrajinskega značaja kot na primer v pogledu na gorati Simplon ali na nam bolj znani tržaški Veliki trg z občinsko palačo. Za zgled, kako je nekoč slikal, pa nam tržaški slikar daje na vpogled veliko morje ob sončnem zatonu, to se pravi delo, ki je nastalo pred kakimi 25 leti.
In vendar leži vsebinska teža te razstave predvsem v podobah ženskih aktov, torej ženske golote raznobarvnih polti, tako da nam slikar posredno prikazuje tudi svoja potovanja po svetu. Po svojem bistvu so to mojstrovine, v katerih spretno povezuje barvno iluzionistični imprecionizem z več ali z bolj sproščeno prefinjenostjo pri čemer teži k prikazu lepote ženskega telesa, pa čeprav oblikovanega z bolj sproščeno prefinjenostjo pri ustvarjanju pretenkočutnega migotanja barvnih luči na mehki koži. Je to pač umetnost, ki poudarja življenjsko veselje, ki se nam bolj utišano odkriva tudi v toplini obraza dečka,
L. Munzi v galeriji Sant’Elena
Luciano Munzi ni Tržačan. Prihaja iz kraja Otricioli. Je še razmeroma mlad, ni še prilezel do tridesetega leta, toda ve, kaj hoče kot slikar doseči. Njegova razstava v galeriji Sant’ Elena priča, da stremi za tem, da bi si pridobil čim bolj osebno izraznost v poustvarjanju predmetnosti sveta, predvsem kot pokrajinar in oblikovalec cvetja. Toda njegove pokrajine niso klasične pokrajine, da bi se dale analizirati s kakršnim koli od neštetih izmed sodobnih slikarskih tokov. Opazno pa je hotenje, kako z najbolj enostavnimi likovnimi enotami hišo, drevo, grič, oblak zajeti v sliko, kot bi se slikarju v slehernem trenutku mudilo. Po našem pa to nujno vodi v nekakšno standardizacijo slikarske ustvarjalnosti in to že v smislu kitajske podobarske obrtnosti.
Skopi črni obrisi ali tudi bele izpraskane poteze na obarvanih platnih, shematično naznačene hiše, o-kroglaste krošnje drevja, vse to podčrtuje to, kar smo pravkar o-menili. Rešuje pa Munzijevo u-stvarjalnost zagonetna barva modrega neba in zelenega polja, ki se na obzorju stikata z nežnimi rdečkastimi ati vijoličastimi odtenki.
Več pristne umetnosti pa je v naponu, ki pronica iz zimskih pokrajin v sivkastih odtenkih. Vsi tl razgledi likovrió'tako rekoč Osvčf-bojeni svoje strukturne pomembnosti so pač le bliskovita srečanja s vsakdanjim revnim okoljem.
MILKO BAMBIČ
Zorki Potrata v spomin
Grob za grobom se odpira. Izvedeli smo žalostno vest, da so 9. marca letos v Grižah pri Topolšči-ci na štajerskem pokopati znano tržaško Slovenko, Zorko Potrara.
Rodila se je v Trstu leta 1909 in je vso svojo mladost preživela pri Sv. Jakobu. V prvi svetovni vojni je izgubila očeta, zato se je njena mati vdova težko preživljala s tremi nedoraslimi otroci.
Pokojna Zorka je bila članica mladinskega društva «Prosveta» pri Sv. Jakobu. Zaposlila se je pri «Istarski Riječi», ki je takrat izhajala v Trstu. Zaradi hudega fašističnega preganjanja, kar je bilo slovenskega ali hrvaškega ali tega kar ni tulilo v njihov rog, je tudi Zorka okusila najtežje. Ko so fašisti zaprli vodilne osebe «Istar-ske Riječi», je bila aretirana tudi Zorka Potrata in komaj 16-letna deklica odpeljana v rimske zapore Regina Coeli, kjer je prebila 9 mesecev hudega trpljenja.
Pod silo razmer je leta 1930 ilegalno pobegnila čez mejo v Ljub-
Zorka Potrata v mladih letih, ko se je začel njen trnov pot po fašističnih zaporih
Ijano. Tu se je vključila v emigrantsko delavsko in prosvetno društvo «Tabor». Nekako v istem času je pribežal čez mejo tudi njen brat Josip, ki je dokončal medicino v Padovi. Moral je preko meje, da se je izognil fašističnemu preganjanju.
Ob izbruhu druge svetovne vojne se je tudi nad Zorko zgrnilo novo gorje. Nemški okupator je v Mariboru ustrelil njenega brata Josipa, ker je kot zdravnik nudil pomoč ranjenim partizanom. Njegovo ženo Doro, ki je bila znana sodelavka v mladinskem 'gibanju v Trstu, so nemški nacisti odpeljali v Auschwitz, kjer so jo zverinsko mučiti in je umrla strašne smrti.
Tako, je ostala Zorka edina, ki je morala skrbeti za ostarelo mater ter za tri sinove pokojnega brata. Da bo mera njenega težkega življenja dopolnjena, se je najmla) št nečak, po končani gimnaziji smrtno ponesrečil v Karavankah.
Vse te nenehne življenjske tragedije te zavedne slovenske tržaške družine, je Zorka prenašala pogumno in se je v polni meri zavedala svojega poslanstva v tako preizkušeni družini.
Tudi nje se je polotila zahrbtna bolezen, ki ji ni zdravila in tako je tovarišica Zorka sklenila svoje tru-danolno življenje.
Ostala nam bo v spominu kot zvesta članica mladinskega društva «Prosveta» pri Sv. Jakobu, kjer so vsi člani vztrajno čuvati svoj materin jez'k. neglede na teror, ki je vladal, ostala nam bo v spominu tudi kot članica emigrantskega delavskega in prosvetnega društva «Tabor» v Ljubljani.
Draga Zorka, mirno počivaj, pa čeprav ne v svojem rodnem Trstu.
MILKO ŠKRAP
Izjemen let
Francosko-britansko nadzvočno potniško letalo «concorde» ne sme, uradno, v ZDA, razen poskusnih poletov, ki so mu bili dovoljeni do enega izmed newyorskih letališč. V ZDA se je še proti temu uprlo veliko organizacij in društev, ki ščitijo ameriško prirodno okolje. Kljub vsemu bodo napravili izjemo, prav z letalom «concorde». Julija bo Elizabeta II. odpotovala na proslavo 200-letnice ZDA v Philadelphijo z letalom «concorde», odtod pa bo odletela še v Montreal v Kanado na otvoritvene svečanosti olimpijskih iger.
Sklep o tem potovanju je britanska vlada sprejela pred meseci, ko so ZDA dovoljevale pristajanje letal «concorde» na ameriških tleh. Ker se takšni sklepi ne morejo kar tako brisati, so vendarle pristali na izjemen pristanek letala «concorde» v ZDA. Sicer pa bo tudi francoski predsednik d’Estaing že maja prišel v ZDA z letalom «concorde».
PETEK, 12. MARCA 1976
12.30 12.55 13.25
13.30
14.10 17.00 17.15
17.30
17.45
18.10
18.45
20.00
20.40
21.45
17.00
17.30
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost: ŽENSKA PROBLEMATIKA Napravimo družno Vremenska slika DNEVNIK
Jezik za vsakogar: Nemščina DNEVNIK
Program za najmlajše, risani film in lutke Dolina Muminov: Kres Program za mladino: Kdo je na vrsti?
Nicola Rossi Lemeni IL MOSTRO TURCHINO
Po gledališki pravljici Carla Gozzija je pripravil televizijsko priredbo Alessandro Brissoni. Danes je na sporedu drugo nadaljevanje in nastopajo v njem Ave Ninchi, Carlo Bagno, Gianni Bortolotto, Enrico Ostermann, Fulvio Ricciardi itd.
Poljudna znanost: Krščanstvo in človekova svoboda, 2. nadalj. Italijanske kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK Teden aktualnosti
KLASIČNA, LAHKA IN POP GLASBA
Nocojšnja, četrta oddaja v letošnjem letu se začenja z nastopom Roberta Vecehionija, ki ga že dolgo nismo srečali na italijanskih odrih. Sledil mu bo Luciano Rossi, ki ga štejejo za enega najboljših pevcev tako imenovane rimske šole. Poleg tega je Rossi znan tudi kot avtor popevk, ki jih pojeta zakonca Vianella. Sledi mu Gianni Raimondi, za njim pride na vrsto Marina Fabbri, končno je treba dodati še ansambel Nuova compagnia di canto popolare, ki je ljubiteljem lahke glasbe zelo znan
Drugi kanal
Konjske dirke v Turinu
Kolesarska dirka: Enajsta dirka med Tirenskim in Jadranskim morjem
Danes je na sporedu prva etapa, ki gre od S. Marinelle do Fiuggi Alta Športni dnevnik
JO GAILLARD : ZADEVA MOREL Ob 20. uri DNEVNIK
I CITTADINI Dl CALAIS Delo je napisal George Kaiser, prevedel pa Italo AUghiero Chiusano
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.10, 10.00 in 14.10 TV šola:
črka kot številka, Primorje, Ali ste vedeli, Promet, Evolucija, Angleščina itd.
Križem kražem
Morda vas zanima: MI V PROMETU Obzornik
DOLENJSKI IN KOSTANJEVIŠKI OKTET Cesta in mi
PROJEKT 2000, oddaja iz serije «Kako bomo živeli jutri» Čeprav imamo na Zemlji še toliko nerešenih problemov, je človekov prodor v vesolje neustavljiv in vse kaže, da bo močno vplival na nadaljnjo humanizacijo človeštva. Vesoljske raziskave niso namenjene le razkrivanju novih spoznanj o Luni in nebesnih telesih, pač pa prinašajo človeštvu vrsto novih pomembnih koristi, tudi na področju satelitske tehnike, ki bo v bližnji prihodnosti, še posebej pa v prihodnjem stoletju omogočala komuniciranje vsega človeštva ter obvladovanje neštetih pojavov na Zemlji kot so vreme, zaloge voda in ledu, premikanje tal itd.
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
19.55 _ Tedepski notranjepolitični komentar 20.05' A. MARODIč: OČKA
20.45	NAFTA JE NAŠA, dokumentarna oddaja
Moto gornje oddaje je podržavljanje nafte v Venezueli, to se pravi v eni deželi Latinske Amerike, ki' spada med največje proizvajalce nafte na svetu, t. j. surovine, ki ima tudi ogromno strateško pomembnost. Današnja oddaja bo govorila o tem, kar spremlja podržavljanje nafte v Venezueli, pa tudi o tem, kaj je Venezuela z izkoriščanjem nafte že dosegla oziroma pridobila. Omeniti je treba na primer, da ima od bogastva, ki se kopiči s prodajo nafte, korist bolj malo Venezuelcev, kajti social ne razlike v tej deželi so velikanske. Z druge strani pa velja tudi dodat:, da so zaradi bogastva naftnih polj v Venezueli zanemarjali ostale panoge, predvsem še kmetijstvo, ki so ga malone uničili
21.15	Šerif v New Yorku, serijski film 22.50 DNEVNIK
Koprska barvna
19.55 Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.30	«LE ERIC», celovečerni film
22.00	Naši pevski zbori: ZBOR LUKA KOPER
Zagrebška televizija
17.45	Blesan in Tulipan
18.15	VSI ENOTNI V OBRAMBI
18.45	Glasbeni program
20.00	SEDEM ZANK - kvizi
23.05 Dokumentarna oddaja iz Prištine
TRST A
7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.C0 Nabožna oddaja; 13.30 Glasba po željah; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Koncert; 19.10 Domači pripovedniki; 19.20 Jazz;
20.00	Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.25 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30. 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba;
9.00	Folklorna glasba; 9.15 Glasbeni portret; 10.15 Orkester Baiardi;
11.45	Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Tretja stran: Festival kratkometražnega filma; 14.35 Mini juke box; 15.00 Naši otroci in mi; 15.45 Poskočne;
16.45	Ansambel Jožeta Burnika;
17.00	Kulturna panorama; 17.00 Orkestralne melodije; 18.00 Tops Pops; 18.35 Naši pevski zbori; 19.30 Pop glasba; 20.00 Zvoki in glasovi; 21.35 Simf. koncert.
NACIONALNI PROGRM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.00
Drugi zvok; 11.30 Poje Harry Be lafonte; 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Glasba Divjega zahoda; 14.45 Znanstvena oddaja; 15.00 Pesmi Renata Rascela; 15.30 Plošče za mladino; 16.30 Popoldansko srečanje; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.25 Komorna in operna glasba:
19.30	Avtorji in pevci; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Koncert v Milanu.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Kaj je to, kar vzburi spomladi; 9.30 Jug. narodna glasba; 10.05 Po poteh odločanja; 11.03 Po Tali-jinih poteh; 12.10 Revija orkestrov;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Šopek novih melodij; 13.30 Priporoča jo vam. . .; 14.10 Mladinski zbor gimnazije Koper; 15.45 «Vrtiljak»; 16.50 človek in zdravje; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz koncertov in simfonij; 18.05 Ogledalo našega časa; 18.15 Ob lahki glasbi; 19.40 An sambel Henčka Burkata; 19.50 Lahko noč, otroci!; 21.15 Oddaja o morju; 22.20 Zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo.
Horoskop
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Dosežene uspehe še bolj utrdite z nadaljnjim solidnim poslovanjem. Skušajte se nadzorovati.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Storili boste vse korake za dosego postavljenega cilja. V odnosih z drugimi je priporočljiva večja zbranost.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) O-stani v mejah svojih sposobnosti. Brezpomemben dan v čustvenem pogledu.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Skušajte čimprej sestaviti delovni načrt. Razčlenite vzroke nepotrebnega besedičenja.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Uspeh vaših načrtov je skoraj zagotovljen. Neko prijateljstvo se bo izkazalo ža tfajno.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Odlični izgledi za podvige, ki zadevajo utr ditev ugleda. Ugoden trenutek za uskladitev srčnih interesov.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Bodite pazljivi, ker bi v trenutku živčnosti utegnili narediti nepopravljivo napako. Ne bodite strogi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Za dosego postavljenega cilja vam je potrebna praktična delovna metoda. Duševno ravnovesje.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zagotovljen vam je uspeh v poslovanju. Polni boste dobrih zamisli ib idej.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.
11.) Bodite odločni v svojem poslovanju. Treznost je edino sredstvo za rešitev nekega razmerja.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Bodite kritični in zadržite svoja mnenja zase. Lep večer v družbi prijateljev.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Proti dvomom in težavam se morate boriti z odločnostjo. Pridobili si boste dragoceno prijateljstvo.
SPORT SPORT SPORT
KOŠARKA

V PRIJATELJSKI TEKMI
KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH EKIP
Ljubljančani brez težav premagali Pali. Trieste
v
Najboljši strelec je bil Zorga s 27 točkami
Pali. Trieste — Olimpija LJ 78:110 (38:65)
FALL. TRIESTE: Taylor 12, Oeser 18, Pozzecco, Bassi 4, Meneghel 10, Millo 12, Zovatto 3, Zaro 2, lacuzzo 9, Ceccotti 2, Bacchelli 4, Bubnich 2.
OLIMPIJA LJUBLJANA: Vujačic 9, Križnar 11, Ivanovič 15, Lorbek 17, Žorga 27, Gvardijančič 6, Volaj 13, Subotič 12.
SODNIKA: Fabbri in Gian (Trst).
PROSTI METI: Pali. TS 6:20, 0-limpija 25:40.
Včeraj sta se v tržaški športni palači «pri zaprtih vratih» v trening tekmi spoprijeli tržaški Palacanestro in ljubljanska Olimpija.
Ljubljančani so z Žorgo v dobri formi z lahkoto premagali domačine, ki so bili zaradi slabe kondicije slabši tekmec. Tekma je pokazala, da Tržačani preživljajo krizo, saj so morda vsi igralci psihološko preutrujeni, kar pa seveda upravičeno za-skrblja trenerja Marinija.
Splitu, kjer je domača Jugoplastika premagala vodeči Partizan.
IZIDI
Jugoplastika - Partizan	102:88
Industromontaža - Zadar	98:78
Crvena zvezda - Borac	98:62
Olimpija - Metalac	86:69
Rabotnički - Željezničar	97:74
Bosna - Lokomotiva	104:97
Beko - Radnički FOB	99:88
LOKOSTRELSTVO
Mariborčan Postružnik končni zmagovalec
Lokostrelci iz treh držav so se v telovadnici v dolini Korna v Gorici udeležili petega indoor turnirja v lokostrelstvu. Med temi velja omeniti slovenske lokostrelce iz Maribora, zlasti pa Bojana Postružnika, ki je bil med posamezniki končni zmagovalec turnirja in je s 572 točkami v 25 metrov oddaljeno tarčo postavil tudi nov jugoslovanski rekord. Pri ženskah je bila najuspešnejša Dari-ka Narduzzi iz Vidma, medtem ko je 1. mesto v ekipni konkurenci osvojila goriška ekipa UGG, pred ekipama iz Maribora in iz Vidma.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Zmaga Spličanov
V nadaljevanju prve jugoslovanske košarkarske lige je bil derbi kola v
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiimuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiuimiii
PO INCIDENTU V ZVEZI Z NAŠIM FOTOREPORTERJEM
«Proti morebitnim krivcem treba primerno ukrepati»
Sodnik spoznal, da je bila njegova odločitev prenagljena?
Kot smo že poročali v naši včerajšnji številki, je prišlo na nedeljski naraščajniški nogometni tekmi, na kateri je nastopala enajsterica Krasa, do čudnega, nenavadnega in neupravičenega obnašanja glavnega sodnika gospoda Orsinija, ki je v drugem polčasu brez tehtnega razloga prekinil tekmo in poslal igralce predčasno v slačilnice. Povod za to hudo odločitev je bilo dejstvo, da je fotoreporter Primorskega dnevnika Mario Magajna z običajno vestnostjo in privrženostjo opravljal svoj dolgoletni poklic. Kdo od navijačev ne pozna našega Magajne, ki vsako nedeljo opravi pravi maratonski tek po igriščih od dolinske pa vse do nabrežinske občine in ujame v svoj aparat najzanimivejše akcije, čeprav odigravajo več tekem istočasno. Tako je v svoji karieri lahko nemoteno posnel že na tisoče in tisoče fotografij z roba igrišča ali za vrati nogometnega igrišča, ne da bi prišlo kakemu sodniku na misel, da bi ga oviral pri njegovem hvalevrednem novinarskem delu. Nedeljski sodnik pa očitno po svoje interpretira pravilnik nogometne federacije FIGC in pogreša najosnovnejša pravila športne etike. Nikakor ni sprejel na igrišču utemeljitve Kraševega kapetana in odbornikov ter Magajne samega, ki je sodniku pokazal regularno novinarsko izkaznico, ki daje pravico do vstopa k sleherni javni predstavi. Sodnik tega ni hotel upoštevati, češ da bi se moral fotograf javiti njemu pred tekmo in ga tedaj vprašati za dovoljenje, če lahko posname med tekmo nekaj slik. Ker so Krašovci in Magajna vztrajali pri svojem, je sodnik dal predčasni trikratni končni žvižg. Predsednik Krasa je nato sodniku še enkrat pokazal v slačilnicah Ma-gajnovo novinarsko izkaznico, vendar niti to ni zaleglo. Po našem mnenju gre za absurdno odločitev, za katero je težko najti pravo obrazložitev.
Vendar novo presenečenje s tem v zvezi je prišlo v sredo zvečer, ko je nogometna disciplinska komisija j Prisodila zmago nasprotni ekipi z 2:0 in naložila Krasu globo zaradi objektivne odgovornosti, ker je neka oseba stopila na igrišče in motila reden potek igre. Torej zgleda, | ha se je sodnik le skesal in, ko je j ugotovil, da je bila njegova odloči- i
tev prenagljena, je najbrž zamolčal v svojem zapisu, da je bil ta neznanec fotoreporter, ki ni prestopil bele črte, ki omejuje igrišče in ki nikakor ni motil poteka tekme.
Ožji odbor športnega krožka Kras je na svoji izredni seji izrazil svoje veliko zaprepadenje in obsodil nov dokaz nedemokratičnega ravnanja na nedeljski nogometni tekmi. Obenem pa se obvezuje, da mora na katerikoli način priti resnica na površje, zato bodo že v prihodnjih dneh storjeni vsi potrebni koraki. Magajni pa gre vsa solidarnost za njegovo nesebično delo. Vsa športna javnost naj namreč zve, odkod izvira ta gonja in da se proti morebitnim krivcem tudi primerno u-krepa.
B. S.
Kantovelovi dečki prvi na lestvici Borovi člani končno preboleli krizo
V mladinskem finalu borovci ostali praznih rok - Začetek prvenstva «propaganda»
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Kriza je mimo. Borovi člani so se po dveh spodrsljajih opomogli in dosegli dve dragoceni zmagi. V nedeljo pa bodo jurišali na tretjo zaporedno zmago, ko bodo sprejeli v goste ekipo Sagrado.
IZIDI 22. KOLA
POM Tržič - Bor 68:71; CGI Milje-Inter 1904 70:72; Itala - Arte 83:55; Sagrado - Viilesse 72:68; Umanità -CUS Trst 70:94; Alba - Barcolana 57:48. Počitek: Edera Gorica.
LESTVICA
Itala Gradišče 34; Bor in Sagrado 30; Inter 1904 26; Arte Gorica 24; CGI Milje 20; POM Tržič 18; Barcolana in CUS Trst 16; Villesse 14; Edera Gorica 12; Umanità Gorica 5; Alba Krmin 4.
PRIHODNJE KOLO (14. 3.)
Bor - Sagrado (11.00 v Dolini) ; Barcolana - Inter 1904; CUS Trst POM Tržič; Arte - Edera; CGI Milje - Itala; Villesse - Umanità. Počitek: Alba.
NAJBOLJŠI STRELCI
BOR: Fabjan 214, Guštin 180, Sirk 140, Kralj 132, Kraus 113, Lisjak 93, Kapič 92, Klobas 79, Vatovec 74, Hrvatič 43, Pertot 33, Francia 29, Sancin 20, Mazzucca in Rudes 14, Ma rassi 4, Oblak in Žerjal 2.
PROSTI METI: Bor 207:321. '
MLADINSKI FINALE
Končal se je prvi del tega prvenstva. Borovci so ostali praznih rok. Kljub temu pa so naši košarkarji v tem delu le zadovoljili ,saj so več tekem izgubili z minimalno razliko, v soboto v Gorici pa so celo zaslužili zmago, a sodnika sta pokopala vsak up borovcev.
IZIDI 5. KOLA
Arte Gorica - Bor 73:72; Patriarca - Inter 1904 70:56; Pali. Trieste Italcantieri 82:73.
LESTVICA
Patriarca Gorica 10; Italcantieri Tržič, Inter 1904 in Pallacanestro Trieste 6; Arte Gorica 2; Bor 0.
PRIHODNJE KOLO (13. 3.)
Italcantieri - Bor (18.00 v Tržiču); Pali. Trieste - Patriarca; Inter 1904 -
NAJBOLJŠI STRELCI
BOR: Klobas 113, Vatovec 70, Ra-žem 63, Žerjal 40, Lukša in Sancin 35, Košuta 14, Perco 2, Sestan 1.
PROSTI METI: Bor 54:94.
KADETI
SKUPINA C
Kontovelci so premagali še Flaminio in so tako ostali kandidati za vstop v finalni del prvenstva. O tem pa bo odločala 'jutrišnja tekma v Skednju, kjer se bosta pomerila Ser-volana in Kontovel. hiter 1904 je praktično že v finalu.
IZIDI F." KOLA
Kontovel - Flaminio 87:75; Don Bo-
sco - Inter Milje 58:57; Inter 1904 -Ser volana A 69:61.
LESTVICA
Inter 1904 12; Servolana A in Kontovel 8; Flaminio in Don Bosco 4; Inter Milje 2.
PRIHODNJE KOLO (13. 3.) Servolana A - Kontovel (16.30 v Skednju); Flaminio - Inter Milje;
Don Bosco - Inter 1904.
* * *
SKUPINA D IZIDI 8. KOLA
Italsider - Bor n.o.; Servolana B Pali. Trieste n.o. Počitek: Juventus. LESTVICA
Italsider 10; Pallacanestro Trieste 8; Juventus 6; Bor 4; Servolana B 0. PRIHODNJE KOLO (13. 3.)
Bor - Pali. Trieste (17.00 v Dolini) ; Servolana B - Juventus. Počitek: Italsider.
DEČKI
SKUPINA C
Proti Don Boscu so Brežani presenetljivo dobro igrali v prvem pol času. Žal, pa v drugem polčasu niso bili več zbrani in so tako visoko izgubili.
IZIDI 7. KOLA
Don Bosco - Breg 73:25; Inter 1904 - Inter Milje; Ricreatori - Chia-dino 103:34.
.............................I...
LESTVICA
Inter 1904 14; Ricreatori in Don Bosco 10; Breg, Chiadino in Inter Milje 2.
PRIHODNJE KOLO (13. 3.)
Breg - Ricreatori (15.30 v Dolini) ; Don Bosco - Inter 1904; Chiadino -Inter Milje.
* * *
SKUPINA D
V tem kolu je bil slovenski derbi med Kontovelom in Borom. Dvojica Ban-Bukavec je bila zopet za «plave» neustavljiva in Kontovel je tako vi soko slavil.
Polet je tokrat počival.
IZIDI 8. KOLA
Kontovel - Bor 81:52; Servolana -Saba 2:0 b.b.; Ferroviario - Aurisi-na 60:21. Počitek: Polet.
LESTVICA
Kontovel 12; Ferroviario 11; Auri-sina 10; Servolana 6; Bor 4; Polet 2; Saba 0.
PRIHODNJE KOLO (13. 3.)
Bor - Servolana (19.00 v Trstu, Ul. Caravaggio); Aurisina - Polet (17.00 v Nabrežini); Ferroviario -Kontovel (14. 3. ob 11.00 v Trstu, Miramarski drevored). Počitek: Saba.
-edko-
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR
Nabrežinski Sokol doslej najboljši
mmm naraščajnikom so odvzeli dve točki
Diskriminacijski ukrep deželne nogometne zveze
Poročali smo že o dokaj nenavadnem in krivičnem postopku sodnika Orsinija, ki je med naraščajniško nogometno tekmo zahteval od našega fotoreporterja Maria Magajne, naj se oddalji iz bližine igrišča, kjer je opravljal svojo poklicno dolžnost in fotografiral potek srečanja Ker se je naš fotoreporter upravičeno uprl taki zahtevi, je sodnik predčasno prekinil tekmo, dogodek zabeležil v zapisnik in tako o vsem obvestil deželno nogometno zvezo. Kot smo včeraj izvedeli je nogometna zveza ukrepala tako, da je potrdila «pravilnost» sodnikovega ukrepanja in je mladim Krasovim nogometašem prisodila poraz z 2:0.
Ni nam sicer znano, po katerem pravilniku je ukrepal deželni odbor FIGC, popolnoma jasno pa je, da je tak postopek čista diskriminacija ne le do ŠK Kras, ampak tudi do našega fotoreporterja. Stotine in stotine fotografov opravlja svojo poklicno dolžnost vsako nedeljo na povsem enak način, kot jo je M. M. in tudi naš fotoreporter je že vrsto let obiskoval vsa naša igrišča, ne da bi pri tem niti malo motil potek srečanj, niti ga niso sodniki o-virali pri njegovem delu. Zdaj pa je prišlo do tega nerazumljivega ukrepa sodnika Orsinija, kateremu se je M. M. uradno izkazal s svojo novinarsko izkaznico, poleg tega pa je še DO FIGC potrdil sodnikovo vse obsodbe vredno dejanje.
Pri tem se upravičeno vprašujemo, komu koristi tako zadržanje in kdo stoji za vsem tem, zlasti, ker je prišlo v zadnjem času tudi do številnih nesprejemljivih zahtev sodnikov v zvezi z uporabo materinega jezika med slovenskimi igralci samimi.
Zadržanje sodnika Orsinija in DO FIGC ostro obsojamo ter zahtevamo, da pride do revizije teh diskriminacijskih ukrepov, ki so prizadeli tako naš časnik, kot tudi slovenski zamejski šport.
MOŠKA C LIGA
Tudi v zadnjem kolu prvega dela prvenstva so odbojkarji Bora izbojevali dragocen par točk, ki je bil obenem tudi tretji zaporedni. V mestnem derbiju so v močno okrnjeni postavi odpravili ekipo Grandi Motori. Ta zmaga jim je omogočila tudi napredek na lestvici (s sedmega na peto). Ne glede na to, da imata enako število točk kot «plavi» še Monselice in Grandi Motori, smo lahko z uvrstitvijo Bora po prvem delu prvenstva zadovoljni.
IZIDI 9. KOLA
CUS Trst - Marghera 3:0, SAI Bel-luno - Brusegana 3:0, Bor - Grandi Motori 3:2, CUS Benetke - Portuali 0:3, Tisseili - Monselice 3:1.
LESTVICA: SAI Belluno in Tissel-li 14, Marghera-iti CUS Trst 12, Bor, Monselice in Grandi Motori 10, Brusegana 6, Portuali 2, CUS Benetke 0.
PRIHODNJE KOLO: CUS Trst -Brusegana, Marghera - Portuali, Bor - CUS Benetke, Tisseili - Grandi Motori, Monselice - SAI Belluno. ŽENSKA C LIGA
Odbojkarice Brega so odločile v lastno korist tudi zaostalo tekmo 3. kola z Voltolinijem iz Trenta. Tako so Brežanke končale prvi del prvenstva na odličnem tretjem mestu.
IZID ZAOSTALE TEKME
Breg - Voltolini	3:1
LESTVICA: Volley Bali Pordenon 14, Libertas Pordenon 10, Breg 8, Sala Trento 7, AP Bolzano 6, Bor in Primavera Noventa Vicentina 4, Voltolini Trento 2.
PRIHODNJE KOLO: Volley Bali -Voltolini, AP Bolzano - Breg, Bor -Libertas Pordenon, Sala Trento - Primavera.
MOŠKA D LIGA
Tudi v tej ligi sta bili odigrani zaostali tekmi drugega in zadnjega kola.
Zostopniki Krasa so po pričakovanjih odpravili slabo šesterko PAV Natisonia in povrhu še v gosteh. Tako je Kras končal prvi del prvenstva na odličnem tretjem mestu skupaj z Ginnastico iz Pordenona in Torriano iz Gradišča.
IZIDA
AGLI Trst - S. Giorgio 1:3, PAV Natisonia - Kras 0:3.
LESTVICA: S. Giorgio Mestre 14, De Vecchi Belluno 12, Kras Zgonik, Ginnastica PN in Torriana Gradišče 8, PAV Natisonia, Manzano, AGLI Trst in Altair Vicenza 2.
PRIHODNJE KOLO: Altair - Kras, PAV Natisonia - Ginnastica, AGLI -De Vecchi, Torriana - S. Giorgio.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Sokol iz Nabrežine je končal prvi del prvenstva neporažen in je tako naša najbolj uspešna šesterka nasploh. Kljub temu da Nabrežinke zadnje čase ne igrajo najboljše, pa se njihova zmagovita pot neprekinjeno nadaljuje. V drugem delu pa bo potrebno zaigrati bolj prizadevno, ker lahko tudi sreča obrne hrbet. Po našem mnenju pa je Sokol daleč najboljša ekipa te lige. Vse bolje igra tudi Kontovel, ki je v devetih tekmah petkrat zmagal in je tako na solidnem petem mestu lestvice. Kaj takega pa ne moremo reči za Slogo, ki je bila samo trikrat uspešna.
IZIDI 9. KOLA
Corridoni - Sloga 3:0, Julia - Inter 3:0, Virtus - Azzurra 3:1, Torriana - Sokol 1:3, Kontovel - PAV Despar 3*0
LESTVICA: Sokol 18, Corridoni 14, Virtus 12, Torriana in Kontovel 10, PAV Despar in Azzurra 8, Sloga 6, Julia 4, Inter 0.
PRIHODNJE KOLO: Kontovel - Sokol, Torriana - Azzurra, Virtus - Inter, Julia - Sloga, PAV Despar -Corridoni.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Kot smo že večkrat omenili poteka prvenstvo v tej ligi v izredni izenačenosti. Po devetih tekmah in pred pričetkom povratnega dela prvenstva ima kar šest šesterk možnost za osvojitev prvega mesta, saj je razlika med prvim na lestvici in šestim samo štiri točke. Slovenski odbojkarji Olympie so v devetem kolu premagah v mestnem derbiju AGI in imajo sedaj dve točki. To pa je le moralno zadoščenje, ki zaenkrat nima velikega praktičnega pomena.
IZIDI 9. KOLA
PAV Despar - Fiume Veneto 3:2, Kennedy - Inter 3:0, Olympia - AGI 3:1, H Pozzo - Lambertin 3:0, Libertas Turjak - ASF JR Čedad 2:3.
LESTVICA: Kennedy in II Pozzo 14, Fiume Veneto, Lambertin Sportivo in ASFJR 12, Inter 1904 10, PAV Despar 8, Libertas Turjak 4, Olympia Gorica 2, AGI Gorica 0. j PRIHODNJE KOLO: Libertas Tur-! jak - Lambertin Sportivo, Il Pozzo AGI, Olympia - Inter, Kennedy Fiume Veneto, ASFJR - PAV De-. spar.
i	G. F.
REKORDNA UDELEŽBA NA LETOŠNJIH ZŠI
Letošnje zimske igre so glede prijav zares uspele. Vpisalo se je namreč kar 225 tekmovalcev, kar predstavlja lepo število, če pomislimo, da se je na letošnje tržaško prvenstvo na Piancavallu vpisalo 350 tekmovalcev. Poleg razveseljivega dejstva glede udeležbe, prijetno preseneča spet prebujena tekmovalna borbenost med samimi društvi. Za «Pokal 1976» (pokal jubileja) se bo potegovalo kar 14 društev s Tržaškega in iz Gorice. Ker poteka jubilejno leto, bo letošnji pokal dokončni, tako veliko dragocenejši za društvo, ki ga bo prejelo. Z veseljem vidimo po dolgem času na seznamu tudi ŠZ Bor, prvič pa nastopa pomorski klub Čupa.
Ker je organizatorjem prevečkrat delalo težave pomanjkanje snega, je letošnja izbira padla na kaninsko področje, ki ima vedno dovolj prekrite proge. Tekmovanje je bilo prvotno zamišljeno za progo «Stalla alpina» za hotelom Kanin, vendar je po tako številnem odzivu tekmovalcev izbira padla na progo «del Gil-berti», ki poteka pod istoimensko kočo nad sedlom samim (1.800 m). Proga bo rezervirana samo za 10. ZŠI. Tekmovalci bodo po prihodu na sedlo morali stopiti na žičnico in se peljati do končne postaje. Od tod bodo krenili na levo in dospeli na startno mesto, kjer bo tudi razdeljevanje številk. Kronometraža, kontrola in objava rezultatov, bo v popolni oskrbi osebja smučarske šole Nevej-skega sedla pod vodstvom učitelja Domeuška iz Rablja.
Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri z najmlajšimi (baby in miške), ki bodo imeli krajšo progo.
SPDT bo poskrbelo za prevoz z dvema avtobusoma. Vodja izleta bo kupil skupinsko karto za žičnico (s popustom), tako da bo vzpon z žičnico hitrejši.
Sm. -
SODELUJEJO SLEDEČA DRUŠTVA
ŠD BREG
ŠZ BOR
PD CANKAR
SPK ČUPA
SK DEVIN
SPD GORICA
ŠD KONTOVEL
PD KRAŠKI DOM Repen
ŠD MLADINA Križ
RMV
ŠD POLET Opčine ŠD PRIMOREC Trebče ŠD SOKOL Nabrežina SPD TRST
BABY SPRINT (deklice)
1.	Monika Milič (Polet)
2.	Irena Kralj (ŠD Primorec)
3.	Katja Dolhar (Sokol)
4.	Veronika Gerdol (Cankar)
5.	Sara Benčič (Čupa) izv. konkur.
BABY SPRINT (dečki)
6.	Sandi Mikeli (Kontovel)
7.	Erik Dolhar (Sokol)
8.	Aleks Pičulin (ŠD Kontovel)
9.	Igor Čivardi (SPDT)
10.	Aljoša Terčon (Sokol) • '
11.	Devan Cesar (SPDT)
12.	Devan Košuta (Polet)
13.	Maks Kralj (ŠD Primorec)
14.	Dušan Košuta (SPD Go)
15.	Marko Lokar (—)
MIŠKE
16.	Katja Škerk (SPDT)
17.	Katja Milič (SPDT)
18.	Aleksandra Škrk (SK Devin)
19.	Sabina Savi (SPDT)
20.	Silva Zobec (SPDT)
21.	Erika Zobec (SPDT)
22.	Ivana Gerdol (Cankar)
23.	Martina Malalan (ŠD Polet)
24.	Jasna Tomšič (Cankar)
25.	Sonja Lutman (SPD Gorica)
MIŠKI
26.	Andrej Piščanc (RMV)
27.	Dimitrij Vekjet (SPDT)
28.	Tomaž Caharija (Sokol)
29.	Igor Gombač (SPDT)
30.	Marko Kalc (SPDT)
31.	Marko Jagodic (Bor)
32.	Klavdij Purič (Kraški dom)
33.	Peter Mikeli (Kontovel)
34.	Niko Sedmak (ŠD Mladina)
35.	Igor Bogateč (SK Devin)
36.	Marko Čivardi (SPDT)
37.	Marjan Pertot (SPDT)
38.	Edi Škerlavaj (ŠD Primorec)
39.	Fabij Kalc (ŠD Primorec)
40.	Marko Kralj (ŠD Primorec)
41.	Darko Saldassi
42.	Andrea Carlevaris (Cankar)
43.	Robert Košuta (SPD Gorica)
44.	Beno Vižintin (SPD Gorica)
45.	Mitja Baucon (SPD Gorica)
MEDVEDKE
46.	Jadranka Košuta (Polet)
47.	Kristina Tomšič (Cankar)
MEDVEDKI
48.	Marko Štoka (ŠD Kontovel)
49.	Maks Ferluga (Polet)
50.	Mitja Terčon (Sokol)
51.	Branko Hrovatin (Polet)
52.	Franko Tavčar (Polet)
53.	Robert Antoni (Polet)
CICIBANKE
54.	Mariza Sosič (Polet)
55.	Danijela Birsa (SPDT)
56.	Ketty Malalan
57.	Katja Baucon (SPD Gorica)
58.	Cincija Medvešček (ŠD Primorec)
59.	Erika Junc (SPDT)
60.	Makri Milič (Polet)
61.	Marta Vižintin (SPD Gorica)
62.	Tanja Kuret (SPDT)
63.	Tanja Vekjet (SPDT)
64.	Ingrid Vigini (SPDT)
65.	Adrijana Margon (SPDT)
66.	Barbara Gruden (Bor)
67.	Betty Prašelj
68.	Neva Berdon (Polet)
69.	Marta Siega (Bor)
CICIBANI
70.	Aleksander Sedmak (ŠD Mladina)
71.	Rino Kralj (ŠD Primorec)
72.	David Rojc (SPDT)
73.	Diego Devetak (SPD Gorica)
74.	Savo Vogrič (SPD Gorica)
75.	Andrej Sedmak (Polet)
76.	Lucio Čorbo (Polet)
77.	Igor Škamperle (RMV)
73. Igor Košuta (SPD Gorica)
79.	Andrej Pegan
80.	Franko Sedmak (ŠD Mladina)
81.	Andrej Don (SPDT)
82.	Herman Cantelli (SPD Gorica)
83.	Darko Pahor (Vesna)
84.	Aleš Waltritsch (SPD Gorica)
85.	Vasilij Mikeli
86.	Peter Malalan (Polet)
87.	Samo Sancin (SPD Gorica)
88.	Aleks Tomšič (Cankar)
89.	Peter Gerdol (Cankar)
90.	Ugo Dornik (SPD Gorica)
91.	Marko Kralj (ŠD Primorec)
92.	Dejan Malalan (ŠD Primorec)
93.	Boris Mermolja (SPD Gorica)
94.	Igor Škerlj (SPDT)
95.	Andrej Lokar
PIONIRKE
96.	Dora Tomšič
97.	Marta Verginella (ŠD Mladost)
98.	Marina Medvešček (Primorec)
99.	Ticjana Crissani (Primorec)
100.	Patricja Škerk (SPDT)
PIONIRJI
1.	David Malalan (Primorec)
2.	Franko Škerlavaj (Primorec)
3.	Klavdij ' Starc (Primorec)
4.	Ivo Volpi (Polet)
5.	Egon Malalan (Polet)
6.	Robert Čorbo (Polet)
7.	Andrej Udovič (Bor)
8.	Mauro Sedmak (ŠD Mladina)
9.	Marko Mesesnel (Bor)
10.	Vasilij Štoka (Kontovel)
11.	Aleks Pertot (Bor)
12.	Bojan Tomažič (SPD Gorica)
13.	Mauro Dornik (SPD Gorica)
14.	Marko Lutman (SPD Gorica)
15.	Valter Orel (ŠD Kontovel)
16.	Marko Vogrič (SPD Gorica)
17.	Edi Tence (ŠD Mladina)
18.	Giorgio Zandomeni (Sokol)
19.	Sergij Majovski (ŠD Kontovel)
20.	Igor Brana
21.	Fabij Mazzucca (SPDT)
MLADINKE
22.	Patricija Magnani (SPDT)
23.	Sonja Jazbec (Bor)
24.	Katjuša Osbat (SPD Gorica)
25.	Saša Don (ŠD Primorec)
26.	Vera Tretjak (ŠD Mladina)
27.	Vesna Sosič (SPDT)
MLADINCI
28.	Aleksander Osbat (SPD Gorica)
29.	Valter Malalan (ŠD Primorec)
30.	Boris Markovič (Primorec)
31.	Rudi Taučer (Polet)
32.	Igor Kuret (SPDT)
33.	Romeo Malalan (Primorec)
34.	Igor Kralj (Primorec)
35.	Pavel Sedmak (Polet)
36.	Marko Čubej (SPD Gorica)
37.	Renzo Faganel (SPD Gorica)
38.	Loris Nanut (SPD Gorica)
39.	Berti Brus (Čupa)
40.	Alfred Cibic (Primorec)
41.	Angel Milkovič (Primorec)
42.	Rafael Butkovič (SPD Gorica)
43.	Aleks Mazzucca (SPDT)
ČLANICE
44.	Sonja Primožič (SPD Gorica)
45.	Miranda Vodopivec (Čupa)
46.	Jadranka Sedmak (ŠD Mladina)
47.	Lučka Faletič (Čupa)
48.	Sonja Rolič (Čupa)
49.	Tatjana Terčon (Čupa)
59. Nadja Dolhar (Čupa)
51.	Nataša Lupine (Čupa)
52.	Darinka Rauber (ŠD Mladina)
53.	Aleksandra Baucon (SPD Gorica)
54.	Norma Tretjak (ŠD Mladina)
55.	Neva Bogateč (ŠD Mladina)
56.	Zlata Bogateč (ŠD Mladina)
57.	Saška Kosmina (Čupa)
58.	Anamarija Gomizelj (Kraški dom)
ČLANI
59.	Paride Sosič (Polet)
60.	Oskar Volpi (Čupa)
61.	Savino Vatovani (SPDT)
62.	Adrijan Obersnel (Bor)
63.	Livij Perissutti (ŠD Mladina)
64.	Bogdan Milič (ŠD Kontovel)
65.	Stojan Kuret (Čupa)
66.	Henrik Lisjak (ŠD Kontovel)
67.	Aleš Žetko (ŠD Kontovel)
68.	Andrej Daneu (Polet)
69.	Andrej Križnič (Polet)
70.	Mario Rapotec (Breg)
71.	Claudio Rolli (Breg)
72.	Ivo Berdon (SPD Gorica)
73.	Robert Vatta (Polet)
74.	Edi Križman (Polet)
75.	Livij Sancin (Breg)
76.	Aleks Bezin (ŠD Mladina)
77.	Ivan Plesničar (SPD Gorica)
78.	Davor Pečenko (Bor)
79.	Boris Bogateč (ŠD Mladina)
80.	Robi Gantar (Polet)
81.	Dušan Lapanja (SPD Gorica)
82.	Boris Baša (SPD Gorica)
83.	Danilo žužič (Kontovel)
84.	Oskar Sedmak (ŠD Mladina)
85.	Edi Gomizelj (Kraški dom)
86.	Rudi Škabar (Kraški dom)
87.	Igor Sancin (Polet)
88.	Dario Škabar (Kontovel)
89.	Jani Sossi (Polet)
90.	Karlo Rolič (Čupa)
91.	Pavel Hmeljak (Čupa)
92.	Giorgio Guštinčič (Breg)
93.	Edi Daneu (Polet)
94.	Enio Bogateč (ŠD Mladina)
95.	Giuseppe Muro (Breg)
96.	Marino Košuta (Polet)
97.	Giorgio Guštinčič (Breg)
98.	Pavel Sosič (Polet)
99.	Boris Guštin (Polet)
100.	Silvan Kralj (Breg)
101.	Dario Benčič (Čupa)
DAME
1.	Marta Čorbo (Polet)
2.	Ester Milič (Polet)
3.	Vida Dolhar (Čupa)
4.	Alma Zandomeni (Čupa)
VETERANI
5.	Edmund Košuta (SPD Gorica)
6.	Pavel Milič (Polet)
7.	Albin Škabar (Kraški dom)
8.	Milan Škabar (Kraški Dom)
9.	Karel Primožič (SPD Gorica)
10.	Rudi Cantelli (SPD Gorica)
11.	Rafko Dolhar (Čupa)
12.	Niko Kosmina (Čupa)
13.	Sergio Antoni (Polet)
14.	Bibiano Čorbo (Polet)
15.	Vilko Nanuc (SPD Gorica)
16.	Edi Baucon (SPD Gorica)
17.	Berto Zandomeni (Čupa)
18.	Antek Terčon (Čupa)
19.	Lucjan Bukovec (Kontovel)
20.	Aldo Baucon (SPD Gorica)
21.	Peter Sancin (SPD Gorica)
22.	Aleš Lokar (-)
23.	Sergej Cesar (SPDT)
24.	Vili Volpi (Čupa)
OBVESTILO
SPDT priredi v nedeljo, 14. t.m., izlet na Nevejsko sedlo. Odhod ob 6. uri zjutraj s «Foro Ulpiano». Vpisovanje v Ul. Geppa 9
SMUČANJE
Aleš Prinčič prvi v Ovčji vesi
Aleš Prinčič iz Krmina je v Ovčji vesi dosegel zavidljiv uspeh v smučarskem tekmovanju. V članskem prvenstvu smučarskega kluba «Monte Quarin» je namreč zasedel prvo mesto in postal članski prvak. Na častna mesta sta se za Prinčičem uvrstila Piero Fabbro in Fabio Valentini.
Alešu Prinčiču, ki je tudi član košarkarske ekipe ŠZ «Dom», ob tej zmagi čestitamo ter mu želimo nadaljnjih športnih uspehov.
BOKS
PARIZ, 11. — Muhammad Ali svetovni prvak težke kategorije, se te dni mudi v francoski prestolnici, kjer bo na posebni tiskovni konferenci predstavil svoji dve knjigi «The King» in «The Best» («Kralj» in «Najboljši»). Med drugimi «samospevi» je Ali tudi dejal, da bo konec leta zapustil ring. Prej pa namerava zopet zrušiti svoja dva najnevarnejša tekmeca Nortona in Foremana.
Odveč je, da pristavimo, da je Ali dejal, da je on najboljši, najpriljubljenejši, sploh, da je «kralj kraljev».

U
O
§
k
!
1«
MAJ V DEŽELI SOVJETOV
46. POT K SVETLOBI
Zato bi nekaj več besed posvetil samo obisku carske grobnice, Arhangelski cerkvi in nekaterim drugim, zuna-hjirn znamenitostim Kremlja kot sta to car-zvon m car-top ^er morda še orožarski palači, kjer hranijo carsko zaklad-nico in številne dragocenosti ruskih carjev, ki predstavljajo tako umetniško kot tudi po zlatu in dragih kamnih izredno, neprecenljivo bogastvo, ki je danes last in dediščina sovjetskih ljudi.	.	x • ,
Arhangelska cerkev v nekem smislu zaključuje kremelj-ske zgradbe na Borovickem holmu. Njena severna in 2ahodna stran sta obrnjeni na starodavni stolniški trg, južna fasada pa je obrnjena proti reki Moskvi.
Sedanja Arhangelska cerkev je bila zgrajena v letih 1505 do 1508. Zgradil jo je italijanski arhitekt Aloisio iz villana, ki je začel gradnjo pod Ivanom UL, končal pa 1° je pod njegovim sinom, velikim knezom Vasilijem Ivanovičem. Aloisio iz Milana je bil eden izmed italijanskih arhitektov in umetnikov, ki jih je bil poklical veliki knez tvan III. 1494. leta iz Italije, da bi okrasili Moskvo. Od do 1508. leta je gradil v Kremlju kamnite sobane, ki So jih v XVII. in XIX. stoletju pregradili v sklopu Teremne palače. Delal je tudi pri utrjevanju Kremlja in, kot smo že
omenili, gradil tudi cerkve. Pripisujejo mu tudi gradnjo zidov vzdolž reke Negline, poleg katere je zgradil nasip. Njegovo delo je tudi jarek, izkopan pod kremeljskimi zidovi. Stil, ki so ga razvili doseljeni graditelji, po večini Italijani, označujejo v Rusiji s pojmom «frjažski stil» (frjazin — Italijan in sploh zahodnjak). Značilnost tega stila je mešanica rusko-bizantinskih oblik z italijanskimi zgodnjerenesančnimi elementi.
Za Uspensko cerkvijo je to druga največja cerkev v moskovskem Kremlju. Pred njo je bila na tem mestu stara Arhangelska cerkev, ki jo je bil zgradil še Ivan Kalita 1333. leta v spomin na rešitev Moskve pred veliko lakoto. V začetku petnajstega stoletja pa so jo zaradi iz-trošenosti podrli in pripravili prostor za večjo, imenitnejšo cerkev.
Italijanski gradbenik je ustvaril tradicionalno ruski, po načrtu pravokotni hram, katerega svodi se opirajo na šest kvadratnih stebrov. Fasade cerkve, ki imajo tri člene s severa proti jugu in pet členov z zahoda proti vzhodu, se zaključujejo s polkrožnimi zaključki zgornjih delov zunanjih sten cerkve, okrašenimi z belokamnitimi školjkami. Le-te so obdelane s pilastri in kapiteli, karnisami in pod-stebrjem iz belega kamna. Zunanje stene cerkve se delijo v dve vrsti z vodoravnim pasom, kar daje cerkvi podobo dvonadstropne posvetne stavbe. Cerkev pa venča na vrhu pet kupol. Osrednja kupola je bila pozlačena, bočne kupole pa so bile pokrite z belim železom. Sedaj pa so vse kupole prebarvane s srebrno barvo.
Na vzhodni strani so k cerkvi ob koncu šestnajstega in v začetku sedemnajstega stoletja prizidali ^dva prizidka —^ kapelici «svetega Uara» in «Ioana Predtece».
Severno in zahodno fasado cerkve krasijo portali iz belega, rezanega kamna v stilu italijanske renesanse in so okrašeni z barvami in zlatom.
Spočetka je imela cerkev s treh strani pokrite galerije, ki so bile svojevrstne tribune za častne goste, kadar so bile svečanosti na stolniškem trgu. Dve izmed njih so podrli v osemnajstem stoletju. Galerija se je ohranila samo na južni strani, prekrita pa je bila s podpornimi zidovi, zgrajenimi v istem stoletju. Do leta 1920 je bil na severni strani cerkve gotski portal, ki ga je v osemnajstem stoletju prizidal arhitekt Kazakov. Na zahodni strani cerkve so prigradili ložo z dvema vhodoma v cerkev in vratno krilo, razdeljeno v štiri nadstropja.
Med okupacijo Moskve so Francozi preuredili cerkev v vinsko klet, oltar pa so izkoristili za kuhinjo. Vse dragocenosti cerkve so oropali. Po razbitju Napoleonovih vojska so cerkve obnovili v stari obliki.
Slikarija v cerkvi je bila izdelana kmalu po njeni dograditvi, toda imena umetnikov se niso ohranila do današnjih dni. Ko so 1955. odkrili ostanke starodavnega slikarstva v svetlih, nežnih tonih, so lahko domnevali, da je slikarstvo pripadalo čopičem mojstrov iz šole Dionizija. Leta 1652 je prva slikarija tako razpadla, da so jo morali odstraniti.
Zatem so cerkev znova poslikali. Slikarijo je izvajala velika skupina umetnikov, ki so jih bili poklicali v Moskvo «zavoljo državnih zadev» iz številnih ruskih mest — Kostro-me, Jaroslavlja, Vladimira, Vologde, Novgoroda, Ustjuga m drugih. Na čelu vseh teh mojstrov so bili od carja plačani ikonopisci Stepan Rjazanec, J. Kazanec, Fjodor Kozlov, Fjodor Zubov in Ivan Filatjev. Skrben izbor ikonografov je opravil ugledni slikar tistega časa Simon Ušakov.
Freske v tej cerkvi so v celoti izdelane v isti maniri, v enotni paleti barv. Odlikujejo jih nenavadna barvitost in dekorativnost, kar je zelo značilno za rusko umetnost druge polovice sedemnajstega stoletja.
Tematika slikarije v cerkvi nosi književno-pripovedni značaj. Tu se kompozicija na religiozno tematiko preču-dovilo ujemajo z vsakdanjimi, zgodovinskimi in vojaškimi prizori, ki močno odražajo patriotski boj ruskega ljudstva za njegovo nacionalno neodvisnost.
Z ogromnim mojstrstvom so naslikane scene bitk, ki v alegorični obliki proslavljajo podvige ruskih ljudi. Religiozna tematika je v tem slikarstvu porinjena v ozadje.
Veliko zanimanje vzbujajo tod pogojne upodobitve ruskih knezov. V njih je dobro posredovan kroj kneževskih oblarii, tipičnih za starodavno Rusijo in raznovrstnost rastlinskega in cvetnega ornamenta.
Na jugozahodnem stebru cerkve je upodobljen Aleksander Nevski — junak ledenega bojišča iz leta 1242 na severozahodnem stebru je njegov sin Danil Aleksandrovič, pod katerim je nastala moskovska kneževina. Na južni steni so nameščene podobe moskovskih knezov Ivana Kalite in Dimitrija Donskega.
Med dolgo vrsto stoletij so freske večkrat prebarvali z oljnatimi barvami. Končno so na starodavno slikarijo pozamli in menili, da se pač ni ohranila. Leta 1953 pa so ustanovili posebno komisijo, pod vodstvom katere so sodobni slikarji začeli z restavracijo starega slikarstva. Tri leta so skrbno delali in tako obnovili staro slikarstvo.
Osrednji del cerkve deli od oltarja rezbarski leseni pozlačeni ikonostas, ki je visok trinajst metrov.
Ikonostas je izreden primerek rezbarstva v lesu od XVIII. do XIX. stoletja.
Na ikonostasu so razmeščeni spomeniki stare ruske ikonografije od petnajstega do osemnajstega stoletja, med katerimi se vsekakor odlikuje ikona «Arhangel Mihael», ki jo pripisujejo Andreju Rubljovu ali pa njegovim učencem.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20,500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000. lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljana.
Gradišče '10/11 nad telefon 22207
Oglasi	TigovsKi 'I modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikm 13.000, ob praznikih 15000.
Finčnčrio-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 100 lir .beseda.,IVA 12%. Oglasi za tržaško in pariško pokrajino'se naročajo jiri oglasnem oddelku aii upravi. Iz vseh drugrtf pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
PO STRAHOVITI NESREČI PRI CERMISU, KI JE ZAHTEVALA DVAINŠTIRIDESET SMRTNIH ŽRTEV
Tridentinski državni pravdnik je izdal sedem sodnih pozivov
Dosedanja preiskava še ni razkrila, zakaj se je nosilni kabel pretrgal ■ Tržačana Fabia Rustia še vedno pogrešajo - Ganljiva pogrebna svečanost
TRIDENT, 11. — Danes je bila pogrebna svečanost za 42 žrtvami strahovite nesreče, do katere je prišlo predvčerajšnjim, ko je strmoglavila kabina vzpenjače Cava lese — Cermis v gorah nekako sredi poti med Tridentom in Bocnom. Svečanosti, ki jo je opravil tridentski škof msgr. Gottardi, so poleg zapre-padénèga prebivalstva teh krajev, med katerim je bilo zlasti veliko o-trok, prisostvovali tudi predstavniki krajevnih civilnih in vojaških oblasti, avstrijski in zahodnonemški generalni konzul v Milanu, predsednik senata Spagnplli v imenu državnega poglavarja Leoneja, minister Modino v zastopstvu rimske vlade in seveda sorodniki rajnkih, katerih avtomobili so še vedno parkirani pri spodnji postaji vzpenjače.
Pokrajinska uprava je prevzela nase stroške za prevoz posmrtnih ostankov v ustrezne rojstne kraje v Italiji oziroma Avstriji in Zah. Nemčiji, razen tega je imenovala tehniško preiskovalno komisijo, ki naj poleg drugih preiskovalnih organov preveri vzroke nesreče. Komisiji predseduje prof. G. Greco z ministrstva za prevoze, z njim pa sodelujeta prof. G. Paolini z milanske politehnike in prof. W. Nicodemi, izvedenec za metalurške gradnje.
Že identificiranim 39 truplom sta se sedaj pridružili še dve: gre za zahodnonemška zakonca Helmuta in Herneste Grunbauer v starosti 40 oz.. 46 let iz Wàidna. Dvajinštiride-seto žrtev je treba še identificirati; pristojne oblasti so v namen odredile, naj se fotografski posnetek in prstni odtisi nesrečnika (ali nesrečnice), čimprej posredujejo javnosti prek občil.
Medtem je še vedno neznana usoda 38-letnega Tržačana Fabia Rustie, ravnatelja beneške veleblagovnice Stantìa. Čedalje bolj se utrjuje domneva, da je bil v trenutku nesreče na vzpenjači in da se njegovo truplo nahaja pod tonami železja, kjer so našli smrt njegova žena Li otroka. Z druge strani trdita dve dekleti nemškega porekla, ki sta se med strmoglavljenjem kabine smučali v rebri nad prizoriščem tragedije, da se jima je približal moški na smučeh in jima dejal ves iz sebe: «Vidita, tamle dol so tudi moja žena in otroka!» Nato naj bi izginil ter v obupu taval po zasneženih strminah. Oblasti ga imajo za pogrešanega, kajti vse dosedanje iskanje Rustie (celo s helikopterjem) je bilo zaman.
Pri nesreči se je, kakor smo že poročali, rešila samo 14-letna Alessandra Piovesano iz Milana. Zadobila je sicer hude poškodbe, namreč več zlomov, toda vse kaže, da se je njeno stanje precej zboljšalo.
Medtem je v teku vrsta preiskav. Tridentski državni pravdnik Mario Agostini je izdal sedem sodnih obvestil, ki zadevajo zastopnika milanske družbe «Falck - Acciaierie e Ferriere Lombarde» (izdelovalke nosilnega kablja vzpenjače, ki se je pretrgal in povzročil strmoglavljenje kabine) inž. Grassanija, predsednika družbe, ki upravlja vzpenjačo Cavalese - Cervis, dr. Sena, ravnatelja omenjene vzpenjače inž. Tanesinija, njenega načrtovalca inž. Ghedino, meransko družbo Hoelzl, ki je zgradila vzpenjačo, uslužbenca Chisteja iz Cervisa in strojnika Schweizerja.
Vzrok nesreče je še vedno neznan, čeprav se ugibanja v tej zvezi vrstijo drugo za drugim. Pri tem gre za domneve strogo tehnične narave, ki jih pd mnenju nekaterih ne bo mogoče nikdar natanko preveriti. Strokovnjaki, in sicer tako italijanski
kakor tuji, soglašajo, da pomeni strmoglavljenje kabine izreden, če že ne nepojmljiv primer. Trdijo, da se nosilni kabel, h kateremu so pritrjene kabine, matematično sploh ne more pretrgati. Sestavljen je iz dolge vrste jeklenih niti, ki jih pred uporabo nič kolikokrat dodobra preizkusijo. Tudi kabel kot tak je podvržen preizkušnjam, med katerimi mora prenašati najmanj desetkrat večjo težo od tiste, ki jo mora sicer med delovanjém vzpenjače.
Nekateri menijo, da je morda napak delovala elektronska centrala, katere namen je prav ta, da v primeru morebitne okvare avtomatično ustavi vzpenjačo. Izvedenci izpodbijajo celo tudi to možnost. Kje tiči potlej vzrok strašne tragedije? To bo, kajpak, pokazala nadaljnja raziskava, ki naj bo seveda res temeljita, kajti ne gre pozabiti, da je «bela smrt» pahnila v obup nad 40 družin; te prav gotovo nočejo maščevanja, pač pa le moralno zadoščenje, da se namreč v bodoče kaj takšnega ne ponovi.
Posmrtni ostanki žrtev strašne nesreče v tridentinskih gorah
V OKVIRU PROCESA ZARADI ZLOČINOV V UNIČEVALNEM TABORIŠČU V RIŽARNI
Bmes v Milmu zasliševanja odvetnice Erminie ScheUandei
Ženska, ki je bila med vojno pravna izvedenka pri finančnem odseku visokega nemškega komisariata, bi lahko povedala marsikaj o ustroju zasedbene oblasti in o odgovornosti kolaboracionistov
Slabo vreme iz prejšnjih dni je f seganje in nato za prodajo Židov- ! Ijakom v Nemčijo. S tem v zvezi
včeraj znova ponagajalo tržaškemu porotnemu sodišču, pred katerim se je pred skoraj štirimi tedni začel proces zaradi zločinov v uničevalnemu taborišču pri Sv. Soboti; zaradi debele plasti ledu, ki se kljub soncu in solnim raztopinam še krčevito oprijema pokrajinskih cest v mestni okolici je odpadlo zasliševanje mlade ženske Li vie Ferfolja, por. Zaccaria, ki je rodila pred nedavnim, in ki zaradi tega ni mogla vanje mlade ženske L:vie Ferfolje, ki stanuje v Zgoniku, se je prijavila kot prizadeta stranka za brata Josipa.
Danes pa bo prisedni sodnik tržaške porote dr. D’Amato v prisotnosti javnega tožilca dr. Coassina in zastopnikov prizadetih strank, odv. Vollija in odv. Matejke zaslišal na njenem domu v Milanu odvetnico Erminio Schellander, ki zaradi bolezni ni mogla v Trst. Odvetnica Schellander je bila med vojno prava izvedenka finančnega odseka visokega nemškega komisariata za AdFati-sches Kiinstenland in je v tem svoj-stvu bila zadolžena, da skrbi za za-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
1IALIJANSK1 SODNIK SE JE PEI UR «RAZGOYABJAL» S FUNKCIONARJEM AMERIŠKE DRUŽBE
Pričevanje odvetnika Roger ja Smitha ključ za odkrivanje resnice v škandalu Lockheed
Kaže, da je bil pogovor, ki se bo nadaljeval danes, zelo koristen - Vlada ZDA bo izročila italijanskim preiskovalcem pomembno dokazno gradivo
PARIZ, 11. — Po dveh dneh u-radnih pogovorov, razlag, prepričevanja in prepiranja je namestnik rimskega državnega pravdnika dr. Ila-rio Martella, ki vodi preiskavo o škandalu Lockheed, danes popoldne končno lahko zaslišal odvetnika Ro-gerja Bixbyja Smitha, pravnega zastopnika ameriške letalske družbe za Evropo v letih, ko je ta podkupila kopico vladnih ’ funkcionarjev v vseh državah starega kontinenta, da bi prodala svoja vojaška transportna letala hercules C-130. Smithovo pričevanje je za italijanskega sodnika lahko ključ, ki mu na stežaj odpre vrata v ozadje škandala, saj je priletni odvetnik (kmalu bo dopolnil 75. leto) dejansko vodil vsa javna in podtalna pogajanja z italijansko vlado. Med drugim ve za imena vseh tistih, ki so zahtevali mastno podkupnino, da bi priporočili nakup orjaških letal, ki : so po oceni vseh izvedencev italijanski vojski nepotrebna. Razumljivo je torej, da je bil dr. Martella zelo zainteresiran za «pogovor» z bivšim funkcionarjem ameriške letalske družbe, kot je tudi razumljivo, da mu danes v skoraj petih urah zasliševanja ni utegnil postaviti vseh vprašanj. Zato se bo razgovor nadaljeval jutri v uradu svetnika preiskovalnega urada pariškega sodišča Camilla Cocheta.
Italijanski sodnik je šele pozno zjutraj zvedel, da bo popoldne lahko zaslišal odvetnika Smitha, ko so mu s pravosodnega ministrstva sporočili, da je utemeljil svojo zahtevo z dovolj tehtnim dokaznim gradivom. Pred nekaj dnevi je namreč ministrstvo poudarilo, da je bila zadevna zahteva italijanskega pravosodnega ministrstva nezadostno utemelje-
USPEŠNA PREISKAVA 0 ROVARJENJU RDEČIH BRIGAD
Štirje samozvani revolucionarji od včeraj za zapahi v Milanu
Eden cd aretirancev, 24-letni Giuliano Isa, je ob aretaciji Renata Curcia le za las ušel roki pravice
MILAN, 11. — Po včerajšnji are-1 ko sta delila letake, ki sta jih pr-
taciji Adriana Colomba, lastnika stanovanja, v katerem se je dalj časa skrival vodja samozvanih rdečih brigad Renato Curcio, je milanski preiskovalni sodnik dr. Antonio Lombardi danes podpisal vrsto zapornih nalogov. V mrežo preiskovalcev se je končno ujel še šesti Cur-ciov sodelavec Giuliano Isa, ki je bil aretiran na delovnem mestu v tovarni Sit-Siemens.
Isa, ki so ga karabinjerji že dalj časa iskali, je vzel v najem garažo, v kateri so preiskovalci našli razstrelivo, ročne bombe, orožje in vrsto kemičnih vžigalnikov. Pripom-n ti gre, da je prav najdba orožja dala povod za širokopotezno akcijo, ki je obrodila kot sad aretacijo Curcia. Brigadista je milanski sodnik obtožil združevanja v zločinske namene, prevratniške dejavnosti, posesti razstreliva in vojnega orožja ter vrste drugih kaznivih dejanj. Med drugim je osumljen, da je v začetku januarja sodeloval pri bombnih atentatih na nekatere milanske karabinjerske vojašnice.
Vrata milanske kaznilnice San Vittore pa so se davi na stežaj odprla še za druga mlada brigadista, ki M ju možje postave zasačili včeraj.
vič od svojega nastanka skupno podpisali samozvani ultralevi organizaciji rdeče brigade in oboroženi proletarski oddelki. V letakih si organizaciji lastita odgovornost za nedavne atentate na karabinjerske postaje in vojašnice ter obtožujeta večnacionalne družbe rovarjenja v Italiji. Oba brigadista, 22-letni Patrizio Goitom in 20-letna Anna Toral-do sta obtožena sodelovanja s prevratniško orgamzacijo. Oba sta tudi že stara znanca političnega urada milanske kvesture, saj se že vrsto let udejstvujeta v ultralevih organizacijah. Na njunem domu so agenti zaplenili zajeten sveženj propagandnega materiala, ki naj bi bil po mnenju preiskovalcev zelo zanimiv.
Za brigadiste je bil današnji kot vse kaže črn dan. Pri Monzi so možje postave aretirali še enega pripadnika, čigar ime še ni znano.
Fant, ki se je peljal z vlakom iz Sondria v Milan, je s svojim vedenjem vzbudil sum nekega železničarja, ki je, nemudoma obvestil karabinjerje. Črožniki so fantu zaplenili torbo, v kateri so našli puški s prerezanimi cevmi, nekaj stotin1 no težji, nabojev in samokres znamke «smith I Avtobus, v and wesorw.	150 oseb,
na, zaradi česar je moral dr. Martella osebno v Pariz, da bi z dodatnim gradivom prepričal tamkajšnje oblasti, da je zasliševanje reš nujno. V tem času so se v francoski prestolnici širile najrazličnejše govorice, po katerih1 naj bi odv. Smith odpotoval v ZDA. Kaže, da ja bivši funkcionar družbe Lockheed res preživel nekaj dni v domovini in da naj bi se snoči vrnil. Težko je reči, koliko so vse te govorice osnovane, kot se tudi ni mogoče izreči o verodostojnosti raznih domnev, po katerih naj bi večnacionalne družbe pritiskale na Smitha, naj za nekaj časa zgine. Edino gotovo dejstvo je, da je Smith danes prišel na zasliševanje in da je pet ur odgovarjal na vprašanja italijanskega sodnika.
Kaj je povedal? So bile njegove izjave koristne za preiskavo? Točnih odgovorov na ta vprašanja ni, ker je bil molk dr. Martella neprediren, Smith pa. se ni sploh zmenil za vsiljiva; vprašanja časnikarjev. Možne so zato le domneve, na osnovi . skopih in dvoumnih odgovorov italijanskega sodnika, ki pa je bil, vsaj sodeč po njegovem izrazu, še kar zadovoljen z rezultatom današnjega razgovora. Smith naj bi predvsem priznal, da je avtor pisem, s katerimi je poročal svojim nadrejenim o poteku pogajanj. Priznal naj bi tudi, da ve za imeni oseb, ki se skrivata za psevdonimoma «Antelope Cobler». in «Pun», ni pa znano, če je imeni tudi povedal. Značilno pa je vsekakor, da je moral dr. Martella kar dve uri «vrtati» v sobesednika, preden je dobil zadovoljiv odgovor na eno od ključnih vprašanj preiskave.
Ameriški veleposlanik v Rimu John Volpe pa je danes poudaril, da je Washington pripravljen na sodelovanje z italijansko vlado v preiskavi o škandalu Lockheed. Ameriška vlada naj bi dala preiskovalcem na razpolago vse doslej zbrano gradivo, vendar ped pogojem, da ne ovirajo ameriških preiskav, predvsem pa da ne razbobnajo nekaterih zaupnih informacij. Gradivo bodo izročili italijanskim oblastem v najkrajšem možnem času.
RIM, 11. — Parlamentarec Costamagna je naslovil na predsednika
ministrskega sveta vprašanje, v ka terem želi vedeti, kako je bil porabljen denar, ki je bil- svoj čas namenjen obnovi Vajonta po grozoviti povodnji z dne 9. oktobra 1963. Costamagna daje razumeti, da je veliko finančnih sredstev za pomoč prizadetemu prebivalstvu mimogrede «izgi nilo», podobno, kakor sredstva za obnovo doline Belice na Siciliji, kjer je zaradi potresa ‘ ostalo brez doma nad 50.000 oseb, ki še danes živijo v nemogočih razmerah.
Kragujevca proti Beogradu (pravijo, da je vozil s hitrostjo 80 km na uro) na zasneženi cesti zaneslo na levo, tako da je silovito trčil v nasproti vozeči turški tovornjak. Vozili sta se pri tem, kot vedo povedati očividci, dobesedno zagozdili dr.ugo v drugega in nesrečne potnike so reševalci lahko potegnili if. avtrbusa
šele, ko so si z varilcem utrli pot nonemški tanki vrste «leopard 1».
skozi skrotovičeno pločevino in že-lezje.
Nemci ne izvažajo
(Nadaljevanje s 4. strani)
cijo, Veliko Britanijo, Italijo In še nekaterim: drugimi državami. Najbolj zgovorni sja naslednji dve številki: ZDA izvozijo na leto za malo manj kot 9 milijard dolarjev orožja. Zahodna Nemčija pa za borih 150 milijonov dolarjev.
In vendar šeme smemo peti slave Tej zahodnonemški doslednosti. Kdor bi podrobneje sledil oborožitvi mnogih držav tudi izven A-tlantske zveze, bi mogel ugotoviti, da je po svetu veliko zahodno-nemškega orožja, neprimerno več kot bi jih odražalo že omenjen h 150 miLjjonov dolarjev letnega izvoza. Kako je to možno? Je to morda . posledica nezadostne, ali morda celo le navidezne bonske kontrole nad lastnimi podjetji?
Ne, ne gre za to, pač. pa gre za dejstvo, ki smo ga posredno že o-menili. Zahodnonemška industrija orožja ne izdeluje le orožja, pač pa tudi in predvsem stroje in na-
prave za izdelovanje orožja. In nad to proizvodnjo ni nikakršnega embarga, to se pravi, da ta podjetja dobavljajo drugim deželam kompletne «verige», kompletne. obrate za izdelovanje posameznih vrst orožja. Tudi Italija spada med te države, V Italiji se izdelujejo, oziroma sestavljajo zahod-
In Italija spada med tiste dežele, ki orožje izvaža. Zahodnonemški raketni čolni, ki so se izkazal: na številnih vojaških vajah, niso «specialnost» le nemških tovarn. Izdelujejo jih celo v Singapuru, v Qua-la Lumpuru, v raznih industrijskih podjetjih Latinške Amerike itd. O-rožje in strelivo po nemških «receptih» se izdeluje v Iranu, Burmi, Gani, Indoneziji itd.
Iz vsega ; tega. lahko izhaja naslednji zaključek: res je, bonska socialdemokratsko - liberalna koalicija hoče bitj dosledna v tem, da naj bi Nemčija ne bila več «kovačnica za pol sveta»,; toda hkrati dopušča izvoz strojev in celih tovarn za izdelovanje orožja. Seveda pa je dobiček pri izvozu tovarn manjši kot je pri izvozu orožja in odtod močan pritisk s strani prizadetih ali zainteresiranih kiogov, ki bi raje čim več neposredno služili, saj b; po nekaterih računih ta industrija mogla zaposliti najmanj pol milijona delovnih moči, kar je v trenutni ekonomski krizi, ko tud; Zahodna Nemčija beleži pol milijona brezposelnih, vendarle pomembno. Zaradi tega bi mogli bonskemu socialdemokratskemu delu vlade vendarle priznati določeno doslednost, za katero pa ni gotovo, do kdaj bo vzdržala.
ske lastnine. Njeno pričevanje je zelo velikega pomena za ugotavljanje resnice, ker je ženska spričo svojega visokega položaja lahko spoznala ves upravni stroj nacistične oblasti na zasedenem ozemlju, po drugi strani bi lahko podkrepila obtožbo, da je Einsatzkommando bil skorajda avtonomen pri plenjenju židovske lastnine in da je v tem o-kviru bil prava roparska tolpa, ki je polnila najprej svoj žep in šele nato «nenasitno» državno blagajno tretjega rajha.
Ko je milanski preiskovalni sodnik pred petimi leti na zahtevo tržaškega kolega dr. Serba zaslišal Schellanderjevo, se je odvetnica skrbno izmikala vsem nevarnim vprašanjem, poudariti pa gre tudi, da je ta vprašanja postavljal sodnik, ki ni poznal procesa in tudi ne okoliščin, v katerih je Rižarna nastala. Kljub temu pa je odvetnica poudarila vrsto zanimivih dejstev, ki bi jih morali med današnjim zasliševanjem na vsak način poglobiti.
Da bolje doumemo pomen pričevanja Schellanderjeve pa je potreben korak nazaj. Ko so po zlomu Italije nemške sile zasedle Trst in okolico ter ustanovile tako imenovano operativno področje Adriatisches Kiinstentland, so si takoj postavile vprašanje, kako zaseči lastnino premožnih tržaških Židov. Eden od pr-
naj omenimo pismo vrhovnega ese-sovskega poveljnika Himmlerja generalu Globočniku, v katerem se je zahvalil generalu za lepo pohištvo, ki mu ga je poslal v dar in s katerim je opremil svoj berlinski urad.
Preostali plen so dajali na dražbo (pri nakupu so imeli prednost tisti, ki so bili žrtve letalskih napadov), kar je ostalo pa so uskladiščili v pristanišču. Tudi to blago je bilo na razpolago vojaškim in civilnim kupcem, med katerimi so bili najaktivnejši družba Adria Guterverk-hers in neki Videri, za posrednika pa je bila družba Tolazzi. Dr. Fisch-enbàch, odv. Schellander, Ladstatter so bili funkcionarji Finanzabteilun-ga, ki so se neposredno ukvarjali z dražbami in s prodajo zaplenjenega blaga. Odvetnica Schellander je skrbela za inventar in za prodajo ter je izročala izkupiček Ladstatter-ju ali pa ga neposredno polagala na tekoči račun visokega komisariata pri italijanski trgovski banki.
Za dragulje, zlat nakit, srebrnino in vrednostne papirje je skrbel Ladstatter, ki je spravljal dragocenosti v kovčke in jih nato peljal v Celovec, kjer jih je spravljal v neko banko, domnevno v Landensbank fiir Karnten.
Iz navedenega je razvidno, kako pomembno vlogo je imela odvetnica Schellander in kakšno zaupanje so imele vanjo nemške zasedbene oblasti, zaupanje, ki je bilo sad več
vib ukrepov je bila zamrzn.tev vseh | letnega sodelovanja, ki se je začelo
bančnih tekočih računov (teh je bi lo nad šest tisoč), da bi odkrili tiste, katerih lastnik: so bili Židje. Naloga ni bila lahka, saj so bili lastniki po večini anonimni in so že pred 8. septembrom poskrbeli, da so — kot je tudi danes splošna praksa — zabrisali vsako sled za seboj z upravnimi triki in s pomočjo znancev in zaupnikov, ki so proti majhnemu plačilu «posojali» svoja imena. Pripadniki Einsatzkommanda, ki so si nabrali tudi v tem pogledu veliko izkušenj na Poljskem, pa so ob pomoči kolaboracionistov in italijanskih oblasti briljantno razvozlali rebus. Pri tem so prišli večkrat navzkriž s predstavniki-Salojske republike, kot med drugim dokazuje k"atko poročilo tedanjega prefekta Bruna Coceanija notranjemu ministrstvu v Maderno, v katgrem Coceani poudarja, da nemške oblasti zasegajo židovsko imetje po predvidenem načrtu, «čemur pa se on, čeprav brezuspešno, energično upira, ker meni, da gre lastnino notranjih nasprotnikov v Italiji zapleniti v izključno korist italijanske države.»
Kakšen je bil postopek zaseganja je podrobno opisala židovska skupnost, ko je po vojni prijavila nekatere kolaboracioniste in med njimi Schellanderjevo, posebnemu porotnemu sodišču. Odlok o zaplembi — piše v omenjeni prijavi — je podpisal poveljnik Einsatzkommanda, čigar podrejeni so sestavili tudi prvi nepopoln seznam zaseženega imetja. Poročilo so nato predali finančni u-pravi, ki je bila pristojna za nadaljnji postopek. Če so pripadniki Einsatzkommanda med preiskavo našli dragulje, nakit in druge dragocenosti, so jih takoj 'znočili nekemu Ladstàtterju, ki jih je shranil v varnostni blagajni svojega urada v sodni palači.
Ko so bile listine protokolirane, so jih izročali dr. Fischenbachu, ki je pregledal sezname zaplenjenega imetja in ga nato, zlasti če je šlo za pohištvo, delil nacističnim častnikom in podčastnikom, da so si lahko opremili stanovanja. Najlepše in najbolj dragoceno pohištvo pa so pošiljali v dar nacističnim ve-
1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 niiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiinii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V Ženevi odprli 46. avtomobilski salon
13 mrtvih
pri trčenju avtobusa v tovornjak
BEOGRAD, 11. — Dopoldne se je pripetila na avtocesti Beograd - Niš huda prometna nesreča, ki je zahtevala trinajst smrtnih žrtev. Nadaljnjih 30 oseb je bilo ranjenih; od teh ! V Ženevi so včeraj svečano odprli 46. mednarodni avtomobilski salon, na katerem letos sodeluje 1045 raz-se nekateri borijè s smrtjo, tako da ; 'stdvljavcev iz 26 držav. Za avtom obiske tovarne je žtjnevska razstava^ zelo pomembna,: saj upaj«, da bo utegne biti obračun nesreče še znat-; dokazala, da so zmerno-optimistične napovedi o poživitvi avtomobilskega tržišča upravičene. Lani je kriza
namreč znatno prizadela tovarnarje tudi na zelo stabilnem in donosnem -tržišču kot je švicarsko, kjer so v
katerem je bilo kakih je med prenaglo vožnjo iz
že pred 8. septembrom 1943. leta K temu pa je treba vsekakor še dodati pričevanje Auguste Reiss, ko-laboracionistke, ki jo je tržaška porota zaslišala pred nedavnim, ženska, ki je dobro poznala Schellanderjevo, je izjavila, da je bila odvetnica poslovno v stiku s poveljstvom Rižarne, kar je tudi razumljivo, saj je bila prav skupina R/I s sedežem v taborišču pri Sv. Soboti zadolžena za iskanje in zaseganje židovskega premoženja, vprašanje pa je, če je Shellanderjeva skrbela tudi za prodajanje lastnine, ki so jo nacisti naplenili med svojimi roparskimi pohodi na Krasu.
V	svojih izjavah preiskovalnemu sodniku je Shellanderjeva skušala prikriti svojo dejansko vlogo in je zatrjevala, da je imela z zasedbenimi oblastmi izključno poslovne odnose, saj naj bi bila le neke vrste pravna svetovalka. Kot Hesse in Risieri pa je odločno zanikala, da bi kdaj zvedela za obstoj uničevalnega taborišča v Rižarni. Kvečjemu naj bi ujela le nekaj govoric o mučenju političnih jetnikov, vendar pa naj ne bi vedela točno kje.
V	svojem krčevitem zanikanju pa se je za trenutek spozabila in priznala zelo pomembno dejstvo in sicer, da je imela posebno dovoljenje, s katerim je lahko svobodno krožila po mestu tudi med letalskimi napadi. Pripomniti gre, da so tako dovoljenje imeli samo policisti in najvišji častniki. Odvetnica zato ni bila tako majhna riba, kot se je skušala prikazati, žal pa zasliševal-ci niso opazili protislovja in niso poglobili te plati vprašanja kot bi bilo potrebno.
Erminia Schellander je prišla v Trst konec 1943. leta in nekaj mesecev pozneje je bila kot prinravnica že članica tržaške odvetniške zbornice. Kako ji je to uspelo? Kdo je podprl njeno prošnjo? Je bila tedaj že italijanska državljanka in kako je dobila državljanstvo? Vsa ta vprašanja so doslej brez odgovora, upati pa je, da jili bodo sodnik D Amato in zastopniki prizadetih strank, ki bodo danes zasliševali odvetnico, postavili in zahtevali zelo točne odgovore.
Prav tako gre tudi pojasniti, zakaj se je ženska, ki je živela v Trstu do 1968. leta, preselila tedaj v Milan, glej naključje ravno, ko je preiskovalni sodnik dr. Serbo na zahtevo nemških kolegov začel zasliševati nekatere tukajšnje kolaboracioniste in nato na osnovi tako zbranega gradiva sprožil sodni postopek zaradi zločinov v uničevalnem taborišču v Rižarni, česa se je bala?
Erminii Schellander je danes že 74 let in nekoč odločna odvetnica je samo še človeška razvalina, prav tako kot njena nekdanja sotrudnica Augusta Reiss. Kljub njeni pretekle sti, njenemu sodelovanju z nacisti, ni v interesu nikogar, da bi priletno, strto in hudo bolno žensko postavili na zatožno klop in nato v zapor, saj bi to bilo zgolj maščevanje, pomembno pa je, da odvetnica pove, vse kar ve o Rižarni in o tržgškcm kolaboracionizmu. Trideset leto po koncu vojne mora resnica o takratnih strahotah končno na dan, da bomo v bližnji prihodnosti lahko res prepričano trdili, da «se je zgodilo, da se ne bo več ponovilo».
VOJMIR TAVČAR
RIM, 11. — Ponoči je izdihnila Rosa Andreotti, mati proračunskega ministra Giulia Andreottija.
AIX-EN-PROVENCE, 11. - Tukajšnje porotno sodišče je obsodilo na smrt komaj 22-letnega Christiana Ranuccija, ki je bil obtožen umora 8-letnega dekletca. Gre za Mario Dolores Rambla, ki so jo neznanci u-grabili v Marseillu v začetku lanskega junija in katere truplo so na-
letu 1975 prodali kar 12 tisoč avtemcbilov manj kot leto prej, v katerem je energetska kriza dosegla višek, j šli le nekaj dni pozneje. Ranucci de-
N» sliki: svečano odprtje razstave.	’ iarda ni nriznal
janja ni priznal.
Marčni sneg
(Nadaljevanje z 2. strani)
v Ul. Piccolomini v bližini gledališča Rossetti. Ulica je strma in na njej je bilo včeraj še precej ledu. Nekaj po 12. uri so morali gasilci priskočiti na pomoč Mauru Bresso-linu iz Trevisa, ki je zaradi ledene plošče s poltovornjakom vrste fiat trčil v parkirano «ape». Gasilci so mu pomagali iz zagate s premičnim žerjavom. Podobno se je pripetilo le dve uri kasneje, vendar je tokrat šlo brez trčenja. Zaradi ledenega cestišča Carlo Scolaro, ki je vozil avtomobil vrste mercedes, in Eolo Boggiolo, ki je bil v fiatu 132, nista mogla ne naprej, ne nazaj in zato je bil ponovno potreben poseg gasilcev.
Tudi padcev na ledu je bilo precej, vendar v glavnem brez resnih težjih posledic. Omenili bomo le padec 73-letne Marie Kertel, stanujoče v Ul. Ghiberti 3, Ženica se je popoldan sprehajala pred hranilnico v Barkovljah in je padla na zahrbtnem ledu. Pri tem si je zlomila desno stegnenico in morala se bo zdraviti vsaj dva meseca. Sprejeli so jo v tržaško bolnišnico na ortopedski oddelek,
Avtobusi občinske ustanove so, z izjemo na nekaterih progah, včeraj vozili skoraj redno. Avtobus št. 35, ki pelje v Lonjer, je zaključeval svojo vožnjo v Podlonjerju. Avtobus št. 36 ni vozil do Grljana, ker je zadnji odsek, ki je zelo strm, še zaledenel in nevaren, temveč je o-bračal pri hotelu Riviera. Proga št. 37 je bila precej skrajšana, saj je avtobus vozil le do osrednje mlekarne Salpat in ne do Katinare in Rovt. Vendar bo danes prav gotovo vozil tudi na Katinaro, za Rovte pa še ni gotovo. Avtobus, ki prevaža potnike do sanatorija, je vozil le do Trga Osoppo, od tam pa je drugi avtobus po državni cesti vozil pravdo sanatorija. Proga št. 41, ki se konča v Ricmanjih, je bila skrajšana do Loga. Avtobus št. 43 je vozil normalno, le da se je vsakokrat izognil Cerovljam in Mavhinjam. Težave pa sta imela avtobusa št. 45 in 46, ki v glavnem nista vozila, ker so bile ceste še vedno zasnežene ter poledenele, če mraz ne bo huje pritisnil, bo danes vse v redu.
Položaj v tržaški okolici se je seveda včeraj precej normaliziral, tako da so skoraj vsi lahko spet odšli v mesto v šole in na službena mesta. Predvsem po nekaterih vaseh je sicer še izredno veliko snega, ki pa ne predstavlja več velikih težav.
V dolinski občini je jutranja poledica v opoldanskih urah skopnela. Prebivalci kraških vasi Gročane, Drage in Jezera so končno dobili povezavo z državno cesto. V teh vaseh je bilo namreč stanje precej kritično. Snežna odeja, ki je dosegla do dva metra višine, je te vasi povsem odcepila. Posebno je povzročala težave prebivalcem Gročane, ki niso mogli odpeljati svojega mleka, ker pokrajina, ki vzdržuje te ceste, ni imela dovolj delovne sile in sredstev, da bi jim pomagala, je priskočila na pomoč občina Dolina, ki je najela večji traktor. Tako so v sredo popoldne za silo očistili cesto s Peska do Gročane. šele pozno zvečer jim je uspelo priti do Drage in Jezera. Povsod so prebivalci nestrpno pričakovali pomoči. Pokrajinsko cesto iz Doline do Pre-benega so očistili pokrajinski delavci. Tako se je včeraj stanje po vsej občini kolikor toliko normaliziralo.
Komaj v včerajšnjih poznih popoldanskih urah se je na glavnih cestah v zgoniški občini normaliziral promet, ki je prej potekal s težavami in vožnja po samo enem cestnem pasu je bila silno nevarna. Občinski tehnični urad je od srede stalno pritiskal na razne javne organe, da bi posredovali in plužili pokrajinsko cesto, ki povezuje posamezne vasi zgoniške občine. Vendar je pokrajina, ki oskrbuje te ceste, ostala brez plugov in kljub dobri volji ni mogla opraviti svoje dolžnosti. Prošnja, da bi priskočili na pomoč vojaki, je žal naletela na gluha ušesa, cestno podjetje ANAS pa ne razpolaga z zadostnim številom plugov in osebja. Zaradi tega je zgoniška občinska uprava v sredo in četrtek najela dva domačina, ki sta s svojima buldožerjema čistila sneg s cestišč in razširila vozni pas, tako da se lahko brez težav srečata po dva avtomobila. Včeraj popoldne je priskočil na pomoč še plug podjetja ANAS, tako da je cesta sedaj prevozna od Briščikov pa vse do Samatorce in to ne le za osebne avtomobile, temveč tudi za javne prevoze. Sinoči ob 19. uri je namreč po skoraj treh dneh privozi: v Zgonik prvi avtobus podjetja ACEGAT, kar pomeni, da bo z današnjim dnem spet redno vzpostavljena povezava z mestom, da ne bode več študentje izostajali v šoli in delavci na svojih delovnih mestih. Tud: včeraj so bile zaprte osnovne šole in otroška vrtca v zgoniški občini. Prevoznost cest pa omogoča, da se bo z današnjim dnem spet pri; čel reden pouk. Stanje se je torej skoraj povsem normaliziralo čeprav so ceste posebno ponoči in zjutraj še vedno zelo nevarne.
Položaj na mejnih prehodih je bil včeraj manj kritičen. Odprli so prehod na Pesku, medtem ko so na Fernetičih ponovno zabeležili dolgo kolono tovornjakov, ki so čakali za vstop v Jugoslavijo.
Onstran meje je bila večina cest v dobrem stanju. Promet se je skoraj povsod odvijal normalno, le na določenih odsekih je zaradi ostankov strjenega snega prišlo do manjših zastojev. Ob Ì4. uri so ponovno odprli cesto od Kozine do Rupe, ki pa je prevozna le z zimsko opremo-Ceste Postojna - Rupa, Sežana - P°' stojna, Postojna - Ljubljana ter Postojna - Planina so bile dobro pr*' vozne. Težje prevozna je bila cesta Ilirska Bistrica - Podgrad, medtem ko je bila cesta Ilirska Bistrica Koseze zaprta.