4 / Kredarica Kredarica / 5 ISSN 1821-1070 Letnik XXIII. št. 91-92 E-mail: pisarna@kredarica.org Novi Sad, julij-december 2023 DOBRODOŠLI DOMA 2023 XI. DNEVI SLOVENSKE KULTURE Foto: Đorde Veselinov RUBRIKA OBISK DELEGACIJ SESTANEK Z DRŽAVNO SEKRETARKO URADA V petek 8. decembra 2023 je državna sekretar­ka Urada Vlade Republike Slovenije za Sloven­ce v zamejstvu in po svetu Vesna Humar zakljucila dvodnevni obisk pri slovenski skupnosti v Srbiji na veleposlaništvu v Beogradu, kjer se je srecala s pred­stavniki Nacionalnega sveta slovenske narodne manj­šine. Sestanka se je udeležila tudi clanica Nacional­nega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji in predsednica Upravnega odbora Društva Slovencev Kredarica Elza Ajdukovic. V vsebinsko bogatem pogovoru so predsednik in nekateri clani sveta državni sekretarki predstavili stvarnost in izzive Slovencev v Srbiji s poudarkom na dejavnostih, ki jih uspešno izvajajo in zaradi katerih z optimizmom zrejo tudi v prihodnost. Priredila: Elza Ajdukovic Vir: Veleposlaništvo Republike Slovenije OBISK DELEGACIJE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE Delegacija Skupine prijateljstva Državnega zbora Republike Slovenije z Republiko Srbijo se je 30. maja 2023 udeležila sprejema v rezidenci veleposlanika Re­publike Slovenije, nj. eks. Damjana Berganta v Beogra­du, na katerega sta bila povabljena tudi predstavnika najvecjih Društev Slovencev v Srbiji. Delegacija Skupine prijateljstva Državnega zbora se je na povabilo predsednika Poslanske skupine pri­jateljstva s Slovenijo v Narodni skupšcini Republike Srbije Milije Miletica od 30. maja do 1. junija 2023 mudila na uradnem obisku v Republiki Srbiji. V de­legaciji, ki jo je vodila predsednica Skupine prijatelj­stva Lena Grgurevic, sta sodelovala poslanca Miro­slav Gregoric in Teodor Uranic. Delegacijo je sprejel predsednik srbskega parlamenta dr. Vladimir Orlic, sestali so se z Odborom za zunanje zadeve in Odbo­rom za evropske integracije, z ministrico za evropske integracije Tanjo Mišcevic in ministrom za zunanje zadeve Ivico Dacicem. V imenu Društva Slovencev Sava se je sprejema udeležil predsednik Društva Saša Verbic, v imenu Društva Slovencev Kredarica pa predsednica Uprav­nega odbora Elza Ajdukovic. V pogovoru so se do­taknili položaja slovenske narodne manjšine v Srbiji. Ob robu dogajanja je delegacija 1. junija 2023 obiska­la Društvo Slovencev Kredarica, kjer jih je sprejela predsednica Upravnega odbora Društva Slovencev Kredarica Elza Ajdukovic, ki je gostom predstavila Društvo in njegove aktivnosti. Priredila: Elza Ajdukovic Vir: Veleposlaništvo Republike Slovenije 2 / Kredarica OBISK DELEGACIJ V SPOMIN NA SRECANJE S spoštovanjem se spominjamo Istvana Pasztorja, predsednika Skupšcine AP Vojvodine, ki je umrl 30. oktobra 2023 po težki bolezni. Istvan Pasztor je ro­jen 20. 8. 1956 v Novem Kneževcu, bil je po poklicu pravnik. Funkcijo predsednika skupšcine APV je op­ravljal od 2012 do oktobra 2023. Bil je tudi dolgoletni predsednik Zveze vojvodinskih Madžarov in s svojim delovanjem vezan za aktivnosti Skupšcine AP Vojvo­dine. Dne 1. junija 2023 v Novem Sadu se je predsednik Skupštine AP Vojvodine Istvan Pasztor sestal z vele­poslanikom Republike Slovenije, nj. eks. Damjanom Bergantom in delegacijo poslancev Državnega zbora Republike Slovenije – clani Skupine prijateljstva z Re­publiko Srbijo, ki so se mudili v vecdnevnem obisku institucij v Srbiji in Vojvodini. Predsednik Pasztor je med ostalim izpostavil, da vse nacionalne skupnosti že desetletja ta prostor do­življajo kot svojo domovino in da sprejemajo in upo­števajo raznolikosti. Na sestanku je pogovor tekel o vlogi AP Vojvodine pri pridružitvi Republike Srbije Evropski uniji. Predsednica Skupine prijateljstva s Srbijo v Držav­nem zboru Slovenije Lena Grgurevic je poudarila, da Slovenijo in Srbijo povezuje skupna zgodovina, dobro­sosedski in institucionalni odnosi, kot tudi vse vred­note, o katerih je tekla beseda in dodala, da je Slovenija pripravljena pomagati pri postopku pridružitve. Sestanku je prisostvovala generalna sekretarka Skupšcine APV Sandra Stojkovic, kot tudi poslanci v Narodni skupšcini Republike Srbije, clani Poslanske skupine prijateljstva z Republiko Slovenijo. VIR: Skupšcina APV in Veleposlaništvo R Slovenije v Beogradu Besedilo priredila: Elza Ajdukovic PREDNOVOLETNO DRUŽENJE Dne 14. novembra 2023 je v rezidenci veleposlani­ka Republike Slovenije v Beogradu nj. eks. Damjana Berganta potekalo prednovoletno druženje s pred­stavniki slovenskih društev v Srbiji. Vsi prisotni so se zavzeli sa krepitev nadaljnega dobrega sodelovanja in pomembnosti slovenske tradicije in kulture v pro­storu. Druženja sta se udeležila tudi predsednik DS Kredarica Đorde Veselinov in predsednica UO DS Kredarica Elza Ajdukovic. Besedilo in foto: Đorde Veselinov Kredarica / 3 ORGANIZIRALI SMO MOJA DOMOVINA 2023 V petek 30. junija 2023 so se ucenci dopolnilne­ga pouka in pevci pevskih skupin Društva Slovencev Kredarica odpravili v Kapele blizu Brežic v Sloveni­ji, kjer so se na povabilo Kulturnega Društva Kapele iz Kapel predstavili z recitacijami in pesmimi v sku­pnem programu. Program je bil zelo pester. Po srcnem sprejemu smo si ogledali film o zna­meniti naravni posebnosti – JOVSIH, sledil je nastop domace vokalne skupine Iris, nato pa je prisotne poz­dravila mlada clanica KD Kapele. Podpredsednica Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji dr. Maja Đukanovic, profesorica slovenšcine na Filološki fakulteti v Beogradu, je v imenu Nacio­nalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji in imenu DS Kredarica pozdravila prisotne. Sledil je nastop pevskih skupin DS Kredarica pod vodstvom mag. Boruta Pavlica in recital ucencev dopolnilnega pouka slovenšcine pod mentorstvom Rut Zlobec, s katerim so pocastili spomin na Jožeta Plecnika, pisatelja Ivana Tavcarja in pesnika Karla Destovnika Kajuha. Pesem Pravljica je recitirala naj­mlajša domacinka Klara, Tracarice so izvedle šaljiv skec in zapel je Moški pevski zbor iz KD Kapele. Po okusni pogostitvi je sledilo druženje v domu in pod zvezdami... Donele so slovenske in “starogradske” pesmi in ob prihodu avtobusa, ki so ga velikodušno organizirali domacini, se je bilo težko posloviti. Hvala predsednici Jožici Penic in vsem clanom KD Kapele za izjemno gostoljuben sprejem, pozornost ob nastopih, za darila, ki nas bodo spremljala tudi pri pouku in bogato pogostitev. Obljubili smo si, da se kmalu spet vidimo v Novem Sadu. Zahvala tudi Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za podporo pri rea­lizaciji gostovanja Moja domovina, Davorju Lipeju pa prisrcna hvala za poslane fotografije. Besedilo: Zdenka Maletin Foto: Davor Lipej Videokom ORGANIZIRALI SMO UDELEŽILI SMO SE DOBRODOŠLI DOMA 2023 Od 1. do 2. julija 2023 je DS Kredarica sodelovalo na tradicionalni manifestaciji Dobrodošli doma, ki je namenjena Slovencem v zamejstvu in po svetu. Srecanje je bilo v idilicnem slovenskem mestu Vi­pava. Nastopili so ucenci dopolnilnega pouka pod mentorstvom uciteljice Rut Zlobec in Mešani pevski zbor DS Kredarica pod vodstvom dirigenta Boruta Pavlica. Po nastopu se je sekretarka UO DS Kredarica Zdenka Maletin srecala s predstavnikoma Urada, ministrom Urada za Slovence Matejem Arconom in Suzano Martinez, predstavnico Urada za slovenska Društva v Srbiji. UDELEŽILI SMO SE PONOVNO V SLOVENIJI – VIPAVA 2023 Vso pomlad smo nestrpno cakali da spet vidimo našo Slovenijo. Prevec dolgo je trajalo naše zaprtje za­radi corone in nezmožnost potovanja da smo komaj cakali lansko leto 2022 in tudi to poletje 2023 da se premaknemo z mesta in predvsem da obišcemo našo lepo Slovenijo. Lani smo imeli nepozabno potovanje v Novo mesto. Letos pa smo obiskali Kapele pri Bre­žicah in Vipavo od 30. junija do 2. julija. Iz soncnega Novega Sada smo se zgodaj zjutraj odpravili na pot. Avtobus je bil poln nas, clanov DS Kredarica, veselih in dobrodušnih. Pot se je podaljša­la skozi neskoncno ravnino po nekdanji tim. avtocesti bratstva in enotnosti. Nestrpno smo pricakovali, da v daljavi vidimo zeleno hribovje Slovenije, posebno pa hrib s gradom Mokrice na vrhu, kot prvi znak, da smo prispeli. V popoldanskem casu smo prispe­li v Brežice in takoj se srecali z našo uciteljico Rut Zlobec. Nastanili smo se v Mladinskem centru Breži­ce, ki se nahaja v cudovitem parku na hribu porašce­nem z mnogimi stoletnimi drevesi. Po namestitvi in okrepcitvi je sledil odhod v kraj Kapele, kjer smo imeli nastop in srecanje z gostitelji. Odpeljali smo se avtobusom skozi cvetoce pokošene trate in goste gozdove do majhne slikovite vasi Ka­pele. Gostitelji v Kapelah, ki imajo dolgorocno in us­pešno sodelovanje z DS Kredarica in drugimi Društvi Slovencev iz Srbije, so nam izrekli toplo dobrodošli­co. Kapele so zares majhna vas, saj imajo manj kot 300 stanovalcev, toda okolje je zelo urejeno, slikovita narava. Najprej so nas gostitelji v stari osnovni šoli spoznali z naravnim znacilnostmi v Kapelah. Najpo­membnejši pa je naravni park Jovsi. To je mocvirnato in vlažno travišce prepredeno z vegetacijo, z veliko rastlinskih in živalskih vrst od katerih so mnoge zelo redke in ogrožene. Sredi te idilicne krajine je opazo­valni leseni stolp, ki ga na žalost nismo mogli obiska­ti, ker je bilo temno in se je zacela predstava. Potem smo imeli prireditev skupaj z gostitelji. Najprej so nastopili pevski zbori, potem pa smo brali besedilo v slovenskem jeziku. Oni so nam tudi prip­ravili kratko in veselo gledališko predstavo z veliko petja in glasbe. Po prireditvi je sledilo druženje s po­gostitvijo, pijaco in potico. Bilo je zelo veselo, veliko glasbe, petja in smeha. V poznih nocnih urah smo se vrnili v Brežice na spanje. Naslednje jutro smo še imeli dovolj casa obiskati prelepo mesto Brežice, da vidimo grad iz XVI. stoletja, ki je zdaj muzej Savske doline in razgledni vodni stolp star vec kot sto let. Sledila je vožnja približno tri ure mimo Ljubljane proti zahodu, to se pravi proti prekrasnemu pode­želju slikovite Vipavske doline, ki leži med zelenimi gozdnatimi grici in raztresenimi majhnimi vasmi in cerkvami. Prispeli smo v Vipavo in se nastanili v nek­danji dvorec, sedaj Dijaški dom Škofijske gimnazije Vipava, ki dominira na vrhu hriba in od koder smo lahko videli celotno mesto. Vipava je zelo lep kraj ob izviru reke Vipave. Skozi mesto se vijejo ozke ulice s kamnitimi nišami in ograjami, s kamnitimi mostovi cez bistro zeleno reko. Mestece spominja na obmo­rska mesta. Po kosilu smo naredili kratek ogled okolice in prišli na trg, kjer se je zacela prireditev. Nenadoma se je zacelo oblaciti in zacelo je deževati ravno v casu našega nastopa. Vendar nam dež ni preprecil sodelo­vanja. Številna Društva Slovencev iz drugih držav so tudi sodelovala s svojimi programi. Kmalu se je nebo razjasnilo, tako da se je druženje nadaljevalo ob pe­smi in glasbi. Zadnji dan po zajtrku smo odpotovali nazaj z mnogimi lepimi spomini. Dan je bil lep, soncen in smo se ustavili v Ljubljani. Bil je lep pocitek in spre­hod ob Ljubljanici in ob vznožju starega mestnega je­dra. Vrnili smo se domov dobro raspoloženi z željo, da se naslednje leto družimo še naprej in sklepamo nova prijateljstva v slovenski deželi. Besedilo in foto: Snežana Miladinovic in Marjeta Pižurica SPODNJI GRAD stoji nad izvirom reke Vi­pave, imenovanim Podfarovž. Zgrajen je bil tako kot zgornji v 12. stoletju v obliki dveh visokih, z notranjim dvorišcem povezanih stavb. V virih se prvic omenja 1329 kot castrum inferius. Potem je skozi preteklost pogosto spreminjal lastnike. Po letu 1950 so ga prenovili za potrebe seme­nišca, od 2001 pa je v njem dijaški dom Škofijske gimnazije Vipava. Stavba, zgrajena na živi skali, je nepravilne oblike, ker se prilagaja razgibanemu terenu. Malo semenišce, dvonadstropna klasici­sticna stavba ob Spodnjem gradu, je bilo zgrajeno med letoma 1845 in 1860. Na zacetku je prevzelo tudi vlogo župnišca, zgraditi pa ga je dal vipavski dekan Jurij Grabrijan. Med opremo je tudi njegov portret, delo Mihaela Stroja. REKA VIPAVA izvira ob zahodnem vznožju Nanosa. Ima sedem stalnih izvirov, najjužnejši je Pri kapelici, sledi izvir Pod lipco, tretja skupina iz­virov pa je razporejena v osrednjem zatrepu vipa­vskih izvirov. Najizdatnejši izvir je tik pod vhodom v umetni rov Vipavske jame. V osrednje izvire Vi­pave, imenovane Pod skalco, se poleg omenjenih dveh izvirov stekajo še vode po dveh neprehodnih špranjastih rovih Za gradom. Podobne narave kot izvir Za gradom je dvojni izvir Pod farovžem. Temperatura vode stalnih izvirov je od 8,5 do 10 stopinj Celzija. V izvire Vipave se stekajo vode iz kraškega zaledja planot Nanosa in Hrušice. Izvi­ri Vipave so zavarovani kot naravni spomenik in so del širšega obmocja naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Vir: Internet Zdenka Maletin in Matej Arcon Suzana Martinez in Zdenka Maletin UDELEŽILI SMO SE ORGANIZIRALI SMO XI. DNEVI SLOVENSKE KULTURE Društvo Slovencev Kredarica je v letu 2023 orga­niziralo XI. Dneve slovenske kulture. Manifestacija je bila od 16. do 19. 11. 2023, kjer so se predstavila društva, skupine in posamezniki iz Slovenije, Hrva­ške in Srbije. V prostorih DS Kredarica Novi Sad je v cetrtek 16. novembra 2023 potekala slavnostna otvoritev XI. Dnevov slovenske kulture, ki je bila zaznamovana z razstavo ob 100-letnici smrti Maksa Pleteršnika, av­torja znamenitega slovensko-nemškega slovarja. Bila je tudi podelitev nagrad udeležencem Literar­nega natecaja 2023, ki ga vsako leto organizira Ure­dniški odbor Biltena Kredarica. Na otvoritvi je prisotne pozdravila Kristina Kli­ner, konzulka Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu in se clanom Društva zahvalila za trud pri ohranjanju slovenske kulture, tradicije in jezika. Prisotne je nagovoril tudi Rajko Maric, castni kon­zul Republike Slovenije v Vojvodini. Udeleženci in nagrajenci Literarnega natecaja 2023 so prebrali svoje prispevke, potem pa so prejeli simbolicne nagrade. V petek 17. novembra 2023 je bil v okviru mani­festacije XI. Dnevi slovenske kulture XX. Vecer slo­venske poezije v dvorani Tribina mladih v Kulturnem centru v Novem Sadu. Prisotne je s skladbo Carpe Diem skupine Joker Out na harmoniki pozdravila ucenka Magdalena, po­tem sta prisotne nagovorila Đorde Veselinov, predse­dnik DS Kredarica in Darinka Kozinc, predsednica GLK Govorica, ki sta poudarila pomen negovanja slovenske identitete skozi jezik, kulturo in obicaje. Nato so najmlajši ucenci nastopali s skupinsko recita­cijo Drobné pesmi Karla Destovnika Kajuha, najstni­ki so na svoj nacin predstavili življenje in delo Ivana Tavcarja. V zadnjem delu prireditve so se predstavili clani literarne skupine GOvoRICA iz Nove Gorice iz Slo­venije in sicer pesnik Andrej A. Golob, pesnica Tanja Ocelic, pesnica in kantavtorka Sabina Vostner, pisa­teljica in pesnica Darinka Kozinc ter slikarka Zrin­ka Ocelic in podarili glasbeno doživetje, pesmi in zgodbe. Predsednica GLK Govorica Darinka Kozinc je otrokom podarila dvojezicno knjigo Radi imamo naš planet-Volimo našu planetu avtorjev Milana Petka Levokova in Darinke Kozinc. V programu je sodelo­valo okrog 40 izvajalcev, publika je v polni dvorani nastopajoce nagradila z velikim aplavzom. Sledilo je druženje v prostorih DS Kredarica. V soboto 18. novembra 2023 je bil XX. Vecer slo­venske pesmi v Slavnostni dvorani v Mestni hiši v Novem Sadu. V imenu Društva Slovencev Kredari­ca je prisotne nagovoril predsednik Đorde Veselinov in posebej pozdravil Danico Bojkovic, predsednico Slovenskega kulturnega društva Ajda iz Umaga iz Hrvaške in Nino Mezinec, predsednico Kulturnega društva Cominum iz Komna iz Slovenije ter predse­dnike ali predstavnike slovenskih društev v Srbiji, ki vsako leto sodelujejo na tradicionalnem koncertu. Letos so gostovali pevski zbori in pevske skupi­ne ŽePZ SKD Ajda iz Umaga, ki ga vodi dirigentka Vesna Car in Folklorna skupina SKD Ajda iz Umaga, vodja in koreografka je Evelin Semeši, potem MePZ KD Cominum iz Komna pod vodstvom dirigenta Luke Vetriha, MePZ DS Planika iz Zrenjanina, ki ga vodi dirigentka Danijela Avram, MePZ DS Triglav iz Subotice, dirigentka je Diana Kiš Miškolci, klavir­ska spremljava pa Kristina Mate ter MoPS Fantje in MePZ iz DS Kredarica, dirigent in umetniški vodja je Borut Pavlic. Koncert se je zakljucil s pesmijo Slove­nija od kod lepote tvoje, kjer so zapele vse sodelujoce pevske skupine ob glasbeni spremljavi Instrumental­nega ansambla DS Kredarica v sestavi Ksenija Erce­gan – flavta, Mirko Pavlic – kitara, Tatjana Mažurin – harmonika in Mihailo Kolesar – viola. Na odru so se jim pridružili še plesalci folklorne skupine SKD Ajda. Clanica DS Kredarica Nataša Ivaniševic je vodila pro­gram. Koncert je bil zelo dobro obiskan, saj je bila slav­nostna dvorana nabito polna, v programu pa je nasto­pilo okrog 200 izvajalcev. Manifestacija XI. Dnevi slovenske kulture in sicer predstavitev, negovanje slovenskega jezika, kulture in tradicije skozi aktivnosti DS Kredarica so popolnoma uresniceni. DS Kredarica že 26. leto skrbi za ugled slovenske skupnosti v Novem Sadu in domovine Slovenije, ki ju v pozitivni luci predstavlja, poleg tega pa skrbi za povezovanje rojakov, še posebej mladih in njihovo negovanje slovenskega jezika, kulture in obicajev. Besedilo: Elza Ajdukovic Foto: Đorde Veselinov, Rut Zlobec in Kristina Koprivšek ORGANIZIRALI SMO Kredarica / 9 ORGANIZIRALI SMO OBISK SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA Društvo Slovencev Kredarica so 9. oktobra 2023 obiskali clani Slovenskega etnološkega društva, ki so se mudili na vecdnevnem obisku v Srbiji. Poleg Društva Slovencev Kredarica so obiskali še Društvo Slovencev Kula v Vršcu in Društvo Slovencev Triglav v Subotici, kjer so 7. septembra 2023 organizirali stro­kovni posvet Prepletanje elementov kulturnih dedišcin iz prvotnih in sedanjih domovin – Rokodelska znanja in vešcine. Predsednica SED dr. Tanja Roženberger je Dru­štvu Slovencev Kredarica in uciteljici Rut Zlobec pos­lala pismo zahvale in med ostalim napisala: Na naši strokovni poti smo izvedeli veliko novega in zanimi­vega ter doživeli veliko lepega. Še naprej vam želimo uspešno in aktivno delovanje, še zlasti med mladimi... Slovensko etnološko društvo je Društvu Slovencev Kredarica podarilo obilo gradiva, ki ga že uporabljajo pri pouku. Hvala vsem za sodelovanje in podporo. Besedilo: Rut Zlobec Foto: Đorde Veselinov OBISK OŠ OB RINŽI KOCEVJE V nedeljo 15. oktobra 2023 so se ucenci iz Osnov­ne šole Ob Rinži iz Kocevja, Slovenija, ustavili tudi v Novem Sadu, kjer jih je predsednik Društva Sloven­cev Kredarica Đorde Veselinov s clani vodstva sprejel v prostorih Društva. Ob prijetnem druženju s pogostitvijo so se gostje iz Slovenije pogovarjali o vtisih, ki so si jih nabrali, potem pa se pocasi poslovili ter odpravili na pot do­mov v Slovenijo. Zahvaljujemo se vsem za sodelova­nje. Besedilo in foto: Đorde Veselinov SRECANJE Z ALEŠEM VALICEM, IGRALCEM IN PROFESORJEM AGRFT V LJUBLJANI V zacetku decembra, smo imeli cast srecati se z znanim igralcem in profesorjem umetniške besede na Akademiji za gledališce, radio, film in televizijo v Lju­bljani, Alešem Valicem, ki smo ga gostili v Društvu. Eden od najbolj prepoznavnih slovenskih dram­skih igralcev je obiskal Novi Sad s študenti dramske igre na AGRFT, ki so nastopali na Festivalu študent­skega gledališca v organizaciji Akademije umetnosti Novi Sad. V prijetni atmosferi, smo se pogovarjali z Alešem Valicem o njegovih številnih vlogah v gledališcu, filmu in televiziji, o njegovih študentih, o nekdanji skupni državi ter o dejavnostih naših clanov, o raz­licnih aktivnostih Društva ter nenazadnje, o življe­nju, umetnosti in kulturi. Isti vecer smo imeli zado­voljstvo gledati predstavo Zlocin na kozjem otoku Uga Bettija, ki so jo odigrali njegovi študenti v Srbskem narodnem gledališcu. Besedilo in foto: Kristina Koprivšek 10 / Kredarica ORGANIZIRALI SMO MIKLAVŽEVANJE V DRUŠTVU SLOVENCEV KREDARICA Številni otroci in starši so praznovali prihod Miklavža v organizaciji Društva Slovencev Kredarica v Novem Sadu. V petek 8. decembra 2023 ob 19h so priredili zelo lepo Miklavževanje, na katerem so na­stopili ucenci dopolnilnega pouka, ki se ucijo sloven­šcino v Društvu, z uciteljico Rut - od najmlajših do mladostnikov. Pred programom so posneli in poslali tudi novoletno video cestitko na Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Program je vodila Nataša Iva­niševic. Program je bil zelo pester. Najprej je Magdalena Kiso zaigrala na harmoniko, potem je bila dramatiza­cija pripovedi Snežak prometnik avtorice Marije Lo­vric. Otroci iz Društva so igrali razlicne vloge, peli pesmice, plesali snežno polko, pripravili ilustracije svojih vlog ter naredili plakat z vabilom na Miklavže­vanje. Ucenka Mila Breberina pa je poslala ilustracijo Snežaka prometnika, ki je ves cas krasil dogodek. Poleg tega so nastopali tudi ucenci, ki obiskujejo Slovenski jezik z elementi kulture pri uciteljici Nini Stanimirov Veriš v dveh osnovnih šolah Vase Stajica in Prva vojvodanska brigada v Novem Sadu. Prebrali so svoja pisma Miklavžu. In kot vedno so na koncu vsi pridni otroci dobili zelo lepa darila. Besedilo: Kristina Koprivšek Foto: Đorde Veselinov CESTITKA MARIJA LOVRIC, pisateljica in pesnica ter ure­dnica Biltena Kredarica in ucenka v DS Kredarica Novi Sad je osvojila drugo mesto v kategoriji Po Šin­kovcevem verzu s pesmijo Cigave so bile oci na pesni­škem natecaju Šinkovcevi dnevi poezije 2023 v orga­nizaciji JSKD Idrija! Kredarica / 11 MOJA HIŠA JE TVOJ DOM SKUPINSKO ODKRIVANJE SLOVENIJE Kot otrok sem z mojimi starši in bratcem veckrat bila v Sloveniji. Od takrat je minilo veliko let in kocno sem dobila priložnost, da spet grem v Slovenijo, am­pak tokrat s hcerkama in možem. Že tri leta zahva­ljujoc DS Kredarica, društvu Pleteršnikova domacija Pišece, naši vedno nasmejani uciteljici Rut Zlobec in krasnemu gostitelju Martinu Dušicu, del poletja pre­življamo v majhnem mestu Pišece, v okviru projekta Moja hiša je tvoj dom. Nastanjeni v Pleteršnikovi zi­danici, na višini nad muzejem, v Pišecah in vinogra­du, uživamo v sprošcojuci tišini, razgledu na naravo okoli nas in se pogovarjamo kaj novega bomo odkrili. Seveda da smo kot vecina, najprej želeli na obisk Postojnske jame, Bleda, Bohinja, Ljubljane s starim gradom in Tromostovjem, Kopra in primorja, da se kopamo v nekateri od rek, jezer, termah in morju, da se sprehajamo po Pohorju... Ampak Slovenija nas ni pustila da bomo (samo) opazovalci. Vsaka vas, vsako mesto, vsak gozd, reka, pot, klicali so nas da nam pripovedujejo svojo zgodbo, ter da jih raziskujemo in postopoma so nam odkrili pravi pomen besed Moja hiša je tvoj dom. Ali naj zacnem z majhnimi mesti kot so Pišece in Vitanje z domacijo in muzejem Maksa Pleteršnika in centrom Vesoljskih tehnologij Noordung, ki nas spominjajo na pomembnost tega, da ne pozabimo od kod prihajamo? Ali morda zacnem z Rušami in špor­tnim centrom? Tukaj, na turnirju v kegljanju, lahko dobiš podporo ceprav si iz Novega Sada in si si samo spotoma hotel ogledati novo kegljišce. Kamorkoli se obrneš, vidiš da je šport nacin življenja, ne pa tekmo­vanje. V Radovljici, mestu kot iz pravljice, smo odkrili, da muzej ni samo stavba, kjer so postavljeni neki stari predmeti in fotografije. To je prostor, kjer se uciš in odkrivaš skozi igro. In zaradi tega je normalno, da v muzeju cebelarstva, cebele imajo svoj panj, lahko gre­jo noter in ven in obiskovalci lahko pogledajo, kako cebele ustvarjajo med in da s tem niti cebele niti ljud­je niso ogroženi. Tudi Žalec ni mesto, v katerega boš prišel samo na ogled in poskus piva na fontani piva. Tukaj, v veliki senci dreves so postavljene edukativ­ne table iz katerih se uciš o hmeljarstvu tega kraja in ugotoviš kako veliko let in dela potrebujejo kilometri nasada hmelja, ki si jih opazil skozi okno avta. Povsod se lahko nekaj novega nauciš. Sprehajajoc se po Škratovi ucni poti na Pohorju, na vsakem koraku vidiš velika mravljišca in cutiš, kot da te z vseh strani napadajo velike gozdne rdece mravlje. Ampak na ucni poti lahko najdeš interaktivne eduka­tivne tocke, kjer postopoma odkrivaš pomembnost mravelj za naravo in nadaljuješ sprehod pozabivši na neprijetno skelenje mravljicne kisline. In kaj je najbolj pomembno, tako otroci kot tudi starši uživajo v skupinskem odkrivanju Slovenije. Enako imamo možnost da se igramo, raziskujemo, da okusimo nove (ali pozabljene) okuse, se sprošca­mo ob glasbi poletnega festivala v Brežicah, ob knjigi sposojeni iz knjižnice Brežice ali sede na mosticku v Kostanjevici ob Krki in gledajoc prižig 1000 luck. Dom ni zgradba z štirimi stenami in streho, dom je nekaj kar gradiš, o katerem skrbiš, v katerem ustvar­jaš in kjer neguješ dobre odnose z naravo in ljudmi okoli sebe. Besedilo in foto: Tamara Kiso 12 / Kredarica MOJA HIŠA JE TVOJ DOM NEPOZABEN TEDEN Letos poleti smo bili z družino ter z babico in ded­kom v Pleteršnikovi zidanici, ki gosti slovenske po­tomce izven domovine v okviru projekta Moja hiša je tvoj dom. V Pišecah v hišici na vrhu hriba smo preživeli od 18.7. do 25.7.2023 nepozaben teden dni. Imeli smo najbolj simpaticne sosede (osle), ki jih nikoli ne moti otroški vrvež (po tem so veliko boljši od naših sose­dov). Spušcali smo se po vodnih toboganih v termah Dobova, uživali v banana split sladici v deževni Lju­bljani, planinarili do Lovskega doma in Pišeckega gradu, si ogledali muzej Maksa Pleteršnika. Velika hvala naši uciteljici Rut Zlobec in njenemu možu Ljubu, kot tudi našima gostiteljema Martinu in Mileni Dušic za izjemno gostoljubje in ljubeznivost. Družina Pavlic in Ercegan! Besedilo: Ksenija Ercegan Kredarica / 13 PREDSTAVLJAMO NAŠE CLANE DR. OLIVER FOJKAR diplomirani biolog, doktor agronomskih znanosti, filmski ustvarjalec V naši bližji in daljnji okolici obstajajo naravni re­zervati. Da bi se seznanili z njihovim pomenom, sem septembra letos ob Sejmu ekologije v Novem Sadu, poiskala dr. Oliverja Fojkarja, diplomiranega biologa, doktorja agronomskih znanosti, filmskega ustvarjal­ca, ki živi v Novem Sadu, dela v Pokrajinskem zavodu za varstvo narave, tudi našega clana, da vam ga preds­tavim. Ali bi mi, prosim, povedali nekaj o sebi? Celotno moje dosedanje življenje je bilo povezano z NARAVO. Odkar vem zase, sem imel rad živali in rastline, rad sem preživljal cas v naravi. Rojen sem kot tretji otrok od oceta Oliverja in matere Katice (roj. Škondra) v Vrbasu (Vojvodina, Srbija), na cu­den in enkraten datum 9. 9. 1969. Zdi se mi, da me številka devet spremlja skozi vse življenje. Kot otrok sem imel zelo rad pse in sem imel tri potepuške pse: Lesija, Žuco in Crno Munjo. Vsak dan sem jih hranil in se z njimi igral pred blokom. Vsako jutro so me cakali pred blokom in me spremljali v šolo, bila je to velika ljubezen. Pogosto sem domov prinašal tudi ranjene ali onemogle ptice, na primer galeba in sivo vrano... Osnovno šolo sem obiskoval in koncal v Odžacih. Tu se mi je zgodilo, da me je predmetna uciteljica biologije Olgica Karanovic izbrala, da v imenu šole grem na tekmovanje. Vsi so se spraševali, zakaj ravno Oliver, „Otroci, Oliver je naredil najboljši herbarij od vseh otrok. Prinesel je rastline ne samo iz našega kra­ja, temvec tudi s planin, Mediterana, alge iz morja...“ Spoznala je, da se tu skriva velika ljubezen in se zato opredelila zame. To je se je koncalo s 1. mestom na Zveznem jugoslovanskem tekmovanju iz biologije v osmem razredu. Izdelal sem nalogo Znacilnosti sla­tine južno od Srbskega Miletica in možnosti njenega izkorišcanja. Ta nagrada je utrla pot mojemu bodo­cemu življenju. Koncal sem Gimnazijo Jovan Jovanovic Zmaj smer biologija v Novem Sadu. In potem še trikrat osvojil prvo mesto na Zveznem tekmovanju iz biologije. Di­plomiral sem biologijo, raziskovalno smer, na Nara­voslovno-matematicni fakulteti v Novem Sadu leta 1995. Magistriral sem leta 2000 in doktoriral 2016 na Agronomski fakulteti v Novem Sadu, na katedri za mikrobiologijo zemljišca. Bil sem štipendist Evropske Mikrobiološke Federacije in bil leta 1998 vec mesecev na Univerzi v Stockholmu, kjer sem raziskoval azoto­fiksirajoce cianobakterije (elektronska mikroskopija in genetske analize). Kako in kdaj biolog postaja tudi filmski ustvarjalec? Po koncanem študiju biologije sem bil povabljen, da se javim na razpis s par predlogi za ekološke odda­je v Izobraževalno-dokumentarnem programu RTV. Sprejeli so nekoliko mojih scenarijev in tako se je moja življenska pot nadaljevala v drugo smer. Delal sem v Izobraževalno-dokumentarnem pro­gram RTV Novi Sad sedem let (1995-2002) kot sce­narist in avtor oddaj o naravi. Prvi film, ki sem ga na­redil za RTV se je imenoval V senci civilizacije (1995), ukvarjal se je z naravo Petrovaradinskega mocvirja in je trajal 50 minut. Sprejet sem v Združenje filmskih in TV delavcev Vojvodine. Na RTV sem kot honorarni avtor oddaj dobro izucil filmske obrti. Potem sem si pridobil certifikat za kamero 2006 na Novosadski Odprti Univerzi, si pridobil diplomo potapljaca Professional Scuba Schools. Bil sem usta­novitelj (2004) in predsednik Akademskega Društva za preucevanje in zašcito narave – Novi Sad. Kako poteka Vaše delo? Poklicno se ukvarjam z varstvom narave in že vec kot 20 let delam v Pokrajinskem zavodu za varnost narave v Novem Sadu kot PR menadžer in do pred kratkim kot nacelnik Oddelka za promocijo, eduka­cijo in odnose z javnostjo. Ustvaril sem veliko število poljudnoznanstvenih filmov na podrocju narave in ekologije: V senci ci­vilizacije, Zimski let, Gobe Fruške gore, Molitva za goro, nadaljevanka Narava kot življenje, Moj pri­jatelj štiglic, Bele štorklje moje ravnine, Male stoje­ce vode Vojvodine, Reka življenja – Donava, Konji Krcedinske ade, Potiski biser – naravni park Stara Tisa pri Bisernem otoku, Zašcitene naravne dobrine Novega Sada... Od naštetih filmov so nekateri tudi dolgometražni filmi? Da, film Reka življenja – Donava je dolgometražni dokumentarno-naravoslovni film, ki traja okrog 80 minut. Film je subtilna zgodba o najbolj mocni reki Evrope v Srbiji, film o cudovitem svetu flore in favne Donave, potovanje skozi življenje majhnega cloveka – ribica in zgodba o trdnjavah in kulturni dedišcini. Na filmu smo potrpežljivo delali štiri leta, snema­li v naravi in kulturnih dobrinah vzdolž Donave v Srbiji. Koncali smo ga leta 2011. To je film zahtevne strukture, predstavlja potovanje skozi prostor in cas najlepšega dela reke Donave v Srbiji, kot tudi potova­nje skozi življenje majhnega cloveka, ribica, od deških dni, pa do zrele dobe. Ustvarjanje tega nenavadnega in zahtevnega dokumentarnega filma je zahtevalo specificna snemanja iz zraka, z ladje, podvodno in mikroskopsko snemanje. Želja mi je bila s filmom Reka življenja približati naravne lepote Donave na­šim otrokom in nam samim ter vzpodbuditi še boljšo zašcito te reke v Srbiji. Donava je najpomembnejša evropska reka. S svo­jimi 2888 kilometri Donava povezuje vzhod in za­hod Evrope, Atlantik in Mediteran. Skozi Srbijo je njen tok dolg 588 kilometrov in ravno tu ona posta­ja velika in mocna. Tu se v njo vlivajo Drava, Tisa, Sava, Tamiš, Morava, Nera, Timok... Gledalec ima priložnost kreniti na potovanje, „poleteti“ in si tudi iz zraka ogledati skrivne rokave in meandre Donave, se spustiti pod vodo in pokukati v skrivnosti podvo­dnega sveta mocvirja in donavskih globin, kjer vla­dajo velikanski somi, pa tudi se seznaniti s cudovitim kapljicnim svetom mikrokosmosa, praživali in alg. V filmu je predstavljen niz biserov srbskega Podonavja, najlepše zašcitene naravne dobrine: Specialni naravni rezervat „Gornje Podonavje“, Naravni park „Begeška jama“, NP1 „Fruška gora“, SRP2 „Koviljsko petrovara­dinsko mocvirje“, SRP „Deliblatska pušcava“ in La­bodovo okno, NP „Đerdap“. Film na poljuden in sprejemljiv nacin predstavlja tudi vse vecje tvrdnjave in kulturne dobrine vzdolž Donave: Backo trdnjavo, Petrovaradinsko trdnja­vo, Kalemegdan, Smederevsko trdnjavo, trdnjavo v Ramu, Golubacko trdnjavo, Trajanovo tablo, arheo­loško lokaliteto Lepenski vir... Na kateri film ste posebno navezani (eden ali vec)? Film na katerega sem posebno navezan je film Moj prijatelj štiglic. To je zgodba o cudežnih pticah in precudoviti naravi Vojvodine, o velikanski ljubezni decka do ptic po eni strani, in svetu odraslih, tragicni usodi ptic Evrope v zacetku tretjega Milenija, o raz­doru bogatega Zahoda in siromašnega Vzhoda. Film je sneman na precudoviti pristavi Salašu Sre­brnega lista pri vasi Male pijace in v specialnih narav­nih rezervatih: ”Ludaško jezero”, ”Slano Kopovo” in “Stari Begej – Carska bara”. Navdahnjen je z resnic­nim dogodkom, znanim kot Afera „Balkanske ptice“, ko je leta 2001 pretrgano tihotapljanje ubitih zašcite­nih ptic z Balkanskega polotoka v Italijo. Ta film je dokaz, da lahko film z dobrim scenari­jem, z dobro idejo, ne glede na skromna sredstva in produkcijo, ustvari velik uspeh. Nagrajen je in na Ja­ponskem in v Veliki Britaniji. Vaše izkušnje s filmskih festivalov (sublimirano)? Filmski festivali so slavja umetnosti in zelo me ve­seli, da smo z našimi ekološkimi filmi sodelovali na številnih festivalih po Evropi in Svetu in doprinesli k promociji narave naše države. To je prostor, kjer lah­ko primerjamo svoje delo s kolegi filmskimi ustvar­jalci in se kaj novega naucimo. Zelo sem srecen, da sem bil povabljen na velike svetovne festivale, kot je WILD SCREEN BRISTOL v Veliki Britaniji in Japan Wildlife Film Festival v Toyami. Tam se lahko vidijo projekti Nacionalne Geografije, BBC, ORF in drugih velikih TV hiš, v katere je vloženo zelo veliko denar­ja, znanja in potrpežljivosti. Naše produkcije so skro­mne in se težko lahko primerjamo s tako bogatimi državami... Znanstvena dela in udeležba na znanstvenih simpozijih in kongresih govorijo o biologu, ki je doktoriral na temo: Azotofiksirajoce cianobakteri­je v zemljišcih Vojvodine in njihova ultrastrukturna in genetska karakterizacija, njegovi filmi pa s svojo umetniško sposobnostjo govorijo o mnogih aspek­tih življenja flore in favne, vode, ljudi in narave same. Kakšne težave ste imeli pri Vašem delu? V casu cele svoje mladosti sem se želel ukvarjati z znanostjo biologijo. Natancneje z mikrobiologijo, konkretno z modrozelenimi algami, cianobakterija­mi. Še kot decek sem prihajal iz Odžakov v mikrobio­loški laboratorij na PMF v Novi Sad k prof. dr. Miro­slavu Gantarju, ki mi je bil mentor. Raziskovali smo prisotnost azotofiksirajocih cianobakterij v zemljišcu Vojvodine in možnost njihovega izkorišcanja. Nare­dil sem par nalog na to temo in na tekmovanju Zna­nost mladim osvojil prvo mesto v tedanji Jugoslaviji. Vse je bilo dobro do tretjega letnika študija, ko je moj mentor dr. Gantar, zapustil državo in odšel v Ameriko. Naj pripomnim, da so to bila vojna leta, devetdeseta. Tedaj sem izgubil glavno podporo pri svojem delu, pa sem se zaradi tega, da bi magistri­ral in doktoriral, prepisal na Agronomsko fakulteto v Novem Sadu. Kaj pomeni naravni rezervat (zašciteno podrocje je pod cigavo zašcito)? Naštejte nam jih. Že vec kot 20 let delam v Pokrajinskem zavodu za zašcito narave kot PR inštitucije, na delovnih nalogah promocije, edukacije in odnosa z javnostjo. Delo na zašciti narave ter redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je zelo inspirativno in izzivalno, poseb­no v Vojvodini, ki je izraziti agrarni predel. Podrocja ohranjene narave so danes zelo redka, za­radi škodljivega cloveškega vpliva. Njih je treba nujno zašcititi, kot preostale bisere narave, izrazite geološke, biološke, ekosistemske in predelne raznovrstnosti. Najvecje zašcitene naravne celote v AP Vojvodini so v plavnih zonah velikih rek (Donava, Sava, Tisa...), v hribovito – gorati regiji Fruške gore in Vršackih pla­nin, na velikih pušcavah (Subotiška in Deliblatska) in v izbranih stepsko-slatinskih podrocjih. Zašcitena podrocja so po Zakonu o zašciti narave lahko: nacio­nalni parki, strogi in specialni rezervati narave, parki narave, predeli izjemnih odlik, spomeniki narave in zašcitena naravna bivališca. V APV imamo trenutno okoli 7,5% teritorija, ki predstavlja zašcitene naravne dobrine. Imamo 139 zašcitenih naravnih dobrin in od tega: 1 Nacionalni park (Fruška gora), 17 specialnih naravnih rezer­vatov narave, 12 naravnih parkov, 96 naravnih spo­menikov – stebla in parki, 5 predelov izjemnih odlik in 8 – strogih naravnih rezervatov. Nekateri od naj­pomembnejših specialnih naravnih rezervatov so: Obedska bara, Carska bara, Ludaško jezero, Deliblat­ska pešcara, Zasavica, Slano Kopovo, Gornje Podo­navlje, Karadordevo, Koviljsko-petrovaradinski rit... Želja nam je doseci cilj nekje okrog 10 – 11% zašcite­nih naravnih dobrin, kar je obicajno v Evropi. Pomen teh podrocij? Vsa ta podrocja predstavljajo oaze narave in dom redkih in ogroženih vrst. Varnost strogo zašcitenih in zašcitenih vrst se najbolje izvaja s prepovedjo pose­gov v njihova naravna bivališca, skozi zašcitena pod­rocja in druge nacine prostorne zašcite. Zavod varuje ogrožene vrste v naravi tudi skozi aktivno zašcito in ohranjanje njihovih naravnih bivališc, zagotavljajoc jim boljše pogoje za življenje in razmnoževanje. Zašcita narave in klimatske spremembe? Ta zašcitena podrocja nudijo celo vrsto koristi ljudem, na primer: prostor za razvoj ekoturizma in rekreacijo, produkcija kisika, rezervoarji ciste vode, doprinašajo k preprecevanju klimatskih sprememb… Zašcitene naravne dobrine Novega Sada (2012 film)? Recite nam nekaj o tem. V DVD izdaji Zašcitene naravne dobrine Novega Sada je predstavljeno šest najvecjih in najpomemb­nejših zašcitenih naravnih dobrin Novega Sada sko­zi petminutne filme, in sicer: NP „Fruška gora“, SRP „Koviljsko petrovaradinski rit“ PP3 „Begecka jama“, SP „Dunavski park“, Spomenik prirode „Futoški park“ in SP „Kamenicki park“. Ti kratki filmi so zelo dobri za edukacijo otrok in jih pogosto prikazujemo mladim, ko obišcejo naš Naravoslovni muzej. Sejem ekologije v Novem Sadu in vi? (Pokrajinski zavod za zašcito narave in PMF) Dan odprtih vrat? Te manifestacije nam potrjujejo o kolikršnem delu in vloženem trudu z mladimi gre, tako s štu­denti biologije, študenti prava, z Združenjem uci­teljev Vojvodine... Zelo pomembna je izmenjava svojih znanj o po­membnosti zašcite narave z mladimi in javnostjo na­sploh. V tem smislu so tudi nastali ti dokumentarno­-ekološki filmi, Zavod pa organizira in izvaja razne vzgojno-izobraževalne in promotivne aktivnosti. Or­ganizira razstave, predavanja, eko-kampanje, tribune in okrogle mize, izdajo publikacij, posterjev, sodeluje na sejmih in manifestacijah. Naravoslovno razstavo Zavoda vsako leto obišce okoli 30.000 obiskovalcev, predvsem otrok. Vaše vezi s Slovenijo? Jaz sem Slovenec in sem na to ponosen. Moj de­dek Leopold Fojkar je rojen nedalec od Škofje Loke v vasici Spodnja Luša leta 1904. Naša družina je imela v tem kraju žago za les in gostilno Pri Tonetu. Toda moj dedek je kot državni uslužbenec, žandar v Kra­ljevini SHS dobil premestitev službe v Backo Topolo v Vojvodini. Tu se je porocil in ostal živeti in od tod naša družina v teh krajih. Slovenija mi je draga tudi v srcu. Spominjam se pocitnic preživetih poleti na morju v starem precudovitem Piranu in modernem Portorožu. Glede moje družine pa sem porocen z ženo Mirjano (roj. Grubješic) prav tako diplomirano biologinjo, specialistko humane genetike. Imava dve hceri in sicer Saro, diplomirano informaticarko in Te­odoro, študentko arhitekture. Lep dogodek v Vašem življenju? Rojstvo mojih otrok Sare in Teodore je kot mno­gim staršem vsekakor eden od najlepših trenutkov v mojem življenju. Toda v profesionalnem smislu je zelo lep dogodek v mojem življenju bivanje na Japonskem na Japan Wildlife Film Festivalu, v mestu Toyama, kot tudi do­bljena nagrada za film: Moj prijatelj štiglic, najboljši ekološki film za edukacijo otrok, Japan Wildlife Film Festival (2007). Film je bil preveden tudi v japonski jezik in prikazan na njihovi nacionalni televiziji. Nam lahko poveste še kakšno zanimivost? Ker sem kot decek živel v Odžacih, sem pogosto obiskoval mali Arheološki muzej kjer so bili razsta­vljeni eksponati iz zgodnjega neolita z bližje lokalite­te Donja Branjevina. V muzeju me je vedno prijazno docakal arheolog Sergej Karmanski in mi pripove­doval razne zgodbe vezane za življenje ljudi iz mlaj­še kamnite dobe. Postala sva prijatelja, ceprav je on imel svojih 55 let, jaz pa svojih 14 let. Tožil se mi je da ne more organizirati novih izkopavanj na lokaliteti, nima denarja, nima podpore pristojnih… Predlagal sem mu, da poklicemo in angažiramo Mlade raziskovalce Vojvodine, kjer sem bil clan. Po letu dni dogovarjanj in organizacije je med poletjem na lokaliteti Donja Branjevina pri Deronjah vzniknil raziskovalni tabor Mladih raziskovalcev. Po dveh le­tih izkopavanja to 1989. leto, je na lokaliteti razen de­lov keramicnih posod, uteži za mrežo, ostankov hiš, nekega dne izkopan tudi en popolnoma nenavaden predmet, predmet, ki je privabil pozornost vseh. Bila je to statua v obliki ženskega telesa, izredno izraže­nih ženskih atributov – oblin. Statua je bila visoka 38 centimetrov, v kodrih las se je videla rdeca barva in je zato poimenovana “Rdecelasa boginja”. Ta statua je edinstvena in se ocenjuje, da je stara vec kot 7000 let. Zaradi Rdecelase boginje je malo manjkalo, da ni­sem odšel na študij arheologije… Društvo Slovencev Kredarica in Vi? Vsaka ptica k svoji jati leti! Ko smo vsi živeli v eni državi Jugoslaviji, se nacionalni pripadnosti ni dajala tako velika pozornost. Mnogi so se opredeljevali kot Jugoslovani. Toda, ko je prišlo do razpada Jugoslavi­je, sem zacutil potrebo, da se bolj povežem s svojimi rojaki, da pokažem svojo slovensko nacionalno pri­padnost. Cim sem izvedel, da je ustanovljeno Društvo Slo­vencev Kredarica v Novem Sadu, sem želel in sem postal clan tega našega Društva. To je bilo tam nek­je leta 1998, zdi se mi, ko je še bil predsednik Franc Cevc. Veselil sem se manifestacij, nastopov zborov in drugih kulturnih dogodkov Društva Kredarica. Ker delam v Pokrajinskem zavodu za varnost na­rave, kjer je tudi Naravoslovni muzej, sem imel vec priložnosti docakati in ugostiti delegacije in skupine, ki so v organizaciji Kredarice prišle k nam iz Slove­nije. Zato je tudi moja inštitucija Pokrajinski zavod dobila zahvalo za sodelovanje z DS Kredarica. Moram omeniti še dogodek v življenju, povezan z DS Kredarica. Po proslavi 20. obletnice DS Kredarica 2017 v Srbskem narodnem gledališcu, sem imel pri­ložnost srecati monsigneurja Stanislava Hocevarja, takrat našega beograjskega metropolita – nadškofa. Pristopil sem k njemu, se predstavil kot Oliver Fojkar, lepo ga pozdravil in vprašal, ali ga smem poljubiti in se mu zahvaliti za vse kar dela za ljudi. Z nasmehom in presenecenjem me je tudi on poljubil na lica in me vprašal, odkod je ta priimek: Fojkar. Vse sem mu lepo povedal, kdo sem in od kod je poreklo moje družine. Zadovoljno me je gledal in me povabil, naj ga obišcem v Beogradu. Toda potem se nisva vec nikoli srecala. Kaj bi sporocili clanom Društva? Clane Društva Slovencev Kredarica bi lepo poz­dravil in jim zaželel zdravje in sreco. Da se še vec družimo, spoštujemo in si pomagamo, da še vec po­tujemo, in ohranjamo našo slovensko tradicijo. Pogovor vodila: Marija Lovric Foto: Oliver Fojkar 14 / Kredarica PREDSTAVLJAMO NAŠE CLANE 1 NP - nacionalni park - nacionalni park 2 SRP - specijalni rezervat prirode - posebni naravni rezervat Kredarica / 15 PREDSTAVLJAMO NAŠE CLANE Sodeloval je na vecih prestižnih mednarodnih filmskih festivalih: v Italiji, Grciji, Veliki Britani­ji, na Japonskem, Finskem, Poljskem, Slovaškem, Madžarskem in v Srbiji. Dobitnik je vecih nagrad za svoje filme: • Nagrada znanstvenega komiteja Ekološkega Filmskega Festivala Viterbo, Italija (1996), • Nagrada za kreativnost, I BELFEST, BIH (2001), • “SREBRNI BOR”, Najboljši ekološki film 12. MEFEST, Zlatibor (2004), • Panda Award Finalist, WILDSCREEN 2006 Bristol, Velika Britanija, • Najboljši ekološki film za edukacijo otrok, Japonska Wildlife Film Festival (2007), • Memorialna nagrada “ALEKSANDAR SAŠA PETROVIC”, MEFEST Zlatibor (2008), • “ZLATO PAVOVO PERO” Grand prix, 12. Mednarodni festival fotografije in filma, Gospodinci (2009), • Specialna nagrada, 13. Mednarodni Festival Filma o naravi, Lodz, Poljska (2009), • “ZLATI LIST” Nagrada NP Fruška gora za leto 2012 za eko spot o Fruški gori, • Specialna nagrada na Jahorina Film Festu 2013 za znanstveno videnje sveta ptic, film Bele štorklje moje ravnine, • “ZELENI LIST” 2013 Radio B92 in Gibanja goranov Vojvodine za film Konji Krcedinske ade. 3 PP - park prirode - Naravni park 16 / Kredarica PREDSTAVLJAMO NAŠE CLANE Filmski festival v Toyami Kredarica / 17 PREDSTAVLJAMO NAŠE CLANE 18 / Kredarica UDELEŽILI SMO SE KREDARICA NA 66. MEDNARODNEM SEJMU KNJIG V BEOGRADU Od 21. do 29. oktobra 2023 je bil 66. Mednarodni sejem knjig v Beogradu. Pokrajinski sekretariat za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manj­šine-nacionalne skupnosti in Pokrajinski sekretariat za kulturo, javno obvešcanje in odnose z verskimi skupnostmi Izvršnega sveta APV sta organizirala stojnico. Na tej stojnici je Društvo Slovencev Kredarica raz­stavilo izdelke založništva v slovenskem jeziku: Bil­tene Kredarica, katerih izhajanje financno podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, monografijo o 20 let DS Kre­darica Preteklost za prihodnost ter knjigo za otroke Galeb avtorice Marije Lovric. Izdaje so izzvale veliko zanimanja in so na koncu razdeljene. Na sejmu je sodelovalo vec kot 400 razstavljalcev iz Srbije in tujine. Sejem je otvoril pisec in založnik Vladislav Bajac. Sejem se je odvijal pod geslom Živele knjige! Dr­žava castni gost je bila Republika Francija. V imenu države castnega gosta je udeležence sejma pozdravil Mathias Enard, francoski pisec in eden med najbolj­šimi poznavalci zgodovine in kulture našega regiona. Med nagrajenci sejma je tudi založba Prometej iz Novega Sada. Sejma se je udeležilo okoli 190.000 obiskovalcev. Beograjski sejem knjig velja za najvecjo regionalno manifestacijo posveceno knjigi. Besedilo: Marija Lovric SRECANJE PEVSKIH ZBOROV V SUBOTICI Mednarodni festival Srecanje slovenskih zborov je bil 29. septembra 2023, že po tradiciji, v Mestni hiši v Subotici. Festival je bil devetnajstic v organizaciji Društva Slovencev Triglav Subotica. Za zbore in vokalne skupine je to priložnost, da eni dugim predstavijo svoje delo v minulem letu. Letos je festival bil tekmovalnega znacaja, kar je prispevalo k posebnosti atmosfere v dvorani Mestne hiše, hkrati pa je tudi odlicna motivacija za doseganje cim vecje izvajalne kakovosti zborov. Program so otvorili domacini, Mešani pevski zbor Društva Slovencev Triglav, potem pa je nastopil Zbor Društva Slovencev Sava iz Beograda. Sledil je nastop gostujocega zbora iz tujine, Zbor Društva Slovencev v Budim­pešti in nastop Zbora Društva Slovencev Pla­nika iz Zrenjanina. Društvo Slovencev Kre­darica iz Novega Sada je predstavila je Moška pevska skupina Fantje, po njih pa tudi zbor tega Društva, cigar umetniški vodja je Borut Pavlic. Po zakljucku uradnega dela programa so clani zborov nadaljevali druženje ob pesmi in plesu. Sledila je proglasitev zmagovalca, cigar naslov je letos ponesla Muška pevska sku­pina Fantje iz Društva Slovencev Kredarica. Festival je bil s podporo Republike Slovenije (Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu), Ministrstva kulture Republike Sr­bije in Mesta Subotice. Besedilo in foto: Ana Rimar Simunovic Kredarica / 19 UDELEŽILI SMO SE NAŠA SLOVENSKA POTICA Dne 8. oktobra 2023 je v organizaciji Društva Slo­vencev Kula iz Vršca potekala tradicionalna prire­ditev Naša slovenska potica. Sodelovala so Društvo Slovencev Sava Beograd, Društvo Slovencev Planika Zrenjanin, Društvo Slovencev Martin Krpan Smede­revo, Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad, Združe­nje žena Orehovica Slovenija in Slovensko etnološko društvo. Naša slovenska potica je letos imela prav posebno cast, saj je bila prvic strokovna komisija za ocenjeva­nje potice iz Slovenije v sestavi dr. Tanje Roženberger, Polone Rigler, Taje J. Gubenšek in Dragana Kapelerja. Letos je po mnenju komisije prvo mesto pripadlo Tanji Baltic iz Društva Slovencev Sava iz Beograda, drugo mesto si je zaslužila najbolj okrašena potica Cvetke Vuckovic iz Društva Slovencev Kula iz Vršca, tretje mesto pa je pobrala potratna potica iz Društva žena Orehovica. Besedilo in foto: Rut Zlobec 20 / Kredarica POLETNA ŠOLA 18. MLADINSKA POLETNA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA IN 42. POLETNA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA Dne 3. julija 2023 sta se zaceli 18. Mladinska po­letna šola slovenskega jezika in 42. Poletna šola slo­venskega jezika v organizaciji Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Pester program obeh poletnih šol je sestavljen iz šole jezika in spoznavanja slovenske kulture, kulina­rike ter lepot naše domovine. Vsako leto se poletne šole udeležijo Slovenci in njihovi potomci, ki živijo izven domovine Slovenije. Urad Vlade Republike Slo­venije za Slovence v zamejstvu in po svetu je ponosni sofinancer obeh poletnih šol. Društvo Slovencev Kre­darica in uciteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika, kulture in tradicije vsako leto pomagata ucen­cem DPS, da se prijavijo na razpis in si pridobijo šti­pendijo za udeležbah na poletnih šolah. Na otvoritvenih prireditvah je ucence in ostale udeležence v imenu Urada nagovorila sodelavka Ana Ahacevcic in jim zaželela uspešno ucenje in veliko prijetnih trenutkov v Sloveniji. Društvo Slovencev Kredarica se zahvaljuje Uradu, Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik in vsem ostalim za podporo. Priredila: Elza Ajdukovic Vir: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu SPET NA POLETNI ŠOLI To leto sem spet dobil štipendijo za Mladinsko poletno solo slovenšcine, ki je potekala v Ljubljani. Zbralo se je 122 udeležencev iz 20 držav iz celega sve­ta. Bil sem namešcen v Dijaškem domu Bežigrad in sem bil v 8. skupini. Moja lektorica je bila Maja Kos in nas je bilo 12. Dopoldnevi so potekali z ucenjem slovenšcine, popoldnevi so pa bili izpolnjeni z razlicnimi aktivno­stimi. Kopali smo se v Atlantisu, se povzpeli na Šmar­no goro, nakupovali smo v BTC-ju... Obiskali smo tudi Mestni muzej, Narodno galerijo in Univerzo v Ljubljani. Imeli smo športne turnirje, kjer je vsak izkazal svoj talent. Jaz sem se pokazal v nogometu z Argentinci. Na koncu tedna smo se ko­pali v slovenskom morju v Fiesi in tudi na Gorenj­skem na Bledu. Dva tedna kasneje odhajam domov poln znanja in lepih spominov. Hvaležen za novo znanje, prijatelje in nepozabne spomine. Besedilo in foto: Luka Dimitrijevic POLETNA ŠOLA POLETNA ŠOLA MALO DRUGACE Ime mi je Magdalena Kiso. Hodim na pouk k uci­teljici Rut Zlobec v DS Kredarica v Novem Sadu. Lansko leto sem se prvic prijavila na poletno šolo slovenšcine v živo – v Tolminu. Bila sem žalostna, ker me nisu sprejeli. Ampak to pa ni bilo dolgo, ker sem dobila štipendijo za poletno šolo v Murski Sobo­ti. Slovenšcina malo drugace ni bila samo zamenjava za Tolmin, ampak ena od najlepših stvari, ki se mi je zgodila to leto. S prijatelji iz Srbije, Hrvaške, Bosne in Nemcije sem bila namešcena v Dijaškem domu. Vsak dan dopol­dne in popoldne so se zamenjevali pouk slovenšcine in umetniške delavnice. Na njih smo se z uciteljicami ucili in raziskovali razlicne likovne tehnike. Najbolj všec mi je bilo druženje. Prosti cas smo dopolnili z urami družabnih iger v skupinskem dnevnem biva­nju. Prosti cas smo imeli tudi zvecer in takrat smo se sprehajali po Murski Soboti, imeli ekipna tekmo­vanja in se ucili cirkuške vešcine. Zato ker v Novem Sadu hodim v šolo cirkuških vešcin, sem sedaj imela priložnost, da z drugimi izmenjujem trike in tudi po­magam prijateljem, da jih obvladajo. Ceprav sem se pri pouku slovenšcine veliko novega naucila, eden od najlepših delov te poletne šole mi je bil izlet po Pre­kmurju. Šli smo na plantažo paradižnika Lušt, coko­ladnico Passero, doživljajski park Expano, Plecnikovo cerkev v Bogojini in ob koncu rafting na Muri – Otok ljubezni. Po sedmih cudovitih dnevih so prišle naše družine (lahko so bili pozni nekaj dni). Za njih smo pripravili razstavo in povedali, kaj smo se naucili. Ampak tu pa ni bil konec. Del tega kar sem imela priložnost odkri­ti v poletni šoli, sem delila z mojo sestrico in starši. Naš obisk Prekmurja se je lahko zacel, ampak tokrat z mano kot vodicko. Besedilo in foto: Magdalena Kiso MOJA HIŠA JE TVOJ DOM POLETNA ŠOLA POLETNA ŠOLA HALO, TUKAJ SLOVENSKI MEDITERAN! Letos sva iz Društva Slovencev Kredarica dobili štipendijo Lidija Svetek in jaz in bili del letošnje ju­bilejne 30. poletne šole slovenskega jezika Halo, tu­kaj slovenski Mediteran! v Kopru od 10. do 21. julija 2023. Tecajev se je udeležilo 50 tecajnikov iz 20 držav iz vseh koncev sveta. Skupaj smo se zbrali, da bi se naucili slovenšcine ali svoje znanje poglobili in tudi zaradi slovenskih korenin. Namestitev je bila v Štu­dentskem domu Prisoje. Vsak dan smo imeli pouk od 9-12.30h in vsako popoldne razlicne delavnice (pravopisno, glasbeno, literarno, kulinaricno). Na delavnici izdelav razgle­dnic sva Lidija in jaz osvojili nagrade za drugo in tretje mesto. Za vikend smo šli na celodnevno eksur­zijo, na kateri smo si ogledali samostan v Sticni, grad Bogenšperk in Ljubljano. Iz Kopra sva odnesli lepe spomine in se veliko na­ucili. V spomin na poletno šolo so ostale tudi fotogra­fije z delavnic, ekskurzije... Zelo sva hvaležni, ker sva bili del tega! Besedilo in foto: Nataša Dimitrijevic in Lidija Svetek MOJA HIŠA JE TVOJ DOM DOPOLNILNI POUK MAVRICA V SUBOTICI V soboto 14. oktobra 2023 je bila v organizaciji Društva Slovencev Triglav v Subotici tradicionalna prireditev Mavrica, že XVIII. srecanje za mlajše ucen­ce dopolnilnega pouka slovenskega jezika, kulture in tradicije. Nastopalo je vec kot 70 ucencev. Prireditve so se udeležili tudi ucenci Društva Slo­vencev Kredarica, ki so pod mentorstvom uciteljice Rut Zlobec pripravili program nastopa. Posebni go­stje iz Slovenije so bili ucenci in uciteljice iz Osnovne šole Ob Rinži iz Kocevja, ki so prišli na povratni obisk saj so v prejšnjem letu že gostili ucence DPS iz sloven­skih društev v Srbiji. Besedilo in foto: Kristina Koprivšek IZDELAVA VOŠCILNIC V VELEPOSLANIŠTVU Najmlajši ucenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika, kulture in tradicije so v soboto 25. novembra 2023 sodelovali na delavnici izdelave novoletnih vo­šcilnic v organizaciji Veleposlaništva Republike Slo­venije v Beogradu. Na delavnici so sodelovali tudi ucenci in starši iz Društva Slovencev Kredarica. Odziv na delavnico je bil zelo velik na oboje­stransko zadovoljstvo. To je bila tudi priložnost da se otroci, starši in predstavniki Veleposlaništva bolje spoznajo. Društvo Slovencev Kredarica pozdravlja organizacijo delavnice in se vsem zahvaljuje za pod­poro in sodelovanje. Besedilo in foto: Kristina Koprivšek AKADEMSKE NOVICE KRISTINA PEJKOVIC Rojena je leta 1990 v Novem Sadu. V Beocinu je koncala Osnovno šolo Jovan Grcic Milenko, potem pa 2009 Gimnazijo Jovan Jovanovic Zmaj naravo­slovnomatematicno smer v Novem Sadu. Naslednje leto se je vpisala na dodiplomski študij na Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete v Novem Sadu, ki ga je koncala v roku, 27. septembra 2014. Po dodiplom­skem študiju je na istem oddelku koncala podiplom­ski-magistrski študij s povprecno oceno 10,00 in us­pešno opravila zagovor podiplomske-master naloge 2016. Doktorski študij na Oddelku za sociologiju Fi­lozofske fakultete v Novem Sadu je vpisala 2016. Od julija 2018 je zaposlena kot raziskovalka na Filozofski fakulteti v Novem Sadu. Zagovor doktorske disertacije pod nazivom Evo­lucijska teorija nasilja: h konsilientni razlagi je opra­vila 4. 3. 2023. Pridobljeni strokovni naziv: Doktorica sociolo­ških znanosti Študijski program: Oddelek za sociologijo Naslov doktorske naloge: Evolucijska teorija na­silja: h konsilientni razlagi Zaposlitev: Raziskovalka na Filozofski fakulteti v Novem Sadu. Kristina: Od 2018 sem clanica Društva Slovencev Kredarica v Novem Sadu, kjer sem obiskovala dopol­nilni pouk slovenskega jezika pri uciteljici Rut Zlobec. Moj pradedek Štefan je Slovenec, prav tako tudi moja babica Terezija. Zelo sem ponosna na pradedka Štefa­na (Stepanus) Goren(j)aka in babico Terezijo, ki izvi­rata iz Štajerske, iz mesta Zrece. Menim da Slovenijo krasi prelepa narava, kot tudi da je resnicno ena od najcistejših držav na svetu, kar se da videti že pri sa­mem prihodu v državo. Razen naravnega bogastva, je Slovenija zaželjena zahvaljujoc njenim prebivalcem, ki so zelo sprošceni dobrodušni ljudje ter marljivi v svo­jih težnjah ohraniti vsako drevo, vsak potocek, reko in gore. Ko sem lani obiskala slovensko primorje, Piran, Portorož in Izolo sem bila zelo navdušena. V prihodno­sti nacrtujem, da kolesarim po slovenski obali, obišcem slovenske gore in izpopolnim slovenski jezik. MOJA HIŠA JE TVOJ DOM NAŠI CLANI POROCAJO CUDOVITO POTOVANJE SKOZI CAS: SLOVENSKA SKUPNOST V ARGENTINI Buenos Aires, december 2022 – medtem ko sem poslovno obiskal argentinsko prestolnico, sem imel edinstveno priložnost spoznati bogato zgodovino in izjemno skupnost Slovencev v Argentini. Ta izjemna migracijska zgodba me je tako ocarala, da sem se od­locil raziskati njihovo zgodovino, navade ter pridobi­ti vpogled v sodobno življenje Slovencev v tej južno- -ameriški državi. Zgodovina migracije Slovencev v Argentino sega nazaj v XIX. stoletje, ko so se prvi slovenski priseljen­ci zaceli seliti na ta odrinjeni del sveta. Motivirani z željo po boljšem življenju in iskanju novih priložnos­ti, so se mnogi odlocili zapustiti svojo domovino. V zacetku so se vecinoma naseljevali na podeželju, kjer so se ukvarjali z kmetijstvom. Scasoma pa so se mno­gi med njimi preselili v Buenos Aires, kar je prispe­valo k oblikovanju živahne slovenske skupnosti v tem velicastnem mestu. Danes je skupnost Slovencev v Argentini še vedno živa in polna ponosa. Ceprav so se skozi generacije vclenili v argentinsko družbo, so ohranili svojo slo­vensko identiteto, jezik ter številne navade. V mestu Buenos Aires se je oblikovalo vec slovenskih društev, ki skrbijo za ohranjanje slovenske kulture in orga­nizirajo številne prireditve, kot so folklorni festivali, okrogle mize ter kulinaricni dogodki, kjer se preple­tajo vonjave in okusi slovenske in argentinske kuhi­nje. Med raziskovanjem sem odkril tudi zanimive po­datke o znanih Argentincih slovenskega porekla. Eno med najbolj znanimi imeni je nedvomno Leopoldo Torre Nilsson, izjemen argentinski filmski režiser, ki je svoje korenine povezal s Slovenijo. Njegova dela so prejela mednarodno priznanje in prispevala k razvo­ju argentinskega filma. Poleg zanimive zgodovine in mocne skupnos­ti Slovencev v Argentini, obstaja še nekaj zanimivih dejstev, ki še bolj obogatijo to razburljivo migracijsko zgodbo: Slovenska cerkev: V Buenos Airesu se nahaja cudovita cerkev Nuestra Seńora de la Inmaculada Concepción, ki je znana tudi kot Slovenska cerkev. Ta cerkev je pomembno versko in kulturno središce slovenske skupnosti v Argentini. Vsako leto poteka tudi tradicionalno praznovanje slovenskega kmecke­ga praznika Jurjevo, ki privablja številne obiskovalce. Slovenski jezik: Ceprav so se mnogi Slovenci v Argentini asimilirali v špansko govoreco družbo, še vedno obstaja skupnost, ki aktivno ohranja slovenski jezik. Slovenska šola v Buenos Airesu je kraj, kjer se otroci slovenskih izseljencev ucijo slovenšcino in oh­ranjajo svojo jezikovno dedišcino. Kuhinja: Slovenska kuhinja je prav tako našla svoj prostor v Argentini. Mnogi Slovenci so ohranili tra­dicionalne recepte in jih združili z lokalnimi sestavi­nami ter okusi. Tako lahko v Buenos Airesu posku­site slovenske jedi, kot so potica, štruklji, kranjska klobasa ter razlicne vrste kruha, ki so prava paša za sladokusce. Folklora: Slovenska folklora je živahen del skup­nosti v Argentini. Skupine, kot je Slovensko kulturno društvo Triglav, izvajajo tradicionalne plese in pesmi na razlicnih prireditvah ter festivalih. Njihove barvite noše in energicni nastopi pritegnejo pozornost obi­skovalcev ter ohranjajo tradicijo in ponos slovenske kulture. Slovenski vpliv: Slovenski priseljenci so pustili tudi svoj pecat na argentinskem gospodarstvu. Mno­gi med njimi so ustanovili uspešna podjetja in pri­spevali k razvoju razlicnih panog, kot so kmetijstvo, industrija in trgovina. Njihov podjetni duh in vztraj­nost so prispevali k razvoju Argentine kot pomembne gospodarske sile. Ponosen sem, da sem lahko doživel bogato zgo­dovino in kulturo Slovencev v Argentini. Njihova vztrajnost, ljubezen do tradicije in mocna povezanost z domovino so navdihujoce. Obisk Buenos Airesa je bil zame resnicno cudovito potovanje skozi cas. Slo­venska skupnost v Argentini je živa prica truda in poguma priseljencev, ki so svojo kulturo in identite­to ohranili na drugem koncu sveta. Preprican sem, da bo ta zgodba migracije ter dedišcina Slovencev še dolgo navdihovala ljudi tako doma kot v Argentini. Besedilo in foto: Dimitrije Krunic ORGANIZIRALI SMO PO SLEDEH SLOVENCEV NA CEŠKEM Nadaljevanje iz prejšnje številke OD DUHOVNIKA DO IT STROKOVNJAKA Prago (1,3 milijona prebivalcev), glavno mesto Re­publike Ceške vsako leto po uradnih podatkih obiš­ce okrog 10 milijonov turistov, letos pa so med njimi bili tudi clani Društva Slovencev Kredarica, ki so prve štiri dni junija docakali na cudovitem gostovanju na Ceškem. Bilo je lepo, pa tudi poucno. Slovenci so od nekdaj odhajali na Ceško, da bi štu­dirali ali delali in so tako tudi zapustili mnoge sledi. Vcasih so se tukaj šolali in delali duhovniki, arhitek­ti, jezikoslovci… Danes tu delajo IT strokovnjaki in agenti za nepremicnine, pa tudi drugi profili poklicev. V preteklosti so se družili v kakšnih pivnicah, da­nes pa imajo svoje društvo, ki deluje v glavnem mes­tu. Imenuje se Slovensko Društvo Jože Plecnik po arhitektu, ki je z graditeljskimi remek deli zapustil sledi ne samo v obeh državah, temvec tudi v državah v regiji. Tu je tudi Društvo Lastavica, kjer se zbirajo ljudje iz bivših republik Jugoslavije, radi se jim prid­ružijo tudi clani Slovenskega Društva Jože Plecnik. Clani gostovanja iz Kredarice so obiskali Veleposlani­štvo Republike Slovenije v Pragi in znamenite toplice Karlovy vary. Niso preskocili tudi ogleda znamenite Plecnikove Cerkve Srce Jezusovo v Pragi. No, pa poj­dimo po vrsti. Kje so in kaj delajo Slovenci na Ceškem danes, kje so bili vceraj in kaj nacrtujejo jutri? Kaj so rekli sami? Prvi dan junija, v cetrtek smo obiskali Slovensko Društvo Jože Plecnik in Društvo Lastavica. Predse­dnik Slovenskega Društva Jože Plecnik, Iztok Toplak pravi, da se radi zberejo in najdejo med svojimi. Iz Slovenije je v iskanju dobrega zaslužka prišlo sem najvec IT strokovnjakov, vendar prihajajo tudi iz dru­gih strok. Kot tudi v drugih državah EU, se tudi na Ceškem veliko vlaga v nepremicnine, pa kvadrat po­vršine stanovanja v centru Prage stane tudi do 6.000 evrov. To je ugotovila tudi mednarodna hiša „Rema­igs“, ki ima podružnice za prodajo nepremicnin po celem svetu in za katero dela Iztok Toplak v praški podružnici. Tako se preko njih lahko kupijo stano­vanja skoraj povsod po svetu, ta hip so zelo iskana stanovanja na Floridi, kupcev iz Ceške pa ne manjka. Glede samega Slovenskega Društva, si želijo v pri­hodnosti poglobiti sodelovanje s Slovenci iz Avstrij­ske Koroške, saj pravijo, da so imeli podobno usodo in življenjske okolišcine skozi stoletja, tako da razmi­šljajo, kako z aktivnim delovanjem priti do dodatnih sredstev preko projektov in dostopnih skladov, ki so na voljo tako v EU kot tudi na Ceškem in v regiji. Nove ideje in dodatni denar bi prispevali tudi k boljši kakovosti delovanja. Tudi na Ceškem deluje dopolnilni pouk slovenske­ga jezika, kulture in tradicije, kjer se uciteljica Helena Poche trudi ucencem poleg slovenskega jezika posre­dovati cimvec zanimivosti o slovenski kulturi. Obe Društvi tako Slovensko Društvo Jože Plec­nik, kot tudi Društvo Lastavica imata veliko idej za nove aktivnosti, vendar se do sredstev za projekte težko pride tudi v Lastavici, pa predsednica Jelena Ciric pravi, da se v glavnem aktivnosti financirajo iz clanarin in donacij. Clanstvo je številno, tu se zbirajo ljudje, ki živijo in delajo tu, prihajajo pa iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške ter Srbije. O nacrtih predse­dnica Jelena Ciric pravi: Popularni smo tukaj, saj pri nas ni politike. Razen druženja obstajajo možnosti še za druge aktivnosti, vec denarja pa bi nam omogocilo organizirati razstave, gostovanja glasbenikov ali dru­gih umetnikov, zato bomo poskušali priti do denarja skozi projekte. Predsednik Društva Slovencev Kredarica, Đorde Veselinov je rekel, da Slovence, ki živijo izven matice spaja skupna kultura ter se obenem zahvalil clanom Društva Jože Plecnik, ker ohranjajo slovenski jezik in kulturo ter v najlepši luci predstavljajo Slovence na Ceškem. Clani pevskih skupin iz DS Kredarica so se predstavili s pesmimi, recitatorji pa z recitalom o Jo­žetu Plecniku. Po nastopu se je program nadaljeval z druženjem in pogostitvijo, ki ju je ves cas spremljalo petje. Drugi dan gostovanja je bil namenjen sprejemu v veleposlaništvu Republike Slovenije, kjer so se razve­selili obiska slovenskih rojakov iz Novega Sada. Do­brodošlico in prijetno bivanje jim je zaželela velepo­slanica nj.eks.Tanja Strniša. Na sprejemu je profesorica slovenskega jezika na praški univerzi, Alenka Jensterle Doležal predstavila svojo knjigo Znani Slovenci na Ceškem, pa smo lah­ko izvedeli, da je razen Jožeta Plecnika v Pragi med ostalimi živel in ustvarjal tudi slavist ustanovitelj sla­vistike na Praški Karlovi univerzi Matija Murko ter drugi. Upamo da bo imela naslednje leto profesorica Alenka Jensterle Doležal predstavitev svoje knjige v Novem Sadu v Društvu Slovencev Kredarica. Zakaj sta Ceška in Praga že od nekdaj privablja­li ljudi iz Slovenije, pa tudi turiste iz celega sveta, so Kredarcani lahko izvedeli od vodica Tomaža Jiržija?, ki jih je popeljal na ogled starega mestnega jedra, reke Vltave, starega dvorskega poslopja Hradcani ter Metropolitanske stolnice svetega Vida, Venceslava in Vojteha (ceško Metropolitní Katedrála svatého Vita, Václava a Vojtecha), ki je rimskokatoliška stolnica v Pragi in sedež praškega nadškofa. Do leta 1997 je bila posvecena samo svetemu Vidu in jo še vedno pogosto imenujejo stolnica svetega Vida. Tu je tudi glavni trg mesta, ki ga krasi spomenik kralju Vaclavu II., ki je Ceško v XIV. stoletju pretvoril v trdno kraljevino. V provinci Bohemija je prevzel kontrolo nad rudnikom srebra, kar mu je prineslo blagostanje in moc. Leta 1348 je ustanovljena univerza v Pragi, ki je najstarej­ša univerza severno od Alp. Vaclav I. je v X. stoletju vzpostavil temelj ceške države in ustanovil Prago. Bil je iz dinastije Pšemislovici. Za turiste je zelo pomem­ben tudi Karel IV. On ni bil ne osvajac ne reformator, temvec je med ostalim odkril zdravilni ucinek vode, kjer je zgradil toplice Karlovy vary. Nesrecni padec s konja, ko se je “njegovo velicanstvo” odkotalilo in padlo v potok s toplo vodo, so bolecine v kosteh kar splahnile. Ostalo je takorekoc zgodovina. Razvedrilo in terapijo so v toplicah iskali tudi Beethoven, Go­ethe, Schiller... Tu so razen ceških kraljev imeli dvorce ruski cesar Peter Veliki in angleški kralji, zato tu še danes stojita pravoslavna cerkev sv. Petra in Pavla ter angleška cer­kev, ki je pretvorjena v muzej vošcenih lutk. Mnogim, ki prvic obišcejo Karlovy vary, se bo zde­lo, da so vse te cudovite barocne palace že nekje videli. To je res, saj se tukaj po padcu železne zavese snemajo mnogi filmi, med njimi znani Royal Casino iz seriala o Jamesu Bondu z angleškim igralcem Danielom Cra­igom v glavni vlogi. Razen njega je tukaj snemala še Julia Roberts in mnogi drugi. Danes je tu tudi kitajski tržni center z restavracijo. Ceška danes gosti mnoge filmske zvezde ali fotomodele. Najbolj znane mane­kenke, med njimi tudi zvezda Adriana Lima, so sne­male editorial za spodnje perilo na Karlovem mostu. Tu so tudi številni “navadni” turisti, samo v Prago jih vsako leto pride okoli 10 milionov, okrog 8 mili­onov so prav turisti, ostali so azilanti in begunci iz Rusije in Ukrajine, eni išcejo priložnost za nov posel, drugi topli dom. V samem središcu Prage se dajo vi­deti parole podpore narodu Ukrajine. S tolikšnim navalom turistov si prebivalci Prage zagotovo vcasih zaželijo tudi malo miru. Vmes se ne­mara najde kakšno zatišje nekaj tednov pred ali po novoletnih praznikih, potem pa spet vse znova. Besedilo: Dušanka Vujoševic Foto: Dušan Vujoševic MOJA HIŠA JE TVOJ DOM ORGANIZIRALI SMO CERKEV ZA SPOMIN Slovensko Društvo na Ceškem si je z razlogom izbralo ime Jože Plecnik po znamenitem arhitek­tu. Kot mnoge ustvarjalce, so tudi njega hkrati kritizirali in hvalili. Rojen je bil 23. januarja 1872 v Ljubljani, umrl prav tako v rojstnem mestu 7. januarja 1957. Svojo graditeljsko dedišcino je za­pustil v Pragi, na Dunaju, Ljubljani, Bogojini ter Beogradu. Njegovo ustvarjanje je splet anticne in medite­ranske arhitekture na popolnoma nov nacin. Da­nes ga smatrajo za tretjega velikana arhitekture na Ceškem. Skupaj s kolegi je dosegel, da se stari grad Hradcani vmesti v sodobno Prago. Njegove ideje in nov nacin gradnje niso vedno odobravali. Društvo ceških žena, ki je delovalo med dvema svetovnima vojnama je menilo, da njegova dela niso v skladu s tradicijo Ceške, pisali so peticije zoper njega, zlasti pa jih je motila arhitektonska rešitev Cerkve Srca Jezusovega, ki je zgrajena v predelu Vinogradi (na Vinohradech), kjer so se nastanili pretežno slovenski priseljenci. Uciteljica slovenskega jezika v Pragi, Hele­na Poche je peljala gostujoce Slovence na ogled cerkve. Precudovita je cerkev, rdeca opeka in sre­brni kipi svetnikov v notranjosti, ji dajejo skoraj nestvarno lepoto. Ne, ne more se to ne opisati, ne slikati, treba je priti, videti in zacutiti! ORGANIZIRALI SMO VPIS V POSEBNI IMENIK SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE V SRBIJI Zakon o nacionalnih svetih narodnih manjšin v Republiki Srbiji iz leta 2009 omogoca vpis v Po­sebni volilni imenik slovenske narodne manjšine v Srbiji. Obrazec za vpis lahko prevzamete na zah­tev_pbs_upis_slovenacki. Na podlagi Zakona o varovanju osebnih podat­kov, ki velja od 1. 1. 2009, lahko izpolnjen obrazec za vpis v posebni volilni imenik osebno dostavi­te pristojni obcinski upravi, kjer imate prijavljeno prebivališce – ob predložitvi osebne izkaznice ali pa ga skupaj s fotokopijo osebne izkaznice pošlje­te priporoceno na naslov vaše pristojne obcinske uprave. Pristojna obcinska uprava bo na vaš naslov v 15 dneh poslala Odlocbo o vpisu v posebni vo­lilni imenik. Vpis v posebni volilni imenik je oprošcen placi­la administrativnih stroškov. Z vpisom v posebni volilni imenik se ne izgubijo druge volilne pravice. Z Odlocbo o vpisu v posebni volilni imenik slo­venske narodne manjšine se pridobi pravica do udeležbe na neposrednih volitvah Slovenskega na­cionalnega sveta. IN MEMORIAM VERA STRAŽMEŠTEROV Dne 22. septmbra 2023 nas je v 82. letu za vedno zapustila Vera Stražmešterov, roj. Leskovar dolgoletna clanica Društva Slovencev Kredarica. Slava ji! Iskreno sožalje družini Stražmešterov in Leskovar. IN MEMORIAM EMINA CAMO LORBEK Dne 13. decembra 2023 se je v 92. letu poslovila Emina Camo Lorbek, mama Seada in Staše Lorbeka ter žena Josipa Lorbeka Pepija, dolgoletnih clanov DS Kredarica. Emina je bila sodelavka pri kulturnih dogajanjih in donatorica DS Kredarica. Slava ji! Iskreno sožalje družini Camo in Lorbek. Društvo se za vsestransko podporo zahvaljuje castnemu predsedniku društva Ivanu Zavrtaniku z družino, družini Veselinov, Veriš, Maletin, Ajdukovic, Lorbek, Mariji Lovric in vsem drugim clanom društva, ucencem dopolnilnega pouka, pevcem pevskih skupin in clanom ansambla, uciteljici Rut Zlobec, Uradu Vlade Republike Slovenije za Sloven­ce v zamejstvu in po svetu, Združenju slovenska izseljenska matica v Sloveniji, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodu za šolstvo Republike Slovenije, Veleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu in castnemu kon­zulu Republike Slovenije v Vojvodini Rajku Maricu, Nacionalnemu svetu slovenske nacionalne manjšine v Srbiji, Po­krajinski Vladi in Pokrajinskemu sekretariatu za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine – nacionalne skupnosti in Pokrajinskemu sekretariatu za kulturo, javno obvešcanje ter odnose z verskimi skupnostmi Izvršnega sveta Avtonomne pokrajine Vojvodine, Mestni upravi Novi Sad, Mestnemu odboru za kulturo, Kulturnemu centru Novi Sad, Židovski obcini, Baletni šoli in Glasbeni mladini Novega Sada, Mestni knjižnici Novi Sad in drugim. Bilten ”Kredarica”. Izhaja tromesecno. Uredniški odbor: Marija Lovric – urednica, clani Elza Ajdukovic, Jasmina Veselinov, Nina Stanimirov-Veriš in Đorde Veselinov – tehnicni urednik. Aleksandar Jovanovic – priprava za tisk. Tisk: Simbol – Petrovaradin. Naklada: 500 izvodov. Izvod brezplacen. Naslov uredništva: Društvo Slovencev ”Kredarica”, 21000 Novi Sad, Trg slobode 3. Telefon 065/8427-106 i 064/1564-542. E-mail: pisarna@kredarica.org. Rešenjem Sekretariata za informiranje štev.: 105/651-00104/2002-01 od 19. novembra 2002. Bilten ”Kredarica” vpisan v Register sredstev informiranja. Izhajanje te številke je omogocil Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Pokrajinski sekretariat za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine – nacionalne skupnosti. CIP-Katalogizacija u publikaciji Biblioteka Matice srpske, Novi Sad 061.237 (497.113 Novi Sad) KREDARICA: Bilten Društva Slovencev v Novem Sadu / urednica Marija Lovric.- Let.1, št.1(marec 2001)-Novi Sad : Društvo Slovencev ”Kredarica”, 2001 - Ilustr. ; 30 cm Tromesecno COBISS.SR-ID 223277807 ISSN 1821-1070