UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. tic.| oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Bosno K 21’60, polletna K i0‘80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ v UPHAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in nraduje za stranke od 8. do <2. dopoldne in od 8. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — i.io.iat. ptejema upravništvo. a Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo Reklamacije lista so poštnine proste. ■■ Stev. 498. V Ljubljani, v soboto dne 1. febuarja 1913. Leto III. Upad mladoturškega radikalizma. Odgovor Porte na noto velesil. Carigrad, 31. januarja. Odgovor Malnmidove vlade na noto, ki so jo velesile skupno predložile Kjamilovcniu kabinetu, je povzročil presenečenje na vseh koncili in krajih. Zakaj ta odgovor se bivstveno razlikuje od vseli izjav, ki so prihajale od mla-dofurkov, ki so izvedli svojo revolto. Četudi ne obsega turška nota tega, kar zahtevajo balkanski zavezniki in kar so svetovale velesile, vendar izraža v njem tako popustljivost, kakršne ne bi bil nihče pričakoval po bahavih besedah En ver bega, Malunud Ševketa, Talaat bega in vse mladoturške družbe. Sedanja vlada je nastopila svoj urad z izjavo, da bi bilo treba strmoglaviti kabinet, ki je bil pripravljen na izdajstvo. V vseh komunikejih, intervjuvih in manifestih so mladoturki pravili. da morajo Odrin in egejski otoki brez-I>ogojno ostati turški. Še zadnji dan so »stiskali roko vsem Otomanom. ki jo v tem zmi-slu ponujajo za rešitev domovine«. In govorili so, da rajši vidijo, da pogine Turčija in da padejo do zadnjega moža, kakor da bi izročili Odrin in otoke nevernikom. V odgovoru, ki so ga včeraj podali velesilam, in ki je zdaj ves znan, ni nič več govora o takem radikalizmu; mladoturška gospoda že Priznava, da bi znala preboleti izgubo mnogih otokov in lepega kosa Odrina, tako da se Turki danes zaman vprašujejo, čemu je bilo treba one revolte in kaj se je izboljšalo vsled nje? Ako bi bil Kjamil paša ostal, bi bil mir danes takorekoč že gotova stvar. Mohamedanska svetišča v Odrinu bi bila dobila ono zaščito. ki si jo Turki lahko žeLe s svojega verskega stališča, z otoki pa bi se bilo tudi tako uredilo, da bi bilo prav za strategične interese azijske Turčije. Danes stoji Turčija pred nadaljevanjem vojne, ni pa prav nič na boljšem pego je bila pod Kjamilom. Ce so mladoturki izjavili, da so pripravljeni oddati Bolgarom kos Odrina na enem bregu Marice, je to znamenje, da iščejo podlago, na kateri bi mogli še razpravljati z velesilami in da bodo oddali tudi mes^a» če ne bo drugače. Ampak pod KlafrfiTom bi se bilo to hitreje izvršilo in dežela bi imela mir ter bi se lahko lotila svojih notranjih težkih nalog. Dobrote mladoturške preku-pijc ni torej videti nikjer, njena škodljivost se 1Zraža od trenotka do trenotka bolj. Odgovor Porte, ga je Sajd Halim izročil mejnemu grofu Pallaviciniju, pravi: »Podpisano ministrstvo za zunanje zadeve je vzelo na znanje skupno noto, katero so poslaniki Avstro-Ogrske, Anglije, Francije, Rusije, Nemčije in Italije dne 17. t. m. izročili njegovemu predhodniku. Otomanska vlada se ne obotavlja priznati, da se vjema sklep miru z željami in interesi splošnosti in uvažuje, da bi bilo dobro napraviti čimprej konec vojni, katere ni Turčija na noben način izzvala. V svoji noti smatrajo velesile za potrebno svetovati Porti, naj pristane na prepustitev mesta Odrina balkanskim državam, glede na otoke v Egejskem morju pa da naj prepusti velesilam brigo, da določijo njih usodo. Cesarska vlada meni, da mora naglašati, da je dala nedvomne dokaze svojega spravljivega vedenja in je pristala na izredne žrtve. Ali ker je Odrin mesto, ki je Po svojem posebnem značaju neločljivo združeno s turškim cesarstvom, je že sam glas o njega predaji izzval po vsej deželi tako razvnetost, da je bila prajšnja vlada prisiljena odstopiti. Vkljub temu je cesarska vlada, hoteča Podati skrajni dokaz za svoje miroljubne namene, pripravljena prilagoditi se željam velesil glede na oni del Odrina, ki leži na desnem bregu Marice, dočim vztraja na delu na levem bregu z njegovimi džamijami, z njegovimi grobovi In z njegovimi historičnimi in verskimi mo-numenti. Ohranitev tega dela mesta pod neposredno otomansko suverenostjo je potreba cesarske vlade, potreba, kateri sc ne more izogniti, ne da bi izročila deželo slučaju, ki bi lahko imel najtežje posledice. Kar se tiče otokov Egejskega morja, si dovoljuje cesarska vlada naglašati, da je en del otokov neizogibno potreben za obrambo glavnega mesta zaradi neposredne bližine Dardanel, dočim so drugi otoki, ki tvorijo del azijskega ozemlja, nič manj neizogibno potrebni za varnost Male Azije. Rešitev, ki bi imela na-pien zmanjšati oblast vlade nad temi otoki, bi imela ta rezultat, da bi iz njih napravila kotel agitacije, ki bi se raznašala po vsem sosednjem ozemlju. Posledica bi bila, da bi se porodilo stanje s trajnimi nemiri, ki bi, kakor se je pokazalo v Macedoniji, vedno ugrožavali mir Evrope. Ne glede na obžalovanja vredne zmede, ki bi jih taka rešitev povzročila v javnem mnenju Turčije, bi bila tudi nasprotna namenom Evrope same, ki želi utrditev in razvoj države. Vsled tega bi mogla Porta pristati na to, da določijo velesile usodo otokov, zasedenih od balkanskih zveznih držav, jemaje obzir na omenjene kriterije in pričakuje, da bo garantirana integriteta Dardanel, kar smatra Visoka Porta za najživejši interes Evrope. Cesarska vlada je prepričana, da bodo velesile v duhu pravičnosti in dobrohotnosti upoštevale veličino žrtev, ki jih doprinaša vlada in priznale, da ima Porta pravico odkloniti vse nove zahteve, ki bi jih mogli stavljati zavezniki. Porta jemlje z resničnim zadovoljstvom na znanje dobrohotno razpoloženje velesil in njih obljube, da podajo turški vladi moralno in materialno pomoč, da more popraviti škodo vojne in izrabiti v ta namen naravne zaklade države. V ta namen je neizogibno, da priznajo velesile že zdaj Turčiji pravico, da sme popoln noina svobodno določiti avtonomen carinski tarif, da sme sklepati trgovinske pogodbe po modernih načelih in naposled podložiti tuje državljane otomanskim davčnim postavam, katerim so in bodo podvrženi otomanski državljani, in ki naj se sočasno zvišajo za štiri odstotke carine. Nič manj potrebno se ne zdi Porti, da se odpravijo tuji poštni uradi ob pogojih, ki se lahko določijo v tem zmislu, da ima trgovina vsa jamstva za točno in hitro izvrševanje poštne službe. Nadalje meni Porta, da bi izjava velesil, ki bi izražala njih željo, da se napravi konec režimu kapitulacij na Turškem in da se po sklenjenem miru uvede pogajanje za študi-ranje sredstev, s katerimi bi se dosegel ta namen, tvorila skupno z omenjenimi gospodarskimi ukrepi skupino pripomočkov, ki bi olajšali izvršitev obljub, katere so velesile navedle v svoji noti.« Taka je mladoturška nota. Gotovega se kajpada ne more reči nič, ali mogoče je, da balkanske države sploh ne bi bile odpovedale premirja, če bi bila prišla Visoka Porta vsaj s to noto pravočasno. Zakaj če to, kar ponuja novi kabinet, tudi ni za balkanske zaveznike podlaga, na kateri bi se pogajali, je to vendar za velesile most. po katerem bi lahko še enkrat stopile pred Turčijo. Mladoturki so kmalu pokazali, da se ne ravnajo po Lutrovem vzkliku: Tu stojim — Bog mi pomagaj — drugače ne morem. Mladoturki že morajo drugače. Ako jim dopušča nekdaj tako občutna vest, da predajo kos Odrina in del otokov, tedaj bi jim gotovo dopustila tudi kaj več. To pa bi bil lahko opravil tudi Kjami-lov kabinet, in ljudstvu ne bi bilo treba trepetati pred grozotami nove vojne. Mladoturkom torej ni bilo v resnici nič za domovino, nič za njeno čast, nič za Odrin, ampak le za to, da pridejo v stiski domovine sami na površje. Upali so, da jim prinese to nove simpatije, pa jim jih je le vzelo. Zakaj ljudstvo je spoznalo, da ima opraviti z navadnimi pustolovci.______________ Kako odirajo konsumente! V zadnjih tednih opažamo neprestano zvi-šavanje cen onih predmetov, ki se splošno najbolj rabijo. Premog, sladkor, petrolej, vžigalice, špirit — to so predmeti, s katerimi kapitalisti Avstrije izžemo iz konsumentov ogromne svote. Premog se draži kar pred očmi. Trboveljski kosni premog, kočevski kosni premog ali katerikoli že — od 200 K, odnosno 130 K za vagon na 230 K, oziroma 170 K v trgovini na debelo. Na drobno pa se je podražil za nekaj odstotkov več. Zakaj? Veliki kapital je izrabil neugodni gospodarski položaj ter planil po širokih vrstah ljudstva. Sladkor se je za novo leto podražil v ceni. Gospodje kartelisti so »regulirali« cene. Napravili so poleg takozvanih »mejnih cen« (Grenzspreise), še take, da imajo odjemalci blizu tovarn enake cene kot oni daleč proč od tovarn se nahajajoči kupci. Vzrok teh reform je pač bilo dejstvo, da so trgovci in nova društva na Gornjem Avstrijskem, Salcburškem, na Češkem itd. kupovali sladkor v — Nemčiji, ker so ga dobivali vkljub carini cenejše nego doma. Carina za sladkor iz Nemčije v Avstrijo znaša 6 frankov za 100 kilogramov. V Avstriji je bila lani zelo dobra letina za sladkorno peso. V Nemčiji, kjer je bila ravno tako dobra letina, noti-rajo sladkor po 28 do 30 mark za 100 kilogramov; če ga uvažaš v Avstrijo moraš plačati za vsakih 100 kilogramov poleg cene še 38 K davka ter 6 frankov carine in tovornino. »Grenz-preise« so kartelisti uvedli za take tvrdke, ki bi jim sladkor iz Nemčije mnogo več dobička prinašal kot sladkor od avstrijskega kartela. Cena sladkorju je nezaslišano visoka in tudi povsem neopravičena! Čudno je pri vsem postopanje c. kr. osrednje vlade. Namesto da bi se postavila proti kartelu, ga še podpira . . . In avstrijski konsumenti plačujejo zabave bogatinov. Špirit se draži — kartelisti izrabljajo za po-draženje boj proti alkoholu in gospodarsko bedo širokih mas za svoj profit. Vlada jim pa v znak hvaležnosti še daje za vse to miljonska darila... Mase kolnejo in kolnejo . . . Frakeljček je pa vsak teden dražji — enkrat za občino, drugikrat za deželo, tretjikrat za državo, vedno pa za miljonarje šoiritovega kartela. | Petrolej je dražji. C. kr. vlada na Dunaju | direktno pospešuje podražitev s svojim ne- | umevnim postopanjem. »Zarja« je že nedavno j ,celo reč osvetlila. Pa vžigalice! Dosedaj je imela »Lan-derbanka« svojo družbo »Solo«, s katero je regulirala cene. Poleg družbe »Solo« je pa stalo še vse polno drugih tovarn za vžigalice, ki so konkurirale družbi »Solo«. Te pa so se sedaj s p o m o č j o c. kr. vlade na Dunaju združile v družbo »Helios«, ki bo razpolagal z 52.500 akcijami po 200 kron, kar pomeni 10 in pol miljona kron. Pri krstu družbe »Helios« so stale slovanske in nemške banke »briiderlich vereint«. »Živnostenska« poleg »Kreditanstalt«, »Gališka industrijska banka« poleg »Niederosterrei-chische Escomptegesellschaft«. Srečno je torej vse v kartelu. Stroške pa boš plačal konsu-ment. Milo ti je podražil pred novim letom milar-ski kartel s Schichtom na čelu, sveče tudi po novem letu isti kartel — kaj hočeš še več? Parlament bo odobril »mali finančni plan« — ti boš pa na veliko stradal in na veliko plačeval. V Nemčiji, v Angliji in drugod si konsument pomaga s svojo organizacijo. Upajmo, da s karteli prisili Avstrija Avstrijanca sama, da spozna svoj položaj in da bo izvajal vse potrebne konsekvence. A. K. Sodrug dr. Puecher zoper sramotne šolske razmere in za slovenske šole v Trstu. Pretečeno nedeljo se je nadaljevala v tržaškem mestnem svetu podrobna razprava o občinskem proračunu za leto 1913. Pri postavki o šolstvu je povedal sodrug Puecher v daljšem govoru odkrito mnenje in stališče socialnih demokratov toliko glede sramotnih šolskih razmer kakor tudi glede slovenskih šol v mestu. Pue-cherjev govor je važen dokument socialistične ljubezni do šolstva sploh in odktritosrčna izjava za slovenske šole. Zato ga podamo našim čitateljem skoro dobesedno. Šolstvo — pravi sodrug Puecher — ne napreduje, kakor bi moralo! Zlasti ne na stopnji elementarnega podtika. Ljudske šole so prenapolnjene do skrajne, nezaslišane in nevzdržljive meje. V začetku šolske dobe 1911/1912 je bilo v posameznih razredih povprečno po 62 učencev. V naprednejših deželah, kakor n. pr. na Nemškem in na Danskem, odpade na razred le po 36 učencev. Ako odpade pri nas na vsako šolsko sobo po 62 učencev, je znamenje, da imamo v mnogih razredih več kakor 62 učencev. V trinajstih razredih smo imeli po več kakor 80 učencev! V delavskih okrajih je šolstvo še bolj zanemarjeno. V šolah.v ulicah Ferriera, P. Ve-ronese, C. Donadoni in G. Parini je povprečno število učencev v posameznih razredih nad splošim povprečnim številom in odpade celo po 71 učencev na razred. Tudi v tem oziru je delavsko ljudstvo slabše preskrbljeno od občinske uprave kakor posedujoči sloji. Poleg prenapolnjenosti šolskih sob imamo pri nas tudi sramotni sistem dveh turnusov. Da se odpravi to neznosno stanje, bo treba poskrbeti najprej, da se zniža povprečno število otrok na razred od 62 na 50. Zato bo treba povišati število razredov od 230 na 285. V V to svrho bo treba seveda tudi primerno pomnožiti učne moči. Vprašali boste: »In stroški?« Odgovarjam, da je to tako nujna in absolutna potreba, da se mora rešiti preko vseh finančnih obzirov. Zato predlagam, naj se sklene potrositi vsako leto 100.000 kron v to, da se pomnoži število razredov, da bo tako mogoče polagoma znižati povprečno število učencev na razred od 62 na 50 in da se potem obdržimo na tej višini z ozirom na rastoče število za šolo godnih otrok. Ne smejo se več pokrivati te potrebščine z izrednimi dohodki ali pa z dolgovi. Potrebe so redne in morajo biti vsled tega pokrite z de-hodki, ki spadajo v redni del bilance. Hkrati pa predlagam, naj vlada še v tem letu prevzame v svojo režijo občinsko realko v ulici Acque-dotto in naj se potem uporabi ves ali del izdatka, ki je določen za vzdrževanje te šole, v namene, o katerih pravkar govorim. Poleg nezadostnega števila razredov imamo v naših šolah tudi pomanjkanje didaktičnih sredstev in pomanjkanje snage. Dovolj je, ako povem, da se pometajo ljudskošolske sobe le dvakrat na teden in da se te sobe namažejo z oljem le dvakrat na leto. To je nedvomno težka obtožba, ki jo moram izreči zoper šolsko upravo, ki tako slabo skrbi, da postajajo naše ljudske šole kužna semenišča. Glede na postopanje z docenti moram povedati, da se ravna z njimi naravnost sramotno pristransko. Vsem socialističnim učiteljem se je odrekel pouk v večernih šolah. Pri imenovanju nekega dirigenta ste odklonili socialističnega konkurenta, ki je bil najbolje kvalificiran. Upam, da se boste izpametovali in da boste poravnali krivice, ki ste jih naredili v preteklosti. Sedaj izpregovorim še o predlogu dr. Wilfana glede na slovenske šole. Dr. Wilfan je predlagal v imenu slovenske manjšine, naj občina ustanovi v mestu slovensko ljudsko šolo. V svojem govoru se je obrnil tudi do nas socialnih demokratov in je zato potrebno, da preciziramo še enkrat naše stališče glede na to vprašanje. Vedno smo priznali in izjavili odkrito, da je zahteva Slovencev po vsaj eni ljudski šoli v mestu popolnoma opravičena. In to smo priznavali v harmoniji z našim temeljnim principom o narodni enakopravnosti, ki nas vodi v reševanju narodnih vprašanj. Šolsko vprašanje je najbolj delikatna in najvažnejša stran narodnega vprašanja. Kdo* stoji na stališču narodne enakopravnosti, je naravno, da ne more odrekati pouka v materinem jeziku otrokom manjšine, ako je ta manjšina znatna in ako je veliko število otrok, ki potrebujejo tega poduka. Svoj čas se je trdilo, da v Trstu ni dovolj slovenskih otrok za slovensko šolo. Toda dve sovenski šoli Ciril-Metodove družbe pri Sv. Jakobu in v ulici Acquedotto do-kazujeti nasprotno. Nihče si ne bi upal trditi, da pošiljajo Italijani, ali da je del onih staršev, ki pošiljajo svoje otroke v omenjene šole, italijanski. Dr. Wilfan je opravičeno izjavil, da je pouk v materinem jeziku potreben zlasti že iz pe-dagogičnih ozirov. Stvar bi se premotrivala lahko tudi na podlagi narodne pravice, toda Je bolje, ako se držimo praktičnega vprašanja. Šolske probleme je treba uvaževati kot kulturna vprašanja, nikakor pa ne na podlagi političnih kriterijev, ali pa na podlagi principov nadvlade. Slovenska zahteva ni le pravična in utemeljena, marveč je upravičena tudi s stališča italijanske večine, zakaj nikakor ni resno trditi, da bi spravila slovenska šola v Trstu v nevarnost obstanek italijanske večine. Noben Italijan ne bo pošiljal svojih otrok v slovenske šole. Gospodje od italijanske večine se bojite, da ostanejo slovenski otroci, ako se bodo učili v materinem jeziku, slovenski. Znamenje je to, da hočete te otroke asimilirati. Taka vaša želja je morda logična z nacionalističnega stališča, nikakor pa ne s stališča, ki ne stremi po nadvladi in po raznarodovanju. Po vsem tem pa pravim, da je precej jalova misel danes, da postanejo Slovenci, ki prihajajo v Trst, Italijani zato, ker se jim odrekajo šole v materinem jeziku. Ako ne da občina slovenskih šol, jih ustanavljaj« šolske družbe in vlada. Ustanavljajo jih torej drugi faktorji, ki niso taki prijatelji italijanskega naroda kakor občina. Tako delikatno orožje, kakor je ljudska šola, nad katero bi občina sicer ohranila laho svoj vpliv, se pušča v rokah enih, ki ga lahko uporabljajo v sovraštvo do italijanskega naroda. Bojim se, da sc v slovenskih šolah ne poučuje italijanščina tako, kakor bi bilo potrebno. Saj bi bilo to koristno tudi manjšini in vsej občini. Občina torej ne sme prepuščati slovenskega Šolstva privatni in vladni iniciativi. Najbolje bi bilo pač, da občina prevzame v svojo režijo v mestu obstoječe Ciril-Metodove šole. Z ozirom na vse to, bom glasoval za predlog dr. Wi!fana, naj občina ustanovi v mestu slovensko ljudsko šolo. (Odobravanje pri socialističnih svetovalcih.) ___________ Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna.................................K 2160 polletna....................................1080 četrtletna...................................540 mesečna..................................» 1'80 Za Nemčijo: celoletna..........................., K 2640 polletna....................................1320 četrtletna................................ mesečna..................................» 220 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na doni ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav ništvo B Zarje* v Ljubljani. Ljubljana in Kranjsko. — Za »Zarjo«! Ker je še nekaj »Družinskega koledarja« v zalogi, se je uprava odločila, da podari vsakemu en izvod, kdor pridobi najmanj dva nova naročnika za »Zarjo« ter vpošlje poleg naročnine še 20 vin. za poštnino. Denar je poslati na naslov: Zveza »Vzajemnost« v Ljubljani. * — Na božični dan brez menaže! Zadnjič izraženo domnevo, da je bilo zbiranje prispevkov za vojake na meji ordinarna patriotična demagogija in da se je miljonska zbirka prijela kdove Čigavih rok, nam potrjuje sledeče pismo vojaka iz Mostara, naslovljeno ženi. M o s t a r . 24. januarja 19)3. Draga Roza! Najprvo Te od srca pozdravljam. Včeraj sem dobil pismo od B... in mi piše, da ste mi za božič poslali potico. Potice nisem dobil. Pišeš mi, da si odposlala zabojček; tudi tega še nisem dobil. Včeraj sem Ti poslal umazano perilo, namoči ga takoj, ker kar gomazi od uši. Zdaj nosim letensko komisno perilo, hladno je, pa me zebe v njem. Disciplina tukaj je zelo stroga, da strožja in hujša ne more biti. En sam zgled: Moj sosed, ki leži zraven mene, je bil tako bolan, da se ni mogel niti geniti. Šel je k morodni viziti, jaz tudi. Višji zdravnik mu je dejal, da mu nič ni in za večerjo je dobil Sest ur »Špane« y neki baraki, Čez eno uro je omedlel, odpeljali so ga v bolnico in tam je zdravnik konštatiral, da je nevarno bolan. Drugemu bolniku je dejal vojaški zdravnik, da se naj iztegne. «Kaj je državi na tem, če se Iztegne, ali če ga poči kak Črno-goreč.« Meni je rekel zdravnik, da se mi v »civilu« predobro godi in da naj le delam pokoro. Nobenega ni spoznal za bolnega in še veseli smo bili, da nas ni dal zapreti. Od denarja, ki so ga zbirali za nas, nismo videli niti »ficka«. Na sveti dan smo bili brez me-naže in smo dobili namesto menaže tri črne kave. V Nevesinju je zblaznel vojak (sledi zgodba, ki je čitateljem »Zarje« že znana)... Ne moreš si misliti, kako je tukaj hudo. Vsi čakamo nepotrpežljivo, da se zopet vrnemo domu. Za vsako neumnost je takoj 21 dni are-sta. Ne pošiljaj mi ničesar več sem. Štirinajst dni ostanem v tem perilu in če še ne poj-demo domu, si kupim bosansko srajco. Tukaj je vse strašno drago. Olava goveje živine, ki je veljala poprej 120 goldinarjev, stane sedaj 300. Tisoč poljubov .... V tem, ko prihajajo taka obupna pisma z mej«, pa oficielni krogi varajo javnost, da je Ta naše obmejne stražarje v vsakem oziru dobro poskrbljeno. — Od električne cestne železnice v Ljubljani. Pišejo nam: Vozovi električne cestne železnice ljubljanske so sicer prav lični — toda eno napako imajo: da nimajo varnostne steklene stene, ki naj brani voditelja, motorja pred Mežjem, burjo in prahom. Ce bi se take stene napravilo, bi to ne bila nobena novotarija, ker jmajo take stene vpeljane že po vseh drugih ■testih. Le v Ljubljani se družba ne zgane. Sploh vladajo pri nas v marsikaterem oziru Itake razmere, da bi bilo prav potrebno, da se enkrat poseže energično vmes. Toda kaj se (hoče, ko nimamo nikjer nobene zaslombe, kar Ravnateljstvo prav dobro ve in to tudi izrablja. Sianjka nam močne in neodvisne organizacije, a upajmo, da bo tudi v tem oziru kmalu boljše. — Kranj. Preteklo nedeljo popoldan se je jrršil v Kranju občni zbor ondotne podružnice ■»Vzajemnosti«, ki je pokazal, da je mlada orga-•rizacija v vsakem oziru izvršila svojo dolžnost. Odbor je imel v preteklem letu 9 sej, poleg lega pa je podružnica priredila tudi več sestankov in prav lepo uspelo vinsko trgatev. Vsa (poročila so bila brez ugovora sprejeta. Nove-jjnu odboru bo načeloval vrli sodrug Josip JOrašič iz Klanca, ki daje najboljše upanje, da Jho šla podružnica po začrtani poti naprej! Cen-Jralo sta zastopala sodruga Demšar in Slano-flrič, ki sta se udeležila tudi mestoma prav živahne debate. — .(utri v Škofjo loko! Predpustno veselico priredi kranjska in škofjeloška podružnica ♦Vzajemnosti c v nedeljo, dne 2. februarja 1913, v gostilniških prostorih g. Josipa Hafnerja (pri Jožku) na Trati (nasproti škofjeloškega kolodvora). — Vse tarnanje ne pomaga nič; kajti bilo znano že v naprej, da mu je le kratko živ-nje prisojeno. Kdor je hotel, je to dejstvo hko temeljito izrabil, tisti pa. ki so mislili, jim bo usoda njih želje servirala na krožniku, jgodo morali pač potrpeti, ali pa počakati, da plohi odhajajoči namestnika. Kdor ga hoče še enkrat temeljito gledati iz obličja v obličje, ta pal pride na pustni torek dne 4. februarja v 'dreliko dvorana hotela »Tivoli«, kjer se bo ob jtoskočnih zvokih, godbe poslovil, kakor se to jtopodobi za princa Karnevala. Da bo sloves tem atanimivejši, je obljubil nastopiti v nekaj koinie-kih prizorih, na kar odide — o polnoči. Vstopnina 40 vin. Vse sodruge. prijatelje in znance vabi na obilen poset »Vzajemnost«. — Zaključek plesne šole »Vzajemnosti« v Ljubljani letos zaradi prekratkega predpusta izostane. Kot nadomestilo za formelni zaključek E a bo pustni torek dne 4. t. m. ob 8. zvečer v eliki dvorani hotela »Tivoli« zabavni večer plesom, na katerega so vabljene vse obisko-alke in obiskovalci letošnje plesne šole. Vstop-lina 40^vin. — Pri tej priliki izreka odbor so-Irugu Štefanu Dražilu najtoplejšo zahvalo za borni strokovni pouk, kakor tudi sodr. Iv. Sa-icu kot blagajniku; dalje vsem cenj. obiskovalkam in obiskovalcem in sploh vsem, ki so na ali oni način pripomogli, da je šola, če že He v gmotnem, pa vsaj v drugih ozirih prav 'fovoljno izpadla. — Načelstvo »Plačllnice škontistov« Itd. .»pozarja tem potom svoje člane, da čim prej |rpošljejo liste o službenih prejemkih, da se potrebno delo čim preje izvrši. — Domobranske orožne vaje leta 1913. Rekrute in nadomestne rezervnike prično uriti 1. marca. Spomladanske orožne vaje bodo pri iomobranskih polkih št. 3, 5 in 26 v dveh, pri polkih 4 in 27 v enem turnusu. Orožne vaje bodo trajale 4, 3 in 2 tedna. Vpokličejo se k orožnim vajam pri domobranskem polku št. 4 v Celovcu Ha 4 tedne 2. junija, na tri tedne 7. junija in na dva tedna 14. junija; pri 27. domobranskem polku (Ljubljana) na 4 tedne dne 24. aprila, na 3 tedne dne 29. aprila in na 2 tedna 6. majnika. Jesenske orožne vaje se vrše najbrže med 15. avgustom in 15. septembrom. — »Ljubljanski šahovski klub« je imel v jsoboto dne 25. t. m. v kavarni »pri Slonu« svoj 1. redni občni zbor. Predsedoval je klubov podpredsednik g. profesor Ludovik Vagaja, ki je v (svojem govoru poudarjal, da ima klub namen, Edružiti prijatelje šaha ter jim nuditi priliko, da pe izpopolnijo v šahovski umetnosti. Dne 31. januarja 1912 ustanovljeni klub ima 20 rednih članov; dva zvesta in ugledna člana, gg. [Arturja barona Wolkensperga in dr. Hugona Perenyja, pa je ugrabila smrt (v znak sožalja :e dvignejo zborovalci s sedežev). Klubove za-eve je oskrboval odbor, ki je imel 7 rednih in 'i4 izredne seje. Pri igralnih večerih v kavarni ,»pri Slonu« je bil obisk povoljen. — Nato poroča klubov tajnik dr. Mirko Vrančič podrobneje o klubovem delovanju tekom minulega leta. Zlasti omenja turnir meseca aprila 1. 1. za naslov »klubovega mojstra«; turnirja se je udeležilo 10 članov, kot zmagovalec si je ome- njeni naslov priboril c. kr. finančni nadsvetnik Herman Nickerl pl. Ragenfeld. Razim nekaterih drugih gostov je posetil šahovski klub tudi znani šahovski mojster dr. Milan Vidmar. Priredil jc dne 28. avgusta 1.1. simultansko produkcijo proti 7 klubovim članom, dne 7. septembra pa javno simultansko produkcijo proti 21 nasprotnikom; vsi 4 igralci, ki so dosegli takrat proti mojstru uspehe, so bili člani »Ljubljanskega šahovskega kluba«. Z zahvalo omenja tajnik g. Andreja Uršiča, župnika v Št. Lovrencu iu znanega problemskega komponista, ki jc posvetil mlademu klubu lep peteropotezen problem. — Glasom poročila blagajnika g. Leopolda Pevaleka je imel klub 135 K dohodkov, 128 K S9 vin. izdatkov, tako da znaša prebitek 6 K 11 vin.; vse klubovop remoženje znaša 142 K 71 vin. — Knjižničar g. Fran Golob poroča, da ima klub 20 šahovskih knjig ter šahovska lista »Schach-\velt« in »Časopis českych šachistu«; kavarna »pri Slonu« pa daje klubu brezplačno na razpolago »VViener Schachzeitung«, poprej tudi »Deutsches Wochenschach«. Ker sta računska preglednika gg. Ivan Krivic in dr. Branko Fišer našla račune v redu, se izreče odboru ab-sohitorij. Na podlagi proračuna se je znižala članarina na letnih 5 K; novi člani plačajo z 1 K vstopnine vred 6 K. — Nato je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik g. Ludovik Vagaja, c. kr. profesor; predsednikov namestnik g. Ivan Krivic, trgovec; odborniki gg. Leopold Pevalek, trgovec; Fran Golob, c. kr. asistent tobačne režije, in dr. Mirko Vrančič, pravni praktikant; namestnika: gg. Edmund Kavčič, trgovec in posestnik, ter Valentin Morgutti, hišni posestnik; računska preglednika: gg. Herman Nickerl pl. Ragenfeld, c. kr. finančni nadsvetnik, in dr. Branko Fišer, deželni komisar. — Nato očrta predsednik g. L. Vagaja klubovo delovanje v letu 1913. Meseca marca se bo vršil turnir za klubovo mojstrstvo, nato match med dosedanjim in novim klubovim mojstrom, bržčas tudi korespondenčni match s kakim šahovskim klubom. Naprosil bo klub dr. Milana Vidmarja, da priredi ob počitnicah simultansko produkcijo. Nekako koncem leta se priredi turnir za ljubljansko prvenstvo, kateri se lani radi nastalih zaprek ni mogel vršiti. Ker vsi kulturni narodi v zadnjih desetletjih med seboj naravnost tekmujejo v ustanavljanju šahovskih klubov po mestih in v šahovskih prireditvah, zlasti Rusi, ki se v zadnjem desetletju odlikujejo po igralni moči in številu svojih mojstrov, Ljubljana, ki na vseh poljih napreduje, tudi na tem pojit za drugimi mesti ne sme zaostati. Zato odbor vse prijatelje šaha brez razlike stanu, narodnega in političnega prepričanja vljudno vabi, da klubu številno pristopijo in igralne večere ob pondeljkih, sredah in sobotah od 8. dalje v kavarni >pri Slonu« pridno posečajo. Nikomur ne bo žal ter bo ime! vsakdo gotovo velik užitek. — Moščauska podružnica »Vzajemnosti« vabi vse svoje člane in prijatelje na zabavni večer, ki bo nocoj ob 8. v salonu pri Pavšku na Martinovi cesti, Spored obsega godbo, sre-čolov, ples, šaljivo pošto, koriandoli in prosto zabavo. — Iz gledališke pisarne. Danes, v soboto za par prva uprizoritev zabavne Gavaultove »Male čokoladarice«; lahne, povsod z veseljem sprejete francoske veseloigre. Naslovno ulogo igra ga. Kreisova, režira g. Fišer. V nedeljo popoldne izven abonnementa, za lože par, velika ljudska opera » Naskok na mlin«, slikajoča tragično epizodo iz francosko-nemške vojske. Zvečer ob 7. uri se ponovi za nepar »Mala čo-koladarica«; na pustni torek ob 6. uri burleskna opereta »Orfej v podsenilju«. — Ustanovitev novega gozdarskega okraja na Gorenjskem. Poljedelsko ministrstvo je izločilo rateško-belopeške državne gozde ter beliški. mertulški in pišenški gozd verskega zaklada iz bohinjskega, odnosno blejskega gozdarskega okraja in jih dodelilo novoustanovljenemu gozdarskemu oskrbništvu v Beli peči. — Veliki pustni korzo. Dekoracijski odsek je sedaj dokončal skupen načrt o dekoraciji in bo rts nekaj impozantnega. Največjo skrb je posvetil glavnemu pročelju dvorane, ki ga bodo krasile razne draperije in velikanske, do tri metre velike krinke in šest do osem metrov visoki klovni in bajazi. Ostala dvorana pa bo okrašena z zelenjem iu eksotičnimi rastlinami. Zanimanje za maškarado je uprav veliko, osobito še v maskovnem oziru, tako glede originalnih posameznih mask, kakor tudi glede manjših in večjih skupin. Ker je tudi za vsestransko zabavo najbolje poskrbljeno, bodi geslo pustne nedelje: »Vsi na Veliki pustni korzo!« — Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani vabi svoje člani na redni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 9. februarja t. 1. ob po desetih dopoldne v restavracijskih prostorih hotela »Južni kolodvor« (Stelzer) v Ljubljani. — Turki se še povračajo. V četrtek se je mimo Ljubljane s posebnim vlakom na državne stroške peljalo iz Trsta 740 Turkov v Bosno, od koder so v času okupacije pobegnili v Turčijo. — Umrli so v Ljubljani: Minka Vodušek, odvetnikova hči. 13 let. — Anton Zupan, posestnik, 71 let. — Jožef Koželj, oskrbnik ekonomije, 53 let. — Marija Močnik, žena ključav-niačrskega pomočnika, 3 let. — S trebuhom za kruhom. V četrtek se je z južnega koodvora odpeljalo v Ameriko 6 Hrvatov in 10 Slovencev, nazaj je prišlo 30 Bolgarov in 20 Hrvatov. — C|gani so odnesli otroka? Poročali smo, da se je izeubi'a triletna hčerka Janeza Kneza iz Leš pri Litiii. Otroka so najbrž ukradli cigani, ki so cel teden blizu Leš taborili, a ljudje niso vedeli zanje. Izvedelo se je, da so pretekli tpden taborili med Sent Jurijem pod Kumom in Polš-nikom. Neki kmet je doznal, da imajo otroka seboj. — Ukradena hčerka Angela je prijaznega obraza, rjavih oči, na eni roki malo ooečena. Naj bi vsakdo, ki zapazi cigane, takoj obvestil bližnjo orožniško postajo. Mogoče so cigani še kje v kumskih hribih, če jo niso že mahnili proti Novemu mestu. — Smrtna nezgoda, rrauc l^evc, posestniK na Škorcu pri Trebnjem, je pustil svojo nabito puško na steni na podstrešju viseli. Slaboumni hlapec Lovrenc Debeljak, kateri je bil tačas pri njem in je imel svojo obleko tudi na podstrešju spravljeno, je prišel mimo puške, se z njo igral in se po nesreči ustrelil Bil je takoj mrtev. — Nesreča. Včeraj dopoldne je leta 1825. v Semiču okraj Črnomelj rojena Margareta Štrus pred hišo št. 13 na Starem trgu padla in se na glavi tako poškodovala, da so jo na zdravniško odredbo odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto L. nedeljo 2. in pondeljek 3. februarja: 1. Izdelovanje čevljev. (Industrijski film. Samo zvečer.) 2. Na napačni sledi. (Humoreska. Samo zvečer.) 3. Temeljito ozdravljen. (Amerikanska veseloigra. Samo zvečer.) 4. Gauniontov teden. (Kinematografska poročila o najnovejših dogodkih, športu, modi, literaturi itd.) 5. Cesar Viljem na lovu jelene. (Aktualno.) I. del: Tujska legija. (Drama v dveh delih. Pri vseh predstavah.) 7. Starost ne ovira norosti. (Velekomično.) — Nujno potrebno je. da se ranjenja obvaruje pred infekcijo. Zanesljivo antiseptično ob-vezilno sredstvo, ki je tudi bolečine lajšajoče, prisad odvračajoče in zdravljenje pospešujoče, je Praško domače zdravilo iz lekarne B. Frag-ner v Pragi. (Glej inserat.) Idrija. — Volitev volilnih mož v glavni zbor bratovske skladnice c. kr. eraričnega rudnika v Idriji se vrši v nedeljo dne 9. svečana 1913 Voliti je 90 mož. Podružnica »Unije« v Idriji je za te volitve sklenila sledeče: 1. Izda se oklic s pregledom delovanja odbora zadnja tri leta in imenik kandidatov. 2. Kandidati se vpisujejo na željo delavcev vsak dan med uradnimi urami v pisarni »Občnega kosumnega društva« v Idriji in v trgovini v Sp. Idriji. V nedeljo dne 2. in 9. svečana do volitve pa v društvenih prostorih pri »Tončku«. Dolžnost vseh delavcev je, da pokažejo pri teh volitvah složnost ter volijo kandidate organizacije, ki je tekom let vodila z uspehom boje za zboljšane delavskih plač v Idriji. Klerikalci žso izdali svoj 'Oklic svoje kandidate. Oklic trdi, da strankarstvo škoduje, zato naj se volijo kandidati, ki so nepristranski. Ta oklic je klerikalna past, kajti na oklicu samem je podpisana »Strokovna zveza delavcev eraričnega rudnika v Idriji« Ta zveza ni nič druzega. kot družba ljudi, ki so bili izbacnjeni iz raznih strank. Rudarji, delavci. treba je trdne discipline, če se hočemo še za naprej uspešno bojevati za zboljšanje svojega položaja. Proč s takimi pustolovskimi limanicami! Proč z ljudmi, ki so že bili člani odbora biatovske skladnice in so glasovali namesto za podpore revnim vdovam in sirotam rajši za pavšal župnikom, ki so že itak mastno plačani! Taki lujdje ne smejo več do zadnje čase na želodčni bolezni. Kogej je bil — Naš grob. Umrl je včeraj pop. s. Anton Kogej, posestnik in gostilničar v Idriji. Hiral je zadne čase na želodični bolezni. Kogei je bil prvi poslovodja zadružne organizacije v Idriji ter ves čas zvest načelom socializma. Do zadnjih volitev je bil tudi občinski odbornik in je bil vobče priljubljen med delavstvom. Njegov pogrsb bo v nedeljo 2. t. m. ob polu 4. popoldan. Sodruge in sodružice prosimo, da po-časte pokojnika z zadnjim spremstvom. — O premestitvi idrijske državne realke v Ljublajno govorice nečejo utihniti. Menda se res kuha nekaj za kulisami, za hrbtom onih, ki nosijo žrtve za realko. V tem pogledu zahtevamo jasnost! — Javen shod sklicuje podružnica »Unije« rudarjev v Idriji za soboto dne 8. svečana 1913 ob pol 9. zvečer v pivarni pri »Črnem orlu«. Dnevni red je: 1. Rudniška industrija in položaj delavstva. Poroča sodr. Miha Čobal, zastopnik »Unije avstrijskih rudarjev«. 2. Protest proti nameri, da bi se premestila c. kr. državna realka iz Idrije v Ljubljano. 3. Slučajnosti. De-lavci-rudarji in občinstvo sploh se opozarja na važnost tega velikega shoda, in je želeti najštevilnejšo udeležbo. Gre za naše vitalne interese, pokazati je treba vsem zakulisnim spletkarjem, da delajo račun brez krčmarja. Zato v soboto vsi na shod! Štajersko. — Trbovlje. Domača veselica bo na pustno nedeljo, dne 2. svečana 1913, v vseh prostorih »Delavskega doma“. Začetek ob 4. popoldne. Na veselici, ki bo združena s plesom in najrazno-vrslnejšimi zabavnimi prireditvami, sodeluje iz prijaznosti rudarska godba. Vstopnina za osebo 30 vinarjev. Za dobra jedila in pijačo skrbi domači oštir. K mnogi udeležbi uljudno vabijo prireditelji. — Brez komentarja! V mariborski »Straži« čitamo: Zadnjo nedeljo se je pomikala v procesiji tisočera množia trboveljskih rudarjev socialdemokratov na pokopališče, obhajat spomin v rudniku pred 10. leti nesrečno končanih šestih rudarqev. Ne bi imeli ničesar proti temu, če ne bi socialna demokracija porabljala vsako leto to priliko za svojo agitacijo. V »procesiji« je godba. Ne moli se seveda nič. V sprevodu se nosijo brezverske »rudeče« zastave na pokopališče, ki je pa blagoslovljeno, kjer socialnodemokraški govornik udriha po kapitalizmu in seveda pri tem ne more pri miru pustiti »klerikalcev«. Kaj takega je drugod nemogoče. Seveda v 1 rbovljah je vse dovoljeno. Zato se pa tudi tako širi socialna demokracija, da se bere njihovo glasilo »Zarja« že skoraj v vsaki hiši, še celo od »višjih« — Iz te klerikalne špehovke naj si poiščejo ocvirke či-tatelji sami! Goriško. — Nabrežinska podružnica železničarjev priredi svoj plesni venček 1. februarja pri gosp. Fr. Nemec. Plesni venček se prične ob 8. zvečer in traja do 5. zjutraj. Šramel-orkester iz usta. vse sodruge m sodružice vaoimo, itoH polnoštevilno udežele te naše prireditve. Nfce mur ne bo žal, ker zabave bo obilo. Če M kdo pri razpošiljanju vabil prezrt, prosfavn. »V nam to oprosti. Vstopnina k plesu je 2 kroni > gospode v spremstvu ene dame. vsaka .-/ daljirt dama 80 v. Čisti dobiček j,e namenjen podpor-nemu skladu obolelih članov. Trst. Nocoj 1. februarja 1913 vsi na prvi slO’ venski socialistični ples v »Delavski dom«, ulica Madonnina 15. Ples prične ob 9. zvečer I« bo trajal do 4. drugega dne. Sviral bo izbraa orkester. Čarobna razsvetljava. Razkošje cve* tja iu zelenja. Cvetlični valčki. Vstopnina 1 K. — Razmere uslužbencev državne želez* uice postajajo od ne do dne neznosnejše. Nobeno drugo železniško ravnateljstvo se ne more ponašati z enakim sistemom šikaniranja, zapc stavljenja, izkoriščanja in preganjanja kot ravnateljstvo državne železnice v Trstu, ki ga vod in osrečuje preslavni gospod Galamboš. Sistem omenjenega gospoda bi zasluži posebno glavje. Postopanje s tukajšnjimi uslužbenci, W so izročeni brezpogojni milosti in nemilosti raznih več ali manj visoko postavljenih uradnikov, kaže vso brezmejno požrešnost in nazadnjaško državne železniške birokracije. Posledico ut" znosnega šikaniranja in izkoriščanja občutijo enako vse kategorije uslužbencev, zlasti !!3 vlakosprenmo osobje. Da se nevzdržljivim razmeram napravi konec, je vlakosprenmo osobi® državne železnice sklicalo v sredo zvečtf shod, ki je izpadel, kakor jc bilo pričakovati Ob mnogobrojni udeležbi se je poročalo o merah vlakospremuega osobja m so bili predlagani primerni ukrepi. Prečitala se jc Kcr so Bolgari odpovedali premirje, fie obnove sovražnosti v pondeljek ob 7. zve-feer v soglasni s člankom 4. protokola o premirju.« Priprave turške armade. Carigrad, 1. Vlada je naznanila pokrajin-Jfcim oblttstvom, da je premirje odpovedano in ib bi izpolnila svojo dolžnost. Vlada upa, da j/ridobri prebivalstvo njene ukrepe iu poziva Oblasti naj skrbe za red in pazijo, da se ne %odo raznašale lažnjive govorice. Enver beg gre v Berlin. London, 1. Enver begu je premestitev na trejšnje mesto v Berlinu dovoljena. RAZPOLOŽENJE V SOFIJI. Sofija, 1. Tukaj je bila vest o odpovedi pre-pirja sprejeta z zadovoljstvom, ker je prebivalstvo že težko prenašalo negotovost. Merodajni krogi so prepričani, da vojna ne bo dolgotrajna. Bolgarska ima svobodo akcije. _ Sofija, 1. »Mir« piše, da zadovoljuje turski odgovor Bolgarsko, ker se ji je vsled negativne note vrnila svoboda akcije. List pravi: Za nikogar ni tajnost, da smo prenašali poga-hnje, ki se je tako vleklo v neskončnost, do-dej samo iz spoštovanja do velesil, ki so spoznavale pravičnost našega stališča. V tem zmislu plačujemo velik davek Interesom Evrope in splošnega miru. To je bilo morda potrebno (velesilam, da so se prepričale o neizpremen-ijivosti Turčije; ali zdaj Imamo pravico, da obnovimo vojno s popolno svobodo akcije. Bolgarska mora imeti Odrin! Dunaj, 1. Bolgarski polkovnik Joštov je razložil sotrudniku »N. F. P.« bolgarsko stališče na sledeči način: »Bolgarska ni mogla čakati z odpovedjo premirja. Saj je imela turški odgovor. Če bi Turčija hotela predati Odrin, bi Človek ne vedel, čemu so mladoturki strmoglavili Kjamilovo vlado. Ljudje mislijo, da zahteva Bolgarska Odrin le zaradi mesta iu trdnjave; toda potrebuje ga zaradi dežele in pre-jblvalstva. Kraj je redko naseljen, ker so Turki pred par leti pregnali bolgarsko prebivalstvo ta mu vzeli zemljo brez vsake odškodnine. Po- gajanja so ostala brezuspešna. Ogrosimi kraji so tam neobdelani. V šeststo letih niso imeli Turki časa, da bi bili zgradili vsaj eno cesto. Odrin je samo 25 kilometrov od bolgarske meje oddaljen, bolgarska armada pa stoji 150 kilometrov dalje proti Carigradu. Turki pravijo, da so v Odrinu stari sultanski grobovi; v resnici so v Brusi. Sklicujejo se na zgodovinske razloge; ali Odrin je bil krščanski, preden je bil turški. Sklicujejo se na verske razloge; potem bi krščanski narodi lahko zahtevali Hagijo Sofijo iu Jeruzalem. Pravijo, da je Odrin potreben zaradi obrambe Carigrada; vojna je dokazala, da Odrin ne varuje Carigrada. Vkljub Odrinu niso mogli braniti ne Dardanel ne Carigrada. Pravijo, tla je prebivalstvo turško, pa je le poturčeno. okolica pa je bolgarska. Vojno obžalujemo. bojimo se je ne.« OPTIMIZEM V SRBIJI? Jovanovič upa na mir. Dunaj, 1. Srbski poslanik Jovanovič izjavlja. da po njegovem mnenju ni izključeno, da se vendar še ohrani mir. V svojem odgovoru je Turčija precej popustila, pa se sme upati, da se spametuje tudi še zaradi ostalih točk. Podlaga za pogajanje? / London, l. xDaily Tel.« javlja, da smatrajo v Srbiji turški odgovor za tako podlago, na kateri bi se moglo obnoviti pogajanje. V Bel-gradu bi jim bilo prav. če bi se zdaj vsa balkanska vprašanja rešila na evropski konferenci. ODRINSKO PREBIVALSTVO ZAHTEVA KAPITULACIJO? Milan, l. »Corr. d. Sera« javlja iz Sofije: Begunci iz Odrina javljajo, da je v mestu pošel živež in da vlada med prebivalstvom iu vojaštvom velike nezadovoljnost. Velik del zahteva glasno, naj mesto kapitulira. Baje je bilo ob izbruhu take nezadovoljnosti ustreljenih nekoliko višjih častnikov. Odrinski poveljnik se skriva? Pariz, 1. Iz Sofije javljajo, da se odrinski poveljnik Sukri paša. bratranec ubitega Nazi-ma, skriva, ker se boji mladoturškega atentata. Odrin pred padcem? Sofija, 1. V tukajšnjih krogih so prepričani. da so dnovi odrinske obrambe šteti in da bo par dni bombardiranja zadostovalo, da se trdnjava vda. OTOKI VAŽNEJŠI OD ODRINA? Carigrad, 1. »Jetrne Turquie« pravi, da so egejski otoki za Turčijo bolj dragoceni kakor Odrin. Zaradi odrinskega vilajeta bi se bilo še mogoče pogajati, ne pa zaradi otokov. TURKI PROTI TURKOM. Carigrad, l. Med turškim vojaštvom so še vedno huda nasprotja zaradi mladoturške revolte. Ko je predvčeranjem Enver beg prišel v tabor Čekmeze, so se oficirji zopet spopadli in konflikt se je končaj z revolverskini bojem. Mladoturški major Šukri in ligaški stotnik Nazif sta bila ubita, okrog trideset oficirjev in vojakov je bilo ranjenih. Enver beg se je hitro odpeljal v Stambul. Krvava bitka. Carigrad, 1. Neki ranjeni podčastnik je pripovedoval v konstanski bolnišnici: V petek so mladoturki med armado delili proklamacije zoper Kjamila in za vojno. Mladoturški oficirji so klicali: »Slava Enver ju! Smrt Kjamilu!« Višji oficirji so jim to prepovedali. Ko se je zvedela Nazimova smrt, so se čerkeški kava-leristi silno razburili. Turška infanterija je dobila nalog, da strelja na nje. Arabci so prišli Čerkesom na pomoč. Vnela se je splošna bitka. Na obeh straneh je bilo več kakor 200 mrtvih in ranjenih. Frankobrod, 1. »Frankf. Ztg.« poroča: Mahmud Ševket in Izet paša zagotavljata, da je ostalo pri Čataldži vse pri starem in da je disciplina odlična. Samo trije oficirji so prebegli k Bolgarom. DENARJA NI! Carigrad, 1. Finančni položaj Turčije se nič ni zboljšal. Nobena banka ne da predujma. Državna uprava je ponudila Otomanski banki tri miljone zkladnih bonov po 94 odstotkov, 6 procentov obresti in pol procenta provizije. Baje je neki ameriško-francoski konsorcij podal državni blagajni tak predlog. Princi in veliki vezir. Carigrad, 1. Med cesarskimi princi in Mahmud $evketom so se odigrali vpričo sultana burni prizori. TRI grSke ladje potopljene? Berlin, 1. >:Berl. Zeit a. M.« poroča, da je mornariško ministrstvo v Carigradu izdalo sledečo objavo: »Turška križarka Hamidije, je pri otoku Astrapolia napadla štiri transportne ladje z grškim četami ter je tri potopila, četrto pa nagnala na beg. Zmagovita križarka je poklicana nazaj, da podpira operacije turške armade na Galipoliju. VELESILE OSTANEJO PASIVNE. Dunaj, 1. V tukajšnjih diplomatičnih krogih pravijo, da vsled zadnjih dogodkov ni izključena obnovitev sovražnosti, ali tudi v tem slučaju ostanejo velesile pasivne kakor gledalci v gledališču. Strah, da bi mogla ta vojna izzvati veliko večja nasprotja interesov kakor na Balkanu, se boljinbolj umika prepričanju, da novi balkanski boj ne skali sloge evropskih držav. Ladje pred sultanovo palačo. Peterburg, 1. »Novoje Vretnja« poroča iz Carigrada, da je sultan zelo razburjen, ker manevrirajo tuje bojne ladje neprenehoma pred palačo Dolma Bagdže. Vlada se je obrnila do poveljnikov, da bi opustili te vožnje, rabila je pa pretvezo, da je vznemirjen Abdul Hamid, ki prebiva v palači Bcgler beg nasproti Dolma Bagdže. KONFERENCA POSLANIKOV. Skader bo črnogorski. Belgrad, 1. V političnih krogih trdijo, da se je na zadnji seji dosegel sporazum zaradi srbsko albanske meje. Italija je pritrdila ruskemu predlogu, da pripade Skader Črni Gori. Od Italije in Nemčije pričakujejo, da bosta soglašali s predlogom in s tem priznali lojalno ravnanje Rusije. Še en poizkus. London, 1. Danes bo seja poslanikov razpravljala o turškem odgovoru. Velesile so zaradi tega v vzajemnih stikih. Verjetno je. da sc stori še en korak, da bi se preprečil faktični izbruh vojne. Pri tem pa velesile ne bodo rabile nobenega pritiska. BOLGARSKA IN RUMUNIJA. Bukarešt, L Zapisnik, ki sta ga sestavila Mišu in Danev v Londonu, je prišel v Bukarešt. O njega vsebini pravijo, da sta stališči rumunske in bolgarske vlade še zelo oddaljeni drugo od drugega. Ali upanje, da se spor mirno reši, se je zelo zboljšalo. V merodajnih ru-munskih krogih mislijo, da bolgarske ponudbe niso definitivne in da se doseže pri pogajanju, ki se zdaj vodi med Sofijo in Bukareštom tako zbližanje nazorov obeh vlad. da je mirna rešitev verjetna. V rumunskih krogih zmaguje prepričanje, da bi bilo nespametno voditi vojno zaradi Sllistrije. Romunska amnestija. Bukarešt. 1. Kralj je podpisal dekret, ki pomilošča vse rumunske begunce, živeče v tujini. IZ DRŽAVNEGA ZBORA. r Finančni odsek. Dunaj, 1. Finančni odsek je dokončal razpravo o splošnih določilih reforme dohodninskega davka. Meščanski poslanci so predlagali raznovrstne odbitke pri odmeri dohodarine, da kar najbolj olajšajo imovitim slojem davčno breme; tako je češki poslanec Viskovsky predlagal, da se odbije pristojbina pri izročitvah zemljišč med sorodniki, dalje anuitete za amortizacijo hipotečnih dolgov (!). Češki separatist Modraček je ponovil socialno demokratično zahtevo, da se odpravi davčna prostost cesarskih apanaž in oficirskih gaž. Sedaj uide dohodninskemu obdačenju na leto 11 miljonov dvornih apanaž in 84 oficirskih gaž. kar pomenja za državno blagajno letno izgubo 5 miljonov kron. Glasovanje o drugi skupini paragrafov bo na prihodnji seji v torek. Nova podlost avstrijskih lordov. Dunaj, 1. Socialno politična komisija gosposke zbornice je sklenila, da gre preko sklepa poslanske zbornice o kršenju delovne pogodbe na dnevni red. GOSPOSKA ZBORNICA. Dunaj. 1. Gosposka zbornica je imela včeraj izredno sejo, na kateri je predsednik knez Windischgraetz govoril v spomin nadvojvode Rainerja. Nato se je zaključila seja. SMRT ZADNJEGA DEMOKRATA. Dunaj, 1. Bivši demokratični poslanec dr. Kronawetter je umrl včeraj star 75 let. (Kronawetter je bil poslednji besednik meščanske demokracije. Dasi ni bil socialist, ga je iskren demokratizem spajal z delavskim razredom in je bil vnet zaščitnik delavstva v letih osemdesetih, ko je cvetela v Avstriji besna protisocialistična gonja. Njegovi parlamentarni govori o persekucijah socialistov so bili vladi in vladnim strankam jako neprijetni in so izdatno pripomogli k zrušenju izjemnega stanja. Hraber in odločen je bil tudi njegov nastop za splošno in enako volilno pravico. Blagega in pogumnega moža, ki je v najhujših časih stal na strani zatiranih, bo ohranilo avstrijsko delavstvo v hvaležnem spominu.) OBČINSKE VOLITVE V DUNAJSKEM NOVEM MESTU. Dunajsko Novo mesto, 1. Pri občinskih volitvah iz prvega razreda so dobili nemški nacionalci 7 in krščanski socialci 3 mandate. Socialnim demokratom je manjkalo samo devet glasov do enega mandata. Splošen izid prvih volitev po proporcionalnem sistemu je nasled- nji: Socialni demokratje imajo 13, nemški m cionalci 12 iu krščanski socialci 10 občinski mandatov. Ker velja proporc tudi za volite’ mestnega sveta, ie socialnim demokratom tud v mestnem svetu zagotovljeno sorazmerno za stopstvo. »ČUVAJ JE BOLAN.« Budimpešta, 1. Minister Josipovič je izjavi nekemu časnikarju, da je na Hrvaškem preče mirno. Na vprašanje, kaj bo s Čuvajem, je od govoril: »Gospod Čuvaj je bolan.« TOVARNA ZA TORPEDE ZAPRTA. Reka, 1. Tukajšnjo tovarno za torpede sc včeraj zaprli. Vodstvo pravi, da so delavci napadli višjega inženirja Dirksa, ker je hotel o& pustiti nekega tovariša. LORDI PROTI HOME RULU. London, 1. Gosposka zbornica je odklonil« zakon o irskem parlamentu s 316 glasovi proti 69. To je bilo seveda pričakovati. Home rule se vrne v poslansko zbornico in postane za. kon brez lordov. POKOP NADVOJVODE RAINERJA. Dunaj, I. Včeraj ob 4. popoldne je bilo položeno truplo pokojnega nadvojvode Rainerja v rodbinsko rakev Habsburžanov v kapucinski cerkvi. HUD VIHAR. Draždane, 1. Osebni vlak, ki je odšel oh pol 6. iz Cvikave, je prišel blizu Reichenava v tak vihar, da ga je prevrnil. Pri tem je v vlake izbruhnil ogenj. Poškodovan ni nihče. Odgovorni urednik F r a n Bar tl. ^ Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna«? v Ljubljani. ^ Kavarna celo noč odprta Gostilna Horljanska ulica štev. 6. Pristna vina. Domača kuhinja. Ranjenja kakršnakoli jc treba skrbno varovati pred vskršno onesnažbo, ker utegne nesnaga povzročiti, da postanejo najmanjše rane prav hude ia težko ozdravljive. V 40 letih se jc izkazalo omehčujoče in izvlečno mazilo, PraSko domače mazilo imenovano, kot zanesljivo obvezilno zdravilo. Varuje rane, lajša vnetje in bolečine, deluje hladeče in pospešuje zaraščanje in celenje. = Po pošti se pošilja vsak dan. =s 1 cela pušica 70 h. Po pošti proti vpošitjatvi 3 K 1(5 li se pošljejo 4 pušice, proti 7 K 10 pušic franko : na vse postaje avstro-ogrske : monarhije. POZOR na ime zdravila, izdelovalca, ccno in varstveno znamko. — Pravo le 70 k Glavna zaloga B. FRAGNER, c. in kr. dtforni dobavitelj. Lekarna „PRI ČRNEM ORLU“, Praga, Mula stran, Nerudova ul. št. 203. V zalogi po arstro-fvrr?' 15 J ‘V w . Avtomobilska zveza Idrija-Logatec, kolodvor. Odhod iz Idrije: ob 6'— zjutraj „ 12 — opoldan „ 3-30 popoldan Odhod iz Logatca: ob 8 30 zjutraj „ 2-30 popoldan „ 6-30 zvečer Prihod v Logatec: ob 7’50 zjutraj „ 140 popoldan „ 5*10 popoldan Prihod v Idrijo: ob 10-20 zjutraj „ 4*— popoldan „ 8‘15 zvečer Cene z avtomobilnim omnibusom: Idrija-Logatec IdrlJa-OodoviC flodovit-Hotedršlca Hotedršica-logatec Cene s kombiniranim avtomobilom: 1. razred II. razred za osebo za osebo ali nasprotno K 3 — K 2'— >1 „ 1-50 „ 1— tt ,, „ 1 *50 „ 1- ti „ „ 1'50 .. !•— 1. razred za osebo ll. razred za osebo ali nasprotno K 3*— K 2-— >» n „ 1-50 ,, 1- M >* „ 1-50 „ 1— 19 H „ 1-50 „ !•— Idrija-l.ogatec Idrija-Godovič Godovič-Hotedršica Označena vožnja se vrSi vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus. Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo. Valentin Lapajne v Idriji. Zemlja Je vlažna in hladna, tudi poleti. Kdor se veliko giblje na prostem, je lahko izpostavljen prehla-jjenju, skrninastim in protinovim bolečinam. Pozimi je v stanovanju pogostoma prepih, niso [dovolj, ali pa so preveč zakurjena in vlažna. Tudi tukaj vedno prežijo skrninaste. protinove Solečine, grlobol, zobobol, bolečine v prsih, pe-ianje ob strani in nekatere daigp bolečine. Če imamo v takih slučajih doma dober, preizkušen izdelek, ga takoj uporabimo, ko se pojavi prva bolečina, in zlo izgine. O dobrih domačih zdravilih dokazuje le resnica iz ust izkušenih ljudi več, nego vsako koristolovno hvalisanje. Taki izborni, preizkušeni izdelki so, kakor vemo iz lastne izkušnje, Fellerjev bolečine pomirjujoči, zdravilni, krepilni fluid z zn. »Elsafluid« in Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z zn, »Elsakroglice«. En dokaz: Dr. Neugebauer na Dunaju VIII.. Lavdonova ulica 42 p!še: »Felterj^v flu:d * zn. le km od prijateljske strani priporočen 83 let staremu možu, ki je trpel na sklerozi arterij, da bi odpravil slabost mišic na nogah. Res mu je to vdrgovanje dobro služilo in izjavlja dotični gospod, da hodi sedaj bolje.« Gospod dr. R. Schmidt v Pitten, Nižje Avstrijsko, piše: »S Fcllerjevima obema Elzaizdelkoma, zlasti z Vašim fluidom in Vašimi kroglicami sem dosegal krasne uspehe in sem ti sredstvi že mnogokrat priporočal!« Povedati Vam hočem še tole, in sicer iz izkušnje: Dober tek, zdrav želodec imamo in nobenega tiščanja v želodcu, nobenih bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne rabarbara-krolice z zn. »Elsakroglice«. Poizkusite še Vi; to zdravilo urejuje odvajanje, pospešuje prebavljanje, nblažuje krče in izboljšuje kri. 6 škatljic franko 4 krone, Fellerjev Elsafluid pa se dobi na poizkušnjo tucat za 5 kron. Izdelovatelj obeh izdelkov samo lekarnar R. V. Feller v Stubici Elsatrg št. 252 (Hrvatsko).---------------------e. © Gotzl, Ljubljana Mre* konkurence! Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov ek*' umčega Izdelka. Za naročila po meri naj vetja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. Jltepiižfe cene. Naročajte se na Zarjo! S. Benisch Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! 1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšega 2-40 K; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 6'40 K, 8 K; puha sivega ----6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5kg naprej franko. Zgotovljene postelje ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnlce 3 K, 8-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4-50 K 5-20 K, 5-70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12-80 K, 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja zn neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. « 1 v,. ',0osr^r Jlais^ . 7 A ^ TO \f I n* amPa*( za 1 K 80 vin. dobiš „Zarjo“ ves LfiiJ I Vrli J mesec. Vsak delavec mora biti nanjo naročen. Prednaznanilo. Usojarn se vljudno naznaniti, slavnemu občinstvu, da otvorim s 1. februarjem = cvetlični salon Selenburgova uliea štev. €i zraven glavne pošte. 4k Ker sem služboval v tej stroki veliko let pri znani tvrdki Al. Korsika, kakor bil tudi v inozemstvu, se čutim zmožnega cenjenim naročnikom z vsemi v mojo stroko spadajočimi predmeti kar najbolje postreči in se toplo priporočam za naročbo vencev, šopkov, bodisi svežih, kakor suhih, sploh vse vezenje v najmodernejši fazoni. Zraven tega bom imel v zalogi semena v malih zavitkih, kakor tudi v večjih množinah od domače, zanesljive tvrdke A. Korsika, ki za kakovost jamči in vse po najnižjih cenah. Za obilno naročbo se priporočam in ne bodem hranil tuda v vsakem oziru najboljše postreči. Z odličnim spoštovanjem "Viktor Bajt. Dr. Josip Ferfolja je otvoni svoj« odvetniško pisarno v Trstu Via Molino piccolo štev. 7. — Telefon št. 26—50. Št. 2681. Ustanova za vojaške sirote. Pri podpisanem mestnem magistratu je oddati za tekoče leto Josip Siihnlovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 90 kron. Pravico do te ustanove imajo revne sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali nezakonske, moškega ali ženskega spola. Prošnjam, katere je vlagati pri magistratu najkasneje do vštetega zadnjega februarja 1.1. je priložiti rojstni in krstni list, in če iz njega ni razvidno, da je bil prosilčev oče po poklicu vojaškega stanu, tudi še posebej dokaz o tem. l£estni zDCLSigrlstra/t lj^uLloljsinslci, dne 31. januarja 1913. Za veselice! Velika izbira najcenejših raznih krink, kap, klobučkov in drugih pokrival, gir-land, koriandoli, serpentin in drugih reči. Vse te predmete dajem društvom v komisijsko prodajo, to je, kar se ne raz-peča sprejmem po veselici nazaj. Isto v el ja za vsa zunanja naročila« FR. IGLIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 11-12. Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Avstro-Amerikana Trst-New>ork, Buenos Aires-Kio de Janeiro K z s z z S? Z S z najnovejšimi brzoparnlki z dvema vrttnlcama, razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je zaa vskega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd. Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom sklepa skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej hranilne vloge članov po UD 0 2 od dne vloge Q do dne dviga. Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000 K. Dosedanje stanje deležev 32.000 kron. Rezervni zaklad 8000 kron. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 kron 18 vin. Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli. NADZORSTVO. v Spodnji ŠiSki, Celovška cesta. NAČELSTVO. 'j'*V‘SS■ •*