Katolišk cerkven lis«. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za.Vtenlet« 1 pld 30 kr. V tiskarn-.;i (prejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako zadenf n« ta dar prazi.it iride Danica ___ dan poprej. Tečaj XXVII. V Ljubljani 8. Iistopada 1872. List 45? Jras, Marija ta Jožefi Ljudstvo smo sveto, smo Božje podobe, Res plemenitega vsi smo rodu, Toraj ozira se v rajske svitlobe Duh moj nar raj še ter hoče domu Da se nam vsreči namen svoj doseči, Klič'ino pogosto v molitvi goreči: Jezus, Marija in Jožef! Zdaj samopašnost in gizdost le vlada, Kterih je mati meso in napuh; Ljuto neverstvo kristjane napada, Psuje gerdo se ponižnosti duh! Sila prevzetnosti s sveta da zgine, Klič'ino soglasno čez hribe doline: Jezus, Marija in Jožef! Sedla na prestol nesramna pregreha, V sužnosti vklepa svoj spačeni svet; Čednost diviška se psuje, zasmeha, Le razuzdanost vlastuje si cvčt. Da bi človeštvo te ne pogubilo, Verno molimo, zdihujmo živo: Jezus, Marija in Jožef! Čednost, poštenje, naj blažji kreposti, Pravijo, ima naj le siromak; — Kdor še keršanske spolnuje dolžnosti, Psuje ga svčt, da neumen je tak! Oh da že uki bi krivi molčali , Naj se od zore do zore le hvali: Jezus. Marija in Jožef! Jezus, Marija in Jožef, vas vedno Klical iu klical bom dokler živim; Prosim, pomagajte, vselej da vredno Vas izrekujem, vas večno častim! Klicati hočem iz pers globočine, Brezdna odmevajte mi in višine: Jezus. Marija iu Jožef! Iz št. Jurja pol*1^ južne železnice, v dan sv. Šimona 1871. Jož. Haanik Vsini šTetai&.amu Obračam danes k vam se s prošnjo vročo, Preserčni bratje večne domovine, Ozrite se iz rajske visočine Na našo mater Cerkev vojskujočo! Prosite, z roko Hog naj zmagujočo Zažene zmaja ljutega v temine, Na pravo pot zgubljene verne sine, Usliši skor Nevesto prosijočo. Naj konec bo serditega viharja, Valovje naj poleže sc peneče, Ki v čolnič Petra silovito vdarja; X;«j rešuj i angel že otme iz ječe Vesoljne Cerkve milega vladarja, In v novi slavi Ona se. leskeče. Radoslav. WMMM• Kriz — zastava prave svobotie. fDalje.) Nauk svetega križa odpravlja in odpraviti veleva vsaktero suženjstvo ali robstvo kot naj viši gnjusobo pred Bogom, kot preveliko krivičnost proti Bogu in proti bližnjemu, kot naj bolj nečloveško ravnanje s človeštvom. Bog je z najhujšimi časnimi in večnimi kaznimi prepovedal : „ne ubijaj, ne kradi, ne pričuj po krivem zoper svojega bližnjega, ne želi svojega bližnjega žene, ne hiše, njive, vola, osla, ne ničesar, kar je njegovo;" kolika je hudobija toraj, kadar kdo svojega bližnjega neusmiljeno napade in oropa tega, kar ima od Boga naj ljubšega in naj dražega, to je osebne svobode?! Kadar kdo človeka kot živino z vezmi in verigami pripravi v svojo sužnost, da mora v njegovi službi opravljati naj terše dela, ali da zanj kaj novcev dobi. ga drugemu prodd v sužnobt? Ni li človeku osebna svoboda velikrat ljubši od zlata in srebra, nad vse zaklade po zemeljske, draži kot življenje samo? Vsled Božje besede: „ne ubijaj", ima vsaki človek lastno, od Boga mu dano pravico do življenja, do osebnega bivanja in osebne svobodnosti. Te mu nihče ne sme kratiti napadovaje njegovo zdravje ali telo ali sploh življenje njegovo. Osebna svoboda je last le človekova in v oblasti Božji, in po Božjem razodenji in Kristusovem učenji je oznanjena, poterjena in zavarovana samostojnost ali svobodnost človekova. Prej bi se skoraj spraviti dal ogenj z vodo, tema s svetlobo, laž z resnico, pekel z nebom, kot sužnost ali robstvo z naukom Jezusa Kristusa ali s kerščanstvom. Razun tega pomislimo, da se poglavitna zapoved v Božjem kraljestvu glasi: „Ljubi Boga čez vse, in ti in osebne svobodn sti, ktere mu n >ben trinog vzeti ne more in ne sme; kako ne bi imel te nravice vsakteri narod V Ako nikomur ni svobodno ali na voljo dano, človeka kakor govedo imeti za golo sredstvo, ako nobeden r.e živi le za druzega ali za svojega bližnjega, temuč za se in za Boga. kako da ne bi celi nar- d imel pravice do svojega življenja in svobodnega narodnega napredka, temuč da bi po žel jah kterega druzega vladoželjnega naroda služil mu za žertvo? Ako je nesvobodno človeka porabiti le za sredstvo ali pomoček, je-li svobodno rabiti celi narod? Kakor človek poleg človeka v občini, tako živi narod poleg naroda na zemlji lahko ter v miru in složnosti napreduje lepo duševno in telesno, v časnem in večnem obziru, brez medsebojnega nadvladovanja. Taka navada, ko bi se tudi opravičevala po zgodovini, vendar pri luči pravih kerščanskih načel ni nič druzega kot pravo pesti t. j. sila, krivica, robstvo; ,,naša moč bodi torej postava pravice!" CModr. 2, 11.) Kakor posamesni človek tako tudi narod kot nravna oseba ne more biti nikomur drugemu lastnina, razun Bogu in sebi samemu. Samostojnost in svobodnost osebno in narodno po-!» ir keršraiiske^a nauka obmejevati more le zakon Božji in zakon čioveški ali deržavni t. j. tisti, ki si ga družina ali deržava t. j. narod ali več narodov skupaj vstvari, da si zavaruje svojo osebno, občinsko ali narodno samostojnost, prirojene poglavitne pravice, duhovno in telesno premoženje in napadovanje ali življenje posamesnih udov in cele družbe Deržavnemu zakonu na čelu stoji der-zavna vlada, kralj ali cesar. Samo po sebi pa se razume, da človeška ali deržavna postava ne sme biti v nasprotji z Božjo postavo, ker ta je viši, in tej podvreči se mora celo sama deržava. Potem se človek — narod - deržava ravnati ima le po zakonu ali postavi Božji in svetni, in tej se mora podvreči vsakteri, kakor tudi onem, ki so po Božji na redbi njeni čuvaji, oznanovavci, razglasovavci, in zver--evavci t. j. oblasti cerkveni in deržavni poleg besedi .>vetega pisma: ,,Oblasti bodite pokorni, kemi je oblasti razun od Hoga; kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje". Iz tega, da postava svetna ali deržavna ne sme biti v nasprotji s postavo Božjo, sledi, da tudi svetovna oblast nič ukazovati ne more in ne sme, kar zoperva postavi Božji, ker tedaj velja: „Boga moramo bolj poslušati kot ljudi". To je po nauku svetega križa osnova svobodne kerščanske deržave, v kteri vsak človek in vsak narod pod varstvom in obrambo zakonov Božjih in deržavnih svobodno vživa svoje naj svetejši pravice do samostojnosti in svobodnega življenja, osebnega in narodnega osnova, ktera nobenih takih družinskih, občinskih ali narodnih razmer ne terpi, da bi v njih po notranje v služnosti bila oseba osebi, narod s predpravicami obdarjenemu narodu. ,,Za veliko ceno ste odkupljeni, nikarte biti sužnji ljudem!'*' — Osnova ta pak ne izločuje, marveč v sebi za-popada dobrovoljno službo ali po vzajemni potrebi med dvema osebama ali narodoma k storjen ju kakega dela na podlagi svobodnega z obeh strani sklenjenega zjedinjenja ali dogovora n. pr. med gospodom in služabnikom, gospodarjem in poslom, mojstrom in najemnikom iid., da ena stranka veleva, druga pa posluša in deluje. Ta poslušajoča stranka se ne oropa tedaj sv;>je osebne svo-bodnosti in samostojnosti, temuč sprejme le gotove dolžnosti in njih sp dnitev, bodi si radovoljno in zastonj, bodi si po pogodbi in za uganjeno plačo. Kadovoljna taka služba iz ljubezni do bližnjega bi bila. kadar bi po Jezusovem zgledu, kteri je učencem svojim noge umival, si medseboj enako radi postregli, iz ljubezni kteremu malih kaj storili, kar smo njemu samemu storili po njegovih besedah; in čim niži je v očeh sveta taka služba n. j»r. strežba bolnikom, tira viši je v luči svetega križa, tim veči ceno in zaslugo ima pri Bogu. Taka radovoljna iz ljubezni d Boga in do bližnjega zastonj ali za uganjeno plačo storjena služba, pokorščina, ktero smo po postavi cerkveni in svetovni oblasti skazovati dolžni, ali ktero prostovoljno iz nravnega namena p • svetu skazujemo n. pr. učenec učitelju, duhoven - redovnik svojemu duhovnemu predstojniku itd., našo osebno samostojnost in svobodnost spričuje in poterjuje, nikar pa uničuje. Na zadeve med gospodarji in posli se obračajo besede aposteljnove: ,,Hlapci, bodite pokorni svojim telesnim gospodarjem s strahom in trepetom, v priprostosti svojega serca, kakor Kristusu; in ne služite na oko, kakor da bi hotli ljudem dopasti, ampak kakor hlapci Kristusovi storite voljo Božjo iz serca radi, in služite z dobro voljo, kakor Gospodu, in ne kakor ljudem; ker veste, da bo slehern to, kar koli je dobrega storil, prejel od Gospoda, bodi si hlapec ali prost". In: „Vi gospodarji, delajte z njimi ravno tako. in opustite žuganje, ker veste, da jp njih in vaš Gospod v nebesih, in da pri njem ni zunanje veljave ljudi". (Efež. G, 5 9.). Prašati se sme po tem takem, ktera modroslovna sostava kaže nravno ceno iu visoko vrednost človeka, naroda, deržave v taki svetlobi, iu nagnjusno robstvo kot najviši krivičnost in naj veči merzkost pred Bogom, ka kor jo kaže in nad vso dvomnost povzdiguje nauk svetega križa? Ali morebiti modrija brezbožna ali poganska, po kteri človek nič druzega ni, kot naj popolniši poze-meljska zver, kteri naj viši namen je pozemeljsko blagostanje? Ali ktera nič noče vediti o Bogu, o duši, o neumerljivosti človeške duše, o kreposti in pravi nravnosti, o odkupljenji ali rešenji človekovem po Sinu Božjem, o večnem življenji? (Dalje sledi.) O papeževi neztnoiijivomii. (Konec.) Sej čudež veuder ni veči, če je najviši učenik Cerkve v svojih slovesnih določilih zmote obvarovan, kak«r če je nje obvarovan celi cerkveni zbor; ako Bog takih sto glav lahko vodi, vodi lahko tudi eno samo. Kakor je Bog z nadnatoroo močjo p" Jezus u K r i st u .s u razodenje in odrešenje na svet poslal, in ne po celi nebeški vojskni trumi, tako v vsih okoljšinah ne potrebuje cerkvenega zbora, da razodenje in »ravnavo svojih zve-ličanskih pomočkov gotovo ohrani. V nadnatorni zadevi verskih resnic tudi ne gre za veljavo največi učenosti in razumnosti cerkvenih poglavarjev. Besecia ribičev iz Galileje in drugih apostoljskih mož namreč nima zavolj njih pridobljene učenočti toliko veljave, ampak zavolj njih Božjega poslanstva, to je, ker so od Boga poslani, kteri jih vodi in varuje v njih službi. Občni cerkveni zbor se ne more na zsake dve leti ali tri leta sklicati: od predzadnjega do sedanjega zbora je prešlo 300 let. Med tem časom je papež vse verske zadeve sam obravnaval, in s popolno oblastjo kot najvikši vsak kriv učenik nauk kot zmoto razglasil, obsodil in raz-klical. S tem so zadovoliii in v t<» se vdali kat* liški kristjani po vsem svetu; in ako so kje kteri nasprotovali, so bili le taki, ki so odpadli, kakor velo suh « listje z drevja pade. Z n->vo versko resnico od nezmotljivosti rimskega papeža kot najvikšega učenika je t- takem nevarnem času, ko bo odpad tako splo-šin in se bodo morebiti v zapeljevanje vernih nove nakane zinišljevale, katoličan ne more čakati vesoljnega zbora, ampak je od poslednjega zbora samega zavernjen na poglavarja Cerkve. Nisem prerok, mogoče je pa, da nismo že deleč od konca sveta — kakor smert enkrat pride, tako pride gotovo tudi konec sveta. Zdaj pa poglejmo nekoliko tudi nasprotnike te resnice. Med duhovšino je le en sam imenitniši in pomenljivši mož zoper resnico od papeževe nezmotljivosti: ta je profesor in prošt Dollinger v Monakovem na Bavarskem. Kakor ima vsak stan svoje posebne skušnjave, tako tudi stan velike učenosti. Ako sta učeni in pobožni cerkveni učenik Origen in ojstri zagovornik Cerkve Tertulijan na zadnje vender v velike zmote mogla zabresti, torej velja tudi dan današnji celo narbolj učenim duhovnom svarjenje aposteljna Pavla, ki pravi: „Velika učenost napihuje". Molimo in upajmo, da bo mož, ki je Cerkvi s svojimi deli že v čast in prid služil, poslednjič vender svojo zmoto zapustil in se povem i 1 k pravemu spoznanju. V kolik šno zmoto je Dollinger zašel, bi sc mu moglo razjasniti že po zaupnicah, ki jih je prejemal. Ali bi nc bilo katoliškemu duhovnu zgroziti in gujusiti se, ako pohvalne pisma prejema od tacih ljudi, ki let' in dan v nobeno cerkev in nikoli k spovedi nc gredo, zmed kterih mnogi še v Boga ne verujejo, in sc za katoličane podpišej , ko še toliko ne verujejo, kot pravi prote-tantje (ali luterani)? Zveličar je pri zadnji večerji svojim aposteljnom rekel: ,,Ko bi vi s svetom dcrzali, bi vas svet kot svoje ljubil". Te zaupne pisma do Dollinger ja pa izhajajo ie od ljudi, kterim za vero ni mar, ki se le po svetu ravnajo in po tisti široki cesti hodijo, ki Jezus pravi, da pelje v pogubljenje. — Med tistimi, ki so v tej reči Dolliger-ju priterjevali. se najde res tudi kak par zgubljenih, milovanja vrednih duhovnov, zlasti pa veliko profesorjev po visokih šolah, kterim damo veljati, da so v mnogih drugih rečeh prav učeni, v verskih zadevah pa ravno tako malo ali pa šc manj razumejo, kot kak drevar, ali kovač, ali krojač; zato bi se jim po pravici reklo: Čevljar, stani pri svojem kopitu! Jezus Kristus, začetnik svete Cerkve, je apostelj nom rekel: ,,Pojdite po vsem svetu, in učite vse narode," pa nikakor ni rekel: ..Dajte, naj vas svet uči". In zdaj h očem vsakemu katoličanu, kteri vero ima in skerb dušo svojo oteti, še resnobno-tehtno reč predložiti. Misli si posebno sodbo v tej zadevi nezmotljivega učeništva papeževega. Na eni strani stoje tisti dosedanji katoličani, ki temu nasprotvajo; na drugi strani pa tisti, ki sc verno podveržejo. Koga na strani vernikov najdemo V Vse škofe celega sveta, vse menihe, ki po svojem ravnilu žive, vse misijonarje, ki z nevarnostjo svojega življenja k« t pravi aposteljni med neverniki keršaustvo razširjajo, vse pobožne katoličane, ki večkrat v letu svete Zakramente prejemajo, katoličane, ki zapovedane poste spolnujejo, iz keršanske ljubezni bolnike obiskujejo, in po premožnosti miloščino dajejo. — Kteri pa stoje na drugi strani, ki papeževo ne zmotljivost taje? Nektere nasprotnike sem vam že omenil; to so zlasti taki gospodje, ki svet ljubijo in le za ta svet žive: k tem gredo še vsi suhi de po itnenu) katoličani, vsi tisti, ki v zincšauetn zakonu žive in svoje otroke za protestante izrejaj , v>i prostomavtarji, vsi prešeštniki in pijanci in bogokh tniki, in vsi ljubivci in podpiravci brezverskih časnikov. — Zdaj vprašam vsakega zmed vas, k« mur je kaj mar za njegovo srečo v večnosti: Na ktero stran sc vstopiš? Misli na tisto uro, ko bo vse časno nehalo in se bo večnost začela; ali ti bo takrat v tolažbo ali nepokoj, ako si bil nasprotnik nezmotljivosti cerkvenega učeništva ? Še eelo nekteri pametni in razumni pro test ant je spoznajo in pravijo: Kdor veruje, da ima katoliška Cerkev res pomočnika svetega Duha, mora tudi verovati, da jo sveti Duh v njenem nauku vse zmote varuje, da je torej zbor škofov kot narvikših učenikov Cerkve s papežem zedi-njen v tej zadevi nezmotljiv. Ker je pa narveči zmed vsih cerkvenih zborov zdaj izrekel in določil, da je papež kot glava Cerkve po moči svetega Duha v svojih verskih razsodbah nezmotl jiv, toraj mora biti to resnično — če ne, pa vsa katoliška Cerkev ni prava, iu se obljuba svetega Duha nad njo ni spolnila. Ta cerkvena razsodba od nezmotljivosti narvikšega učeništva se zamore sprejeti in spreumeti le po veri; le po veri se duša povzdigne nad natorni stan navadnega mišljenja. Kakor škerjanček, ki se nakviško vzdigne, ondi v višavi vidi vse več, kot na zemlji počivajoč: tako tudi kristijan, ki se na perutak molitve proti nebu povzdigne, le po veri prav spoznava veličastvo Božje in večne resnice. Torej zamore tudi, kakor piše sv. apostelj Pavel, vernik vse presoditi, in ga zato neumnost in temo imenije". /daj se pa hočemo spet k tistim ljudem oberniti, pri kterih luč vere vsaj še uerli. Ako kdo nezmotljivo.-« t papežev > v razlagi sv. pisma in ustnega izročila hoče čudež imenovati, nima nič z«»per to; sej še katoličan i.e more biti, da bi čudež ludi v našem času ne \erovah Čudeži se god : še vsak dan v katoliški Cerkvi. Čudež je, kar »e v uuši otroka po sv. kerstu stori: čudež je, kar odveza inašnikova v grešniku opravi, da narnujši grizenje vesti na enkrat ugasne, kakor se je vihar ulegel, ko jc Kristus tihoto ukazal; in narveči čudež -e go«ii vsako jutro po tisuekrat po v«ih krajih svet;i. lcj*-r >" katoličani, namreč pri vsiii svetili mašah 0 sprei::e»;jenji ali povzdigovanji. Proti tem vsakdanjim čudežem, v k! re vender vsak katoličan veruje, je primerom«. le majhen čudež, ako Kristus varuje, da papež kot od nje^a postavljeni narvikši ueeoik Cerkve kristjanom zmoiijivi ga nauka ne moie nikdar oznanovati. Kak r ie.iaj vsak ver« u kat ličan une vsakdanje čudeže veruje na bule do Kristusovo, ravno tako mora verovati tudi ta čudež; ker je ravno tako z besedo Kristusovo obljubljen, ki je rekel: ..Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in pele 1 e n > k e moči j«- ne bodo premagale". Moč in orožje pckiu ,«• j>a pred vsem laž. Ako bi papež s kako neresnico nauk kavliški ostrupiti ali skaziti zaniagel, potem bi l»da moč peklenska že zmagala Cerkev, in potem bi biia cania obljuba Kristusova neresnična. Kavno v tem, da j • Kristus v Petru in njegovih naslednikih, pap- /iii. skalo j>'»stavil kot t m< ij re■ uiee, ravno v tem ima < 'erkev t rd n vklad in ob-*anek. Ako bi papeževe ver>ke do.etila še le p;) priterjenji drugih cerkvenih !ič«nikov svojo veljavnost dobil", potem bi biia skala na t' e r k e v postavljena, ne pa Cerkev na skalo. V doigein teku stoletij je ze mnogo škofov od katoliške ccrkv«- odpaulo po zmoti v veri: papež pa še nikoli ni odpadel, odkar keršanstvo stoji. Sv. apostelj Peter piše: ..Bratje! bodite trezni 1 11 č u j t e : ker n u d i č, v a š zo p e r n i k . hodi okoli kakor rujeveč iev. in išče, koga bi požerl; temu z oper s to j te terdni v veri". Že aposteljni in » erkveni učeniki opominjajo, »la od časa do časa pridejo krivoverci; s tem Bog h«»če kristjane v ponižnosti vere poskusiti, i udi zdaj išče hudič katoličane zlasti v veri »»majati Tisti. kteri nezmotljivemu učeuištvu papež. vemu nas]»r«»t«»vajo. z glavo butajo v skalo, na kteri t 'erkev stoji. Pa skala in ('erk«*v se ne strese in ne preniak.no : -kodo t-r;e !•» njih gl ive, njih dušo. — Ko e Ivrisiu* . o« ki ;»rdiki od vživauja >v«»jega mesa g«» vorii, je iiiint. o njih »vih učencev reklo: „ l'o je terdo goVor,«nje. kdo ga more prenesti!" iu so ga zato zapustili. Tedaj se je Zveiičar k aposteijnm obernil, rekoč: .,Aii vi hoče t«- iti?" In Peter je • dgovoril: „Gospod, kam hočemo iti? l i imaš besede večnega življenja". . ako se godi tudi zastran nauka od papeževe nezmotljivosti. Je jih veliko ki tega ne morejo prenesti, in s«' ločijo od poglavarja Cerkve in s tem od Cerkve same. Pa hvala Bogu! milijone jih je zvestih ostalo. Ti hočejo } riti v nebesa; zato se nočejo ločiti od tistega, kteremu je Gosp«;d rekel: ,,Tebi dam ključe nebeš-k e g a kraljestva. Kar boš na zemlji zavezal, i»•» zavezano tudi v nebesih: in kar b o š n a zemlji razvezal, bo razvezano tudi v nebesih". ('erkev je v občnem zboru izrekla, daje pa- pež tudi brez cerkvenega zbora po moči Božji zmote obvarovan, kadar v zadevi vere in dolžnost kaj slovesno določi. Zatorej vsi zvesti katoličani rečemo Cerkvi in nje Poglavarju, kar je Peter Jezusu rekel: ,,Kanci hočemo iti? Ti imaš besede večnega življenja!" Amen. Vincencij Vovk, bi\si dekan v llellik; »n kasneje župnik v sent-Rupertu na Dolenjskem. (Spisal Janez ATuller, župnik na Mirni pri šent-Rupertu.) VI. < Dalje.) Gosp. dekan — poslovivši se od mil. knezo-škofa, oridejo domov in pripovedujejo, da je la pusti peščenik odločen za novi Suhor, in potlej jamo preskeroijati vse po svoji stari navadi, oa si tudi teže zaradi neusmiljene bolezni. Pride zima, z zim » vred pa goste opravila in dela duhovskili pastirjev. Jvir nena loma gosp. dekan od mil. knezo-Škofa dobe pismo: če bodo blago- volili, ter oskerbljali in vodili vse delo, da ves potrebni denar si voljni dati, samo mil. Škof. G. dekan so radi vdali se, ker s tako goreče želeli tem revnim ljudem zlajšati vsaj vdeleževanje pri Božji siužbi. Škof pošljejo tem stavbam poirebne načerte, kateri so bili uže poprej gotovi; naredili so jih bili ces. stavbarski vradniki, ker dolgo uze je bilo pogajanje zaradi teli duhovnij. da bi vstanovile; pa peinoči ni bilo dobiti nikjer, in zdaj še le po mnogih letih se je dobrotnik tega našel v škofu Alojzu. Vse načerte pa je izurjeni um zavergel, zato ker niso bili primerni, in namestil jih z boljšimi ki jih je bil sami narisal in so bili tudi škotu jako všeč. Začeli so les iskati in sekati. Z delavci so se pogajali za delo. Jeli so žgati apno, lomiti kamen, voziti ies. oskerb-Ijati druge potrebne reči. Začelo se je delo na Kadovici, na krasnem prostem: med ternjem je bil odločen svet za duhovsko hiše. Skopali so mesto za vlogo, blagoslovili vkiad in kamen, iu ročno je delo napredovalo. L. 18 4 jeseni je vsega bilo zgotovljcnega toliko, da je tudi cerkev biia predelana, orgije so stale, in čakala je cer-keva blagoslovljenja; ki |e bilo precej tisto jesen. Na Suhorji je bilo treba veliko več priprave, ker je moralo biti vse novo; cerkva, duhovska hiša in druge poslopja. Zaradi velikih in mnogih priprav je počasnejše snovalo se vse, pa tudi ze tega del, ker so ljudje poleg vse uže omenjene cesarske pomoči vendar-le še zmerom terpeli pomanjkanje: a verhi vsega urugegn so Suhorski ljudje morali verhunec globoko odkopati — mnogo sež-ujev na dolgo in široko zemljo proč zvoziti in vse zravnati ondi, ker jc bilo odločeno, da bode cerkev stala z drugimi poslopji vred. Malo pred kresom 1853 so vender blagoslovili in vložili ogelni kamen. Bilo je prav slevesuo; g dekan -o bili za to odločili eno poslednjih uedeij pred kresom, povabili so k slovesnosti duhovne vse dekanije, bližnje Hrovaške, tudi sta bila pričujoča dva staroverska župnika. Povabljeni so tudi bili ^vsi graščaki v okolici, cesarski vradniki -- Metliški in Cer-nomalski, in mnogo Metliških meščanov je bilo nazočnih. Slovesno sv. mašo so v poddružnici sv. Jakoba pri Suhorji služili, veleč. gosp. dekan, Jos. Mavretič z Vi-vode v Hervaški; streglo jim je mnogo gospodov; petje je bilo izverstno; godli so Metiiški godci. Po sv. maši je šla procesija od sv. Jakoba cerkve na prostor, ki je bil odločen za blagoslovljenje. G. dekan s smesno besedo nagovore silno veliko število ljudstva. Solnce je pripekalo, kakor v Arabiji puščavi, ker ni bilo na okrog viditi nič, razun samega peska, in blagoslovili so vkladni kamen in mesto, kjer je potlej vzrastla cerkev in duhovniška hiša. Kameuje vložili med navadnimi obredi, zazidavali in s kladvom zabijali so g. dekan in drugi duhovni, gosp. okrajni glavar Derbič in drugi svetni gospodje, v tem so pa možnarji silno pokali, pokale za-vertane skale, da se je zemlja tresla. Na posled je še lepa godba in petje končalo slovesnost na tem mesti. Povabljeni gostje so se v majhni loziei na Suhorji po-krepčali s kupico dobrega metliškega vina, s črešnjami in kruhom, potlej pa so se odpeljali v proštijo na gostijo v Metliko, kjer je vse veselo bilo tako slovesnega dne, najbolj pa dobri dekan sami. Delo je Šlo potlej po moči od rok. Dovažanjc je bilo zelo težavno: celo vodo so ljudje morali za-se in za zidarje voziti iz daljne Kupe, — voziti o tako suhem poletji, kakoršno je bilo 1. 1853. tj. dekanu je vse to delo veliko skerbi iu truda prizadevalo. Koliko potov so šli poletni čas z doma. ko je še vse spalo po mesti, da so najpopreje na Suhorji oskerbeli vse potrebno, potle pa šli še na liadovico k delavcem, a z Radovice so hodih na svoje posestvo v Vinomer. Vel i krat so že popoldne prišli domov. Po poldne pa so vselej imeli zopet drugo delo, ki so ga mogli oskerbljati in doverševati le g. dekan, ker s<» bili orjaško čverste duše in orjaško krepkega telesa. Zdaj je bilo treba gradivo pripravljati tudi za Dra-gatuš, kar je bilo tem teže, ker je Dagatuš silno daleč od Metlike: ali g. dekana V. Vovka serčnost je vse zmogla. Proti jeseni 1854 so svečavno vložili ogelni kamen. O tej slovesnosti pa je vse goste blagovoljno sprejel in jim postregel Dragatuški graŠčak g. i rimec, neke-danji sodnik na Kropi, in ta čas je živel v svojem gradu „Pod turnorn" (Thurnau). Ta gospod je bil velik dobrotnik tega blagega početja, pripomogel je k temu delu, kolikor mu je bilo mogoče, ker čutil je sam, kako ža-lostno je vernemu kristjanu, če je daleč od župnijske cerkve. Ta blagi gospod je — znajoč potrebo lastnega duhovnega v daljnih krajih od župnijske cerkve, v oporoki svojemu rojstnemu kraju odločil istino, da bi njegovi rojaki dobili svojega stalnega duhovnega, ki bi živel ob obrestih te isti ne. G. dekanu pa je duhovske in uineteljniške zadeve rada in pogosto kalila nadležna merzlica, tako, da so začeli premišljati, kako bi se dalo preseliti v kak zdra-vejši kraj. Prijatelji so jih nagovarjali, naj prosijo za šent-Rupert na Dolenjskem, kjer je bil novega leta dan 1855 umeri ondotni g. župnik Janez Zupin. Jeli so premišljati — in spoznali so, da bi jim kaj vgodna bila župnija sv. Ruperta. Vedeli pa so tudi, kako potrebni so v Metliki za stavljenje vseh omenjenih poslopij. Pišejo škofu, ali bi bilo mogoče dobiti ali ne šent-Rupersko župnijo, ker je zdravju vgodnejša kakor merzlična Metlika: a razodeli so, da se upajo vse to zidanje osker-bovati tudi v šent-liupertu, zvlasti če jim škof dajo za čas te skerbi še tretjega kaplana. Mil. škof so bih zadovoljni s tem, in dekan res dobe slovečo župnijo sv. Ruperta v rajsko lepem kraji z zdravim podnebjem. Ko Metliški župljanje zvedo, da pojdejo g. dekan v Šent-Rupert za župnika, ni mogel nobeden verjeti, kako bi mogli zapustiti Metliko in svoje ovčice. Še le ko g. dekan začno po dražbi prodajati svoje reči, jeli ao verjeti. Vse je bilo žalostno, strašno poterto, kakor kedar dober oče zapušča svoje otroke. Poslovili so se malo pred sv. Jurjem s svojimi prijatelji. Pogostovali so pred odhodom en dan svoje dekanije duhovne in bližnje hervaške, en dan Metliške meščane io druge gospode, en dan pa vse delavce, pa svoje umeteljnike, katere so kedaj imeli. Ali te gostije so bile povabljenim bolj otožne kot vesele; vse je bilo žalostno, ker dobro je župnija čutila, koga izgubi, ko izgubi g. dekana Vovka. Malo pred s v. Jurjem 1855 so se g. dekan ločili od svojih zvestih, terdno vdanih si ovčic, ki so jih z jokajočimi pogledi spremili čez Gorjance, in kasneje težko pogrešali svojega tako blagega dobrotnika v dušnih in telesnih zadevah. Pripovedavali bodo o blagem gospodu še svojim poznim potomcem in slavili jih in častili še pozne veke, kar bodo tudi njih dela še poznim rodovom pričala o častitem dekanu Vincenciju Vovku. (Dalje nasl.) Otjfeti no Siovvn*h*tn in *tonM. Iz Ljubljane. Šolstvo. Ljubljanski „kneipensprache-žurnal" je undan s spisom iz „Fr. St." po beriško podil duhovstvo od šolskih nadzorstev in vodstev. Prenesramno kosmate so besede, da bi jih iclo, ki ie malo derži do poštenja, mogel ponavljati za temi ljudmi, ki hočejo našo deželo olikovati. Ljudje, kt.-ri taki j'*zik govore, naj gredo med Njam-Njamljane v Afriko, ne pa Slovencev omiko vat. Vradnije, ki se za svoje može p•.te-uj-jo, kakor so v kratkem pokazale, k temu zasrainovanju duliovsKa molče. Ne bodi jim to oponašano. Duhovni saj vedo, kaj imajo za svoje žertvovanj** v šolskem oziru, in da n-kt «ri so o svojem času v tem oziru ravno iz ozira na šolstvo morebiti premalo pazili na glas sv. Cerkve iz u^t Pija IX. Z'laj pa prevdarite, kak ravnosledni in šembrano bistroumni so tagblattovski pisači. Sinoč so bobnali: šolstvo gre j »od nič, ker se mu duhovni odtegujejo ; davi so pa že duhovne iz šol pahali! G itovo je res, da toliko bolj zanikorne prihajajo šole, kolikor bolj se duhovstvo iz njih preganja. Naj n. pr. duhovstvo šolo zapusti s svojim vero-ukoin iu napravi svoje lastne šole, potlej se liberalci srečne šiejte, ako počez dobite toliko otrok v svoje ,,vsesrečne" brezduhov-ske šole, kolikor jih ima novosegna ljubljanska »i-.diška šola. Opravili bodete malo, če tudi po vsih kerčmah pu-šice za „schulpfenig" nastavite in če tudi vsaki vasi poseben Tagblatt daste, ki b<> s t«-m ,,kulturo" razširjal, da bo duhovne z naj bolj gerdimi besedami psoval, in preklinjal, nejevero učil in pohujšljive lazi tr >-il, in če k temu tudi še vse beriče razpošiljate, da bodo v ,,bla-ženo-svobodni «"ri" otroke za lase v šolo vlekli. Poglejte n. pr. po cesarstvu, koliko in kako liberalizem šole zboljšuje. — Po Ameriki, dasiravno je v primeri še malo katoličanov, so vender tako imenovane deržavne in brez ver ne š »le mnogoterno prazne; katoliške pa se tudi v sredi med anghkani, protestanti in raznimi sektami napolnujejo. Ali ne verjamete? Ilerite le pisma in naznanila iz Amerike! Od kod je to V . . . Ljudstvo ima malo judovskih romanov v giavi, toliko več pa jasnega uma in hitro presodi, kdo res iz ljubezni male uči dobro odrejo, kdo pa b »Ij gleda na-se in na plačo, kakor na otroke in njih korist. Ravno undan je zanesljiv gospod pravil, da tudi s>ktirarski pridigar je bil k jezuitom sina dal v Š >lo, ker je vedil, da tu je resnica, ne pa „švindel", s kakorsnim se je sam pečal, Kako neki? Za dva tolarja je pričujočim dokazoval, da je pekel: precej nato pa |e ze v Smartnu in iia so se ondi obhajane obletnice tudi 1 ljubljanski vdeh žili. — Deželni odbor je na našo pro.-njo zarad sirotišniee odgovoril, da zdaj še ne more z zidavo pričeti, ker še ni doveršena oporoka Marije Svetine \ Mcdjatovke) in zarad družili zaderžkov, — da pa odbor te zadeve ne bo zanemaril in bo k njenemu pospeševanju storil, kar bo nn č. — Do Škotov Merinil-loda in Kremenea ste adresi poslani; odgovorov še ni. ** 11, ven lar s«« v H-riiuu s temi • liukonisami taki šum giriii. k,.k r '1-. Jii Ml- vso IV olikalt. Gosp. Ilegali je potem govoril in dokazoval, kako močno potreba bi bilo. da se kat.-politiške družbe napravi jajo tudi po deželi in je to reč od več strani pojasnil. Ker pa je društvo določilo, da naj se ta klic ljubljanske družbe za napravo več katoliških politiških društev v „L)anici" posebno in razločno naznani, bomo o tem posebej govorili. Potem ko se je obravnave o g. Kegalitovem predlogu še več druzih gg. vdeležilo, )e nadalje govoril g. Močnik in je pojasnoval spominico 2». sept. v Fuldi zbranih škofov , ktero so poslali pruskemu državnemu kanclerju. Tudi tega daljši posnetek prinese „Danica" prihodnjič. Gosp. predsednik je poslednjič omenil častitljive edinosti katoliške Cerkve od strani vsih katoliških Škotov, ker tudi Strnsmajer it! 1 letele, kakor drugi, sta razgia sila sklepe Vatikanskega cerkvenega zbora (nad čiraur pa peklenske vrata strašno škriplje jo). Poslednjič je gosj,. predsednik še povedal, kako so svitii cesar zarad odpadnika Antona Al. obsojenega fajmoštra Sernerja pomilostili, ter je {»ostal v vsakem oziru zmagovalec nad zmoto. To pa je bil sklep zgolj samega cesarja, kteri je s tim pokazal, da je res veren sin prave sv. katol. Cerkve, kakor so bili večidel vladarji iz habsburške hiše; toraj tudi upamo, da o svo em času določno poreče: Hočem, da se da Cerkvi in narodom, k a r j i m g r e. Semenišča in njih sovražniki. — Kjer koli je kaka dobra, v res ici katoliška naprava, moia na to pripravljena biti, da jo bo ljubljanski „Tadblatt" z blatom ornetal. V listu 251 seje bil zopet spravil nad naprave duhovske odre je, ve.ike in male semenišča. V tem spisu se je zlagal, da so avstrijski narodi pretergali „konkor-dat", ko ve ..der svet ve, da so narodi prosili za ohra njenje konkordata, in pretergali so ga Beust in liberalci. Male semeniša naj veči dobroto za katoliško mladino, imenuje „geistliche bratanstalten", kajti se v njih ne učijo vojske za , verfassungo", ampak za Kim, in hoče, da naj se te naprave kar razkropijo! Tudi v tem spisu, kakor brez števila krati ta lažnjivi boben „svobode" katoličane in domorodce krivici rogovilstva (Untenvuhlung der verfassungsiuassigen Grundlagen}, ker se poganjajo za cerkvene in narodovne pravice; s tem pa prav očitno razodeva, da ali po butoglavosti res ne ve, ali pa po lisičnosti noče vediti, kaj je tako imenovani ,.terprii odpor*- (passiver \Viderstand). Časnikar pa, ki še tega ne ve, naj vzame metlo v roke in gre ulice pometat, ne pa časničarit in svoje nevednosti ali na zvijače očitno prodajat. Nalagal je tudi občinstvo, da le iz premožnih hiš se jeini jt jo liiladenči, m.do semenišče ko je vender znano, da se na stan nič ne gleda, ampak le na čednost in zmožnost. Ko je ,. i agblat" semenišča po vsih pravilih novo-vstavoverske „nčeno»ti" in kulture" opsoval in oblagal, začne nekaj svetovati in učiti, kar je uganka temu. kdor njegovim besedam Še kaj verjame in ve, kaj on niisii o Cerkvi in duhovstvu. Poslušajte. List (to je, nekteri pisači ki ne verujejo ne v mašništvo in njegovo čast, ki zoper mašnike rogovili in razgraja kakor pošast: ta list svetuje in uči, kako naj mamili k se odredi! Tagblatt, ki ima toliko vere, kolikor volk ljubezni, daje nauke za semenišča, v kterih naj se duhovni odrejajo, kterih on živih terpeti ne more ! Kako je to? Uganka te zastavice ni prav težavna. Volk, kader ne more ovc požreti, jih vsaj razterga. Tagblattar, ko ne more semenišnikov popolnoma odpraviti, bi saj rad jih okužil, spačil, jim vero izpil po .,univerzah", kakor jo tudi drugi liiladenči tako pogosto zgube. Iz černumlja prečast. gosp. duhovnijski previzor S. Sporu (s poterjenjem že poprej poslanih darov za potrebne 2o. »'1. in nekoliko soldov) naznanuje, da v tem trenutku za letos sila ni še tolika, da pa javljne bodo pridelki mogli zadostovati do prihodnje žetve. Katoliško casnislvo. VZnojmu (Znaim) izhaja eden najcenejših avstrijanskih politiških tednikov v nemškem jeziku z napisom: „Znaimer Botschaf ter", heraus-gegeb. v. kat. pot. Miinnervereine". Vrednik je g. Stef. V orel j. V vodni členki o naj tehtniših sedanjih zadevah, obširen politišk pregled, novice z Dunaja, iz cesarstva in od zunaj, dogodbe iz sedanjosti in preteklosti, družbinske, šolske, cerkvene poročila, denarski tek, ter-govske reči itd. so obseg tega tednika. Kdor si ga želi naročiti, mu ni treba druzega, kakor 1 gl. na kvatre poslati po poštni nakaznici z napisom: An die Admini-strati -n des „Znaimer Botschatter" in Zna m". Bodi serčno priporočen ta list naših katoliških bratov na Moravskem. Iz Amerike. (M a še vanje Božje.) Iz Homberga, v p .krajini Hessenski, ima amerikanski „Wahrheitsfreund" pismo, ki je prav poduči|ivo za može in nemože sedanjega prostomiselstva. Oče piše sinu in pravi: Prav znamenita, — malo da ne čudna prigodba, me je naj bolj nagnila, da ti pišem. V sedanjem času, k » so n arodnost, prostost, brezbožnost in peklenske vrata napovedale vojsko vsim katoličanom po Nemškem, in so nas tudi že napadle, je to lažljivo prav z očmi viditi, kako najviši Postilvodajavec po modrem vladanji naravnih moči bogo-tajeu zamaši prederzne in nesramne usta, kako mu stori, da se trese in ga pripelje k spoznanju njegove krivice. — Bilo je tako-le. V ponedeljek, lo. mal. serp., je bil soinenj v Hoinbergu poleg Ome. Ko sem prišel blizo Haarhausen-a, je začelo malo dežiti. Razpet sem dežnik in stopil tu pa tam pori kako drevo, kadar se je huje ulilo. Bil sem kakih 200 korakov pred Grundes hausen-om, kar se privali od zahoda čern oblak in se raztegne po Omski dolini pod Horaberg-om. Pred očmi se mi zabliska in močen grom mi naznanja, da je trešilo. Vse je v dimu deleč na okrog, in zahodnji veter je upi-hal visoko ognjeno pleme, ki je bogotajcu tako rekoč naznanjalo nevidnega Vsevladarja v višavi, kteri je poslal blisk, da je zažgal skedenj brezbožnežu v tistem trenutku, ko je tajil Boga, zasramoval in zaničeval sv. Cerkev in namestnika Kristusovega. Moja povest ti gotovo še ni jasna; naj ti jo tedaj pojasnim. V Ilomberg-u je kerčmar (oštirj, znan po imenu „Schdpche", kteri je mož mavtarske šega. Dež je bil zagnal v njegovo beznico veliko gostov, med njimi tudi njih nekaj iz Mardorf-a. Hotel jih je goste kratkočasiti na stroške katoličanov; posebno so terpeli duhovni, jezuiti in miuihi. Največi hudodelnik je bil po njegovi misli naš papež, kterega je imenoval našega boga. I u kajšni katoličani so ga zavračevali. Na zadnje je tajil tudi Boga in je tako bledel, da je moglo vsacega katoličana pretresti in v nejevolj « spraviti. Razserden reče nekdo: „Hotel bi, da Jji trešiio v vašo brezbožno bedarijo in zanikernost". Čez malo minut udari. — Ostrašeni kriČ: „Trešilo je! Gori! Schopchov skedenj gori!" Ko mož to sliši, je ves iz uma, skače kakor obnorel sem ter tje kričaje: „Mojih enajst dvevedrenikov mošta, moje goveda in moji prešiči, vse je zgubljeno!" Kmalo se zopet verne in najde ljudi iz Mardorfa še v kerčmi, prime Vence Jožefa za roko, ga potiplje na ramo, in mu reče: ,,Mož! zdaj pa vse verujem!!!" Hazgieti po svetu. Avstrijsko. Vsi časniki zdaj pišejo o novem redu volitev v deržavni zbor, ktere namerjajo tako vravnati, da ne bodo še le poslanci deželnih zborov volili v deržavni zbor, temuč da bode občinstvo samo neposredoma svoje poslance v deržavni zbor volilo. Da to ni v korist deželni samovpravi posameznih dežel, to je očitno; deržavni zbor bo veči moč dobil, deželni zbori bodo s tim slabeli. Toliko bolj pa se je tacih neposrednih volitev bati že zato, ker bode od njih zopet le liberalizem in nemški centralizem korist imel, ako je res, da mestniško prebivalstvo dobi na petdeset tisuč ljudi enega poslanca, kmetiško prebivalstvo pa še le na sto tisuč enega. Ta bi bi bila lepa! Ali ne mara meščani po pol več davka plačujejo, kakor pa kmetiški ljudje? Liberalci naj s tim dvojnim vatlom spat gredo: pravični poslanci v to, kadar se bode obravnavalo, nikakor z dobro vestjo privoliti ne morejo. Eden dokazov, da ministerstvo ne stoji na dobrih nogah, je viditi tudi ta okolišina, da pomilostenje župnika Sernerja, ki je bil zavolj odpadnica Antona Alojza obsojen, je čisto in edino djanje in volja cesarjeva; minister Glaser. ako časniki prav poročajo, je le nerad podpisal to milostno pismo. V Pragi je 2'i. vinot. umeri prečast. gosp. Vojteh Hron, veliki kardinal - nadškofov namestnik, v *. letu svojega življenja. Bog mu daj dobro! Češki listi pišejo, kako je na Češkem pomanjkanje učeništva; slabe šole se slabo obiskujejo, učitelji se slabo plačujejo, okrajniki slabo nadzorujejo. — Kje je to vender mog 'če v novi eri, pod solncem zlate svobode in cvetečega liberalizma?! Knežje nadškofovsko semeniše v Pragi ima to leto bogoslovcev sto in enega. „BlahovČst" hvali novo imenitno delo: ,,UeberGeist und Leben in der .Medicin iin Zusammenhange mit den Bildungsfragen der Gegenvvart uberhaupt. Erlangeu 1S72", od profesorja zdravilstva dr. Leupold-a. Ta pošteni zdravnik pravi med drugim: „Občna zgodovina in korenito znanje človeškega bitja vero in z njo neodločno sklenjeno čednost (nravnost) oglašuje za podlago vse človeške olike. Ali inilovati je, da razširja se zdaj bolj kot kdaj ta slepi j a, kakor da bi vsako verstvo in tudi keršansko bilo v resnici naj hujši bolezen, ktera ravno sedaj pošastno divja med civiliziranimi ljudmi. Res je veda tehten sodel olike, toda prava veda brez določne razmere k veri, in pa k razo-deti keršanski veri, je naravnost nemogoča". Italijansko. Z blagri „nove Italije" je ljudstvo tako neskončno zadovoljno, da pričenja že na taborjih zoper nezmerne in krivične davke oporekati. Kdo ve, kam še pride ta uboga dežela, preden ae povernejo njeni zape-ljivci k Piju IX? ItifilSko. Pred nekaj časom so bili novi neverniki povabili odpadnika Gavazzi-a v Rim, ki je čenčal, da sv. apostelj na Petra ni bilo nikoli v Rimu. kar je ravno tako neumno, kakor bi hotel dokazati, da solnca nikoli ni bilo na nebu. — Sedaj pa so bili pajdaši „Kavurjeve družbe" — naprosili celo panegirista (preslavljavca) Judež-Iškarjotovca nezdušnega Renan-a, da je zasmehoval samega Sina Božjega! lake gnjusobe se gode v oropa-nem Rimu! Potlej pa še pravijo, da sv. Oče ni jetnik! Kje more sv. Oče iti iz Vatikana, praša „Unita, ker je v nevarnosti, da vidi pred seboj bogomorsko derhal, ki pred oči stavi s tako živostjo skrunjenja v Gesemanu, zasramovanja sodnje hiše, in neusmiljenost na Golgoti? ... V Rimu novi judeži Jezusa Kristusa izdajajo, novi Pilati obsojajo, novi judje križajo! In potlej se čudite, ako se solnce skriva, zemlja trese, da strele udarjajo, da reke zdivjajo in preplovejo Italijo, v kteri se ne le terpč, ampak podpirajo božjeropnosti ? Tolažljivo je to, da ravno ko je Francoz Renan v Rimu Kristusu čast kradel, je neki francosk gospod v cerkvi sv. Petra pred preč. gosp. Vitelleschi-em, nadškofom Seleucijskim, se svojim luteranskim zmotam od- ovedal, prestopil v katoliško Cerkev, in nato je papežev lagoslov prejel. Prusko. Konservativna stranka je na Pruskem pokazala svojo moč, ker o i. okt. je gosposka zbornica zavergla liberalni predlog o nekakem novem okrožnem redu, ki je izhajal od ministerstva in ga je tudi hotlo z žuganjem vresničiti; toda konservativci so ga odbili z odgovorom, da deželni blagor s t »»j i nad ministerstvo m. deželni zbor je bil vsled tega za zdaj sklenjen, toda stranka s tim gotovo ne bo pešala, ampak se še le včverstila. V naslednjih novih sejali, ki sc imajo pričeti že 12. listop., bode zdaj odverženi predlog zopet {»črvi na versti, kakor je žugal minister Eulenburg. Liberalni ministri bodo zopet vse žile napeli, da bi svoj cilj dosegli, zato bode ta načelna vojska zanimiva. Francosko. Grot Chainbord je poslancu La Kochette pisal pismo, v kterem je on ko postavni francoski kralj tuoi svoje misli v novo razodel francoskemu narodu in sedanji republiki. Republika, pravi, je vselej bila in bo vsim strastim in vsim sanjarstvom odperto polje. Zatorej sc bodo iskali ločiti od radikalcev, prekueuhov, ki jih imenujejo ultra-repuhlikanarjc; ta razloček pa je prazen. Kepubiikani, zmerni in vroči, grejo ravno tisto pot, pripeljejo k istemu koncu. Republika jc ravno tako nepokoj za politiške koristi, kakor za vest. Zraven tega sc tudi veliko število ,,realistov", (kraljevska stranka, v prošnji do narodnega zbora, zoper Thier-sovo republikanske misli in govore, poganja za Henrika V. ,,Narod vam je bil dal dvojno poslanje, poslanci: mir skleniti, in zopet vlado vstanoviti. Spolnite danes drugi del svoje naloge. Ne dajte, da se Francija še dalje giblje pod začasno vlado, ktera jo ubija. Dajte ji vstavo in živi naj svobodna pod Henrikom V." Tako prosivci. Devetega listopada se z devetdnevnico na Francos-skem prično volitve, ki jih je narodni zbor zapovedal v blagor narodu; takrat je post, in 17. listop. skupno obhajilo. Spailjsko. Senator Suaren Inclan jc 21. okt. pri polnem starašinstvu izrekel osodovite besede: „To je gotovo: Don Amadej je sam, in prav sam. Med nami on nima nobene podpornje. Ne visoko, ne nizko duhovstvo, nc davkarstvo, ne plemstvo ni naklonjeno Savojski hiši. Zoper sebe ima ono stranko karlovško, konservativce, re-publikane in vnemarnike v politiki. Sredi med nami bi zdaj Amadej že ne mogel biti, druzega kakor objedna sadica, ki pije plemenite tekočine tega naroda". Tako se govori v samem Senatu v Madridu! Očitno je res, kako pravica Rožja kralja roparja šiba v njegovih otrocih. Sina kakor zopernega vsiljenca vse čerti na Spanjskem; hči je pa ravno undan za princem Napoleonom capljala v preganstvo. Protestant j«' zn|MT prosi oz i (Ia rje. Letošnja luteran-ska konferencija v pruski in sosednjih okrajinah je storila marsiktero sklepe, ki gotovo ne dahnejo po Bizmar-kovo, n. pr.: 1. .,Nobena moč na zemlji ne more cerkvi vzeti pravice do izreje od nje keršenih otrok. (Mat. 2*, It*. 2<>.) — 2. Pro t ost a n šk a (liberalna) družba s svojimi uki iu s svojim djanjeni iše razdreti podstave cvan-eelo keršanske cerkve; toraj bi sc moralo vsakemu evangeliškeniu duhovnu prepovedati pristopati k protestan.~ki družbi in k frajmavrarstvu. Pravo sklepanje zakona za kristjane je cerkvena poroka. Sklepanje zakon ; samo po deržavljanskih oblastih izvira iz ajdov^tva . v novem ča>u je to otrok rovarstva. Zahte-Vanje liberalizma, da naj se v stanovi civilni zakon, izhaja i/, sovraštva ri Ložu. Iz Hotiča po gosp. fajmoštru 1 gl. 50 kr. Iz št. Jerneja J. K. 2 gl. Za pogorelce r Zalogu pri Norem mestu. Iz Hotiča po g. fajm. 1 gl. 2<> kr. fl*-.: Kovom* G. L. . . . Pesmici še niste zreli za tis. — J. S . . . T»ke pri-poro< iln morajo izhajati c«l veljavnih farnih oskerbnikov z imeni in poi"*' ; brez t» jth nimajo p<>tr«bn-; veljave. Tiskarji in založniki: b". '-.i; /? 'hni Miri v Ljubljani.