POROČILO o delu upravnih organov in skupne strokovne službe občine Ljubljana-Šiška za leto 1985 I. UVOD 1. Upravni organi in skupna strokovna služba ob-čine Ljubljana-Siška so bili ustanovljeni s statutom občine, njihova organizacija in delovno področje pa opredeljeno s posebnim odlokom občinske skupščine. Sekretariat za občo upravo, sekretariat za ljudsko ob-rambo, sekretariat za finance in proračun ter uprava za družbene prihodke so bili ustanovljeni kot indivi-dualni, komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, komite za družbene dejavnosti in komite za urejanje prostora pa kot kolegijski upravni organi. V skladu z zakonom in statutom občine opravljajo upravni organi upravne in strokovne naloge iz občin-ske pristojnosti na področju, za katerega so ustanov-ljeni. Pri tem v mejah svojih pravic in dolžnosti: — izvajajo politiko, ki jo je določila občinska skup-ščina, — izvršujejo zakone, predpise in splošne akte ob-činske skupščine in njenega izvršnega sveta, — spremljajo in odgovarjajo za stanje in razvoj na področju, za katerega so ustanovljeni, — opozarjajo na pojave, ki jih pri svojem delu ugo-tavljajo in podajo pobude za njihovo razreševanje skupščini občine in njenemu izvršnemu svetu, — pripravljajo predpise in druge splošne akte ter opravljajo druge strokovne zadeve za potrebe občin-ske skupščine, njenih zborov in delovnih teles, izvrš-nega sveta in dmgih organov, — odločajo o upravnih zadevah, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve ter izdajajo izvr-šilne predpise in druge akte, — opravljajo druge zadeve, ki jih določajo ustava, zakoni in drugi predpisi, razen tistih, ki jih je občina poverila mestu. Skupna strokovna služba opravlja strokovna, admi-nistrativna, organizacijsko tehnična in druga opravila, ki so potrebna za delo skupščine, zborov, delovnih te-les, delegacij, delegatov, družbenih svetov ter izvršne-ga sveta in njegovih delovnih teles. Občinski upravni organi so samostojni pri opravlja-nju svojih nalog v okviru pooblastil, ki jih imajo po ustavi, zakonih in drugih predpisih, ravnati pa se mo-rajo tudi po smernicah občinske skupščine ter po na-čelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini in izvrš-nemu svetu. 2. Skupščina občine je v decembru 1982 obravna-vala problematiko organiziranosti in delovanja občin-skih upravnih organov in strokovnih služb. Na podlagi sprejetih stališč in zaključkov občinske skupščine je izvršni svet marca 1983. leta sprejel poseben akcijski program potrebnih aktivnosti za odpravo problemov in pomanjkljivosti v organiziranosti in delovanju upravnih organov in skupne strokovne sužbe, v kate-rem je opredelil naloge posameznih upravnih organov in skupne strokovne službe v zvezi z organizacijo in sisteraizacijo del in nalog, izboljšanjem kadrovske strukture in usposabljanjem delavcev, samoupravno organiziranostjo delavcev, ureditvijo notranjih samo-upravnih aktov ter v zvezi z izboljšanjem poslovanja z občani, organizacijami združenega dela in drugimi strankami. Naloge so bile opravljene in s tem odprav-ljene ključne pomanjkljivosti pri delu upravnih or-ganov in skupne strokovne službe. Sočasno so se v okviru celotne Slovenije vodile aktivnosti za vsebin- . sko preobrazbo in poenotenje organiziranosti občinskih upravnih organov. Izdelana in sprejeta so bila skupna izhodišča za organizacijo občinske uprave. V njih se smotrnejše organizacijske rešitve iščejo v večji kon-centraciji nalog na posamezne upravne organe in or-ganiziranju skupnih služb, ki bi naj opravljale stro-kovna opravila za vse upravne in druge organe v ob-čini. Take organizacijske rešitve pomenijo zmanjšanje števila upravnih organov in služb in s tem večji izko- ristek dela in strokovnega znanja delavcev, njihovo specializacijo in razporejanje k nalogam glede na sprotne potrebe, teamsko delo ter kvalitetnejše in učinkovitejše delo pri reševanju upravnih zadev in pri opravljanju nalog za potrebe občinske skupščine in njenega izvršnega sveta. 3. V občinskih upravnih organih in skupni strokovni službi je bilo konec leta 1985 zaposlenih 198 delavcev in funkcionarjev, od tega 28 ali 14,14 % z visoko, 41 ali 20,71 % z višjo, 49 ali 24,75 % s 4-letno srednjo, 27 ali 13,64 % s 3-letno srednjo, 12 ali 6,06 % z 2-letno srednjo ter 41 ali 20,71 % z osnovno šolsko izobrazbo. Samoupravno so organizirani v 4 delovne skupnosti. S sprejetimi spremembami in dopolnitvami zakonskih predpisov je omogočeno oblikovanje enotne delovne skupnosti, kar bo omogočalo tudi zmanjšanje admini-strativnih opravil in samoupravnih aktov. II. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO 1. Sekretariat za občo upravo opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvrževanje predpisov v upravnem postop-ku in druge zadeve obče uprave, na volitve in volilne imenike, na premoženjskopravna razmerja, na prido-bivanje in obnavljanje osnovnih sredstev, ki so mate-rialna osnova za delo občinskih upravnih organov, na upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki jih uporabljajo občinski upravni organi ter na organizira-nje skupnih služb za opravljanje tehničnih in pomož-nih opravil ter določenih strokovnih opravil za občin-ske upravne organe. V sekretariatu sta kot posebni or-ganizacijski enoti ustanovljena krajevna urada Med-vode in Vodice, ki opravljata zadeve v zvezi z matič-nimi in državljanskimi knjigami ter drugimi registri za občane izvenmestnih krajevnih skupnosti. Iz skup-ne strokovne službe so v delovno področje sekretaria-ta prenešena strokovna in druga tajniška opravila za komisijo za volitve in imenovanja, za komisijo za ad-ministrativna vprašanja, za komisijo za odlikovanja in priznanja in za komisijo za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kad-rovske politike občinske skupščine, strokovna in druga tajniška opravila za koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in za volilno kadrovsko komisijo OK SZP strokovna in druga opravila v zvezi z delovanjem kra-jevnih skupnosti, vodenjem kadrovske evidence in iz-vajanjem kadrovske politike ter dela in naloge s po-dročja družbenega sistema informiranja. V sekretaria-tu so kot notranje organizacijske enote oblikovane: ka-drovska služba, pravna služba, splošna služba in taj-ništvo. 2. Kadrovska služba je v letu 1985 pripravila potreb-na gradiva in realizirala sklepe 19 sej koordinacijske-ga odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL, 8 sej komisije za volitve in imenovanja, 12 sej komisije za odlikovanja in priznanja, 11 sej komisije za admini-strativna vprašanja ter 4 seje komisije za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike. Občinski skupščini je bilo posredovanih 246 predlogov imenovanj in razrešitev, v komisijah za imenovanje poslovodnih organov v or-ganizacijah združenega dela je sodelovalo 154 predstav-nikov občine, obravnavane so bile 103 pobude za odli-kovanja ter podeljenih 60 odlikovanj in 20 občinskih priznanj. Izdelan in sprejet je bil pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodek in skupno porabo funkcionarjev, samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo ter pravilniki o osnovah in merilih za delitev stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem upravnih organov in skupne strokovne shižbe ter program uskla-jevanja osebnih dohodkov delavcev upravnih organov z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. Obdela-nih je bilo 1240 obrazcev s področja kadrovskih evi-denc, vodena potrebna evldenca poteka mandata po-slovodnim organom in zunanjim članom disciplinskih komisij v organizacijah združenega dela ter opravljena vsa dela in naloge v zvezi z zbiranjem, obdelavo podat-kov in izdelava I., II. in III. zbirnega poročila o eviden-tiranih možnih kandidatih za delegacije krajevnih sku-pnosti in organizacij združenega dela za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, za delegate druž- benopolitičnega zbora občinske skupščine in o kandi-datih za vodilne in druge dolžnosti na ravni občine, mesta in republike. V občinskih upravnih organih in skupni strokovni službi je prenehalo delovne razmerje 25 delavcem (4, ker so bili sprejeti za določen čas, 1 zaradi invalidske upokojitve, 2 zaradi starostne upokojitve, 4 zaradi ukrepa disciplinske komisije in 14 na lastno željo), na novo sprejetih pa 31 delavcev (20 za nedoločen čas. 8 za določen čas in 3 pripravniki). Fluktuacija delavcev v upravnih organih in skupni strokovni službi je posle-dica še vedno občutnega zaostajanja osebnih dohodkov delavcev upravnih organov za osebnimi dohodki na podobnih delih in nalogah v združenem delu. Novi si-stem delitve osebnih dohodkov je bil v letu 1985 izde-lan, ni pa še sprejet. Opravljena so bila tudi druga dela v zvezi z delovnimi razmerji, družbenim standardom in socialnimi pogoji dela delavcev upravnih organov in skupne strokovne službe. Pri pripravah kadrovskih predlogov za odgovorne delegatske dolžnosti se je tudi v letu 1985 izkazovala nepripravljenost delegatov za prevzemanje teh dolžno-sti tako zaradi preobremenjenosti z drugim delom kot tudi zaradi nezainteresiranosti ter premajhna atkivnost in indolennost kadrovskih služb v nekaterih organiza-cijah združenega dela do kadrovanja njihovih delavcev izven organizacije združenega dela. Pri izvajanju raz-pisnih postopkov za imenovanje poslovodnih organov v organizacijah združenega dela se še vedno srečujemo z neusklajenostjo samoupravnih aktov z družbenim do-govorom o kadrovski politiki, zlasti pa z nespoštova-njem njegove vsebine. Letno ocenjevanje dela poslo-vodnih organov še ni povsod zaživelo. Število imeno-vanih vršilcev dolžnosti poslovodnih organov se je si-cer zmanjšalo, čeprav je še vedno preveč neuspešnih razpisov. 3. Pravna služba je v letu 1985 opravljala planirana dela in naloge s področja premoženjskopravnih in s področja normativnopravnih zadev. Na področju pre-moženjskopravnih zadev je v letu 1985 prispelo 452 novih vlog občanov in drugih pravnih oseb, iz leta 1984 pa je ostalo nerešenih 184 zadev. Rešenih je bilo 475 upravnih zadev, ostalo pa 161 nerešenih, in to zaradi nepravočasnega sprejema prostorskega dela družbenega plana 1981—1985, še neizdelanih in nesprejetih potreb-nih zazidalnih in delilnih načrtov, zlasti pa zaradi ne-popolnih vlog strank. Stevilo nerešenih zadev bi bilo občutno manjše, če bi nepopolne vloge strank v skladu s predpisi zavračali. Vodili smo upravne postopke za pridobivanje zemljišč, za dodelitev prednostne pravice, za prisilni prenos nepremičnin, postopke po zakonu o kmetijskih zemljiščih, zakonu o prometu z nepremični-nami, po zakonu o poslovnih prostorih itd. Kot pereč problem ugotavljamo nedokončane postopke v zvezi z razlastitvijo zemljišč za gradnjo avtoeeste Naklo—Lju-bljana v zvezi z ustanovitvijo služnosti napeljave dalj-novoda Okroglo—Beričevo in v zvezi z gradnjo prosto-rov za dislocirano enoto gasiske brigade in Dom var-nosti. Izvedli smo potrebne vpise zemljiškoknjižnih sklepov v evidenco družbene lastnine ter opravljali druga dela in naloge s področja zemljiškoknjižnih za-dev. Na področju normativnopravnih zadev je bilo delo usmerjeno predvsem na zagotavljanje zakonitosti in pravne pravilnosti normativnih zadev, o katerih je od-ločala občinska skupščina ali njen izvršni svet, na vpo-gled zakonitosti in pravne pravilnosti samoupravnih aktov organizacij združenega dela ter za dajanje prav-ne pomoči drugim organom, organizacijam in občinam. Poleg tega so bile izdelane potrebne analize sedanje organiziranosti občinskih upravnih organov in samo-upravne organiziranosti delavcev teh upravnih organov ter izdelano izhodišče za njihove spremembe in dopol-nitve v skladu s sprejetimi stališči za večjo poenote-nost organiziranosti upravnih organov in sužb ter nji-hovih delavcev v SR Sloveniji. Izvedene so bile tudi potrebne strokovne in organizacijsko tehnične priprave za volitve v letu 1986 ter opravljen predpisan upravni nadzor nad delom upravnih organov in pooblaščenih organizacij v občini. Pri opravljanju pregleda zakoni-tosti in pravne pravilnosti samoupravnih organizacij združenega dela ter pri opravljanju nadzora nad zako- nitostjo odočanja ugotavljamo še vedno precejšnjo ne-usklajenost samoupravnih aktov z zakonodajo in spre-jetih odločitev z interno zakonodajo. Ob tem zaznava-mo vedno več primerov rešitev prilagojenih lastnim trenutnim potrebam in interesom na škodo zakonitosti. Pri opravljanju upravnega nadzora nad delom uprav-nih organov in pooblaščenih organizacij ugotavljamo, da se odnos do Strank v postopku nenehno zboljšuje, da se predpisi uporabljajo v gavnem pravilno in da se večina zadev reši v predpisanih rokih. 4. Poleg opravljanja dogovorjenih upravno-admini-strativnih, tehničnih in pomožnih del za potrebe vseh upravnih organov in skupne strokovne službe je bilo delo splošne službe v letu 1985 usmerjeno na priprave za izdelavo volilnih imenikov, na ugotavljanje potreb in iskanje rešitev za urejanje materialnih pogojev de-lovanja krajevnih skupnosti ter na urejanje prostorskih pogojev za delo upravnih organov in za urejanje po-čitniških domov za letovanje otrok. Izdelali smo analizo prostorske problematike krajevnih skupnosti, stanja družbenih domov, financiranja delegatskega sistema in krajevne samouprave s predlogi možnih rešitev. Prav tako smo izdelali delovno gradivo potrebnih sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o udeležbi po-sameznih krajevnih skupnosti v sredstvih proračuna, delovno gradivo za samooupravni sprazum, delovno gradivo za samoupravni sporazum o sofinanciranju de-lovanja delegatskega sistema samoupravnih interesnih skupnosti in o združevanju sredstev organizacij zdru-ženega dela za zagotavljanje pogojev dela v krajevnih skupnostih. Opravljene so bile vse potrebne preverke podatkov o prebivališčih občanov, opredeljena volišča in opravljene druge naloge v zvezi s pripravami volil-nih imenikov. Urejeni so prostori sprejemne pisarne ter pridobljeni potrebni prostori za delo sekretariata za finance in proračun in za zvezo prijateljev mladine. Nadaljevali smo z zamenjavo dotrajane opreme (poste-lje, omare itd.) v počitniškem domu ZPM na Pagu in v Poreču ter izvedena najnujnejša investicijska in vzdrževalna dela, ki so omogočila primerne pogoje za letovanje naših otrok. III. SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO 1. Sekretariat za ljudsko obrambo opravlja zadeve, ki se nanašajo na obrambni načrt občine in strokovno usklajevanje obrambnih priprav; ukrepe za pripravlje-nost in vojno mobilizacijo organizacij, skupnosti in dr-žavnih organov; naloge v sistemu družbene samozašči-te, ki so povezane z ljudsko obrambo; vojne zveze in kriptografska zavarovanja podatkov; civilno zaščito in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; uspo-sabljanje prebivalstva za obrambo in zaščito ter na usposabljanje delavcev, ki opravljajo strokovna dela v zvezi z obrambnimi pripravami, izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov na področju obrambnih priprav; opravljanje strokovnih nalog za druge organe iz svoje-ga področja ter druge zadeve s področja ljudske ob-rambe. Sekretariat za ljudsko obrambo nima notranjih orga-nizacijskih enot. Naloge se opravljajo samostojno po delovnih opravilih, ki so neposredno vezana na sekre-tarja sekretariata za Ijudsko obrambo. 2. Delo sekretariata je bilo v letu 1985 organizirano in je potekalo na podlagi zakonskih in drugih predpi-sov, resolucijskih dokumentov, programov dela sveta in komiteja za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, skupščine, izvršnega sveta, usmeritve Re-publiškega sekretariata za ljudsko obrambo in Uprave vojaškega okrožja ter letnega programa dela. Osnovna aktivnost sekretariata je bila usmerjena na nadaljnje uveljavljanje temeljnih sistemskih in norma-tivnih rešitev, sprejetih na zvezni in republiški ravni v prejšnjem obdobju. To velja predvsem za uresnčeva-nje obrambnih in samozaščitnih interesov ter potreb kot dela vsake redne dejavnosti. 3. Sekretariat za ljudsko obrambo je v letu 1985 iz-delal in posredoval v obravnavo skupščini občine ter njenim organom predvsem naslednja gradiva: poročilo o uresničevanju splošne ljudske obrambe in določenih nalog družbene samozaščite v obdobju 1981—1985; mo-bilizacijsko oceno občine; oceno in ugotovitve ter pred-loge o izvajanju programa usposabljanja delovnih ljudi in občanov za obrambo in zaščito; poročilo o rezultatih usmerjanja v vojaške šole in obrambne poklice; poro-čilo o stanju in problematiki organiziranja civilne za-ščite v občini Ljubljana-Siška; tekoče informacije in zaključno poročilo o izvedbi vaje »Zaščita-85«. 4. Na področju obrambnih priprav je bilo težišče dela sekretariata usmerjeno na opravljanje upravnih in strokovnih zadev na področju SLO in DS, s poseb-nim poudarkom na pripravi obrambno razvojnega na-črta za obdobje 1986—1990, spremljanje in povezovanje dela upravnih organov za pripravo in tekoče dopolnje-vanje dokumentov občinskega obrambnega načrta ter strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja SLO in DS. Težišče dela je bilo usmerjeno na usklajevanje nosilcev izdela-ve načrtov delovanja gospodarstva in družbenih dejav-nosti v vojni po enotni metodologiji za izdelavo ob-rambnih načrtov, materializacijo obrambnih načrtov ter vgrajevanje interesov in potreb splošne ljudske ob-rambe in družbene amozaščite v tekočo in razvojno ekonomsko politiko ter izvajanje le-te v praksi. 5. Na področju civilne zaščite smo usmerili osrednjo pozomost na nadaljnje uveljavljanje preventivne funk-cije civilne zaščite, usposabljanje prebivalstva za mno-žično osebno in vzajemno zaščito, kadrovsko krepitev • in usposabljanje štabov in enot za civilno zaščito, kre-pitev mobilizacijske in akcijske pripravljenosti civilne zaščite, ustvarjene materialne možnosti za izvajanje ukrepov civilne zaščite, zlasti zaklanjanje in zagotav-ljanje prve medicinske pomoči. 6. Sekretariat za ljudsko obrambo je intenzivno de-lal na organizaciji in usposabljanju pripadnikov Na-rodne zaščite ter izdelavi načrtov za njeno delovanje. Tako smo v minulem tetu v sodelovanju s postajo mi-lice in občinskim štabom za teritorialno obrambo iz-vedli usposabljanje načelnikov in namestnikov načel-nikov Narodne zaščite. Ob tem smo naleteli na pro-blem kadrovanja tako v KS kot v OZD: kadrujejo namreč osebe, ki že imajo razpored v enoti JLA, TO ali civilni zaščiti. IV. SEKRETARIAT ZA FINANCE IN PRORACUN 1. Sekretariat za finance in proračun opravlja zade-ve, ki se nanašajo na pripravo bilance sredstev sploš-ne porabe; analiziranje in ugotavljanje pojavov na področju javnih financ; proračun in organiziranje ra-čunovodstva za izvrševanje občinskega proračuna, fi-nančnega načrta upravnih organov in posebnih raču-nov ter upravni nadzor nad uporabo sredstev uporab-nikov občinskega proračuna. 2. Na podlagi sprejetega programa dela sekretariata smo v letu 1985: — spremljali in analizirali izvajanje in uresničeva-nje družbenih dogovorov, odlokov, sklepov in stališč, ki jih je sprejela skupščina in njen izvršni svet s pod-ročja splošne porabe, — vodili računovodstvo za proračun in njegove po-sebne račune (ljudska obramba, teritorialna obramba, sredstva rezerv proračuna), za upravne organe in skup-no strokovno službo in za delovne skupnosti upravnih organov in skupno strokovno službo. 3. Splošna poraba občine v letu 1985 je bila narav-nana po določilih družbenega dogovora o izvajanju po-litike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985. Skladno s statutom smo se v Ljubljani odločili za skupno bilanco sredstev splošne porabe. Za oblikovanje in razporejanje sredstev sploš-ne porabe v občinah in mestu Ljubljana v letu 1985 smo sklenili dogovor. Dogovor temelji na enotnih me-rilih, katera so občinske skupščine sprejele v juliju leta 1983. Delež naše občine v Ijubljanski bilanci do-govorjene porabe za leto 1985 je bil 24,82 %. 4. S sprejetjem meril za oblikovanje in razporejanje sredstev splošne porabe v Ljubljani je bil izvršen pre-mik za ugotavljanje objektivnejše porabe med šestimi proračuni v Ljubljani. Ž družbenim planom za obdob-je 1986—1990 smo določili nadaljnje dograjevanje me-ril in postopno izenačevanje porabe sredstev za delo upravnih organov, prostorskega načrtovanja itd. V. UPRAVA ZA DRUZBENE PRIHODKE 1. Uprava za družbene prihodke opravlja zadeve, ki se nanašajo na izpolnjevanje davčnih obveznosti obča- nov v zvezi z zagotavljanjem sredstev za splošne in skupne potrebe in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča; spremljanje pridobivanja dohodkov in tro-šenja sredstev pri občanih ter inšpekcijsko nadzorstvo nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti občanov in ob-veznosti občanov v zvezi z zagotavljanjem sredstev za splošne in skupne potrebe. 2. Uprava za družbene prihodke je v letu 1985 opra-vila 2673 kontrol glede dohodkov občanov, odkrila 42 primerov nedovoljenega opravljanja dejavnosti, 70 ob-čanov predlagala v postopek zaradi kršitev davčnih predpisov. Od tega je bilo končanih 28 postopkov z iz-rečeno denarno kaznijo v skupni višini 990.000 din (naj-večja kazen 150.000 din), 4 postopki so bili ustavljeni, 38 postopkov pa je prenešeno v leto 1986. Sodniku za prekrške je bilo posredovano 5 prijav in zoper 4 obča-ne poteka postopek zaradi suma kaznivih dejanj. 3. V letu 1985 smo opravili vse letne odmere pravo-časno, in sicer za področje: kmetijstva, gospodarstva in poklicne dejavnosti, premoženja, najema in podna-jema in poslovnih objektov ter skupnega dohodka ob-čanov. Za vse vrste navedenih obveznosti so bile prav tako predpisane akontacije. Zaradi nepravočasno poravnanih družbenih obvezno-sti je bilo izdanih 13.100 opominskih položnic, 3.332 prepovedi na osebne dohodke in žiro račune, 52 rube-žev, 2 prodaji zarubljenih predmetov in 11 predlogov za odvzem obrtnega dovoljenja. Na blagajni uprave je 17.300 občanov plačalo 740,189.405 din družbenih obvez-nosti. V preteklem letu je 7.015 občanov nabavilo ozi-roma prodalo motorna vozila in plačalo prometni da-vek 596,471.650 din. V upravi je bilo izdanih 10.170 naj-različnejših potrdil. Dela in naloge računalniške obdelave podatkov, davčnega knjigovodstva in registracije računov smo opravljali tekoče, kar je tudi v veliki meri prispevalo k zagotovitvi sredstev proračuna za leto 1985. V letu 1985 so bili proračunski prihodki realizirani in uspešno dosežena 97,3 % izterjava družbenih obvez-nosti. 4. Družbena skupnost še vedno nalaga upravi za družbene prihodke veliko število dodatnih nalog (raz-na potrdila, evidence), istočasno pa družba zahteva do-sledno in učinkovito kontrolo pridobivanja prihodkov občanov, tekočo poravnavo družbenih obveznosti, od-krivanje nedovoljenega opravljanja dejavnosti, prepre-čevanje neopravičenega bogatenja in nastajanja social-nih razlik, kar pa praktično pomeni širjenje obsega dela in problematike opravil. Pri izvajanju številnih nalog iz pristojnosti uprave za družbene prihodke lahko ugotovimo, da je uprava dosegla bistveni napredek pri poravnavi družbenih ob-veznosti. Večjega napredka nismo dosegli pri osnovni funkciji nadzora nad pridobivanjem dohodkov obča-nov, pri čemer pa ni mišljena le kontrola pri zavezan-cih obrtnih dejavnosti, ampak zlasti še kontrola in evi-denca obdavčevanja najema, podnajema, obdavčitve stanovanjskih hiš, počitniških hiš, realnega prijavljanja nepremičnin in premičnin (prodaja stanovanj, zemljišč in motornih vozil) ipd. VI. KOMITE ZA DRUZBENO PLANIRANJE IN GO-SPODARSTVO 1. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je opravljal zadeve, ki so se nanašale na: družbeni plan občine in dolgoročni plan občine; oblikovanje tekoče politike razvoja v letnih smernicah in drugih aktih za uresničevanje družbenih planov ter njihovo izvrševa-nje; medsebojna razmerja delavcev v združenem delu; delovna razmerja med delavci in nosilci samostojnega osebnega dela ter osebno delo, delovanje ukrepov eko-nomske politike; samoupravno organiziranost in inte-gracijske procese na področju gospodarstva ter zade-ve, ki se nanašajo na industrijo, gradbeništvo, gostin-stvo, promet blaga in storitev, obrt, turizem, kmetij-stvo, gozdarstvo, lovstvo, ribištvo in veterinarstvo. Komite kot kolegijski upravni organ je na podlagi svojega programa dela in v skladu s programom dela skupščine občine Ljubljana-Siška in njenega izvršne-ga sveta na sejah obravnaval problematiko na gospo-darskem področju, predvsem pa poročila, analize in in-formacije ter druga gradiva o stanju in pojavih na področju gospodarstva in planiranja. Večina gradiv je bila pripravljena za obravnavo na izvršnem svetu, skupščini in družbenopolitičnih organizacijah. V službi za plan, analize in statistiko smo zbirali in obdelovali osnovne podatke, izdelovali statistične ana-lize in poročila, pripravljali planske dokumente ter analize in poročila o njihovem izvajanju. V službi za gospodarske procese, upravne in splošne zadeve smo spremljali in analizirali tekoče gospodar-ske procese posebnega pomena, analizirali učinke eko-nomskih ukrepov, opravljali dela in naloge sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana-Siška in kmetijsko zemljiške skupnosti, vodili upravne postop-ke, izdajali odločbe, dovoljenja in potrdila s področja pristojnosti komiteja, opravljali zadeve, ki se nanaša-jo na obrambne priprave v gospodarstvo ter opravljali tajniška, administrativna in strojepisna dela. 2. Na področju družbenega planiranja je bilo v letu 1985 delo komiteja usmerjeno v postopke priprave in sprejema dolgoročnih, srednjeročnih in letnih planskih dokumentov občine, mesta in vseh drugih nosilcev pla-niranja (OZD, KS in SIS). V skladu z odlokom in delovnim programom za pri-pravo plana je komite v rokih pripravil vse planske akte, ki so bili potrebni za delegatsko sprejemanje: osnutek in predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986 do 1990, osnutek in predlog družbenega plana občine Ljubljana-Siška za obdobje 1986—1990 in Resolucijo za leto 1986. Sodeloval je tudi pri izdelavi dolgoročnega plana ob-čin in mesta Ljubljane za obdobje 1986—1990 in obli-kovanju planskih dokumentov mesta Ljubljane in re-gije. Komite je v celoti vodil postopek priprave planskih dokumentov, organiziral razprave in usklajevalne se-stanke s posameznimi nosilci družbenega planiranja (OZD, SIS, KS) ter sodeloval pri obravnavi planskih dokumentov. Pri pripravi planskih dokumentov je bilo potrebno definirati materialne okvire razvoja še preden so bile znane usmeritve družbenega razvoja SFRJ in SRS. Dodatne težave so nastale, ker temeljni nosilci plani-ranja (OZD, SIS, KS) niso uresničevali načela sočas-nega in usklajenega planiranja, čeprav jih je komite neprestano opozarjal na njihove obveznosti, kakor tudi zaradi nepravočasno izdelanih nalog s strani Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana. Vse to je oteževalo oblikovanje razvojnih ciljev in usklajevanje med te-meljnimi nosilci, zlasti med KS in SIS, zlasti pa še SIS materialne proizvodnje. Postopki izdelave in sprejemanje planskih dokumen-tov občine so bili zaključeni v deeembru 1985, ko je delegatska skupščina sprejela dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986—2000, srednjeročni družbeni plan občine Ljubljana-Siška za obdobje 1986—1990 in Resolucijo za leto 1986. Pred tem pa je izvršni svet določil predlog dogovora o temeljih druž-benega plana občine za obdobje 1986—1990, katerega je obravnavala skupščina v mesecu oktobru. Občuten časovni zaostanek pa je nastal pri sprejema-nju srednjeročnih in letnih planskih dokumentov pri temeljnih nosilcih tako, da je večina organizacij zdru-ženega dela, SIS in KS, sprejela plane v prvetn četrt-letju 1986. V lanskem letu je komite izdelal periodična poročila o gospodarjenju in o uresničevanju resolucije ter poro-čilo o izvajanju družbenega plana občine za obdobje 1981—1985 v letih 1981—1984 z oceno do konca leta 1985. 3. Spremenjeni pogoji gospodarjenja v letu 1985 so povzročili porast števila organizacij, ki poslujejo z mot-njami oziroma izgubo. To je zahtevalo večjo angažira-nost komiteja pri spremljanju in odpravljanju nega-tivnih pojavov v teh organizacijah. Komite je opozar-jal organizacije na potrebne aktivnosti za izdelavo pro-gramov ukrepov za odpravo motenj v poslovanju in sa-nacijskih programov ter jim nudil strokovno pomoč pri iskanju rešitev. Izdelal je poročila o izgubah v orga-nizacijah združenega dela in o sprejemanju ter izvaja-nju sanacijskih programov. Komite je dajal tudi mne-nja in stališča na pripravljene programe sanacij ter predlagal ukrepe po predhodnem usklajevanju z druž-benopolitičnimi organizacijami, družbenim pravobra-nilcem samoupravljanja in na podlagi ugotovitev in- špekcije službe družbenega knjigovodstva. Tako je za izvršni svet pripravil predlog ukrepa družbenega var-stva v DO Stavbenik Koper TOZD Gradbena opera-tiva Ljubljana in ureditvene ukrepe v delovnih orga-nizacijah Vektor in Agrostroj. Obravnaval je tudi sa-nacijske programe ABC Pomurka DO Drogerija TOZD Plastika, DO Unitas in Iskra DO Mikroelektronika ter k njim pripravil stališča in predlagal ustrezne ukrepe izvršnemu svetu. V sodelovanju s SOZD ABC Pomur-ka je sanacija v DO Drogerija potekala uspešno. Uspešno je bila rešena problematika v DO Unitas, v DO Mikroelektronika pa sanacija v sodelovanju s SOZD Iskra še poteka. Komite je spremljal investicijsko dejavnost organi-zacij tako z vidika usmerjenosti investicij, finančne in materialne realizacije, kot tudi njihovega vpliva na prestrukturiranje proizvodnje in na povečanje vklju-čevanja organizacij v mednarodno delitev dela. V di-rektnih kontaktih z investitorji pa je skušal najti naj-ustreznejše rešitve za uresničitev načrtovanih investi-cij. V sodelovanju s komitejem za urejanje prostora je posebno pozornost namenil planiranju novih investicij za srednjeročno obdobje 1986—1990 v okviru priprave planskih dokumentov. Glede na to, da je bila tudi v letu 1985 temeljna usmeritev dolgoročno in ekonomsko učinkovito, nepo-sredno in posredno vključevanje v mednarodno deli-tev dela, je komite mesečno spremljal in analiziral do-sežene rezultate po posameznih organizacijah združe-nega dela. V sodelovanju z organizacijami združenega dela je komite ocenjeval stanje ter problematiko na tem področju in o tem sprotno informiral izvršni svet in družbenopolitične organizacije. Komite je tudi red-no spremljal uresničevanje dogovora o razporejanju dohodka in izvršnemu svetu predlagal ustrezne ukre-pe. 4. Komite ima zelo široko področje delovanja, kar zahteva sodelovanje z velikim številom subjektov v re-publiki, mestu in občini ter dodatno angažiranje za iz-delavo posameznih nalog za njihove potrebe. Za izvajanje določenih strokovnih zadolžitev za po-trebe občine so bila z akti o ustanovitvi na Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana prenešena dela izdelave planskih dokumentov občine in spremljanje njihovega uresničevanja. Naloge pa se dejansko opravljajo v ce-loti v komiteju, ker do prenosa del in nalog ni nikoli prišlo. Sodelovanje z Zavodom za družbeno planiranje Ljubljana je sicer zadovoljivo, vendar njihovega dela neposredno v obcini ne občutimo. Izdelana gradiva Za-voda za občino nimajo praktične vrednosti, ker mora komite izdelati gradivo vsaj 40 dni pred obravnavo na delegatski skupščini. Zavod pa ima mnogo krajše roke za pripravo skupščinskih gradiv mesta Ljubljane, tako, da njihovih gradiv ne moremo uporabiti kot strokovne osnove. Z veliko težavo nam uspeva prilagajanje let-nih programov dela zavoda potrebam naše občine, ker zavod pretežno opravlja naloge za potrebe SML, IS SML in druge mestne organe, po novem pa želi prido-bivati sredstva tudi z opravljanjem del za druge upo-rabnike. Za organe in telesa skupščine, izvršnega sveta in DPO komite pripravlja podatke in strokovna gradiva, na osnovi katerih se oblikujejo njihova stališča, oziro-ma jih le-ti običajno povzemajo po predhodnih stali-ščih. Obenem pripravlja pripombe in stališča do vseh gradiv (zakoni, plani, dogovori itd.) s področja dela, ki se obravnavajo na mestni oziroma republiški skup-ščini. Ob tem se pojavljajo določene težave pri obravnavi posameznih gradiv na sejah družbenopolitičnih orga-nizacij in skupščinskih teles, ker vsak upravni organ pripravlja gradiva s svojega področja dela, komite pa jih predlaga in strokovno tolmači v celoti, kar zahteva obvladovanje kompleksne problematike gospodarstva, prostora in družbenih dejavnosti. Veliko dela se v komiteju nanaša na prikazovanje statističnih podatkov. Komite namreč ne zbira in ne obdeluje podatkov od organizacij združenega dela (190), za katere so dogovorjene oziroma predpisane statistič-ne obdelave. Le-te so komiteju dostopne precej pozno tako, da včasih ni dovolj časa za izdelavo kvalitetnih analiz. Če bi hoteli prej razpolagati s podatki, bi bila potrebna dodatna obdelava, kar pa ni možno z obsto- ječo kadrovsko in tehnično opremljenostjo. Obenem bi zajemali in ponovno obdelali podatke, katere že obde-luje SDK, NB, Zavod za statistiko, Zavod za družbeno planiranje Ljubljana in drugi. V letu 1985 je bilo opravljeno 4.249 upravnih zadev s področja samostojnega osebnega dela in kmetijstva, od tega 508 odločb, 922 potrdil, 827 registracij pogodb, 1.099 dodatkov k pogodbam in 893 ostalih zadev. Za-radi povečanega obsega dela na tem področju je bil večkrat moten potek dela, zato bi bilo potrebno vpe-ljati računalniško obdelavo potrebnih evidenc in dru-gih podatkov. Enaka problematika velja za področje spremljanja in ažuriranja načrtov delovanja gospodarstva občine v izjemnih razmerah in v vojni, ki se je še posebej poja-vila v letu 1985, ko je zaradi spremenjenih predpisov bilo potrebno izdelati nove načrte. VII. KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI 1. Delovno področje komiteja za družbene dejavnosti obsega izvajanje upravnih nalog, spremljanje, razreše-vanje in usklajevanje zadev, ki se na območju občine nanašajo na varstvo in vzgojo predšolskih otrok, izo-braževanje, kulturo in telesno kulturo, zdravstveno in socialno varstvo, raziskovalno dejavnost, na izvajanje varstva borcev in invalidov, urejanje vojaških pokopa-lišč ter na varstvo spomenikov NOB in socialistične revolucije, zgodovino delavskega gibanja in na varo-vanje naravne in kulturne dediščine. Komite zagotavlja redno sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje s samoupravnimi interesnimi skupnost-mi pri načrtovanju in izvajanju sprejete politike raz-voja družbenih dejavnosti s poudarkom na spremlja-nju uresničevanja programa dolgoročne gospodarske stabilizacije v OZD in SIS družbenih dejavnosti. 2. V komiteju sta, glede na značaj del in nalog, or-ganizirani dve notranji organizacijski enoti: — služba za zadeve borcev NOV in drugih vojn ter vojaških vojnih invalidov, — služba za izvajanje del in nalog za občinske SIS družbenih dejavnosti. V službi za zadeve borcev NOV in drugih vojn ter vojaških invalidov se izvajajo dela in naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic borcev NOV in drugih borcev, vojaških, vojnih in mirovnih invalidov, svojcev pad-lih in umrlih vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne. Služba za izvajanje del in nalog za občinske SIS družbenih dejavnosti opravlja strokovna in administra-tivno tehnična dela za potrebe delovanja delegatskega sistema skupščin SIS družbenih dejavnosti in njihovih samoupravnih organov. 3. Služba za zadeve borcev NOV je v preteklem letu obravnavala in izvedla v upravnem postopku preko 2.100 zadev, ki so se nanašale na: izdajanje odločb, sklepov, potrdil za oprostitev plačevanja zdravstvenih storitev, zdravljenje v zdraviliščih in na uveljavljanje drugih pravic upravičencev. Komite je pri razreševanju tekoče problematike var-stva borcev in invalidov intenzivno sodeloval z občin-skim odborom ZZB NOV, z dispanzerjem za borce in z republiškim komitejem za borce in vojaške invalide. Strokovna služba je na podlagi novega odloka o pri-znavalninah in drugih oblikah družbenih pomoči ude-ležencem NOV izvedla štirikratno valorizacijo stalnih priznavalnin, na področju invalidskega varstva pa je bila zaradi novega zakona o civilnih invalidih vojne pridobljena celotna dokumentacija ter izvedena pre-vedba prejemnikov za vse upravičence. V preteklem letu je bilo vključeno v invalidsko varstvo 918 upravi-čencev. Za mehanografsko obdelavo je bilo pripravlje-nih 4.150 podatkov ter izvedenih 4.570 rednih izplačil borčevskih in invalidskih prejemkov. Ne glede na številne nove predpise in dodatne nalo-ge je strokovna služba v preteklem letu v celoti in pra-vočasno opravila vsa dela in naloge v zvezi z uresniče-vanjem letnega programa varstva borcev in invalidov NOV. 4. Na področju zgodovine delavskega gibanja je stro-kovna služba v komiteju pripravila publikacijo o pom-nikih revolucije in NOB v občini Ljubljana-Šiška z naslovom »Spomin je moč«. Izvedeno je bilo pomemb.-no delo pri zbiranju, evidentiranju in pripravi gradiva za izdelavo kronike terena Pirniče in priprava strokov-nih navodil za pisanje krajevnih kronik. Zbrana je bi-la tudi dokumentacija za rajona Medvode in Smlednik. Opravljen je bil popis gradiva za območje občine Ljub-ljana-Siška v Arhivu Slovenije in v Zgodovinskem ar-hivu CK ZKS. V komiteju so bila izvedena vsa strokovna in admi-nistrativna dela za odbor podpisnikov družbenega do-govora o varstvu spomenikov socialistične revolucije. 5. Služba za izvajanje del in nalog za občinske SIS družbenih dejavnosti je v preteklem letu izvedla vsa tehnična in administrativna opravila za 30 sej skup-ščin SIS in za 152 sej samoupravnih organov občin-skih SIS. Za seje skupščin SIS je služba posredovala 13.975 gradiv ter skrbela za redno in tekoče izvajanje sklepov skupščin. Komite je izvedel tudi vsa strokov-na opravila v zvezi s konstituiranjem SIS družbenih dejavnosti ter pripravil delovno gradivo za oblikova-nje in sestavo konferenc delegacij SIS DD v občini Ljubljana-Šiška. 6. Kot kolegijski upravni organ je komite na 12. seji namenil v preteklem letu posebno pozornost pripravi planskih dokumentov za obdobje 1986—1990 za pod-ročje družbenih dejavnosti in pri tem intenzivno so-deloval s strokovnimi službami drugih upravnih orga-nov in s posameznimi SIS na nivoju občine in mesta. Komite je tekoče sodeloval tudi pri pripravi SaS o te-meljih planov SIS družbenih dejavnosti za naslednje srednjeročno obdobje in namenil poseben poudarek do-končni uskladitvi investicijskih naložb. Na sejah komiteja je bila tekoče obravnavana aktu-alna vsebinska problematika s področja družbenih de-javnosti v občini, pri čemer je komite kot kolegijski upravni organ dal več konkretnih pobud za razreše-vanje posameznih vprašanj, ki so se nanašala na finan-ciranje mejnih dejavnosti in na pripravo ustreznega samoupravnega sporazuma, na razreševanje problema-tike šolske prehrane in na druga vprašanja, ki so bila podrobneje analizirana v okviru informacij in posre-dovana izvršnemu svetu in skupščini v obravnavo. Komite je v preteklem letu intenzivno sodeloval z operativnim odborom in s skupnostjo samoprispevka III glede pospešene izgradnje objektov družbenega standarda, ki so bili v preteklem letu zgrajeni in pre-dani namenu na območju občine Ljubljana-Siška. 7. V preteklem letu se je komite kot upravni organ soočal zlasti s problemom velike fluktuacije kadra ter z izpadom administrativno tehničnih delavcev. Bistve-no se je povečal obseg dela v službi za zadeve borcev in invalidov NOV, predvsem zaradi sprememb in do-polnitev zakonodaje in predpisov, s katerimi je ureje-no varstvo borcev NOV in invalidov. Z vidika razreševanja vsebinske problematike druž-benih dejavnosti pa se je komite kot kolegijski upravni organ soočal predvsem s številnimi problemi usklaje-vanja skupne porabe na nivoju Ljubljane Pri tem ko-mite, glede na enotna merila in kriterije za financira-nje programov SIS družbenih dejavnosti ni mogel ne-posredno vplivati na ustreznejšo delitev oziroma raz-porejanje sredstev znotraj skupne porabe, ne glede na to, da ima območje občine največje število prebival-stva, v pogledu družbenega standarda pa zaostaja v primerjavi z drugimi ljubljanskimi občinami zlasti na področju kulture in telesne kulture. Zato bo nadaljnji družbeni razvoj v občini terjal še večjo angažiranost komiteja kot kolegijskega upravnega organa pri reše-vanju posameznih vprašanj. Pri tem bo potrebno in-tenzivirati sodelovanje komiteja s samoupravnimi or-gani in skupščinami SIS ter OZD družbenih dejavno-sti, zlasti glede ohranjevanja dosežene ravni družbe-nega standarda in doseganja večje kvalitete storitev iz-vajalcev posameznih programov družbenih dejavnosti. VIII. KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA 1. V komiteju za urejanje prostora so oblikovane tri organizacijske enote, in sicer: — služba za prostorsko planiranje, — služba za lokacijske in gradbene zadeve ter — tajništvo s strojepisnico. Služba za prostorsko planiranje vodi postopke plani-ranja v prostoru, spremlja izdelavo prostorskih izved-benih aktov, pridobiva natečajne elaborate prostorskih ureditvenih pogojev, prostorskih izvedbenih načrtov ter spremlja njihovo izvajanje, izstavlja potrdila o na-membnosti zemljišča in urbanistična mnenja, vodi evi-denco onesnaževalcev zraka in vode na območju obči-ne ter spremlja izvajanje tovrstnih sanacijskih progra-mov, usklajuje pripravo planskih dokumentov s pod-ročja komunalnega in stanovanjskega planiranja, spremlja njihovo izvajanje in spremlja razvoj mate-rialne proizvodnje v svobodni menjavi dela. Služba za lokacijske in gradbene zadeve pa vodi upravne postopke za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj ter izdaja sklepe in odločbe za objekte, za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno. Upravne za-deve s področja stanovanjskih zadev vodi v skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih. Po sprejetju nove prostorske zakonodaje je v tej službi posebna pozor-nost posvečena ugotavljanju skladnosti lokacijske do-kumentacije s prostorskimi izvedbenimi akti. V letu 1985 je bilo izdanih 2.058 upravnih odločb oz. sklepov ter opravljenih 39 tehničnih pregledov, od te-ga v družbenem sektorju: 103 lokacijska dovoljenja, 45 gradbenih dovoljenj, 19 dopolnilnih gradbenih do-voljenj, 25 uporabnih dovoljenj, 3 dovoljenja za pri-pravljalna dela, 38 odločb o tehničnem pregledu, 2 vod-nogospodarski soglasji, 9 sprememb lokacijskih dovo-ljenj, 5 podaljšanj, 3 rušitvene odločbe in 14 sklepov. V komunalno gradbenih zadevah pa je bilo izdanih: 23 gradbenih dovoljenj, 41 odločb o tehničnem pregle-du, 44 uporabnih dovoljenj, 10 vodnogospodarskih so-glasij. V individualnem sektorju pa je bilo izdanih: 152 lo-kacijskih dovoljenj, 305 dopolnilnih lokacijskih dovo-ljenj, oziroma negativnih lokacijskih dovoljenj in skle-pov, 145 gradbenih dovoljenj, 16 sprememb gradbenih dovoljenj, 13 odločb o tehničnem pregledu, 5 uporab-nih dovoljenj, 76 sklepov in 1 vodnogospodarsko so-glasje. Na področju upravnih zadev, za katere ni predpisan lokacijski postopek, pa je bilo izdanih: 875 potrdil ozi-roma sklepov in odločb o priglasitvi del za adaptacije in tekoča vzdrževalna dela ter dovoljenj za objekte, za katere ni predpisan lokacijski postopek. Upravno stanovanjske zadeve so bile do 30. 4. 1985 vodene v sekretariatu za občo upravo, od 1. 5. 1985 da-lje pa v komiteju za urejanju prostora. Tako je začel komite voditi tudi vse postopke v zvezi z izpraznitvijo stanovanj, z izselitvijo in dodelitvijo nadomestnih sta-novanj ter izvajati predpise s področja stanovanjskih razmerij in izvajati nadzor nad zakonitostjo dela sta-novanjskih zadrug. S tega področja je bilo izdanih 51 odločb ter 35 sklepov strankam. 2. Najpomembnejša naloga komiteja v letu 1985 je bila uskladitev družbenega plana občine Ljubljana-Ši-ška za obdobje 1981—1985 z zakonom o varstvu kme-tijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti in s temelji družbenega plana SRS. V aprilu leta 1985 je skupščina občine Ljubljana-Siška uskladila družbeni plan s citirano zakonodajo in sprejela spremembe in dopolnitve prostorskega dela družbenega plana za ob-dobje 1981—1985. Veliko naporov je bilo vloženih pri sodelovanju in izdelavi ter sprejemanju dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986—2000, pri čemer je bilo potrebno predhodno uskladiti različne interese z vidika prostora, zlasti v posameznih KS, prav tako tudi z delovnimi organizacijami glede na njihove razvojne programe v industrijskih conah. Vzporedno s pripravo dolgoročnega plana je bil izde-lan in sprejet družbeni plan občine Ljubljana-Siška za obdobje 1986—1990 razen programskih načrtov. Le-te bodo predvidoma sprejete v prvem polletju 1986. Komite je moral zaradi kasnitev izdelave in spreje-ma planskih dokumentov določene naloge po programu dela prenesti v leto 1986. Te se nanašajo predvsem na prostorske izvedbene akte. Sele po sprejemu prostor-skega dela družbenega plana občine za obdobje 1986— 1990 in izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bo komi-te lahko v bodoče nemoteno opravljal naloge upravne-ga postopka v zvezi z izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj z ustreznimi soglasji. S področja upravno pravnih zadev je komite posre-doval izvršnemu svetu v obravnavo 13 zadev s pod-ročja družbenih lokacij, s področja individualnih pa 6 zadev. Izvršnemu svetu je bilo posredovanih tudi nekaj po-membnih informacij, in sicer o izlitju petroleja v bli-žini vodnih črpališč v Klečah, o sanaciji zemeljskega plazu na Mlaki pri Komendi, o problematiki nado-mestnih stanovanj za rušence ter poročilo SIS mate-rialne proizvodnje za leto 1984 s programi za leto 1985. V zadevah prostorskih izvedbenih aktov s področja in-dustrije pa je bila izvršnemu svetu posredovana še obsežnejša informacija o problematiki izdelave pro-storskih izvedbenih aktov za zazidalne otoke SP-4, ŠP-5, SO-2, SR-2/1, SR-2/2 in SS-102 Hermes, 2 ŠP in SP 218/1 Vodice Donit. 3. V letu 1985 je imel komite 7 sej. Na sejah je bilo obravnavanih 25 predlogov za individualno gradnjo in 3 predlogi za družbeni sektor. Clani komiteja so bili seznanjeni z javnim natečajem urbanistične zasnove mesta Ljubljana 2000, s stanovanjsko gradnjo v občini Ljubljana-Siška za obdobje 1986—1990 z vidika ureja-nja stavbnih zemljišč, s poročilom o dopolnitvah pro-storskih sestavin družbenega plana 1981—1985 in z ne-kaj pomembnejšimi odloki. Zaradi časovne stiske komite ni vedno obravnaval gradiv, ki so bile predmet razprav v delegatski skup-ščini ali v izvršnem svetu. O zadevah, o katerih pa je predhodno razpravljal izvršni svet, komite ni razprav-ljal naknadno, razen kadar je bilo stališče komiteja nujno ali obvezno. Nekatere zadeve je komite reševal sproti. Le-te se nanašajo na področja stanovanjske gradnje delovnih ljudi in občanov ter drugih družbeno pravnih oseb. Pri reševanju zahtevnejših nalog je komite pritegnil k so-delovanju tudi posebne strokovne komisije zunanjih institucij. Komite kot kolegijski organ je s svojim delom uspeš-no prispeval k razreševanju raznih problemov, še po-sebej s področja stanovanjske gradnje v občini. 4. Delo komiteja je po svoji vsebini in organizirano-sti izredno zahtevno, zato je potrebno, da so delavci v komiteju strokovno usposobljeni in s tem kos odgo-vornim nalogam. Pri lokacijskih in gradbenih zadevah so problemi iz leta v leto isti. Le-ti se nanašajo na nepopolno izdela-no lokacijsko dokumentacijo, ki jo za investitorja iz-deluje strokovna delovna organizacija ZIL — TOZD LUZ Ljubljana. To dokumentacijo je potrebno še pred izdajo lokacijskega dovoljenja preverjati z veljavnimi prostorsko izvedbenimi akti. Zastoji v reševanju teh zadev so bili v letu 1985 so-razmerno veliki še zlasti zato, ker je bilo nekaj takih, ki jih je reševal v pritožbenih postopkih republiški ko-mite za varstvo okolja in urejanje prostora, republiški komite za industrijo in gradbeništvo ter vrhovno sodi-šče SRS za nekaj upravnih sporov. Ustavno sodišče je reševalo 3 zadeve. IX. SKUPNA STROKOVNA SLU2BA 1. Skupna strokovna služba opravlja strokovna, ad-ministrativna, organizacijsko-tehnična in druga opra-vila, ki so potrebna za delo skupščine, zborov, delovnih teles, delegacij, delegatov, družbenih svetov ter izvrš-nega sveta in njegovih delovnih teles. 2. V preteklem letu so trije tajniki zborov, sekretar skupščine in sekretar izvršnega sveta opravili vrsto po vsebini zahtevnih in obsežnih del in nalog. Glede na raznoliko, obsežno in intenzivno delovanje skupščine in njenih organov so proučili vrsto gradiv, ki so jih predložili v obravnavo in sprejem izvršni svet, uprav-ni organi, SIS ter organi SML in skupščine SRS. Vrsta sej skupščine in njenih organov oziroma delovnih teles je zahtevala veliko organizacijsko-tehničnih opravil, predvsem pa strokovno oblikovanje in pripravo skle-pov, stališč in amandmajev oziroma pripravo realiza-cije sej. Poleg navedenega je skupna strokovna služba opravljala vsa potrebna administrativno tehnična in strokovna opravila za skupine delegatov za republiško skupščino, ki so bila po vsebini in obsegu zelo zahtev-na. Program republiške skupščine oziroma dnevni redi sej so bili zelo obsežni, gradiva dostavljena pred sejo vsakodnevno, kar je terjalo dodatno angažiranje de-lavcev, ki opravljajo strokovna opravila za skupine delegatov. Izdelana so bila obsežna in zahtevna stali-šča, predlogi in pripombe ter k posameznim normativ-nim aktom oblikovani amandmaji, ki so jih delegati sprejeli bodisi na zborih skupščine ali v skupinah dele-gatov. Posebej je skupna strokovna služba sodelovala pri izdelavi poročila medzborovske skupine delegatov o delu pravosodnih organov, informaciji o uresničevanju stališč in sklepov, ki jih. je skupščina sprejela v letu 1984, pri izdelavi letnega in periodičnih programov dela zborov skupščine. V preteklem letu so tekle in-tenzivne priprave za pripravo novega besedila statuta občine, pri izdelavi katerega je služba sodelovala. Ve-lik del aktivnosti je zahtevalo tudi delo za komisijo za prošnje in pritožbe, h kateri so se občani pogosto za-tekali pri reševanju svojih problemov. Velik del aktivnosti je zahtevala tudi priprava poro-čila o delu skupščine v III. mandatnem obdobju, pri katerih so delavci sodelovali. V ta namen je bilo treba preštudirati celotno gradivo, ki ga je skupščina obrav-navala v tem obdobju, analizirati zapisnike temeljnih delegacij in konferenc delegacij ter pripraviti vrsto sta-tističnih pokazateljev. Precejšnje število delovnih ur je bilo porabljenih za ažuriranje oziroma izpolnjevanje obrazcev obrambnega načrtovanja za področje, za katero je bil s strani izvrš-nega sveta zadolžen vodja skupne strokovne službe. Delavci skupne strokovne službe so bili tudi glavni nosilci nekaterih strokovnih in tehnično-organizacijskih opravil, vezanih na izvedbo občinskega praznika v letu 1985 in so se aktivno vključevali v delo odbora za or-ganizacijo proslave. In ne nazadnje so delavci oprav-ljali tudi vsa protokolarna dela in naloge za skupščino in izvršni svet. 3. Ocenjujemo, da je skupna strokovna služba v pre-teklem letu zadovoljivo opravila dela in naloge s svo-jega področja. Glede na povečane aktivnosti vseh de-javnikov, si je prizadevala povečati učinkovitost, pred-vsem pa kvaliteto dela. Pri svojem delu se je služba v letu 1985 srečavala s problemi in težavami, ki so zna-čilne za funkcioniranje delegatskega sistema sploh. Precej časa je morala posvetiti zagotavljanju in pre-verjanju udeležbe delegatov na sejah zborov občinske skupščine, delovnih teles ali drugih sejah in sestankih. Le tako je bilo mogoče zagotoviti da so bile seje zbo-rov skupščine sklepčne, medtem ko nismo uspeli vedno doseči sklepčnosti delovnih teles X. SKUPNA PROBLEMATIKA Ne glede na problematiko, ki je opisana pri posamez-nih upravnih organih, pa nastopa pri vseh upravnih organih tudi skupna problematika, ki se kaže v na-slednjem: 1. Občina Ljubljana-Siška je del mesta Ljubljane, zato so vsi upravni organi na bolj ali manj direkten način vezani na mestne upravne organe, kar pomeni dodatno potrebni čas za usklajevanje zlasti pri tistih zadevah, kjer interesi občin niso v celoti identični. Ker so interesne skupnosti v mestu kot posebni družbeno-politični skupnosti specifično organizirane, je delo up-ravnih organov občine večkrat otežkočeno in terja dalj-še usklajevanje. Zato se pogosto izgublja na učinkovi-tosti in hitrejšem reagiranju, posebno pa še zato, ker so skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti organizirane na nivoju mesta in pretežno usmerjene na reševanje zadev za mesto kot celoto, manj pa na reševanje specifične problematike posameznih občin. 2. Od leta 1976 se v celotnem delu upravnih organov stalno manjša delež takozvanih klasičnih upravnih za-dev, vse bolj pa raste delež strokovnih in tehničnih opravil. Rast teh opravil ni nastala sama po sebi, tem-več iz potreb družbenopolitične skupnosti, ki zahteva in mora biti informirana, obstoječi sistemi višjih nivo-jev pa ji ne dajejo ustreznih analiz. 3. Spremembe v načinu dela niso bile v preteklosti pokrite z delavci, ki bi bili ustrezno usposobljeni. V prvi fazi niso bile potrebne spremembe v kadrovski struktu-ri dovolj očitne, v letih 1982—1984 pa je sorazmerno slab ekonomski položaj delavcev v upravnih organih onemogočal pridobivanje strokovno usposobljenih de-lavcev. Zatečeno stanje se je delno začelo spreminjati v letu 1985, vendar do konca leta osebni dohodki kljub posebnemu programu postopnega izenačevanja osebnih dohodkov delavcev v državni upravi z osebnimi dohod- ki delavcev v gospodarstvu še vedno niso taki, da bi preprečili fluktuacijo delavcev najnižjih kvalifikacij in strokovnjakov. Tako se srečujemo še vedno s pomanj-kanjem strokovno usposobljenih delavcev s potrebnim znanjem. 4. Pri delu celotne uprave se srečujemo še z neraz-rešenimi vprašanji financiranja nekaterih dejavnosti in krajevnih skupnosti. Sicer sta to ločena problema, ven-dar sta po svoje le vezana na omejeno splošno porabo, ki povzročata pri izvajanju posameznih nalog težave. Ob tem moramo poudariti, da tudi odnos vseh porabni-kov teh sredstev ni vedno ustrezen, ker so bolj priprav-ljeni postavljati zahteve, kot pa iskati in predlagati konsruktivne rešitve. Sekretar sekretariata za občno upravo Jože Predikaka, 1. r. Sekretar sekretariata za ljudsko obrambo Janez Kozinc, 1. r. Sekretar sekretariata za finance in proračun Aleksander Vavpotič, 1. r. Direktor uprave za družbene prihodke Anica Kuhar, 1. r. Predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo Sašo Sedmak, 1. r. Predsednik komiteja za družbene dejavnosti Vlado Košir, 1. r. Predsednik komiteja za urejan.je prostora Maruška Letnar, I. r. Vodja skupne strokovne službe Tatjana Komac, 1. r. Stališče izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana-Šiška do poročila o delu upravnih organov in skupne strokovne službe za leto 1985 Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Siška je ob-ravnaval poročilo o delu upravnih organov in skupne strokovne službe na 4. seji dne 14. 5. 1986 in sprejel na-slednja stališča, sklepe in predloge: 1. V letu 1983 je izvršni svet skupščine občine Ljub-ljana-šiška sprejel akcijski program za odpravo po-manjkljivosti v organiziranosti in delovanju upravnih organov in skupne strokovne službe občine Ljubljana-Šiška. Iz tega programa so bile opravljene naloge s po-dročja — notranje organizacije ter sistemizacije del in nalog, — izboljšanja kadrovske strukture in zaposlovanja, — izboljšanja delovnih pogojev delavcev. 2. Sprejem samoupravnih aktov na področju nagra-jevanja je zastal zaradi spremembe samoupravnega sporazuma na republiški ravni, zaradi sprejema pro-grama postopnega izenačevanja osebnih dohodkov de-lavcev državne uprave z osebnimi dohodki v gospo-darstvu in zaradi premajhne aktivnosti delavcev ter ustrezne strokovne službe. 3. Izvršni svet ugotavlja, da učinkovitost upravnih organov še vedo ni povsem zadovoljiva, zlasti pri iz-vajanju politike in izvrševanju predpisov, prav tako pa tudi ne pri dajanju pobud in predlogov skupščini in izvršnemu svetu, zlasti glede vprašanj, ki so ključ-nega pomena za stanje razmer v družbenopolitični skupnosti. 4. Izvršni svet je še vedno v preveliki meri prevze-mal vlogo upravnih organov, kar se je pokazalo prav v majhnem številu samostojnih nastopanj upravnih organov v skupščini družbenopolitične skupnosti, kjer bi morali le-ti prevzemati neposredno odgovornost za svoja stališča in predloge. 5. Kljub temu, da se pri delu upravnih organov še vedno srečujemo z dolgimi postopki, zapletenostjo pri pridobivanju dokumentacije, prepočasnim reagiranjem na pobude in predloge občanov, izvršni svet ocenjuje, da je bil tako pri delu upravnih organov kot tudi pri delu delavcev v upravnih organih dosežen napredek. 6. Izvršni svet bo še v naprej vztrajal, da bodo upra-vni organi opravljali svoje delo v skladu z zakoni, skle- pi skupščine in njegovimi stališči samostojno ter na ta način krepil njihovo odgovornost za reševanje proble-mov. Ob tem bo zahteval tudi več neposrednega med-sebojnega sodelovanja zlasti z namenom, da bo zago-tovljeno hitrejše reševanje nekaterih vprašanj občanov. S svoio koordinativn.0' vlogo, nadziranjem dela uprav-nih organov in njihovim usmerjanjem bo preprečil pre-našanje odgovomosti od upravnih organov na izvršni svet, hkrati pa omogočil bolj neposredno vlogo uprav-nih organov v delu občinske skupščine. 7. Izvršni svet ugotavlja, da moramo glede na spre-jeta skupna izhodišča za organizacijo občinske uprave v SRS, izdelane analize pristojnosti posameznih uprav-nih organov, novi statut občine Ljubljana-Šiška in sta-tut mesta Ljubljane prilagoditi organiziranosti občin-skih upravnih organov k zagotovitvi njihove večje učin-kovitosti in kvalitete dela ob racionalni organizaciji. 8. Izvršni svet predlaga skupščini, da poročilo o delu upravnih organov v letu 1985 skupaj z njegovimi sta-Ušči sprejme. Izvršni svet