s

IIlSI
Izhaja od leta 1904 namesto Občinskih razgledov, ki jih Je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Siška — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška cesta 121/IV., soba 406 (SZDL) — UPRAVA: VI. nadstropje, soba št. 606, tel. 32-011 int. 311 Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani v nakladi 19.000 izvodov
SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKJ, LUDVIK GOLOB
URESNIČEVANJE SMERNIC Vlil. KONGRESA ZKJ
Ob Novem letu smo zaprosili sekretarja občinskega komiteja ZKJ, tovariša Ludvika Goloba, da v zvezi s stališči in sklepi VIII. kongresa ZKJ odgovori v obliki Pokongresnih razgovorov na tri vprašanja, ki nedvomno trenutno najbolj zanimajo vse člane ZKJ in tudi vse občane, ki so z naj večjim zanimanjem spremljali tako Priprave za VIII. kogres ZKJ, kakor tudi celotni njegov potek:
•— Kaj je po Vašem mnenju najpomembnejša ugotovitev VIII. kongresa ZKJ?
•— Kako se nameravamo na območju naše občine lotiti izvajanja sklepov in smernic VIII. kongresa ZKJ?
— Katere so najpomembnejše naloge članov ZKJ v zvezi z bližnjimi volitvami?
Tovariš Ludvik Golob se je z razumevanjem odzval našemu vabilu ter nam dal naslednje odgovore:
• KAJ JE PO VAŠEM MNENJU NAJPOMEMBNEJŠA UGOTOVITEV OZIROMA SKLEP VIII. KOGRESA ZKJ?
Menim, da so vsa vprašanja, ki jih je obravnaval Vlil. kogres ZKJ, izredno Pomembna za bodoči razvoj naše družbene skupnosti in tudi za mednarodno delavsko gibanje. Kongres je dal silno miselno obogatitev za naš prihodnji razvoj.
Menim, da so izredno pomembna jasna stališča kongresa za nadaljnje poglabljanje socialistične demokracije, kar bo v prihodnosti prispevalo k odločnejšemu reševanju pereče družbene problematike. Kongres je zavzel, da moramo v ^ivljenju dosledno uveljaviti načela nove ustave SFRJ, °krepiti samoupravljanje in v njem vlogo neposrednih Proizvajalcev, graditi gospodarski sistem in odpraviti negativne vplive administrativnega vmešavanja v neposredno življenje delov-nih organizacij in krajevnih
skupnosti.
Kongres je s svojimi sta-hsči in sklepi pokazal na dolgoro(;en proces. Pokazal Je, da ne bo kompromisov v našem družbenoekonomskem sistemu. V celoti se je odtrgal od starih metod de-la in se je oprl na delovnega človeka.
Vendar pa menim, da te dolgoročnosti ne bi smeli v konkretnem delu komunistov preveč postavljati kot opravičevanje za nerešena vprašanja, ki nastopajo dnevno, kajti že se srečuje-b?0 s pojavi, da ponekod skušajo le splošno obravnavati razne negativne pojave.
Prepričan sem, da občani vidijo v kongresu obračun z birokratizmom, ki se med drugim kaže v samovolji posameznikov, v napačnem odnosu do ljudi — do samoupravnih organov, v umetnem zadrževanju mezdnih odnosov, v nizki produktivnosti dela, v uporabljanju raznih bonitet, pro-tekcijskih zvez, napačnem
O tem vprašanju je že lani 21. decembra razpravljal naš občinski komite ZK. Na seji je bilo poudarjeno, da se moramo izogibati kampanjske metode. Uresničevanje stališč in smernic VIII. kongresa ZKJ ni kampanjska — trenutna naloga. Ta naloga je stalna in zahteva veliko vztrajnosti in osebne odgovornosti komunistov. Zavzeli smo se tudi proti čitanju kongresnega gradiva na sestankih osnovnih organizacij ZK, proti prepisovanju raznih citatov iz referatov za sestanke osnovnih organizacij. Komite je mnenja, da mora imeti zelo važno mesto pri proučevanju kongresnega materiala individualni študij.
J\^ic ovajalci darujte svojo kri za življenje drugih!
odnosu do ljudske imovine in podobno.
Menim, da bo v prihodnosti potrebno delo komunistov odločno usmeriti v to, da bodo direktno — brez »rokovičenja« in bojazni zamere — obravnavali napake, povzročitelje in nosilce teh napak, pa naj gre za posameznike ali organe in vodstva.
Na seji komiteja je bilo sprejeto stališče, da je treba smatrati vse kongresne materiale kot mobilizacijske, ne le za Zvezo komunistov, temveč za vse druž-beno-politične organizacije, samoupravne organe, delovne organizacije, svete krajevnih skupnosti, društva in podobno.
Menimo, da obravnava gradiva VIII. kongresa ZKJ ne sme biti »šolska« v nobeni organizaciji ali samoupravnem organu. Naš pristop naj bo konfrontacijski, v smislu razčlenitve dela in prakse vsake organizacije in stališč VIII. kongresa o določenih vprašanjih. Menimo, da se tudi za ZK ta razprava ne bo mogla izčrpati le v osnovnih organizacijah. Težiti bo treba k živahnejšim razpravam v specializiranih aktivih Zveze komunistov, na raznih seminarjih in v večerni politični šoli. Tudi delavska univerza ima važno vlogo v tem sklopu bodočih nalog.
• KAKO SE NAMERAVAMO NA OBMOČJU NAŠE OBČINE LOTITI URESNIČEVANJA SMERNIC VIII. KONGRESA ZKJ?
dosledno uveljavljanje načel nove zvezne ustave — Nadaljnje poglabljanje socialistične demokracije, krepitev samoupravljanja in vloge neposrednega proizvajalca — v našem družbenoekonomskem sistemu ne bo kompromisov — Vse kongresno gradivo moramo konfrontjratj z dejanskim stanjem — Nujno je spoštovanje načel javnosti v kadrovski bolitiki in sploh v vsem našem delu.
ZDAJ STE VI NA VRSTI!
Že od maja 1961 smo občasno izdajali »OBČINSKE RAZGLEDE«. Od začetka lanskega leta pa smo jih preimenovali v »JAVNO TRIBUNO ŠIŠENSKIH OBČANOV«, kajti v središče naših prizadevanj stopa vedno bolj — delovni človek in njegova družina.
Želimo, da prav ta delovni človek sam v svojem listu več razpravlja o vseh perečih vprašanjih, ki so pomembna, kakor zanj, tako tudi za njegovo krajevno in občinsko skupnost.
Ce pa hočemo vsi bolj aktivno sodelovati, moramo biti predvsem boljše informirani o raznih pomembnih dogajanjih. In prav zaradi vsega tega smo se odločili, da bo (takoj, ko bo to mogoče) začel izhajati naš list — dvakrat mesečno.
Že peto leto izdajamo na območju naše občine svoj list in vendar ga mnogi doslej niste redno prejemali in prebirali. Dokaz temu so stalne pritožbe, ki smo jih prejemali zdaj od tu, zdaj od tam.
To je dokaz, da Vas, ki stanujete ali delate na območju naše občine, resno zanimajo razni pereči problemi, ki se porajajo na območju naše občine, kakor tudi da želite resno sodelovati pri reševanju teh skupnih vprašanj, ki v tej ali oni obliki končno vplivajo tudi na Vaš — osebni in družbeni standard.
VSEM, PRAV VSEM DAJEMO MOŽNOST
—	da boste v prihodnje redneje dobivali in brali svoj list,
—	da bi se tako lahko temeljiteje seznanjali s problemi, plani in realizacijami v Vašem kraju in na območju celotne občine,
—	da bi tudi sami sodelovali pri dajanju predlogov za odstranitev raznih slabosti in pomanjkljivosti in sploh
—	da bi se tako tudi Vi osebno počutili res kot — sotvorec svoje in naše skupne — lepše in prijetnejše prihodnosti.
PREBERITE IN NAPIŠITE!
•	Ugotovite: Kateri članek v tej številki vam najbolj ugaja?
•	Napišite to v anketni obrazec ali pa kar na dopisnico ter pošljite na naš naslov ali pa vrzite v naš nabiralnik!
•	Izžrebali bomo 6 takih odgovorov in nagrajencem izplačali po 1000 dinarjev.
Več o tem na 2. in 3. strani! Povejte tudi drugim!
ŠIŠENSKA TRIBUNA
Zakaj in čemu ponekod zopet volitve
KAKO JE PRAVZAPRAV S TEMI VOLITVAMI?
Mnogi nas vprašujejo: »Zadnje splošne volitve v vse skupščine (od občinske do zvezne) so bile pred dvema letoma, in sicer takoj po sprejetju nove ustave. Zakaj in čemu bodo torej že po dveh letih spet nove volitve? Kako da bodo volili le nekateri? Kako to, da bodo nekateri volili celo dvakrat, drugi enkrat, nekateri pa tokrat sploh ne bodo volili? Zakaj in čemu je vse to potrebno?
Poizkusimo vsem tem prav na kratko odgovoriti. Z novo ustavo smo sprejeli tudi načelo rotacije. Tako v prihodnje ne bomo imeli več razpusta posameznih skupščin ter razpisov splošnih volitev, temveč bomo vsako drugo leto izvolili le polovico novih članov za vse skupščine (od občinskih do zvezne). Tokrat npr. izjemoma že po dveh letih preneha mandat vsem, ki so bili izvoljeni v volilnih enotah z neparnimi zaporednimi številkami, medtem ko bodo čez dve leti izmenjani občinski odborniki ter republiški in zvezni poslanci, ki so bili pred dvema letoma izvoljeni v volilnih enotah s parnimi številkami, kajti njihov mandat traja že redno štiri leta.
Naše skupščine so sestavljene iz več zborov, in sicer ima občinska skupščina zbor občanov, v katerega volijo volivci po volilnih enotah, kjer stanujejo, medtem ko v zbor delovnih skupnosti volijo volivci tam, kjer so zaposleni.
Republiška skupščina ima (podobno kot zvezna skupščina) kar pet zborov, in sicer: republiški zbor in namesto enotnega zbora delovnih skupnosti pa kar štiri specializirane zbore, in sicer: gospodarski zbor, pro-svetno-kulturni zbor, soci-alno-zdravstveni zbor in organizacijsko-politični zbor. Ti specializirani zbori delovnih skupnosti imajo tako več možnosti, da temeljiteje obravnavajo vprašanja iz ožjega področja.
Odbornike za občinske zbore, kakor tudi poslance za republiški in zvezni zbor volijo vsi občani, ki imajo volilno pravico, in sicer po volilnih enotah, kjer stanujejo (torej kot potrošniki), medtem ko predstavnike v zbore delovnih skupnosti v občinski skupščini oziroma v razne specializirane zbore delovnih skupnosti volijo volivci tam, kjer so zaposleni, in sicer po volilnih enotah, ki so posebej organizirane za eno ali več delovnih organizacij skupaj.
Vidite, in prav v tem je stvar! Kdor prebiva v volilni enoti, ki ima neparno zaporedno številko, ta bo letos aprila volil odbornika oziroma poslanca v občinski, republiški in zvezni zbor. Kdor še hkrati dela na območju volilne enote, v kateri so delovne organizacije, in imajo te volilne enote prav tako neparno zaporedno številko, bo volil tudi tukaj. Kdor pa stanuje in dela v volilnih enotah, ki imajo parno zaporedno številko, ta letos sploh ne bo volil, temveč šele čez dve leti.
Prav zaradi tega se lahko zgodi, da bo nekdo letos volil dvakrat, torej občinskega odbornika v občinski zbor, ker stanuje v volilni
enoti z neparno zaporedno številko, in odbornika v zbor delovnih skupnosti, ker tudi dela na območju volilne enote z neparno zaporedno številko. Zgodi pa se lahko, da bo ta ali oni volil samo enkrat, ker npr. stanuje na območju volilne enote z neparno zaporedno številko, a dela na območju volilne enote, ki ima parno zaporedno številko, ter zaradi tega tukaj letos ne bo volil in obratno. Nekateri pa, kot že rečeno, letos sploh ne bo-
Kako? Pa poglejmo!
IZBIRANJE
KANDIDATOV
Mnogi pravijo temu »evidentiranje«. Mi raje uporabljamo domač izraz: izbiranje kandidatov za volitve. Prej je to delo bilo prepuščeno samo političnim aktivom. Z razširjanjem socialistične demokracije pa je prav vsakemu volivcu dana pravica in možnost, da predlaga svojega kandidata za občinskega odbornika ali za republiškega poslanca.
To možnost Vam dajemo tudi mi, saj Vam v tej številki prilagamo posebno kandidatno listo in Vas prosimo, da po treznem razmisleku napišete v njo čitljivo ime in priimek tistega občana, ki ga prav dobro poznate ter ste uverjeni, da bo res uspešno vršil to pomembno dolžnost.
Tako izpolnjeno kandidatno listo vrnite ali v pisarno krajevne skupnosti oziroma krajevnega urada ali pa na naslov: Občinska volilna komisija pri SZDL, Ljubljana, Celovška 121/IV. Lahko pa oddaste izpolnjen obrazec tudi v nabiralnike našega lista.
Kaj želimo doseči s tem Vašim aktivnim sodelovanjem pri izbiri kandidatov?
Predvsem želimo dati vsem občanom možnost:
•	da lahko sami postavljajo kandidate, saj jim zaupamo in vemo, da se bodo potrudili ter izbrali najboljše od najboljših. Razen tega želimo
•	da se število izbranih kandidatov razširi tudi na druge občane, ki imajo potrebne lastnosti in sposobnosti za vršenje tako po-
do volili, ker pač stanujejo in delajo na območju volilnih enot s parno zaporeejno številko. V tem je torej vsa skrivnost!
STALNO
POMLAJEVANJE
SKUPSClN
S tem da se vsako drugo leto v vsakem zboru vseh skupščin izmenja polovica občinskih odbornikov oziroma poslancev, se te skupščine stalno obnavljajo in pomlajujejo z novimi zastopniki volivcev, kar vnaša v skupščine vedno novo življenje. Obenem pa omogoča tudi, da se sestava teh skupščin nenehno izboljšuje. V tem je tudi bistvo letošnjih in vseh naslednjih volitev.
membnih družbenih dolžnosti.
DOKONČNO
KANDIDIRANJE
Ko bomo zbrali vse predloge občanov oziroma njihovih organizacij o izbranih kandidatih za pomladanske volitve, bomo prešli v drugo fazo priprav za volitve. To fazo imenujemo kandidiranje. Vse zbrane predloge bomo poslali pristojnim volilnim organom, ki bodo nato na zborih volivcev oziroma zborih delovnih skupnosti predložili vse kandidate v potrditev.
Na teh zborih volivcev oziroma zborih delovnih
Komuna je v teh dveh letih ob skupnih naporih vseh občanov in proizvajalcev naredila velik razvoj predvsem na področju urbanizma ter komunalnega in stanovanjskega urejanja. Skupščina se je prizadeto bavila z urejanjem gospodarskih problemov delovnih organizacij, ki so bistvene tudi v bodoče za boljšo materialno bazo komune. Manj uspešno je ob tako intenzivnem razvoju navedenih
skupnosti se boste pogovorili in končno odločili: ali boste za Vašo volilno enoto postavili samo enega kandidata ali več in katere. Tako dokončno izbrani kandidati bodo nato dejanski volilni kandidati, med katerimi boste na dan volitev izbrali tistega, za katerega menite, da bo najbolje opravljal to dolžnost naslednja štiri leta, da bo čutil potrebo, da se občasno sestaja s svojimi volivci tudi izven zborov volivcev na nevezan razgovor o vseh perečih vprašanjih, da Vam bo tolmačil vse aktualne probleme ter da bo znal zagovarjati tudi Vaše res nujne in potrebne zadeve na sejah skupščine itd.
Kje bomo dokončno izbirali kandidate za volitve?
Iz vseh zbranih predlogov bomo dokončno zbirali kandidate za volitve
—	na zborih volivcev za tiste kandidate, ki jih bomo volili v volilni enoti, kjer stanujemo,
—	na zborih delovnih skupnosti za tiste kandidate, ki jih bomo volili v volilni enoti, kjer smo zaposleni,
—	na občinski skupščini
za tiste, ki smo jih predlagali za republiške poslance.
ZDAJ STE VI NA VRSTI!
V tem smo Vam prav na kratko obrazložili postopek za letošnje in tudi vse prihodnje volitve, pri katerih sodelujejo občani že od vsega začetka in ne šele na dan volitev. Več o tem boste lahko zvedeli na samih zborih volivcev oziroma iz knjižice: Kako volim, ki bo v kratkem izšla.
Zdaj pa: vzemite v roko kandidatno anketo, ki je priložena tej številki lista ter jo izpolnite! Še bolje pa je, če se o Vašem kandidatu pogovorite še z Vašimi prijatelji in sodelavci!
področij, zaradi zaostalosti in prehitrega naraščanja potreb, uspela jačiti in razvijati področje tako imenova-
• KATERE SO
NAJPOMEMBNEJŠE NALOGE ČLANOV ZK V ZVEZI Z BLIŽNJIMI VOLITVAMI?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sekretarja občinskega komiteja ZKJ smo v zvezi z-volitvami zaprosili, da nam pove tudi nekaj o najpomembnejših nalogah komunistov v zvezi s pomladanskimi volitvami.
TOVARIŠ LUDVIK GOLOB nam je v zvezi s tem odgovoril:
Menim, da je v zvezi z vo-litvami sedaj najpomembnejša naloga evidentiranje kandidatov. Komunisti naj se zavzemajo predvsem za to, da bodo vsi kandidati zares izbrani demokratično, da bo v popolnosti spoštovano načelo javnosti kadrovske politike. S to nalogo je povezano naše delo na zborih občanov. Na teh zborih je-po mojem mnenju naše osnovno poslanstvo v tem, da tolmačimo in se zavzemamo za kriterije, ki jih mora izpolnjevati kandidat za ljudskega odbornika.
Javne razprave v najširših okvirih naj izoblikujejo kriterije. Tako bo odpadla bojazen političnih delavcev ali kar celotnih krajevnih političnih aktivov, da bo takšno široko zbiranje predlogov za kandidate lahko pripeljalo v skupščine ljudi, ki po svojih osnovnih kvalitetah ne sodijo tja.
V pripravah na volitve ima zelo odgovorno nalogo občinska volilna komisija. Mislim, da mora biti njeno delo povsem samostojno in ne smemo dopuščati, da bi bila komisija podvržena vplivu raznih zunanjih či-niteljev, zlasti ne kakršnemu koli administrativnemu vmešavanju in intervencijam.
Ob zaključku bi rad poudaril le še to, da je javnost dela VIII. kongresa komuniste postavila pred izredno odgovorne naloge. Kongres deluje v občanih neposredno. Za naše bodoče delo, za naš vpliv, je izredno pomembno prav sedaj, kako bomo svoje delo zastavili člani ZK.
Končno želim vsem članom Zveze komunistov in občanom srečno in uspešno novo leto.
Ludvik GOLOB
nih družbenih služb. Edino pri zdravstvu beležimo vidnejši napredek.
V tej intenzivni dinamiki našega družbenega in samoupravnega razvoja smo premalo poglabljali sistem neposredne demokracije, pred-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Cim boljše kandidate boste izbrali in nato izvolili, tem boljše bo potem delo občinske in republiške skupščine. Kakor vidite: vloga, ki Vam je zaupana, ni ravno nepomembna, saj imate pravico, da že od vsega začetka sami aktivno sodelujete pri izbiranju in dokončnem določanju kandidatov za letošnje aprilske volitve. Izkoristite priložnost in možnost, ki Vam jo nudimo! Sodelujte aktivno! Pomagajte izbrati najprimernejše občane za vršenje te pomembne dolžnosti.
Kako bomo volili P
KAKŠEN JE POSTOPEK ZA VOLITVE?
Volitve se za občana ne začno več šele na dan volitev, ko dobi v roke volilni listek in ko mora obkrožiti ime kandidata, ki ga želi za svojega občinskega odbornika oziroma republiškega poslanca.
Priprave za volitve so se začele za vse volivce, ki stanujejo ali delajo na območju volilnih enot z neparno številko, že danes, ko ste prejeli v roke to številko občinske Javne tribune, kajti sedaj tudi Vi aktivno sodelujete tudi pri pripravah za volitve.
Več povezave z občani
Struktura današnje skupščine in njenih organov je odraz potreb in nalog, ki so se ob volitvah postavljale pred našo komuno. S tega stališča je skupščina in njeni organi — gledano v celoti — uspešno izpolnjevala naloge, ki so se v tej mandatni dobi postavljale pred njo. Ob kritični oceni dela skupščine in njenih odbornikov tudi ne smemo pozabiti, da smo nenehno poudarjali, da funkcija odbornika ni samo zveneč naslov, temveč družbeno odgovorna dolžnost, ki jo odbornik sprejme ob izvolitvi v predstavniško telo. Pri vsej presoji aktivnosti in dela občinske skupščine in njenih organov moramo ostati še vedno pravični, ker je odbornik prav tako človek z vsemi svojimi dobrimi in slabimi človeškimi lastnostmi. Konstruktivna kritika naj pozitivno deluje na njihovo nadaljnje sodelovanje in razvoj.
Kdo in kje bo volil?
Na zadnjih volitvah maja 1963 smo vsi volivci na vseh volilnih enotah prvič po sprejetju nove ustave SFRJ volili vse odbornike občinske skupščine ter vse poslance republiške in zvezne skupščine. Letos se prvič začenja značilna sprememba v našem volilnem'sistemu, in sicer:
—	da volimo polovico odbornikov občinskega zbora in zbora delovne skupnosti občinske skupščine,
—	da volimo polovico poslancev v vse zbore republiške skupščine.
Da bi lahko začeli s to spremembo v našem volilnem sistemu, je začasni občinski ljudski odbor naše občine na podlagi 157. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin na prvi seji obeh zborov dne 28. marca 1963 sprejel odlok, ki določa, katere volilne enote občinskega zbora in zbora delovne skupnosti imajo dvoletni in katere štiriletni mandat.
Da bi bilo volivcem, ki stanujejo oz. so zaposleni na območju naše občine, jasno, katerim odbornikom občinskega zbora in zbora delovne skupnosti občinske skupščine spomladi poteče dvoletni mandat in bodo zaradi tega razpisane nove volitve, navajamo v nadaljevanju te volilne enote kakor tudi njihova območja. Vsak zaposlen volivec voli dvakrat, in sicer:
VOLILNA ENOTA 1
Dosedanji odbornik:
Vida STEPIŠNIK
—	del Celovške ceste, in sicer desna stran od štev. 2 do vključno št. 30 in leva stran od štev. 1 do vključno št. 33 <Muzej NOV),
—	del Ruske ulice, in sicer •eva stran od št. 1 do vključno St. 7,
—	del Jesenkove ulice, in sicer leva stran od št. 1 do vključno št. 9,
—	del Malgajeve ulice, in si-
—	v občinski zbor v vo-
livni enoti, kjer stanuje,
—	v zbor delovnih skupnosti, kjer je zaposlen, seveda če je v obeh volivnih enotah bil določen le začasni dvoletni mandat.
Preberite torej pazljivo:
ali boste tudi vi letos volili svoje odbornike v občinsko skupščino!
cer desna stran od št. 2 do vključno št. 10,
— Vošnjakova ulica štev. 17,
—	del Parmove ceste, in sicer št. 1, 2, 3, 5.
VOLILNA ENOTA 3
Dosedanji odbornik:
dr. Miloš LEVICNIK
—	del Celovške ceste, in sicer desna stran od št. 32 do vključno št. 40 in leva stran od št. 35 do vključno št. 43,
—	del Malgajeve ulice, in sicer leva stran od št. 1 do
vključno št. 15,
— Frankopanska ulica v celoti,
—	del Zibertove ulice, in sicer desna stran v celoti,
— Polakova ulica v celoti,
—	del Medvedove ceste, in sicer leva stran od št. 13 do vključno št. 17 b in desna stran od št. 10 do vključno št. 20,
—	del Gubčeve ulice, in sicer leva stran št. 1 in 3 in desna stran št. 2.
VOLILNA ENOTA 5
Dosedanji odbornik:
Janko PIRKOVIČ
—	del Ulice Milana Majcna, in sicer leva stran v celoti,
— Gasilska cesta v celoti.
— Pod gozdom v celoti,
— Drenikov vrh v celoti,
— Tržna ulica v celoti,
— Dolinska steza v celoti,
— Kavškova ulica v celoti,
— Zeleznikarjeva ulica — Stefanova ulica v celoti,
— Kosova ulica v celoti,
—	del Celovške ceste, in si. cer leva stran od št. 65 do vključno št. 75 in desna stran št. 58 do vključno št. 66,
—	del Beljaške ulice, in sicer desna stran od št. 2 do vključno št. 10,
—	del Vodnikove ceste, in sicer	leva	stran od	št.	1	do
vključno št. 15 in desna stran od št. 2 do vključno št. 30,
—	del Vcrovškove ulice, in sicer	leva	stran od	št.	1	do
vključno št. 7 in desna stran od št. 2 do vključno št. 10,
—	del Černetove ulice, in sicer leva stran od št. 1 do vključno št. 7 in desna stran od 2 do vključno št. 10,
—	del Goriške ulice od št. 1 do vključno Št. 7.
VOLITVE ODBORNIKOV OBČINSKEGA ZBORA
Namesto dosedanjih odbornikov, ki so bili izvoljeni le za dve leti, boste spomladi volili nove. Izjemoma lahko tokrat ponovno predlagate in volite dosedanje občinske odbornike in republiške poslance. Zaradi lažjega pregleda navajamo pri vseh volilnih enotah tudi imena dosedanjih odbornikov in poslancev.
Letos aprila bodo volili svojega odbornika občinskega zbora le volivci, ki stanujejo na območju naslednjih volilnih enot:
VOLILNA ENOTA 7
Dosedanji odbornik:
Andrej KURENT
—	del Beljaške ulice, in sicer desna stran od št. 12 do konca in leva stran v celoti,
—	del Verovškove ulice, in sicer leva stran od št. 9 do konca in desna stran od št. 12 do konca,
— Maurerjeva ulica v celoti.
— Murnova ulica v celoti,
—	del Černetove ulice, in sicer leva stran od štev. 9 do vključno št. 17 in desna stran od št. 16 do vključno št. 20,
—	del Drenikove ulice, in sicer desna stran od št. 2 do vključno št. 18 in leva stran od št. 1 do vključno št. 19.
— Videmska ulica, v celoti, (Nadaljevanje na 4. strani)
Berite redno naš list, da boste bolje seznanjeni o vsem, kaj je novega, zanimivega in pomembnega v naši občini in v Vašem kraju!
PREDVIDOMA bo imel naslednje rubrike:
—	Novi odloki občinske skupščine z obrazložitvijo
—	Osnovni politični in gospodarski problemi v naši občini
—	Urbanizem in občani
—	Iz delovnih skupnosti
—	Naši kraji in ljudje
—	Razgovori z volivci
—	Kaj predlagajo volivci
—	Oko in uho naših občanov
—	Predlogi in pritožbe občanov
—	Zakaj tako
—	Vem, da tega ne boste objavili
—	Mladi Šiškarji
—	Pionirji, kaj bomo delali ta mesec
—	Rekreacija in šport
—	Rojstva, poroke in smrti
—	Kdaj in kje so uradne ure za stranke
VABIMO VAS:
VEČ POVEZAVE Z OBČANI
(Nadaljevanje z 2. strani)
vsem premalo poglabljali vez občinska skupščina-ob-Čan in obratno. Premalo je bilo neposrednih stikov med odbornikom in volivcem-ob-Canom, med proizvajalcem in odbornikom. Problematika se je v glavnem reševala na nivoju občinskih družbe-
Pri tem sistemu tudi druž-beno-politične organizacije niso v dovoljni meri usmerjale politične aktivnosti svojih članov-občanov in niso v večji meri nakazovale niišljenja, predlogov in želja občanov za kvalitetnejša stališča, sklepe in delo občinske skupščine in njenih organov. Ni dvoma, da samo dva zbora volivcev na loto nista zadosti za dober stik med volivcem in odbornikom.
Delo odbornikov, članov svetov in komisij pri občinski skupščini bi bilo uspeš-nejše, če bi družbeno-poli-
Področje naše akcije in delovanje odbornikov je boj za krepitev neposredne de-ntokracije na zborih voliv-oev, na javnih tribunah, zborih občanov itd. Premalo smo se doslej borili za ustavno načelo javnosti dela občinske skupščine in hjenih organov v tem smislu, da vsi proizvajalci-ob-
nih organov, premalo pa so se problemi obravnavali na terenu med občani oziroma proizvajalci. Pomanjkljivo so bili občani obveščeni o sprejetih stališčih, sklepih in odlokih skupščine, premalo pa je bilo predhodnega obveščanja in razpravljanja o teh problemih.
tične organizacije in občinska skupščina (morda s klubom odbornikov) tesneje sodelovala in nudila odbornikom več konkretne pomoči. Ob tej oceni aktivnosti odbornikov menimo, da so bile vse te oblike sodelovanja in aktivne pomoči odbornikom preveč pomanjkljive in premalo sistematsko poglobljene. Torej, ne smemo iskati krivde premajhne aktivnosti v odnosu med odbornikom in volivcem samo na odborniku, temveč je krivda na vseh, ki smo dolžni naš družbeni sistem poglabljati in izpopolnjevati.
čani postajajo vse bolj soustvarjalci občinske politike. Nihče nima pravice, da sam o nečem odloča! Občinska skupščina se bo morala v bodoče bolj zavzemati za take odnose, ki omogočajo kreativno vlogo vsakega občana in za dosledno spoštovanje vseh oblik neposredne demokracije.
PREVEC ZAPRTOSTI VASE
Zadeve, ki prizadenejo vse proizvajalce in vse občane, je treba obravnavati z njimi in jih ne zapirati v strokovne kolegije ali celo ožje skupine. Imamo celo vrsto pojavov, da se zapirajo tudi samoupravni organi. Vsi proizvajalci, občani, morajo biti vključeni v formuliranje stališč in sklepov, oziroma vsaj več možnosti jim moramo nuditi, da se lahko vključijo v formiranje stališč in sklepov občinske skupščine ter njenih organov. Naša dosedanja praksa pa v mnogih primerih kaže, da se vse preveč dela v imenu nekega nivoja in na nekem nivoju.
TEZlSCE razvoja
Z bodočim razvojem komune pa moramo povezovati bodoči sestav občinske skupščine. Ce smo ugotovili, da je sedanja skupščina zelo uspešno usmerjala urbanistični, komunalni, stanovanjski in gospodarski razvoj komune, da je analogno temu v neki meri zaradi prešibke materialne baze zaostajal razvoj tako imenovanih družbenih služb, moramo bodočemu sestavu skupščine dati več poudarka na to področje. V to nas sili pričujoča situacija, obvezujejo pa nas tudi ustavna načela in statut občine.
tudi družbeno politične organizacije niso povsem izvršile svoje vloge
Uveljavljanje ustavnega načela javnosti
—	da se takoj danes naročite na Vaš list,
—	da nam napišete, o čem naj še piše Vaš list
—	da tudi sami v njem aktivno sodelujete.
Se danes naročite javno tribuno
kajti le tako jo bomo lahko redno dostavljali na Vaš naslov in Vam zagotovili, da jo boste redno dobivali in brali!
VELIKO JAVNO NAGRADNO ŽREBANJE
Vsi, ki bodo do 25. januarja letos izpolnili in odposlali naročilnico za list, bodo vključeni v javno nagradno žrebanje, pri katerem bo izžrebanih 21 naročnikov, ki bodo prejeli:
1	nagrado po 10.000 din
2	nagradi po 8.000 din
3	nagrade po 6.000 din
4	nagrade po 4.000 din
5	nagrad po 2.000 din
6	nagrad po 1.000 din Izpolnite in oddajte takoj naročilnico!
Opozorite na to tudi svoje prijatelje!
——------------------------------------- ■   .— Odreži
UPRAVI JAVNE TRIBUNE SlSENSKIH OBČANOV Ljubljana, Celovška cesta 121/VI
Naročam se na list, ki ga pošiljajte na naslov:
Priimek:
Ime: ............................................
Poklic: ..........:.....................!........
Stanovanje: ....................................
Letno naročnino 200 din bom poravnal naknadno.
Lastnoročni podpis
Pozor! Upoštevali bomo tudi naročilnice, ki bodo napisane na dopisnici, tako da tistim, ki shranjujejo list, ne bo treba izrezovati naročilnice.
Kdo ira kje bo volil?
(Nadaljevanje s 3. strani)
—	del Goriške ulice, in sicer leva stran od št. 9 do vključno št. 15.
VOLILNA ENOTA 9
Dosedanji odbornik:
Mirko DAMJAN — Smrekarjeva ulica v celoti, — Alešovčeva ulica v celoti, — Podlimbarskega ulica v celoti,
—	del Hotimirove ulice, in sicer leva stran od Št. 13 do konca in desna stran od vključno št. 10 do konca,
—	del Kettejeve ulice, in sicer leva stran od št. 5 do konca in desna stran od št. 10 do konca,
—	del Drenikove ulice, in sicer leva stran od št. 33 do konca in desna stran od št. 32 do konca,
—	del Černetove ulice, in sicer leva stran od št. 35 do konca in desna stran od št. 38 do konca,
—	del Goriške ulice, in sicer leva stran od št. 27 do vključno št. 41,
— Gorazdova ulica št. 24. VOLILNA ENOTA 11
Dosedanji odbornik:
Jože RUPAR
— Runkova ulica v celoti,
— Zofke Kvedrove ulica v celoti,
—	del Kebetove ulice, in sicer leva stran od št. 11 do konca in desna stran v celoti,
—	del Goriške ulice, in sicer leva stran od št. 43 do vključno št. 49.
VOLILNA ENOTA 13
Dosedanji odbornik:
Rafael PEČIRER
— Obirska ulica v celoti,
—	del Goriške ulice, in sicer leva stran od vključno št. 59,
—	del Celovške ceste, in sicer desna stran od št. 122 do vključno št. 144,
—	del Goriške ulice od vključno št. 59 do konca.
VOLILNA ENOTA 15
Dosedanji odbornik:
Ivan BOŽIČ
— Drabosnjakova ulica v celoti,
— Andreaševa ulica v celoti, — Korotanska ulica v celoti, — Livarska ulica v celoti,
— Marušičeva ulica v celoti,
— Strugarska ulica v celoti,
—	del Djakovičeve ceste, in sicer leva stran in desna stran severno od gorenjske železniške proge.
VOLILNA ENOTA 17
Dosedanji odbornik:
Lovro KRAŠOVEC
—	del Vodnikove ceste, in sicer desna stran od št. 48 do vključno št. 94 in leva stran od št. 45 do vključno št. 97,
—	del Gospodinjske ulice, in sicer desna stran od št. 10 do konca in leva stran od št. 7 do konca,
—	del Scopolijeve ulice, in sicer leva stran od št. 21 do konca in desna stran od št. 16 do konca,
—	del Celovške ceste, in sicer leva stran od št. 147 do vključno št. 155,
— Pavšičeva ulica v celoti,
— Sternenova ulica v celoti,
—	del Kneza Koclja ulice, in sicer leva stran od št. 1 do vključno št. 21 in desna stran od št. 2 do vključno št. 16,
—	del ulice Za vasjo, in sicer štev. 1,
—	del ceste Pod hribom, in sicer leva stran št. 3 in 5 in desna stran od št. 2 do vključ-
no št. 32.
VOLILNA ENOTA 19
Dosedanji odbornik:
Miran GOSLAR
—	del Tugomerjeve ulice, in sicer leva in desna stran od Zbiralne ulice do Vodnikove ceste,
—	del Vodnikove ceste, in sicer desna stran od št. 96 do vključno št. 124,
—	del Freyerjeve ulice, in sicer leva in desna stran od Zbiralne ulice do Vodnikove ceste,
—	del Kneza Koclja ulice, in sicer leva in desna stran od Pavšičeve ulice do Šišenske ceste,
—	del Martina Krpana ulice, in sicer leva in desna stran od Zbiralne ulice do Vodnikove ceste,
—	vsi bloki »Rozeta« I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII.
VOLILNA ENOTA 21
Dosedanji odbornik:
Marjan VADNJAL
—	del šišenske ceste, in sicer leva in desna strdn od Vodnikove ceste do konca,
—	del Vodnikove ceste, in sicer leva stran od vključno št. 99 do šišenske ceste,
—	del ceste Pod hribom, in sicer desna stran od vključno št. 34 do konca,
Matjanova pot v celoti,
— Cepelnikova ulica v celoti, — Kolmanova ulica v celoti, — Prelovčeva ulica v celoti, — Bizjanova ulica v celoti,
—	ulica Pod hruško v celoti,
— Majde Šilčeve ulica v celoti.
— Bregarjeva ulica v celoti, — Javorškova ulica v celoti, — Podutiška cesta v celoti,
— Draga v celoti,
— Za vasjo v celoti razen št.
1,
— Jelenov žleb v celoti. VOLILNA ENOTA 23
Dosedanji odbornik:
Olga BRUČAN
—	del Vodnikove ceste, in sicer desna stran od št. 190 do vključno št. 256 in leva stran od št. 217 do vključno št. 277,
— Dražgoška ulica v celoti, — Sojerjeva ulica v celoti,
— Draveljska ulica v celoti, — Majorja Lavriča ulica v celoti,
— Za krajem v celoti,
— Kovaška ulica v celoti,
— Čebelarska ulica v celoti,
— Laznikova ulica v celoti.
VOLILNA ENOTA 25
Dosedanji odbornik:
Janez DOBRNIKAR
— Podutik,
— Toško čelo,
— Oolnice,
— Glince,
— Kamna gorica.
VOLILNA ENOTA 27
Dosedanji odbornik:
Ljubo DANICIC
— Naselje Poljane,
—	vse hišne številke naselja Podgora od trgovine Pržanj do naselja Šentvid.
VOLILNA ENOTA 29
Dosedanji odbornik:
dr. Tine KERNC — Naselje Gunclje in vse hišne številke naselja Vižmarje, ki so na levi strani železniške proge Ljubljana—Kranj in na severozahodni strani prečne ceste pred podjetjem šport oprema in poti k vodnemu rezervoarju.
NAGRADNO ANKETIRANJE
UREDNIŠTVO JAVNE TRIBUNE Ljubljana, Celovška cesta 121/IV
V tej številki mi najbolj ugaja članek (slika):
najmanj pa ...........
Želim, da pišete še o
Če bom izžreban, pošljite 1000 din na naslov:
VOLILNA ENOTA 31
Dosedanji odbornik:
Franc ZAVODNIK
— del naselja Vižmarje — nad Klancem — med železniško progo in nabrežino, ki razmejuje naselje, vključno št. 157 in 157/a ter 180 in 180a ter vojaške objekte.
VOLILNA ENOTA 33
Dosedanji odbornik:
Franc ŠUŠTERŠIČ
—	naselje Tacen,
—	naselje Šmartno.
VOLILNA ENOTA 35
Dosedanji odbornik:
Ivan KUŠAR
—	škaručna,
— Povodje,
— Polje,
— Vojsko,
— DobruŠa,
— Repnje.
VOLILNA ENOTA 37
Dosedanji odbornik:
Stefan BORČNIK
— Bukovica,
— Utik,
— Koseze,
— Golo,
— Selo,
— Šenkov turu,
— Vesca,
— Kot,
— Potok.
VOLILNA ENOTA 39
Dosedanji odbornik:
Andrej MILITAREV
— Zgornje Pirniče,
- Vrje,
— Spodnje Pirniče,
— Vikrče,
— Zavrh.
VOLILNA ENOTA 41
Dosedanji odbornik:
Milan TEHOVNIK
— Svet je,
— Ladja,
— Zgornja Senica,
— Spodnja Senica,
— Zbilje.
VOLILNA ENOTA 43
Dosedanji odbornik:
Andrej LIKAR
— Sora,
— Dol,
— Rakovnik,
— Goričane,
— Topol,
— Brezovica,
— Tehovec,
— Trnovec,
— Govejek.
OBMOČJE NASE OBČINE
Razpored po katastrskih občinah
L.
CEUTER
Jen tor j b/r upr obe M ec/vode
Teritorij uprav obč Ij-S/što
Merilo 1 : 100.000 (1 mm = 100 m)
ZBOR DELOVNIH ORGANIZACIJ
VOLITEV NOVIH ODBORNIKOV ZA ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI
Na podlagi uvodoma navedenega občinskega odloka z dne 28. marca 1903 poteče letos dvoletni mandat tudi polovici odbornikov, ki so jih pred dvema letoma izvolili volivci na svojih delovnih mestih v zbor delovnih skupnosti naše občinske skupščine. Zaradi tega bodo delovni ljudje letos v mesecu aprilu volili svojega predstavnika v zbor delovnih skup nosti, in sicer v polovici
—	skupine gospodarstva,
—	skupine prosvete in kulture,
—	skupine zdravstva in socialnega zavarovanja,
—	skupine delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih.
Preberite tudi naslednje vrstice ter ugotovite: ali boste tudi Vi kot delovni človek volili na svojem delovnem mestu svojega predstavnika v zbor delovnih skupnosti!
SKUPINA GOSPODARSTVA # prva podskupina:
3. VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
Rudi JAKHEL
—	Podjetje za popravilo voz in strojev
—	Železniško elektro podjetje
—	Podjetje za obnovo prog
—	ZTP Postaja Šiška
—	ZTP Postaja Vižmarje
—	ZTP SiSka in Šentvid.
6. VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
Ivan PODLOGAR
—	Avtotehna
—	Cosmos
—	Jugotehnika — skladišče Šiška
—	Galis
—	Prehrana — poslovalnice Šiška
— Naš vrt — poslovalnice SiSka
—	Uprava trgov — tržnica Šiška
—	Delikatesa — poslovalnica Šiška
—	linsanka — predstavništvo Šiška
—	Volna — poslovalnice Šiška
—	Kovina — poslovalnice Šiška
—	Modna oblačila — obrat Šiška
—	Mesarija Škofja Loka — prodajalna Šiška
—	Tobak — prodajalna Šiška
—	Kinematografsko podjetje — obrati Šiška
—	Petrol — prodajalne Šiška
—	Spectrum
—	Javor
—	Elektrovod
—	del zasebnega sektorja obrti.
7. VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
Justi BOŽIČ
—	Grmada — poslovna enota Šiška
—	Sadje zelenjava — skl. Šiška
—	Embalirka
—	Emona — poslovalnice Šiška
—	Ljubljanske mlekarne — poslovalnice Šiška
—	Drogerija
—	Labod — sprejemališče Šiška
—	Hrivnicein česalnice — obrati Šiška
—	Brivsko-frizersko podjetje — obrati Šiška
—	Kurivoprodaja
—	Modna krojačnica
—	CZP Pravica — poslovalnica Šiška
—	Veletrgovina Sarajevo — predstavništvo Šiška
—	Velctckstil — obrat Šiška
—	del zasebnega sektorja obrti (Nadaljevanje na 8. strani)
RAZGOVORI Z VOLIVCI
VIII. KONGRES ZKJ JE ZA NAMI
KAJ PA ZDAJ?
Poraja se izredno pomembno vprašanje:
KDO BO ZAČEL URESNIČEVATI SMERNICE IN SKLEPE VIII. KONGRESA ZKJ NA OBMOČJU NASE OBČINE?
Odgovor je preprost in jasen: MI VSI, toda KAKO?
V tem je tudi bistvo tega problema. Referati, razprava in resolucija VIII. kongresa ZKJ (ki je bil odprt in smo ga lahko spremljali vsi, doma in po svetu) so postavili jasne, zdrave in napredne smernice tudi tam, kjer mi občani — kot proizvajalci, potrošniki in upravljale! — trenutno čutimo določene težave in kjer pogosto ne vidimo izhoda.
Pot nadaljnjega razvoja začrtana s celotnim pote- sti, družbenih organizacij, v smeri likvidiranja vseh kom, zlasti pa z resoluci- ustanov itd. za letošnji teh težav je sedaj jasno jo VIII. kongresa, toda . .. družbeni plan.
Ce kdaj, potem imate sedaj možnost:
—	da se res temeljiteje seznanite z našo občinsko problematiko in s stvarnimi možnostmi za njeno rešitev
—	da o vseh teh zadevah sami presodite ter zavzamete do vsega res svoje stališče
—	da upravičene zahteve tudi odločno zagovarjate na zborih volivcev in drugih sestankih
—	da tako sami v večji meri vplivate na hitrejše in učinkovitejše reševanje najbolj perečih problemov.
•	Povejte o vsem jasno in glasno svoje mnenje!
•	Volja večine je naš zakon.
VSE TO BO OSTALA MRTVA ČRKA NA PAPIRJU če ne bo nikogar, ki bi ta načela, te smernice in resolucijo začel tudi v našem vsakdanjem življenju uresničevati.
Čakati s prekrižanimi rokami, da bodo to storili samo »oni zgoraj«, je v bistvu zmotno in zgrešeno. Razen tega je tako stališče v popolnem nasprotju z načeli naše široke socialistične demokracije, v kateri naj imajo poglavitno in odločilnd besedo res
— delovne množice.
Ne samo »oni zgoraj«, ne samo komunisti, temveč prav mi vsi bomo morali zavihati rokave ter se lotiti uresničevanja stališč, smernic in resolucije VIII. kongresa ZKJ v našem vsakdanjem življenju.
Kako, na kak način bomo začeli?
To je sedaj osnovno kov iz tega gradiva? Ne! vprašanje. Suho prebira- To ne vodi nikamor. To nje in študij referatov in ne bo rodilo zadovoljivih resolucije VIII. kongresa, rezultatov! To nam mora golo ponavljanje odlom- biti popolnoma jasno!
napredna staliSCa in življenjska praksa
Poseči moramo v samo življenje, v same težave in probleme, na katere trčimo vsak dan v službi, doma na območju krajevne skupnosti, v raznih samoupravnih organih, družbenih organizacijah, strokovnih in drugih društvih itd.
Vse težave iz vsakodnevnega življenja in dela, na katere naletimo kjer koli, moramo soočiti in primerjati (konfronti-rati) s stališči, smernicami in resolucijo VIII. kongresa ZKJ ter v skladu s tem odločno poiskati pota
za njihovo rešitev.
Le tako, če bomo pri tem vsi sodelovali, bomo postopoma odstranili razne prehodne težave in hitreje ter uspešneje krenili na nova pota — lepšega in prijetnejšega življenja za vse!
Že vidim, kako se nekateri ironično posmehujejo in polni malodušja nezaupljivo odkimavajo, češ: »To so samo — lepe besede, vse bo pa kot vedno doslej — ostalo pri starem!«
Toda: v zmoti ste, če tako mislite!
SMO ŽE KRENILI NA NOVA POTA
Ne verjamete? Poglejte dokaze!
* Poslali smo Vam brezplačno prvo številko našega lista, da tako tudi Vam omogočimo, da se te-meljiteje seznanite z — novimi načini in metoda-nni dela.
® V to številko lista smo ■vložili tudi poseben anketni list v zvezi z aprilskimi volitvami. Vabimo Vas, da tudi Vi osebno Predlagate kot kandidata za svojega občinskega odbornika oziroma republiškega poslanca tistega občana, ki ga sami dobro po-
znate, mu torej zaupate in ste prepričani, da bo dejansko vestno opravljal pomembno funkcijo zastopnika volivcev v občinski oziroma republiški skupščini.
• Razen tega Vas s to številko Javne tribune seznanjamo z lanskimi rezultati na območju naše občine. Hkrati Vam osvetljujemo pi-edloge in želje, ki so jih občani kot proizvajalci že dali prek svojih delovnih organizacij ali kot potrošniki prek svetov krajevnih skupno-
več finančnih sredstev, kot jih bo dejansko v letošnjem občinskem proračunu, z drugimi besedami:
OBČANI, ZDAJ IMATE VI BESEDO!
Zbir teh predlogov in va mnogo želja je zdaj tukaj pred Vami, toda: zavedajte se, da uresničitev vseh teh predlogov in želja zahte-
VSEGA TEGA LETOS NE BOMO MOGLI IZVRŠITI
Ta ugotovitev pa Vas predlogov za nujno po-naj nikakor ne ovira, da trebne dejavnosti in dela, ne bi dodali novih, mogo- ki v teh predlogih še niso če še bolj upravičenih navedena.
KJE JE REŠITEV, KAJ NAJ STORIMO?
Prosimo Vas, preberite moupravnih organov bodo
doma, v delovnem kolektivu, v društvu, v družbi somišljenikov itd. vse te predloge! Podčrtajte tiste, za katere menite, da so nujni. Vsekakor pa dodajte še nove!
Vse na ta način skupno obravnavane in predlagane predloge in želje bodo nato proučili pristojni sveti pri naši občinski skupščini in šele na podlagi vsega tega bo sestavljen osnutek letošnjega družbenega plana in proračun naše občine, ki bo šel nato v zadnjo razpravo in ga bo potem sprejela občinska skupščina.
RES BISTVENE SPREMEMBE
Kot vidite, so res že izvršene bistvene spremembe:
® Doslej ste bili slabo obveščeni o kakršnem koli dogajanju na območju naše občine. Odslej Vam bo naš časopis dajal redno informacije o najpomembnejših problemih in dogodkih ter Vam hkrati omogočal, da tudi Vi v njem poveste vsem javno svoje mnenje. (Uredništvo ne bo nikomur izdalo pisca ter Vam bo s tem omogočilo, da boste lahko brez vsakega strahu pred kakršnimi koli posledicami povedali — resnico in svoj predlog za ureditev določene zadeve.)
• Občinski odborniki, republiški poslanec in tudi izvoljeni člani drugih sa-
ob določenih dneh v vsakem krajevnem družbenem centru na razpolago volivcem za razna pojasnila, pritožbe itd.
• Doslej so kandidate za volitve sprejemali le v ozkem krogu političnih aktivov, zdaj je ta pravica dana vsem volivcem, kar je znak velike demokracije in zaupanja našim občanom.
• Prejšnja leta je ObLO dajal že izgotovljene osnutke občinskega družbenega plana in proračuna v razpravo na zbore volivcev in so bile nemogoče kakršne koli bistvene spremembe in dopolnitve. Letos — kot vidite sami — Vam tukaj dajemo le zbir raznih želja in predlogov, s tem da to še Vi dopolnite in hkrati poveste, kaj od vsega tega je res neobhodno in nujno za takojšnjo izvršitev in kaj bi lahko počakalo za drugo ali celo naslednja leta.
Vidite, na podlagi takih mnenj večine občanov bo šele sestavljen dokončni osnutek družbenega plana in proračuna, ki bo šel v dokončno razpravo in sprejem na seji občinske skupščine.
Nič brez mnenja občanov
Kot vidite, so torej že izvršene bistvene spremembe. Nič pomembnejšega ne bo storjeno mimo Vas in brez Vas.
Tako so Vam dejansko dane polne ustavne pravice in možnosti, da pri vsem sodelujete, da prav Vi poveste o vsem prvi svoje mnenje, da torej o vsem najprej Vi — odločate.
Končno in dokončno bodo osvojena le mnenja, stališča in predlogi večine občanov. Kdor bo stal ob strani, kdor bo le po gostilnah in vogalih nergal, ne bo pa prišel na zbor občanov in ne bo tamkaj povedal svojega mnenja ter zagovarjal svojih stališč, se pač ne bo smel in mogel več čuditi, da gre čas mimo njega, da se njegova nerganja ni-
kjer ne upoštevajo.
Pavle ŠEGULA
MAMICE IN OČETJE!
Ko boste za zborih volivcev, zlasti pa na zborih delovnih skupnosti in na sejah občinske skupščine razpravljali o novem družbenem planu in proračunu, ne pozabite nas, ki ostajamo sami in popolnoma zapuščeni doma. VEDITE: tudi naše mamice bi lahko delale več in boljše, če bi v službi ves čas ne mislile na svoje — male, osamljene in doma zaprte revčke.
DRUŽBENI PLAN-ODRAZ VOLJE VEGINEOBGANOV
Pri sprejemanju letošnjega družbenega plana in proračuna naše občine delamo kvaliteten premik, in sicer v široko akcijo priprav in zbiranja pobud s strani krajevnih organizacij, delovnih skupnosti in družbeno-političnih organizacij, da skupno aktiviramo vse občane in jim omogočimo, da bo družbeni plan res čimbolj odraz volje večine prebivalcev, ki prebivajo oziroma delajo na območju naše občine.
To gradivo, ki vam ga tukaj dajemo, ni torej osnutek družbenega plana in proračuna, temveč le zbir predlogov in želja, kakršne so že dali uporabniki družbenega premoženja (krajevne skupnosti, družbeno-politične organizacije, zavodi, šole, društva, ustanove itd.), torej mnogi, ki pridejo v poštev za dajanje predlogov in želja za tista sredstva, ki jih potrebujejo za opravljanje predvidenega programa svoje dejavnosti.
PROUČITE VSE TE PREDLOGE IZDATKOV IN IZBERITE SAMO NAJNUJNEJŠE
Zbori volivcev bodo morali podrobno obravnavati te postavke iz predlogov za letošnje izdatke in se odločiti, katere zadeve naj imajo prednost, kajti jasno je, da bomo morali potrebe nujno zožiti in vskladiti z dohodki občine. Ti dohodki pa so tesno povezani z letošnjim sprejetjem stopenj prispevkov in davkov občanov. Program izdatkov je torej v popolni odvisnosti od dohodkov, to je od višine prispevkov in davkov, kakršne bo občinska skupščina sprejela hkrati z letošnjim družbenim planom. Jasno je torej: več kot bomo želeli sredstev za družbene službe, investicije in
druge občinske potrebe, več prispevkov in davkov bomo morali plačati. Druge rešitve ni!
Na prvem zboru volivcev se torej odločite o prednosti (vrstnem redu) za izvršitev posameznih del. Izdatke za ta dela uskladite z možnimi dohodki občine, pri čemer bo pa seveda treba predvsem zagotoviti sredstva za tiste dejavnosti, katerih nemoteno delovanje je zajamčeno z ustavnimi določili (šolstvo, socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo). Šele nato bomo lahko porazdelili preostala sredstva za razne druge potrebe in investicije.
KAKŠNI SO BILI LANSKI USPEHI?
Osnova za razpravo v letošnjem družbenem planu in proračunu naj bo ugotovitev, kakšni so bili lanskoletni rezultati v gospodarstvu in družbenih služ-
bah kakor tudi, kakšni so bili dohodki občinske skupščine (iz prispevkov in davkov občanov) ter izdatki za pokrivanje družbenih potreb.
ZELO UGODEN GOSPODARSKI RAZVOJ
Na podlagi 11-mesečnih statističnih podatkov o lanskem gibanju gospodarstva ugotavljamo, da bodo gospodarske organizacije s sedežem na območju naše občine v večini primerov za-
ključile lansko poslovno leto zelo ugodno, saj računamo, da bo v celotnem gospodarstvu občine planirana plačana realizacija presežena za okoli 10 0/o, realizacija 1963 presežena za 26 °/o.
Poglejmo rezultate posameznih gospodarskih panog v primerjavi s predlanskim letom:
UGODNI NOVI INSTRUMENTI V DELITVI DOHODKA
Na lanskoletni gospodarski razvoj so ugodno vplivali tudi instrumenti v delitvi dohodka, zlasti zaradi ukinitve prispevka in nekaterih olajšav plačevanja prispevkov iz dohodka.
Gospodarske organizacije so lani razpolagale z znatno večjimi sredstvi za osebne dohodke in sklade kot npr. v letu 1963. Podatki iz 9-mesečnih periodičnih obračunov dokazujejo, da so se sredstva čistega dohodka gospodarskih organizacij (za osebne dohodke in sklade) v tem obdobju dvignila od 10 milijard 793 milijonov na 17 milijard 279 milijonov oziroma za 62 °/o.
Ta odstotek zvišanja je še znatno večji, ker je bil lani ukinjen tudi prispevek v družbene investicijske skla-
de, ki je znašal 30 °/o od ustvarjenih skladov gospodarskih organizacij.
V devetih mesecih lanskega leta je gospodarskim organizacijam ostalo za sklade 6 milijard 50 milijonov dinarjev proti 2 milijardi 836 milijonom din v istem obdobju 1963. leta. Taka sredstva pa predstavljajo že solidno materialno osnovo za reprodukcijo proizvodnih sredstev, kakor tudi za družbeni standard.
Gospodarske organizacije bodo morale v prihodnje poleg direktnih vlaganj v družbeni standard zaposlenih sodelovati tudi pri reševanju problemov na področju družbenih služb v občini
Zlasti naj bi sodelovale pri razvoju strokovnega šolstva in sofinansiranju konkretnih investicij družbenega standarda, kot na primer pri gradnji šol, zavodov otroškega varstva, obratnih ambulant, cest itd. Organi samoupravljanja v delovnih organizacijah se bodo morali mnogo bolj zavzeti za reševanje navedenih problemov.
IZVOZ ŠE VEDNO ZAOSTAJA
PANOGA
INDEKSI
Kljub sicer ugodnim rezultatom v gospodarstvu občine pa planirani obseg izvoza ni bil v celoti dosežen. Lanski plan je predvideval, da bodo gospodarske organizacije izvozile skupno za
9,526.000	dolarjev oziroma za 48 »/o več kot v letu 1963. V devetih mesecih prejšnjega leta je bil izvoz realiziran s 6,900.000 dolarji, kar pomeni, da je plan izvoza realiziran z 72,4 %>. Računamo, da je bil letni plan izvoza do konca preteklega
leta realiziran z okrog 85 do 90 %> in torej ni bil dosežen, toda realizacija iz leta 1963 je bila presežena za okoli 30 °/o.
Gospodarske organizacije bodo morale vprašanje izvoza obravnavati kot prioritetno nalogo, tudi zato, ker bo oskrba z reprodukcijskim materialom iz uvoza neposredno pogojena z devizami, ki jih bodo gospodarske organizacije same ustvarile z izvozom svojih izdelkov.
industrija
kmetijstvo
gradbeništvo
promet
trgovina
gostinstvo
obrt
Ocena real.
Plan 1964
105.7
100.8
138.9 108,2 113,2
112.9 120,1
Ocena real. 1964 Realizacija 1963
121,8
74,8
142,1
126.3 124,5
133,0
157.3
Celotno gospodarstvo
Navedeni rezultati so bili doseženi pri 6 %> povečanju zaposlenih, kar ustreza lani sprejetemu planu. K tako ugodnim rezultatom v gospodarstvu je vsekakor pripomoglo boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet z razširitvijo dela v več izmenah in boljša organizacija dela.
KAJ PA INVESTICIJE?
Investicijska vlaganja (nove investicije) so v 9-meseč-nem obdobju znašala okoli 3 milijarde dinarjev, od česar je odpadlo na gradbena dela 28%>, na ostalo opremo (stroji in podobno) pa 72 odstotkov. Značilno je, da so bile investicije vložene predvsem tja, kjer so čim-prej koristile namenu.
Ugodno je tudi to, da so pretežni del investicij financirale gospodarske organizacije iz lastnih sredstev (amortizacije in poslovnega
109,9	125,8
sklada), in sicer okrog 76 “/o, ostalo pa je odpadlo na kreditiranje poslovnih bank. V kreditiranju investicij je bila udeležena tudi občina s sredstvi občinskega investicijskega sklada in s sredstvi sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij v skupnem znesku 351 milijonov dinarjev.
Pretežni del teh sredstev je odpadel na soudeležbo pri gradnji tovarne kombinata Iskre, medtem ko so bila ostala sredstva dana nekaterim industrijskim, trgovskim, gostinskim in obrtnim gospodarskim organizacijam.
Nihče nima pravice, da o nečem odloča sam. Zadeve, ki prizadenejo občane, je treba obravnavati z njimi in pri tem upoštevati voljo večine.
USPEŠNEJŠI RAZVOJ DRUŽBENIH SLUŽB
Število osnovnošolskih otrok se lani ni bistveno povečalo
Število otrok, vpisanih v prve razrede, sicer upada, toda povečuje se število učencev v višjih razredih, zlasti zaradi priselitev novih družin na območje naše občine. Zaradi večjih zahtev v višjih razredih osnovnih šol (kabineti, učilnice) je prenapolnjenost šol tem bolj očitna.
V osnovnih šolah naše občine je skupno 6427 otrok,
katere poučuje 316 učiteljev v 236 oddelkih. Lani planirana sredstva za potrebe osnovnega šolstva v višini
409.884.000	dinarjev so bila v teku lanskega leta povečana na 489,939.000 dinarjev predvsem zaradi nujnega zvišanja osebnih dohodkov prosvetnim delavcem. Za enega šoloobveznega otroka so torej znašali stroški šolanja okoli 78.000 dinarjev. Gimnazijo v Šentvidu poseča okoli 500 otrok
Ker primanjkuje učilnic v tej gimnaziji, obiskuje skoraj 100 otrok gimnazije v drugih mestnih občinah. Za potrebe osnovne dejavnosti gimnazije je bilo po lanskem planu namenjeno
46.780.000	dinarjev. Iz istih
razlogov kot v osnovnem šolstvu pa so se stroški povečali na 56,041.000 dinarjev. Poprečni izdatek na enega gimnazijca je torej znašal 112.000 dinarjev.
Glasbeno šolo z vsemi oddelki v Šiški, Šentvidu, Medvodah, Vodicah in Šmartnem obiskuje blizu 1050 učencev. V tem letu se je razširil zlasti pouk harmonike, baleta in splošni nauk o glasbi. Za osnovno dejavnost te šole je bilo lani izdano 45,522.000 dinarjev ali 45.000 din na učenca.
• Strokovno šolstvo je bilo financirano po medobčinskem skladu za strokovno šolstvo, v katerega je občina prispevala iz svojih dohodkov 224,025.000 dinarjev. V vzgojno-varstvenih zavodih imamo 743 varstva potrebnih otrok kar znaša 35°/o več, kot so normalne kapacitete v teh zavodih, v jaslih pa 35—40 otrok. Prispevek staršev tem zavodom se med lanskim letom ni povečal, zato pa je bilo iz sredstev sklada za šolstvo namenjeno 50,077.000 dinarjev ali poprečno 67.000 dinarjev na varovanca.
VEDNO VEC SREDSTEV ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE
Na območju občine delujejo tudi zavodi in društva, ki nudijo občanom možnost dopolnilnega in širšega izobraževanja, ter inštitucije, ki zagotavljajo občanom amatersko umetniško delovanje. To so:
•	delavska univerza, ki je
vključila v izobraževalni proces nad 1000 občanov in je za svojo dejavnost prejela iz občinskih sredstev
6.133.000	dinarjev,
® ljudske knjižnice v Šiški, Šentvidu in Medvodah, ki so izposodile nad 90.000 knjig skoraj 30.000 čitate-Ijem in so razpolagale z
8.585.000	dinarji. V obnovljenem goričanskem gradu je bil odprt
® etnografski muzej z zbirko azijskih etnografskih predmetov, in urejena spominska soba IV. pokrajinske konference KPJ za Slovenijo. Občina je tudi podprla dejavnost ® Svobod, klubov družbenih organizacij in prosvetnih društev na območjih posameznih krajevnih skupnosti. Dokaj široko dejavnost je razvila tudi
•	občinska zveza za telesno vzgojo, saj je v 24 telesno-vzgojnih in športnih društvih vključeno čez 5770 občanov, predvsem mladine, del športnikov pa je vključen v društva izven občine. Vsa ta društva so prejela
19.403.000	dinarjev za svojo dejavnost, za adaptacijo in druge investicije pa 28,888 tisoč dinarjev.
•	Za osnovno dejavnost 18 krajevnih skupnosti na območju naše občine je bilo lani porabljeno 5,800.000 dinarjev, in sicer izključno za osebne dohodke in funkcionalne izdatke vodstev teh skupnosti.
•	Občinskim odborom občinskih zvez in društev je
občina dotirala 38,610.000 dinarjev, s čimer je podprla njihovo dejavnost (občinski odbori: SZDL, Zveze borcev NOV, ZMS, RKS itd.).
•	Za socialno skrbstvo je bilo lani porabljeno 225 milijonov dinarjev. V vsoti je upoštevano tudi 53 milijonov din za stanovanja članom ZB in 23,423.000 din za odplačilo anuitet in obveznosti. Vse ostalo pa se nanaša na razne podpore in družbene pomoči socialni in vzgojno ogroženi mladini, žrtvam fašističnega nasilja, ostarelim socialno šibkim občanom in podobno.
•	V zdravstveno varstvo je bilo lani vloženo 199,815.000 dinarjev. Poleg investicij v domove otroških kolonij na Pagu in v Poreču v znesku
72.078.000	dinarjev in odplačil anuitet ter obveznosti za zdravstvene domove in bolnišnice v znesku 59,994.009 dinarjev so se ostala sredstva porabila predvsem v preventivno zdravstveno varstvo in brezplačno zdravljenje nepremožnih.
•	V komunalni dejavnosti se je za vzdrževanje in čiščenje cest, nasadov, kana-
(Nadaljevanje na 7. strani)
Lani: delno
izvršeno
(Nadaljevanje s 6. strani) lizacije in javne razsvetljave porabilo lani 185,668.000 dinarjev, za nove komunalne investicije pa 795,048.000 dinarjev. Nova investicijska vlaganja so bila pretežno izračunana po programu
sklada za komunalno urejanje mestnih zemljišč. Zaradi manjšega dohodka sredstev v ta sklad pa planirana dela niso bila v celoti izvršena, saj je bil komunalni prispevek realiziran komaj 40,7 Vo.
NEIZVKŠENA LANI PLANIRANA KOMUNALNA DELA
Največji izpad je nastal pri soseski S-6, ker smo v Planu predvidevali, da bo že lani v mesecu maju razpisan natečaj za oddajo zemljišč na območju te soseske, kar pa ni bilo izvršeno zaradi neizdelane urbanistične dokumentacije. Po napovedovanju projektantov te dokumentacije in po pričakovanju sklada bo glavni
projekt ureditvenega načrta te soseske gotov v začetku letošnjega leta.
Na neizvršitev planiranih del v drugih soseskah sta vplivali prav tako nedokončana dokumentacija oziroma pomanjkanje finančnih sredstev, ki niso bila zbrana zaradi premajhnega zanimanja interesentov.
delno izvršena komunalna dela
Neizvršena oziroma deloma izvršena so bila naslednja planirana komunalna dela:
SOSESKA S-3
—	ureditev zelenic pri li-tostrojskih blokih: izvršeno ca. 50 °/o, ostala dela so predvidena letos,
—	javna razsvetljava pri litostrojskih blokih: izvršeno ca. 65 Vo, ostanek prenesen v letošnje leto,
—	ureditev zelenic pri litostrojskih blokih: izvršeno ca. 65 "/o, drugo preneseno v letošnje leto.
SOSESKA S-4
bila izvršena zaradi neurejene urbanistične dokumentacije, kakor tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Vsa ta dela so predvidena v letošnjem planu.
SOSESKA S-7
—	asfaltiranje Sojerjeve ulice: delo ni dokončano zaradi nevarnosti posedanja tal na trasi, kjer je bila izvedena nova kanalizacija in je preneseno v letošnji plan,
—	ureditev ovinka na Vodnikovi cesti 257: ker nismo uspeli preseliti stranke, delo ni izvedeno in je preneseno v letošnji plan,
—	vodovod na Vodnikovi cesti od Kamnogoriške do Kovaške ulice: dela se še niso pričela in so začasno odložena, ker po mnenju Mestnega vodovoda investicija ni rentabilna zaradi premajhnega števila priključkov.
SOSESKA PRŽANJ A + B
—	kanalizacija: izvršena 70 %>, ostalo preneseno v letošnji plan,
—	vodovodno omrežje in odškodnina za zemljišče: ker ni bilo priliva komunalnega prispevka, se dela niso pričela in so prenesena v letošnji plan.
SOSESKA MEDVODE-SVETJE
Izvedeno je bilo le povečanje števila svetlobnih teles v starem naselju Svetje, druga, lani planirana dela, so prenesena v letošnji plan (ker urbanistična dokumentacija ni bila pravočasno izdelana).
INDUSTRIJSKA CONA
Ureditev Stegenske ulice k tovarni Iskra in podvoza pod železniško progo: ni izvedeno, ker še ni rešeno vprašanje trase nove avtoceste na Gorenjsko; dela so prenesena v letošnji plan.
VODICE
Komunalna ureditev zazidalnega območja: ni izvedena niti ni predvidena v programu za letos, ker na tem območju ne pričakujemo gradenj v večjem obsegu.
IZDATKI, KI NE BREMENIJO SOSESK • CESTE
—	ureditev trga pred občino: izvršeno ca. 80 u/o, ostalo predvideno v letošnji Plan,
—	javna razsvetljava trga Pred občino: izvršeno 80°/o, ostalo predvideno v letošnjem planu,
—	vodovod na območju Tržne ulice in ulice Na Jami: izvršeno 50%>, ostalo Predvideno v letošnjem Planu,
—	plin na območju Tržne ulice in ulice Na Jami: izvršeno 80 “/o, ostalo predvideno v letošnjem planu,
•— ureditev cestišč na območju Tržne ulice in ulice Na Jami: dela niso bila izvršena niti ne bodo letos izvedena, ker jih zaradi gradnje stanovanjskih objektov ni mogoče izvesti (gradbišče),
~ rušenje na območju Tržne ulice in ulice Na Jami: le delno izvedeno, osta-1° je preneseno v letošnji Plan.
SOSESKA S-5
~ ureditev prometnih površin med Tugomerjevo in Šišensko cesto: realizirano “U0/», ostalo preneseno v le-mšnji plan,
—• zelenice med Tugomcr-•kvo in Šišensko cesto: rea-hzirano 80°/o, ostalo preneseno v letošnji plan,
—	kanal v Bizjanovi ulici: dela se niso izvajala, ker mestna kanalizacija ni prispevala svoje soudeležbe; delo preneseno v letošnji Plan.
SOSESKA S-6
V tej soseski je bilo izvedeno samo povečanje števi-a svetlobnih mest v Lako-encah in izdelani načrti za ^omunalne naprave, vsa druga planirana dela niso
—	ureditev ceste prek Svetja do tovarne Celuloze Goričane: ca. 80 0/o planiranih del je izvršeno, ostalo pa bo izvršeno letos, in sicer iz sredstev sklada za ceste,
—	obnovitev opornega zidu ob potoku pri Gasilnem domu Sora: delo ni izvršeno in je preneseno v letošnji plan (financira sklad za ceste),
—	popravilo betonskega podstavka ob Sori za pranje perila: ni izvršeno in je preneseno v letošnji plan,
—	razširitev ceste v Praprotnico: izvršeno okoli 70 odstotkov, dela bodo nadaljevali letos (financira sklad za ceste),
—	dovozne poti v Gunc-Ije: delo ni popolnoma dokončano ter bo nadaljevano letos, in sicer iz sredstev sklada za ceste.
• KANALI
—	asanacija potokov v Tacnu: izvršeno približno 20 "/o del, ostalo bo nadaljevano letos (iz sredstev proračuna s soudeležbo Vodne skupnosti),
—	asanacija potokov v Dravljah: izvršeno okoli 70 odstotkov, dela bodo nadaljevali letos (iz sredstev proračuna),
—	hudournik Guncijc: ni
izvršeno; dela so preložena v letošnji plan (financira proračun s soudeležbo Vodne skupnosti),
—	kanalizacija Šmartno: delo ni izvršeno, ker še ni dokončno urejena vodovodna napeljava; delo bo začeto letos in bo financirano iz sklada za komunalno ureditev,
—	kanalizacije: Pod Homom — Medvode; Plcšca do Sore; Vaše in Studenčke; Zbonik; Šmartno — Prešnica: dela na vseh teh kanalizacijah (manjšega značaja, in to predvsem vzdrževalna) bi morala izvršiti krajevna skupnost, niso pa bila izvršena in so prenesena v letošnji plan (financira sklad za ceste);
•	VODOVODI
—	ureditev vodovoda v Mednem: potreben material je nabavljen, položitev je predvidena letos,
—	ureditev vodovoda Žajdela—Žontar: ni izvršena, pač pa je predvidena v programu Vodovoda Kranj za letos,
—	ureditev vodovodov v Zbiljah, Vašah in Studenči-cah še ni bila izvedena: ta
dela manjše vrednosti bi morala izvršiti krajevna skupnost; niso pa bila izvršena ter bodo izvedena letos;
•	JAVNA
RAZSVETLJAVA
—	povečanje števila svetlobnih teles v vasi Sora: ni izvedeno in bo upoštevano v programu za letos,
—	povečanje števila svetlobnih teles v Zbiljah: ni izvršeno lani niti ne bo letos, ker je bilo ugotovljeno, da to ni nujno potrebno,
—	povečanje števila svetlobnih teles na starem gradu Smlednik: zaradi preob-sežnosti del (finančna sredstva) ni bilo izvedeno niti ni predvideno za letos.
KAJ NAJ STORIMO?
VZEMITE OČALA IN . . .
® Preberite doma, v delovnem kolektivu, v društvu ali v družbi somišljenikov vse te predloge ter se pogovorite o njih!
•	Podčrtajte tiste, za katere menite, da so nujni in neodložljivi!
•	Vsekakor pa dodajte še nove, če ste prepričani, da so res neobhodni!
® Pridite na prvi zbor občanov ter tam zagovarjajte in pojasnjujte ta svoja stališča!
INVESTICIJSKI IZDATKI IZPOD 10 MILIJONOV
SOSESKA S-8
—	ureditev Dolomitske in Bohinjčeve ulice — podaljšek do Vodnikove: dela niso izvršena in so predvidena letos.
VIŽMARJE NAD KLANCEM
—	ureditev cestišč pri vrstnih hišah: za ta dela se pripravlja dokumentacija, izvršitev je predvidena v programu za letos,
—	vodovodno in električno omrežje pri vrstnih hišah: ni izvedeno, ker spada v pristojnost Mestnega vodovoda in Elektro Ljublja-na-mesto (na podlagi pravilnika o splošnih pogojih za dobavo električne energije so odjemalci dolžni prispevati dobavitelju sorazmeren del sredstev kot svoj prispevek h graditvi teh naprav); vodovod je v letošnjem programu.
soseska Šentvid i
—	vodovod za šolo v Šent-
vidu: delo ni izvedeno in je v planu proračuna za letos.
MEDVODE-PRESKA
—	dograditev škarpe v Preski: delo ni izvedeno, je pa v planu za letos (financira sklad za ceste),
—	dograditev kanalizacije in vodovoda v Preski: pripravlja se dokumentacija, izvedba pa je predvidena v programu za letos.
Iz obrazložitve neizvrše-nih komunalnih del je razvidno, da je njihova izvedba skoraj v celoti predvidena v programu Sklada za komunalno urejanje mestnih zemljišč za tekoče leto. Pri tem je treba upoštevati, da program sklada zajema delo v skupni vrednosti
2.937,650.000	dinarjev in da PREDVIDENI dohodki sklada za leto 1965 znašajo le eno četrtino tega, zato je nujno, da se ta program predvidi kot dolgoročni program za 3 do 4 leta.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Od nekaj nad 3 milijarde din, s katerimi je lani občina razpolagala, je bilo porabljeno:
3 10
O <D
X d) O
O -H <D
(U <D
•H +>
O <U
«1 <#
M O
■P fl> »
to fcl P
4>
d
Želje večje od možnosti
(Nadaljevanje s 7. strani)
Občani, odločite sami, katera dela v tem program ti naj se prvenstveno izvajajo že letos in ali se naj v celoti izvrše letos lani izpadla komunalna dela!
Lani je bilo v šolstvu investirano 313,334.000 dinarjev. Največ je bilo investirano v gradnjo nove šole Na Jami, in sicer 195 milijonov din. Zgradba je že pod streho in bo letos dokončana ter bo jeseni sposobna za redni pouk. S tem se bo občutno ublažila prenatrpanost drugih osnovnih šol v Šiški.
Razen tega smo investirali v dograditev prizidka in nabavo opreme za šolo Preska, zaključena so bila dela v šoli v Vodicah in nabavljena oprema za to šolo. Za dozidavo stanovanjskih prostorov in delavnic pri šoli Topol je bilo uporabljeno 18 milijonov din. Napeljan je bil vodovod in
centralna kurjava v šoli Šmartno, izdelani so bili načrti za telovadnico pri gimnaziji v Šentvidu, v delu so pa načrti za novo šolo v Smledniku.
Ni pa bilo možno realizirati načrtov za telovadnico v šolah Preska in Vodice ter prizidka v Šmartnem, kar je predvideno letos. Tudi v Šentvidu pri šoli Franca Rozmana-Staneta nismo dvignili stavbe za eno nadstropje, ker bi ojačenje temeljev in usklajevanje fasade z urbanističnimi zahtevami terjalo prevelika finančna sredstva in bi bila ta nadzidava dražja od novogradnje.
V prednjem pregledu smo skušali na kratko prikazati, kakšna so bila vlaganja v razvoj družbenih služb.
Kljub temu, da so se sorazmerno visoka sredstva občine v strukturi izdatkov uporabila za te službe, potrebe še zdaleč niso bile pokrite, zato naj imajo vsa neizvršena dela prednost v letošnjem družbenem planu.
LANSKA LETNA REALIZACIJA
Zbirna realizacija občinskega proračuna in skladov za
lansko leto je naslednja (v tisočih din);
Dohodki:
1.	Proračunski dohodki in dohodki sklada za
šolstvo	3,101.734
2.	Izvirni dohodki Sklada	za	ceste	38.564
3.	Dohodki Sklada za komunalno urejanje mestnih zemljišč	587.199
Skupaj	3,727.497
Izdatki:
1.	Šolstvo, prosveta in kultura	1,324.331
2.	Socialno skrbstvo	,	225.005
3.	Zdravstveno varstvo	199.815
4.	Komunalna dejavnost	1,022.027
5.	Državni organi	333.428
6.	Dejavnosti krajevnih skupnosti, družbeno-
političnih organizacij, društev, telesne vzgoje in rekreacije	126.601
7.	Gospodarski posegi	97.959
8.	Ostale proračunske obveznosti:
—	Mestni svet	188.097
—	obveznosti in anuitete	za družbeni standard	28.334
—	obvezna proračunska	rezerva	181.900
Skupaj	3,727.497
MEDOBČINSKA VZGOJNA POSVETOVALNICA neobhoden člen za zdrav razvoj otrok in mladine
Predlogi za družbeni plan skupščine naše občine vsebujejo tudi postavko 15 milijonov kot delež naše občine za zgraditev vzgojne posvetovalnice, in sicer med Zvezno in Vodnikovo cesto ter cesto Na Jami in zdravstvenim domom dr. Petra Deržaja.
V času, ko posvečamo vedno večjo skrb za razvoj družbenih služb in negospodarskih investicij, je gradnja vzgojne posvetovalnice izrednega pomena. To je namreč ustanova, ki nudi strokovno pomoč otrokom in staršem razvojno motenih otrok (s prirojenimi psihičnimi in organskimi okvarami ali pa takih s pridobljenimi motnjami kot posledico napačnih vzgojnih pri-
jemov, slabih medsebojnih odnosov v družini, zanemarjanja, neugodnih izvendru-žinskih vplivov itd.).
S takimi otroki se srečujemo vsakodnevno na cesti, v lokalih, v šoli ali doma. Vzgojna posvetovalnica ima za obravnavanje takih motenj posebno specializirano strokovno ekipo, v kateri so psihologi, pedagogi, socialni delavci, zdravnik-pediater in psihiater ter defektolpg. Posvetovalnica nudi strokovno pomoč staršem, šolam, socialni in zdravstveni službi. Pravočasno posvetovanje običajno prepreči stopnjevanje motenosti in s tem za družino in družbo večje neprijetnosti.
Zoran JELENC
Zlasti bodo morali zbori volivcev v delovnih organizacijah zavzeti določena stališča v pogledu višine sredstev, ki jih bodo posamezne delovne organizacije prispevale kot soudeležbo za strokovno šolstvo, za sofinanciranje konkretnih investicij družbenega standarda npr. pri gradnji šol, zavodov otroškega varstva, obratnih ambulant, cest itd.
Predlogi in želje občanov za 1965
PREGLED PREDLOGOV IN ŽELJA ZA LETOŠNJI PLAN IN PRORAČUN
V pregledu vseh prejetih predlogov in želja za letos, razvrščenem po posameznih dejavnostih, prikazujemo zaradi primerjave tudi lansko letno potrošnjo. Zaradi lažjega pregleda ni predlog razdeljen na posamezne uporabnike družbenega premoženja, razen v tistih primerih, kjer obravnavamo posamezna dela na določenih področjih, zlasti pri novih investicijah.
Porabljeno Predlogi lani za letos (vse v tisočih dinarjev) I. ŠOLSTVO, PROSVETA IN KULTURA
— za dejavnost osnovnih šol (v občini imamo 14 osnovnih šol, katere obiskuje ca. 6500 učencev)	489.939	868.620
— za dejavnost gimnazije (gimnazijo v Šentvidu poseča 500 dijakov)	56.041	87.650
— za dejavnost Glasbene šole (ni predvideno povečanje števila učencev in bo tudi letos 1050 učencev)	45.522	65.000
— za strokovno šolstvo (to predstavlja prispevek občinskega proračuna v medobčinski sklad za strokovno šolstvo; letos bo potrebnih še okoli 200 milijonov din, kar naj bi prispevale delovne organizacije v gospodarstvu v višini 1 % od bruto osebnih dohodkov)	224.025.	245.700
— za vzgojne domove (občina sofinancira dom Janeza Levca in F. Milčinskega sorazmerno s številom učencev, ki so v teh domovih iz območja občine)	11.291	35.659
— za šolo v naravi (uspešni poizkus take šole v lanskem juniju zahteva, da s tem nadaljujemo in povečamo udeležbo na 450 učencev)	2.666	9.000
—	za vzgojno-varstvene domove (v občini je 7 zavodov, v katerih je poprečno 750 varovancev) —	za dejavnost Ljudske knjižnice, Delavske univerze, Etnografskega mu-	50.077	91.500
zeja in Zavoda za spomeniško varstvo — za dejavnost kulturno-prosvetnih	20.918	35.526
društev in Svobod — za štipendije in regrese pri prevozu	—	10.300
učencev — za nadaljnjo obnovo gradov Smled-	4. 368	6.245
nik in Goričane — za obveznosti in anuitete za inve-	15.500	68.314
sticije v šolstvu iz prejšnjih let	55.439	9.344
— za nove investicije v šolstvu	252.820	600.000
in sicer: a)	šola na Jami	300.000 b)	šola v Smledniku	100.000 c)	prizidek k šoli v Šmartnem 50.000 č) telovadnica pri gimnaziji Šentvid	100.000 d)	igrišča pri šoli H. Smrekar 20.000 e)	prizidek pri vrtcu Šentvid 10.000 f)	načrti za osemletko, gimna- zijo in otroški vrtec v soseski S-6	20.000 Skupaj a—f 600.000 — za investicijska popravila v obstoječih šolah in vzgojno-varstvenih za-		
vodih — druge investicije v prosveti in kulturi, za popravila, adaptacije in ureditve domov družbenih organizacij, ureditve otroških igrišč na območju ob-	60.514	72.646
čine — za medobčinske investicije, za vzgojno posvetovalnico in za šolo J.	15.120	63.771
Levca	3.000	20.000
— za predvojaško vzgojo Skupaj za ŠOLSTVO, PROSVETO in	7.906	9.982
KULTURO	1,324.331	2,310.565
II.	SOCIALNO SKRBSTVO
—	za stalne družbene pomoči	22.549	35.650
(predvideno 297 stalnih podpirancev s
poprečno 10.000 din za osebo mesečno)
—	podpore družinam kadrovcev in žrtvam fašističnega nasilja, pomoč TBC bolnim, dijaška pomoč šoloobvezni mladini in socialno ogroženi mladini ter pomoč za oskrbo otrok v vzgoj-
no-varstvenih zavodih	11.257	17.950
—	oskrba v domovih odraslih	22.971	34.000
(v domovih odraslih je predvideno po- (Nadaljevanje na 0. st
KJE BOMO VOLILI?
(Nadaljevanje s 4. strani)
8.	VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
Lojzka JERMAN
—	Gradbeno podjetje Šiška
—	ZRKIM Gameljne
—	Komunala Vodice
—	GP Gradis — gradiliSče Šiška
—	del zasebnega sektorja obrti.
9.	VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
Mira FROLOV
—	Lek
—	Pekarna Šiška
—	Dekor
—	Dimnik
—	Mizarstvo Šiška
—	Mizarstvo Dravlje.
11.	VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
Franc HRIBAR
—	Ljubljana-transport
12.	VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
ing:. Albin PITAMIC
—	Tiki
—	Mestna plinarna
—	Unitas
—	Monter
—	Elcktromehanika
—	Kovinar
15. VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
Zoran MIIILER
—	Iskra z obrati: Elektronika. Feriti, Magneti in Keramika
—	del zasebnega sektorja obrti.
20.	VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
iner. Marko CELARC
—	Litostroj — del.
21.	VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
Jože KUŠAR
—	Litostroj — del.
22.	VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
Franc LANGERHOLC
—	Litostroj — del.
24.	VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
Stanc CERAR
—	LIBIS
—	Toplovod
—	ASP
—	Avtopopravljalnica
—	Mehanična delavnica Ilirija
—	Elektrotermo
—	Graverstvo
—	Učila
—	Krovstvo-kleparstvo
—	Inštitut za turbinske stroje
—	Avtoobnova
—	Indos
—	Planica šport.
25.	VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
Draga MESEC
—	Iskra — Pržanj.
31.	VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
Mija PLANKO
—	Tekstilna tovarna Medvode
—	Komunala Medvode
—	Veletrgovina Loka — obrat Medvode
—	družbeni In zasebni sektor obrti (področje bivše občine Medvode).
32.	VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
ANTON PETROVČIČ
—	Komunala Šiška
—	Indop
—	Kamnolom Podutik
—	Gradbeno podletje Tehnika gradilifiča v Šiški
—	GP Slovenija-ceste — gradl-lišča v Šiški
—	G P Sava Jesenice — gradbišča v Šiški
—	Stavbenik — gradbišča v Šiški
—	GP Pionir — gradbišča v Šiški.
© druga podskupina:
1. VOLILNA ENOTA Dosedanji odbornik:
Marjan JAKUS
—	KZ Šentvid
—	Ribogojnica
—	zadružni sektor kmetijstva
—	Agrokombinat — Vodice
—	Agrokombinat — Valilnica Šentvid
—	Agrokombinat — Smlednik
—	Agrostroj.
(Nadaljevanje na 9. strani!
PREDLOGI IN ŽELJE OBČANOV ZA LETO 1965
(Nadaljevanje z 8. strani)	lani	letos
večanje oskrbnin na 25.000 din mesečno) — oskrba v mladinskih domovih	25.237	41.000
(tudi tu predvidevamo povečanje oskrbnin) — rejnine za 100 rejencev	11.700	20.700
(povečanje predvsem zaradi višjega prispevka rednikom) —- pomoč za oskrbo ozimnice, kurjave socialno šibkim družinam	4.569	7.000
— prispevek občine za počitniške kolonije zdravstveno ogroženim otrokom	12.000	16.364
— za rehabilitacijo invalidov, pogrebne stroške nepremožnih in novoletna obdaritev oskrbovancev v domovih	672	1.960
— za idejni projekt gradnje doma upokojencev		10.000
— za medobčinsko financiranje organizacij slepih in gluhih		1.678
— za financiranje dejavnosti zavoda za socialno delo	' 15.250	26.637
(upoštevajoč prevzem novih nalog v zvezi skrbništva in varstva mladine in odraslih) — za stanovanja socialno ogroženih družin	5.000	10.000
— za priznavalnine članom ZB s prevzemom okrajnih priznavalnin	8.950	24.000
— za dijaško pomoč otrok borcev	2.000	2.400
za enkratno zimsko pomoč borcem >n njihovim družinam in izredne pomoči borcem in invalidom	4.869	5.700
■— za zdravljenje, okrevanje in za zdravstveno zaščito borcev in invali-lidov ter letovanje otrok borcev	1.513	3.700
— za nakup stanovanj za nezaposlene borce	53.000	184.000
(v občini imamo 70 nujnih prosilcev za dodelitev stanovanj)
— za postavitev centralnega spomenika padlim borcem v okviru prosla-
ve 20-letnice osvoboditve			10.000
— za odplačilo obveznosti in anuitet	23.423	9.206
Skupaj SOCIALNO SKRBSTVO III. ZDRAVSTVENO VARSTVO —^ za zdravstveno zavarovanje socialnih podpirancev, za brezplačno zdravljenje nepremožnih, za klimatsko zdravljenje in za zdravljenje duševno	225.005	461.945
bolnih 7— za preventivno zdravstveno varstvo	19.214	23.640
m fluorografiranje — za zavarovanje kmetijskih zavaro-	36.750	30.990
vancev — za zdravstveni center in invalid-	6.692	6.700/
sko zdravstveno komisijo — za dokončanje mladinskih domov	5.087	8.120
ua Pagu in v Poreču — za anuitete že najetih posojil pri gradnji zdravstvenih domov in bolnišnice ter prispevek za gradnje ljub-	72.078	25.000
ljanske bolnišnice	69.994	146.808
Skupaj ZDRAVSTVENO VARSTVO IV. KOMUNALNA DEJAVNOST	199.815	241.758
A. Iz sredstev proračuna in cestnega sklada
za vzdrževanje cest III. in IV. reda	69.361	151.500
za kanalizacijo	1.200	18.394
za čiščenje cest	19.400	30.000
za vzdrževanje javnih nasadov	4.700	8.266
za rekonstrukcijo cest	16.000	354.429
a)	rekonstrukcija Lepodvor-
ske in Zibertove ul. (od Medvedove do Polakove ul.)	5.000
n) ureditev dohodov na cesto
v KS Litostroj	450
c) asfaltiranje Kebetove ul.,
(vmesnih prehodov med bloki in cestišč pred 17. in 18. blokom na terenu KS Šercer-Jevo)	14.000
c) ureditev cestišč v Guncljah Malih Vižmarjih (I. faza) tor asfaltiranje kolesarske ste-
skozi Gunclje	3.500
b)	asfaltiranje ceste Medvode Kvetje; kockanje ceste Medvode —Stari klanec —tovar-na Tesnilka; rekonstrukcija ceste Motel Medno—Slavkov bom (I. faza); ureditev ceste ^8- Senica s priključkom na cesto II. reda Škofja Loka—
"eperca in izgradnja mostu v Preski ter rekonstrukcija ovinka pri šoli Preska	22.300
e) gramozenje ceste od Hartmana do Sore; rekonstrukcijo ceste od Robeske poti do rn°stička in deviacija potoka
lani
letos
Ločnica (na področju KS Trnovec—Topol)	10.750
f)	obnovitev opornega zidu na
občinski cesti pri Smledniku; asfaltiranje cest II. in III. reda (I. faza 6 km a 40 milijonov) na območju KS Smlednik	240.000
g)	asfaltiranje ceste v Šentvidu od pošte do otroškega igrišča; ureditev ceste od Trate do Toplovoda; rekonstrukcija ceste III. reda Šentvid—
Horjul na- odseku od Celovške ceste do tovarne Iskra Pržanj	58.000
Skupaj - rekonstrukcija cest 354.000
—	za javno razsvetljavo
(za stroške električne razsvetljave cest in vzdrževanja te razsvetljave)
—	za rekonstrukcijo mostov in pro-pustov
(za 16 mostičkov na cesti Sora—Topol in most na cesti Vojsko—Skaručna)
—	za vzdrževanje pokopališč
—	za vzdrževanje spomenikov
—	rekonstrukcija in razširitve vodovodnega omrežja
—	rekonstrukcija in razširitev proti Brodu in KZ Šent-
20.940
1.000
3.530
1.000
46.000
26.800
10.500
8.900
2.500
47.950
vid	46.000		
— povečanje kapacitet vodo-			
voda v Guncljah	950		
— napeljava vodovoda v Bi-			
tenčevi ulici in na Vodniko-			
vi cesti	1.000		
Skupaj	47.950		
— za druge komunalne ureditve		—	5.250
a) dograditev avtobusne po-			
staje v Medvodah	900		
b) obnovitev gasilnega doma			
Preska-Medvode	2.000		
c) ureditev prostora za živin-			
ski voz v KS Trnovec—Topol	150		
č) postavitev avtobusnih ča-			
kalnic Valburga, Hraše, Dra-			
gočajna, Moše	2.050		
d) ureditev parkirnega pro-			
stora ob Sojerjevi ulici	150		
Skupaj	5.250		
— za vodarino in prispevek	vodni		
skupnosti		4.920	6.000
— za razne načrte, prispevek za obno-			
vo Skopja		5.160	13.500
137.306	163.800
41.311	217.444
371.828 1,065.229
—	za prispevek za medobčinsko finansiranje cest v okraju
—	za odplačila anuitet in obveznosti za najeta posojila pri gradnji komunalnih naprav
(kolesarska steza, trafopostaja, Vodnikova in Celovška cesta itd.)
Skupaj proračunska sredstva in sredstva cestnega sklada B. Iz sredstev Sklada za komunalno urejanje mestnih zemljišč
Dohodki tega sklada so prvenstveno sredstva, zbrana iz komunalnega prispevka, ki ga vplačujejo’ koristniki mestnih zemljišč, razen tega pa tudi dohodki iz ostalih virov (dotacije, krediti itd.). Sklad je pripravil predlog potrebnih sredstev za komunalno ureditev v višini 2 milijardi 938 milijonov din. Toliko sredstev prav gotovo ne bo mogoče zbrati, zato naj občani sami odločijo, katera komunalna dela naj imajo letos prednost.
Vsaka soseska naj bi upoštevala višino predvidenih sredstev, ki bodo zbrana, in sicer po stanovanjskih soseskah:
S-l	lani 4.717	letos 20.000
S-2	44.115	100.000
S-3	54.139	70.000
S-4	102.943	120.000
S-5	131.878	70.000
S-6	32.588	160.000
S-7	19.156	50.000
S-8	—	15.000
Vižmarje — Pod Klancem	23.292	70.000
Vižmarje — Nad Klancem	1.830	30.000
Pržanj A + B	18.426	50.000
Šentvid I + II	19.774	50.000
Medvode-Svetje	1.974	40.000
Medvode-Preska	370	30.000
Medvode: trikotno zemljišče			50.000
Industrijska cona v Šiški	321	25.000
Vodice	135		
— za ceste, kanale, vodovod in javno razsvetljavo a)	vodovodi b)	plin c)	primarne stanovanjske ceste	139.084	195.000 215.000 180.000
(Nadaljevanje na 10. strani)
KJE BOMO VOLILI?
V	SKUPINI PROSVETE IN KULTURE
(Nadaljevanje z 8. strani)
1. VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
Neva MILADINOVIČ
—	Sola Zvonka Runka
—	Vzgojno-varstveni zavod M. Majcen
— Vzgojno-varstveni zavod Sp. Šiška
—	Knjižnica
—	Muzej NOB.
4.	VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
Tone SIGULIN
—	Šola Franca Rozmana
—	Šola Alojza Kebeta
—	V. gimnazija
—	Glasbena šola
—	Šentvid 70
—	Šola DSNZ.
5.	VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
Marjan TAVČAR
—	Šole v Medvodah
—	Šola Frana Milčinskega
—	Nižja gasilska šola Medvode
—	Nižja glasbena šola Fr. Šturma
—	šola Šmartno, Vodice
—	Vzgojno-varstveni zavod Vodice.
V	SKUPINI ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA
1.	VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
dr. Boris ŠUŠTERŠIČ
—	Železniški zdravstveni dom.
2.	VOLILNA ENOTA
Dosedanji odbornik:
Franc VIDMAR
—	Bolnica dr. Petra Držaja.
V	SKUPINI DELOVNIH LJUDI
V	DRŽAVNIH ORGANIH, DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH
2. VOLILNA ENOTA:
Dosedanji odbornik:
Slavica PAVLIČ
—	Sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine
—	Postaja LM šiška, Šentvid, Medvode
—	Šentvid 70.
VOLITVE NOVIH REPUBLIŠKIH POSLANCEV Tudi polovici republiških poslancev, ki smo jih volili volivci z območja naše občine, poteče letos izjemni dvoletni mandat. Zaradi tega bomo letos volili polovico novih republiških poslancev za
—	republiški zbor,
—	gospodarski zbor,
—	socialno-zdravstveni zbor,
—	prosvetno-kulturni zbor in za
—	organizacijsko-politični zbor.
REPUBLIŠKI ZBOR
Volivci, ki stanujejo na območju 63. in 65. republiške volilne enote, bodo spomladi volili svojega predstavnika v republiški zbor, in sicer:
63. VOLILNA ENOTA, ki zajema območje terenov Litostroj, Zg. šiška in Dravlje.
Dosedanji poslanec:
Cvetka ŽORŽ
65. VOLILNA ENOTA, ki zajema območje terenov bivše občine Medvode.
Dosedanji poslanec:
Dominik TOMAŽIN
Volivci, ki delajo v spodaj navedenih delovnih organizacijah, bodo prav tako spomladi volili svoje predstavnike v razne zbore republiške skupščine, in sicer:
GOSPODARSKI ZBOR
37. VOLILNA ENOTA, ki zajema naslednje delovne organizacije: Ingrodex, Plutal, Torbica, Čevljarsko obrtno podjetje šiška, »Peko«-posloval-nica šiška. Pivovarna Union, Alko, Hotel Bcllevue, vsa gostinska podjetja in Hotel Ilirija, Slovenija-les in Metalka-obrata vižmarje, vsa železniška podjetja v šiški, železniški postaji Šiška in Vižmarje, PTT Šiška in Šentvid, ZTP-nadzor-stvo prog, Kompas-garažc, Slo-(Nadaljevanje na 10. strani)
PREDLOGI IN ŽELJE OBČANOV ZA 1965
(Nadaljevanje z 9. strani)	lani	letos
— za izdelavo urbanistične dokumentacije	55.457	81.0000
Skupaj sklad	650.199	1,621.000
Skupaj komunalna dejavnost	1,022.027	2,686.229
V. DRŽAVNI ORGANI — za finančni načrt	244.260	282.243
— za stroške državne uprave	24.376	28.482
— za občinsko sodišče	22.998	32.749
(financirajo ga tri občine) — za medobčinsko finansiranje javnega tožilstva	2.832	3.368
— za zavod za izmero in kataster zemljišč	7,670	22.800
(letos predvideni dodatni stroški za nov izračun katastrskega dohodka, za reambulacijo, za nove izmere, za izdelavo katastrskega aparata in reprodukcijo načrtov) — za poklicno gasilsko brigado	22.924	24.831
— za skupno finansiranje matične službe	1.950	2.301
— za skupno financiranje veterinarske inšpekcije	1.458	2.133
— za ostale zavode in prispevke	4.960	12.460
(kar je odpadlo iz financiranja okraja) Vsega državni organi	333.428	411.367
VI. KRAJEVNE SKUPNOSTI, DRUŽBENO POLITIČNE		
ORGANIZACIJE, DRUŠTVA, TELESNA VZGOJA IN RE-		
KREACIJA — za delo krajevnih skupnosti	5.800	26.835
— za delo občinskih odborov, zvez in društev	65.610	89.431
— za športne organizacije in okrajno zvezo za telesno kulturo in turistično zvezo	21.403	38.275
— za investicije v objekte telesne vzgoje	28.888	25.385
— za investicije v rekreacijo (turizem)	4.900	22.000
(predlaga se pričetek gradnje turističnega doma pri goričanskem gradu) Skupaj dejavnosti krajevnih skupnosti, družbeno-političnih organizacij, društev, telesne kulture in rekreacije	126.601	201.926
VII. GOSPODARSKI POSEGI — za izboljšanje kmetijstva, sadjarstva in živinoreje	975	8.730
— za razne preglede	912	700
— za regres za mleko	16.240	20.000
— za investicije v gospodarstvu	71.099	30.000
(PTT centrala) — za odplačilo anuitet in obveznosti	8.733	8.463
Skupaj gospodarski posegi	97.959	67.893
VIII. DRUGE PRORAČUNSKE OBVEZNOSTI		
— za Mestni svet	188.097	256.144
— za razne obveznosti in anuitete	28.334	22.138
— za vlaganje v rezervni sklad	181.900	32.760
Skupaj za druge proračunske obveznosti	398.331	311.042
Vse se menja, staro sc umika novemu'
NASI ZVEZNI POSLANCI
Pred dvema letoma smo izvolili v:
—	zvezni zbor zvezne skupščine Edvarda Kardelja
—	gospodarski zbor zvezne skupščine Milana Vidmarja
—	socialno-zdravstveni zbor zvezne skupščine Dolfko Boštjančič
—	prosvetno-kulturni zbor zvezne skupščine dr. ing. Milana Osredkarja
—	organizacijsko-politični zbor zvezne skupščine Janeza Zemljariča
Vsi navedeni poslanci imajo štiriletni mandat in zaradi tega ne bomo volili letos novih zveznih poslancev.
Zanimive in spodbudne spremembe v obdavčitvah
KAKŠNE IN KOLIKŠNE PRISPEVKE IN DAVKE BOMO PLAČEVALI LETOS
Temeljni zakon o financiranju družbeno-političnih skupnosti in zakon o prispevkih in davkih občanov v osnovi spreminjata dosedanja načela o financiranju in predpisovanju prispevkov in davkov ter postavljata občinske samoupravne organe pred mnogo odgovornejše naloge.
Bistvo je v tem, da bo višina prispevkov in davkov, ki jih občinska skupščina samostojno sprejema, odvisna od programa del in dejavnosti, ki jih bomo sprejemali s svojim družbenim planom in proračunom. Zato bomo morali nujno temeljito pretresti in pre-diskutirati občinski program razvoja, zlasti na področju družbenih služb in komunalne dejavnosti ter tako prečiščen program uskladiti z občinskimi dohodki, ki pa so neposredno vezani na višino davkov in prispevkov občanov.	—---------------------------
Ce prispevkov in davkov letos ne bomo bistveno zviševali od obremenitev, ki so veljale lani (razen določenih izjem, kjer bo treba le-
Proračunski dohodki
te še znižati kot npr. v kmetijstvu, zasebni obrti), lahko predvidevamo letos naslednje dohodke:
Bruto realizacija
(skupno za zvezo, Dek ki ostane republiko in občino) občini
lani letos letos (vse v tisočih din)
1. Prispevek od oseb. dohodka v gospodarstvu in izven gospodarstva (z do-
pol. prorač. prisp. 64)	4,147.817	5,383.339	2,216.668
2. Prispevek od oseb. dohodka iz kmetijstva	118.521	90.000	75.600
3. Prispevek iz oseb. dohodka od zasebne obrti	164.211	150.000	150.000
4. Davek od dopolnilnega dela drugih	16.200	19.000	19.000
5. Prometni davki (zvezni in občinski)	661.692	750.200	670.200
6. Drugi dohodki: prispevek od skupnega dohodka, taks, davka na dediščine, denarne kazni in podobno	155.200	145.260	145.200
Skupaj proračunska sredstva	5,263.641	6,537,799	3,276.728
GLAVISII DOHODEK OBČINE
Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja združuje bivši proračunski prispevek in dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka. Predvidevamo, da bo znašala skupna stopnja tega prispevka 17 % (lani 17,25 %), ki se deli: 3% zvezi, 7 °/o republiki in 7 %> občini. Ta prispevek predstavlja glavni dohodek občine. Ce bi republika predpisala zase višji odstotek, npr. 7,5 %>, bi pri predvidenem skupnem 17 %> prispevku ostalo občini 158 milijonov manj sredstev, če se ne odloči za zvišanje skupne stopnje. Vsak odstotek nad predvideno 17 °/o stopnjo pomeni novih 316 milijonov občinskih dohodkov.
DOHODEK IZ KMETIJSTVA
Prispevek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti združuje bivšo dohodnino in občinsko doklado. Po dosedanjih predpisih smo
dohodnino obračunavali po zvezni lestvici, in sicer od 9 do 35 % v skladu z višino katastrskega dohodka med 30 do 800.000 din, pri katastrskem dohodku nad 800 tisoč din pa po stopnji 40%>. Razen dohodnine smo obračunavali občinsko doklado v prvem in drugem proizvodnem okolišu od 40 do 90 %>, v četrtem pa od 3 do 11 °/i>.
Po novih predpisih pa je predvideno, da kmetijski proizvajalci plačujejo od skupnega katastrskega dohodka posameznega gospodarstva prispevek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, in sicer po progresivnih stopnjah, ločeno za posamezni proizvodni okoliš.
Proizvodni okoliš
Po predlogu mestnih občin bi obračunavali prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti po naslednji lestvici
osnova: katastrski dohodek	Proizvodni okoliš
		I	II	III
prva varianta od 50.000 do	250.000	17%	15 %	10%
od 250.000 do	500.000	20 %	18%	12%
nad	500.000	25 %	20 %	15%
druga varianta od	50.000 dc	i	200.000	17%	15%	5%
od 200.000 do	400.000	22 %	18%	7%
od 400.000 do	600.000	27 "/o	21 %	9%
od 600.000 do	800.000	32 %	24 %	11 %
od 800.000 do	1,000.000	37 %	27 "/o	13 »/o
od 1,000.000 do	1,300.000	42 "/o	30 %	15%
nad 1,300.000		50%	33 %	17%
		(Nadaljevanje	na 11.	strani)
KJE BOMO VOLILI?
(Nadaljevanje z 9. strani)
venija-vino, Slovenija-avto, skladišče Šiška, Dežnik, zasebni obrtniki na območju Šiške, Šentvida, Vižmarij in terenov Smartna do Vodic, Avtotehna, poslovainice-prodajalne Tovarne mesnih izdelkov, Cosmos, Jugotehnika skladišče Šiška, Galis, vse poslovalnice »Prehrane« in »Mercatorja« v Šiški, Tr-gohlad in Uprava trgov, Deli-katcsa-poslovalnica Šiška, Bo-sanka-predstavništvo Šiška, Volna-poslovalnice Šiška, Kovi-na-poslovalnica Šiška, Mesarija Škofja Loka.prodajalne Šiška, Tobak-prodajalne Šiška, Kinematografsko podjetje-ob-rati Šiška, Petrol-črpalke v Šiški, Spectrum, Javor, Elektro-vod in nove poslovalnice prodajalne in predstavništva trgovskih podjetij Contal, Slovenija-avto in Astra, Mavrica-Co-lor, Veletekstil, Grmada-poslov-na enota Šiška, Kmba, Emona-poslovalnice Šiška, Ljubljanske mlekarne-poslovalnice Šiška. Drogerija, Labod-sprejemališče Siska, Brivnice in česalnice-obrati Siska in Brivsko-frizer-sko podjetje — obrati Šiška, Kurivoprodaja, Modna krojač-nica, CZP Pravica — poslovalnica Šiška, Veletrgovina Sarajevo — predstavništvo Siska, Veletekstil — obrat Šiška, Gradbeno podjetje Šiška, Z It K M Gameljne, Gradbeno podjetje Gradis — gradilišče Šiška, Lek, Žito — poslovalnice Siska, Dekor, Obrtno podjetje Dimnik, Mizarstvo Siska, Ljubljana-transport, Tiki, Mestna plinarna, Unitas, Monter, Elektro-mehanika, Kovinar, Narodna banka — podružnica Šiška, Komunalna banka — ekspozitura Šiška, Tiskarna Narodne banke, krajevne skupnosti: Milana Majcna, Hinka Smrekarja, Ser-cerjevo, Litostroj, Zgornja Siska, Dravlje, Šentvid; Avto-montaža, Pleskarstvo Sloga, Pleskarstvo Kebetova, Olepšava, Iskra Pržanj, Iskra-TEN, Iskra-magneti, feriti in keramika, Gradbeno podjetje Megrad — obrat Vodice in Dravlje, Obnova.
Dosedanji poslanec:
Milan SPOLAR
SOCIALNO-ZDRAVSTVENI ZBOR:
:i8. volilna enota, ki zajema naslednje zdravstvene ustanove: Železniški zdravstveni dom, ZD Šentvid in ZD Medvode.
Dosedanji poslanec:
Marjan ŠENK
PROSVETNO-KULTURNI
ZBOR:
37.	volilna enota
ki zajema naslednje zdravstve-in zavode: Osnovna šola Zvonka Runka, Vzgojno-varstveni zavod Lepodvorska 5, Vzgojno-varstveni zavod Celovška cesta, Knjižnica Šiška, Muzej ljudske revolucije, Osnovna šola Hinka Smrekarja, IKS — Kurllnlška 3, IKS — Litostroj, Vzgojno-varstvenl zavod Litostroj, Osnovna šola Valentina Vodnika, Sava-film, Vzgojno-varstveni zavod Zg. Šiška, Vzgojno-var-stveni zavod Šentvid, Vajeniški dom Šentvid, Zavod za glasbeno vzgojo.
Dosedanji poslanec:
Ive ŠUBIC
ORGANIZACIJSKO-POLITICNI ZBOR:
38.	volilna enota
ki zajema naslednje ustanove: Sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Šiška, Postaje lM Šiška, Šentvid in Medvode, volivci ustanove Šentvid 70.
Dosedanji poslanec:
Lojzka SMOLIČ
Spremembe v obdavčitvah
(Nadaljevanje z 10. strani)
Glavna značilnost obeh variant je v tem, da predvidevata oprostitev plačevanja prispevka na splošno do
50.000	din katastrskega dohodka in v celoti v četrtem proizvodnem okolišu. Druga varianta je v stopnjah milejša v III. proizvodnem okolišu in pri nižjih katastrskih dohodkih, ostrejša pa v I. proizvodnem okolišu in pri višjih katastrskih dohodkih.
Po odloku skupščine naše občine so kmetijske obdelovalne površine in gozdovi na območju naše občine razdeljeni na tri proizvodne okoliše, in sicer:
I. proizvodni okoliš obsega katastrske občine: Brinje (del), Bukovica, Dravlje, Gameljne, Polje, Rep-nje, Skaručna, Sp. Šiška, Stanežiče, Šmartno pod šmarno goro, Šentvid, Tacen, Vižmarje, Vodice, Zg.
Šiška, Hraše, Medvode, Moše (razen naselja Dragočaj-na), Preska, Senica, Sp. Pirniče, Zg. Pirniče, Zapoge, Zbilje.
II.	proizvodni okoliš obsega katastrske občine: Vešča, Moše (naselje Dragočaj-na), Sora, Glince (razen naselja Toško čelo), Smlednik.
III.	proizvodni okoliš ni predviden.
IV.	proizvodni okoliš obsega katastrske občine:
Glince (naselje Toško čelo), Rašica, Golo brdo, Studen-čice, Topol, Žlebe, Šenkov turn.
V smislu 49. člena zakona o prispevkih in davkih se dohodek od gozda ne obračunava pri katastrskem dohodku, pač pa je osnova prispevka vrednost posekanega lesa.
Po predlogu naj bi se obračunaval prispevek po stopnji 40% od obračunane gozdne takse.
Višina gozdne takse v vrednostnem razredu	Iglavci A, B, C (za 1 m’ stoječega lesa) din	Listavci ječega A, B	(za 1 m3 sto-lesa) din C
i	3.700	2.000	1.000
ii	3.300	1.700	800
m	2.900	1.400	600
IV	2.500	1.100	400
v	2.100	800	200
VI	1.700	500	—
VII	1.300	200	—
VIII	900	—	—
Oprostitev je predvidena v istih primerih kot pri gozdni taksi.
Na področju kmetijske politike lahko občinska skup-ščina predpiše oprostitve in olajšave od plačevanja prispevka iz osebnega dohodka °d kmetijske dejavnosti, in sicer:	v primerih zaradi
osebnih, družinskih in posebnih razmer zavezanca Prispevka in najmanjšega z odlokom določenega oseb-nega dohodka — zlasti če Preživlja mladoletne otroke, ®li za delo nezmožne odrasle družinske člane — ali če zaradi ostarelosti ali hujše trajne bolezni ne more zemljišča primerno obdelati in n>ma dovolj za delo zmožnih družinskih članov, ka-kor tudi, če ne more oddati Zemljišča v zakup. Prispevek se ustrezno zniža, če je zavezanec imel v letu, za Katerega se odmerja prispe-ek, večje izdatke za zdrav-jcnje ali v primeru smrti družinskih članov.
dohodek od 2asebne obrti
Prispevek osebnega dohodka . ? samostojnega opravljanja ®brti in drugih gospodarskih dejavnosti
Tudi ta prispevek združuje bivšo dohodnino in občinsko doklado. Predvideni pa so štirje načini obračunavanja prispevka iz dohodka :
PO PAVŠALNI OSNOVI
Prispevek po pavšalni letni osnovi, katerega plačujejo občani, ki samostojno opravljajo storitveno obrtno dejavnost. To pomeni, da bo tem obrtnikom, ki opravljajo storitveno obrtno dejavnost, kamor spada tudi zasebno gostinstvo, prispevek odmerjen po pavšalu, za leto dni vnaprej.
Osnova za izračun prispevka pa ne sme presegati višine poprečnega letnega osebnega dohodka, ki ga doseže delavec z ustrezno kvalifikacijo v rednem delovnem času v gospodarskih organizacijah iste ali podobne dejavnosti. Tudi stopnja prispevkov po pavšalni letni osnovi sme dosegati največ stopnjo, ki je predpisana za osebne dohodke iz delovnega razmerja.
Tako sta predlagani dve varianti za obračun prispevka po pavšalni letni osnovi:
bruto
osebni dohodek
Stopnja
I. varianta	II. varianta
do 900.000 do 1,100.000 do 1,300.000 do 1,500.000 do 1,800.000 nad 1,800.000
Po letnem znesku
gospodarsko dejavnost
g o/o	15 Vo ne glede na
go/o	višino osnove
10%
12%
14%
17%
priložnostno, ali v manjšem obsegu, torej tisti, ki se poleg redne zaposlitve ukvarjajo s svojim dopolnilnim delom, kot postranskim poklicem ali opravljajo določene storitve s svojim fizič-
nim delom. Sem spadajo tudi obrtniki, ki nimajo stalnega poslovnega mesta, kakor tudi vaški obrtniki in gostilničarji, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom in je taka obrtna dejavnost le vzporedna ali občasna. Da zavezanec opravlja storitveno obrt v manjšem obsegu, naj bi se tudi smatralo, če ima obrtnik več kot 60 let in če ne zaposluje tuje delovne moči (niti vajenca).
Letni pavšalni prispevek naj bi znašal: za opravljanje gradbenih in montažnih storitev, avtomehaničnih, avtoličarskih, popravljanje električnih aparatov in strojev 30.000 din, za vse druge storitvene dejavnosti 5000 dinarjev.
OD KOSMATEGA DOHODKA
V odstotku od kosmatega dohodka se predpiše stopnja prispevka, kadar gre za storitve, ki jih opravljajo občani državnim organom ali drugim organizacijam, pa niso v delovnem razmerju. Prispevek se plačuje zlasti od raznih dohodkov iz provizij pri prodaji srečk, knjig, časonisov in podobnih uslug, ki jih opravljajo občani za jugoslovansko loterijo, za ustanove za varstvo malih avtorskih pravic, knjižne in časopisne založbe. Nadalje se plačuje od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti in dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe,
delovne in druge organizacije.
Že po dosedanjih predpisih so se ti primeri obravnavali v istem smislu in novi predlog ne vnaša bistvenih sprememb. Z razliko, ko je odstotek v nekaterih primerih nižji in znaša od 10 do 20 % od posameznega kosmatega dohodka.
PO OSEBNEM DOHODKU
Po dejanskem osebnem dohodku pa plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo, in drugi, ki prispevka od obrtnih dejavnosti ne plačujejo po pavšalni letni osnovi, v pavšalnem letnem znesku ali v odstotku.
Osnova za ta prispevek se ugotavlja po dejanskem dohodku na podlagi vodenih poslovnih knjig ali na podlagi davčne napovedi zavezanca. Predvsem se to nanaša na proizvodne obrtne dejavnosti.
Osnova* za izračun prispevka pa načeloma ne more biti nižja od poprečnega letnega osebnega dohodka, ki ga doseže delavec z ustrezno kvalifikacijo v rednem delovnem času v gospodarskih organizacijah iste ali podobne dejavnosti. Enako tudi stopnja ne more biti nižja, kot velja za osebne dohodke delavcev v družbenem sektorju.
Za proizvodno obrt se predlaga lestvica prispevkov iz osebnih dohodkov v dveh variantah, in sicer:
osnova letni bruto	Stopnja
osebni dohodek I. varianta	II. varianta
do 900.000 do 1,100.000 do 1,300.000 do 1,500.000 do 1,750.000 do 2,000.000 nad 2,000.000
Osnova za prispevke od
obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se ugotavlja za leto dni nazaj, in sicer:
— pri zavezancih, ki so dolžni voditi poslovne knjige na podlagi bilance. Po predlogu naj bi poslovne knjige vodili le davčni zavezanci, ki ustvarjajo promet nad 15 milijonov.
— pri zavezancih, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig, pa na podlagi napovedi zavezanca.
Oprostitve in olajšave od plačevanja prispevka od obrtne dejavnosti predpisuje občinska skupščina. V primerih zaradi starosti, socialnega stanja in bolezni sklepa o znižanju občinski svet za družbeni plan in finance po predlogu upravnega organa, ki je pristojen za finance.
V prednjem smo navedli najvažnejše vrste prispevkov, torej prispevke iz kmetijske dejavnosti, gozdarstva in obrtnih dejavnosti.
KRAJEVNI
SAMOPRISPEVEK
Od drugih prispevkov in davkov, ki jih predvideva novi zakon, bi bilo primerno navesti še krajevni samoprispevek. O uvedbi tega samoprispevka odločajo zbori občanov in se lahko uvede za zgraditev komunalnih, kulturnih, zdrav-
17%	17%
19%	18%
21%	20 %
25 %	23%
29%	26%
35 %	29 %
41%	32%
stvenih in drugih objektov, ki imajo neposreden pomen za občana. Ta se uvaja na predlog krajevne skupnosti na podlagi zborov volivcev tistega območja, za katero se krajevni samoprispevek uvaja ali na podlagi referenduma. Krajevni samoprispevek se uvede v gotovini, delovni sili, materialu in drugih storitvah, mora pa biti izražen tudi v vrednosti. Krajevni samoprispevek se uporabi za namene, za katere je bil uveden, ter se o uporabi sredstev sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev organu, ki je ta samoprispevek uvedel.
ODGOVORNA NALOGA OBČANOV
Kot vidite, ne prihajamo letos na zbore volivcev z že izdelanim osnutkom programa proračunskih dohodkov in izdatkov, pač pa Vam predlagamo vse želje in potrebe, ki smo jih doslej prejeli. Naloga vseh občanov je, da temeljito proučijo te predloge in se preudarno odločijo za tiste, ki so najvažnejši, pri čemer pa morajo upoštevati prvenstveno potrebe tistih dejavnosti, ki so zajamčene z našo ustavo.
Proučite torej pazljivo še enkrat vse te predloge! Pogovorite se o tem z drugimi in pridite na zbor občanov z dobro premišljenimi dokončnimi predlogi!
KDAJ IN KJE
uradne ure
ZA STRANKE
Tovariš urednik, bralci lista bomo zelo hvaležni, če nam boste na stalno določenem mestu v listu dajali tudi informacije o uradnih urah za stranke v raznih uradih, zavodih, servisih itd. S tem bi nam prihranili mnogo jeze in nepotrebno izgubljanje časa.
ODGOVOR: Sprejemamo Vašo pobudo in vabimo vse. da nam sporoče vsako spremembo v času, ki ga imajo za sprejemanje strank. Te objave so brezplačne.
URADNE URE ZA STRANKE
Upravni organi občinske skupščine
—	v ponedeljek in petek od 8. do 12. ure
—	v sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure
Komunalna banka
—	vsak dan od 7.30 do 11.30
—	v sredo tudi od 16. do 18. ure
—	v soboto samo od 7.30 do 10. ure
Zdravstveni dom Dežurna služba
—	ob delavnikih od 19. do 7. ure zjutraj
—	ob nedeljah in praznikih vso noč in ves dan telefon: 3-33-42 in 3-32-21
Otroški dispanzer Ambulanta za bolne otroke
posluje vsak dan od 7. do 13. ure
Občinske zveze družbenih organizacij
vsak dan od 7. do 14. ure v sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure v soboto od 7. do 12. ure Društvo upokojencev v ponedeljek in petek od 16. do 18. ure v sredo od 9. do 11. ure
NUJEN JE ARHIV O MODERNIZACIJI NASE OBČINE
Tovariš urednik, v nekaj mesecih bo središče naše občine popolnoma spremenilo svojo zunanjo podobo. Le težko si bomo sodobniki predstavljali, kakšno je bilo še, pred kratkim okolje n. pr. nekdanje Celovške ceste. Za zanamce pa bo nedvomno zanimivo, kakšna je bila Šiška kot dolga predmestna vas. Zaradi tega menim, da bi morala naša občinska skupščina zbirati tudi fotografsko dokumentacijo tega razvoja za morebitne poznejše razstave, študije, primerjave itd.
Predlagam, da občinska skupščina prek našega občinskega lista razpiše odkup najboljših fotografij iz izgradnje, rekonstrukcije itd. Fotosi naj bodo v velikosti 18 krat 13 cm. M. V.
DOPISUJTE,
VSE
PRISPEVKE
HONORIRAMO!
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
BUKOVICA-ŠENKOV
TURN
• Letna konferenca SZDL
Bukovica-Šenkov turn konec prejšnjega meseca je bila ob razmeroma skromni udeležbi. (27) vseeno zelo zanimiva. Poročila in razprava so pokazali, da obstajajo na področju te krajevne skupnosti tako rekoč vse vrste družbenih organizacij in društev, vendar bi njihovo delo lahko bilo mnogo uspešnejše, če bi še bolj uveljavili načelo koordiniranega sodelovanja in načrtnega programiranja dela. Tako bi namreč razpoložljivi kadri ob danih sredstvih in možnostih lahko dosegli vsekakor boljše uspehe.
9 Zahvala občanov
Občani iz Bukovice in Utika, zbrani na proslavi počastitve »Dneva JLA«, so ob tej priložnosti proslavili tudi odprtje vodovoda v naseljih Utik in Bukovica ter hkrati poslali naši občinski skupščini naslednje zahvalno pismo:
Najiskreneje se zahvaljujemo občinski skupščini za vso pomoč in razumevanje, ki ste nam ga izkazali ob graditvi vodovoda. S tem ste nam omogočili, da smo prišli do zdrave pitne vode.
Ob tej priložnosti vas tudi naprošamo, da bi pomagali pri gradnji vodovoda tudi vasem Koseze in Šenkov turn, da tudi oni čimprej pridejo do zdrave pitne vode.
DRAVLJE 0 Mladina v Klubu
V Klubu Draveljčanov je zopet vse razgibano. Pionirji se marljivo udejstvujejo v raznih interesnih krožkih, še prav posebno pa v svojem lutkovnem gledališču.
Mlajši mladinci imajo v okviru kluba vsako soboto popoldan organizirano sistematično filmsko vzgojo z rednimi kino predstavami. Vsak torek je za mladino organizirana tudi sistematična plesna šola pod vodstvom plesnega učitelja Jen-
ka. Razen tega deluje v okviru kluba tudi zabavni ansambel ter več drugih interesnih skupin, knjižnica itd.
V okviru Kluba Draveljčanov so pred kratkim priredili tudi večer afriške lirike z gostovanjem dijakov I. gimnazije. Posebno veliko zanimanje je bilo za veseli večer, na katerem je nastopal ansambel »Boris Frank s svojimi Kranjci«, saj je bila dvorana kina Dravlje nabito polna razigranega občinstva.
9 Desetletnica Lutkovnega gledališča s premiero igre Naceta Simončiča »Kljukče-ve počitnice« je bila res lepo doživetje. Vsekakor bi bilo prav, če bi prizadevanjem teh mladih entuziastov posvetili več pomoči in pozornosti ter jim omogočili še nadaljnji kvalitetni razvoj in napredek.
MILAN MAJCEN 0 Letna konferenca SZDL
na območju krajevne skupnosti Milana Majcna (konec prejšnjega meseca) je pokazala precejšnjo aktivnost na vseh področjih krajevnega družbenega dela. Izražena je bila tudi želja po boljšem obveščanju občanov o raznih problemih komune. Nedvomno bi tu lahko precej pripomogel tudi krajevni družbeni center kot koordinator programov dela vseh krajevnih družbenih organizacij, kjer bi občinski odbornik in drugi izvoljeni člani raznih samoupravnih organov lahko tolmačili pereče komunalne probleme.
PODUTIK
0 Letna konferenca SZDL
na območju krajevne skupnosti Podutik, ki je bila konec prejšnjega meseca, je mimo organizacijskih vprašanj zajela zlasti razna pereča komunalna in gradbena vprašanja tega okoliša. Med drugim so sprejeli tudi osnutek plana nujnih vodovodnih, cestnih in drugih del v višini 4 milijone din. Izvolili so tudi nov upravni odbor s tovarišem Jankom Šinkovcem na čelu. Vsekakor bi bilo priporočljivo, če
bi občinski odbornik prihajal občasno v krajevni družbeni center na nevezane razgovore z volivci o raznih tekočih vprašanjih.
TACEN
0 Program kulturno-pro-svetne dejavnosti na območju krajevne skupnosti Tacen obsega delo v 5 sekcijah. Dramska sekcija bo letos gostovala predvsem po drugih krajih s »Kranjskim Janezom«. Izobraževalna sekcija že uresničuje letošnji program z 10 predavanji. Tudi klubska sekcija je bila lani zelo aktivna, saj je priredila več poljudno znanstvenih predavanj ter zelo uspelo šolo za starše, zato tudi letos ne bo zmanjšala svoje aktivnosti. Težave so le s pevsko sekcijo (pomanjkanje pevovodje) ter z
zabavno sekcijo (domačini si vendar žele ustrezne zabave in razvedrila). Koristno bi bilo vsekakor tudi sodelovanje prosvetnih delavcev.
ZGORNJA ŠIŠKA
0 Letna konferenca SZDL
v Zg. Šiški je pokazala zelo razgibano in plodno delo, čeprav se je 35 sej v dveletni dobi udeleževala komaj polovica izvoljenih odbornikov, dejansko delo pa je slonelo na 2 do 3 aktivistih, kar pa pri 3620 članih SZDL in nad 500 članih ZKJ nikakor ni pravilno. Vzrok pasivnosti članstva je iskati predvsem v preslabi povezanosti z njim in preslabi informiranosti ter neupoštevanju mnenja občanov, kar bo vsekakor treba popraviti.
Rešitev: osnovanje krajevnega družbenega centra kot koordinatorja sodelovanja vseh krajevnih družbenih činiteljev na enotno programiranem delu z ob-
REKREACIJA
Občinsko prvenstvo mlajših mladincev v košarki in strelstvu
V drugi polovici prejšnjega meseca je bilo v fizkul-turnem domu v Zg. Šiški občinsko mladinsko prvenstvo v košarki, ki ga je organiziralo šolsko športno društvo Valentin Vodnik.
Od 8 povabljenih osnovnih šol so se udeležili tega tekmovanja le mladinci in mladinke s 3 osnovnih šol. Najboljše rezultate so dosegli mladinci in mladinke z osnovne šole Valentina Vodnika.
Ta dan je bilo tudi občinsko tekmovanje mlajših mladincev v streljanju z zračno puško. Najboljše rezultate so dosegli mladinci Opeka, Bizjak in Tropan, vsi z osnovne šole v Zg. Šiški.
Predlogi in pritožbe občanov
INVENTURA V DVEH NADURAH
Tovariš urednik, leto za letom doživljamo isto. Zaradi lažje in enostavnejše letne inventure prenehajo poslovodje posameznih trgovinskih poslovalnic že v začetku meseca decembra naročati novo blago. Pri tem mislijo le na to, kako bi sebi in svojemu osebju olajšali znane, zelo neprijetne in zamudne letne inventure.
Obratno pa prav konec koledarskega leta prav v zvezi z dedkom Mrazom in novoletnimi prazniki, izplačanimi nagradami in trinajstimi plačami, izvrše potrošniki mnogo večji pritisk na tržišče.
Konec vsakega poslovnega leta opažamo prav zaradi tega v vseh trgovinskih lokalih isti pojav: na eni strani občutno osiromašenje ponudbe v pogledu asorti-mana in kvalitete blaga, na drugi strani pa vsako leto večji pritisk potrošnikov na tržišče. Tudi konec lanskega leta so bile vse trgovine prepolne potrošnikov, ki pa niso mogli vedno in povsod kupiti tega, kar so želeli. Zadovoljevati so se morali z nakupom neustreznega, tu in tam tudi nekurantnega blaga, čeprav so imela proizvodna, uvozna in veletr-govska podjetja v svojih skladiščih dovolj najrazno-vrstnejšega kvalitetnega blaga.
Vprašujem Vas:
0 Doklej bomo občani kot potrošniki še žrtve komodi-tete in brezbrižnega odnosa trgovinskega kadra do kupcev?
0 Kdaj bomo tudi pri nas spremenili nemogoč sistem, da ostajajo trgovine kar po več dni »zaprte zaradi inventure«?
0 Kaj naj storimo potrošniki?	I. F., Sp. Šiška
ODGOVOR: Problem je res pereč, toda ni nerešljiv. Trgovinsko podjetje »Mi-gros« v Švici opravi npr. in-
venturo po vseh svojih trgovinskih poslovalnicah od 18.30 do 20.30, to je v — dveh nadurah, ne da bi potrošniki to začutili v kakršni koli neprijetni obliki. Naša trgovinska podjetja pošiljajo svoje poslovodje na prakso v razna sodobno urejena trgovinska podjetja v tujini. Vprašanje je samo: zakaj in čemu izkušenj iz te prakse ne presajajo tudi k nam?
Kaj naj v tem oziru store potrošniki in ali so res popolnoma brez moči?
Posamezni potrošnik tu res ne more ničesar storiti, toda tudi potrošniki imajo možnost, da prek potrošniških svetov (ki žal tudi sami bolj ali manj brezbrižno životarijo le na papirju), zlasti pa prek zborov volivcev in zborov občanov ter svojih občinskih odbornikov izvrše določen pritisk, da se zgoraj navedene razmere postopoma zboljšujejo in končno v celoti odpravijo nezdravi pojavi konec vsakega koledarskega leta. ZNIŽANJE OBČINSKEGA DAVKA NA VINO
Tovariš urednik, pred meseci je bil ukinjen zvezni prometni davek na
vino in druge alkoholne pijače. Tudi nekatere občinske skupščine so nato ustrezno znižale ta davek. Kako je s tem v naši občini?	A. B.
ODGOVOR: Tudi naša občinska skupščina je izvedla določeno znižanje občinskega prometnega davka na vino in druge alkoholne pijače. Najbolj pozitivno pri tem je, da se je prejšnja obdavčitev od višine prodajne cene sedaj spremenila tako, da je obdavčitev določena le na količino ne pa na prodajno ceno. Tako je stimulirana večja potrošnja kvalitetnih vin, ki so bila prej zaradi višjih prodajnih cen mnogo občutneje obdavčena ter zato seveda tudi še občutneje dražja kot cenejša in slabša vina iz drugih republik.
Sedaj se plačuje od vsakega litra 60 din, od litra piva 50 din, od žganja 250 din in od drugih alkoholnih pijač 300 din občinskega prometnega davka. Zaželeno je seveda, da bi to znižanje prometnega davka občutili predvsem potrošniki oziroma da se bodo alkoholne pijače v naših gostinskih lokalih dejansko pocenile.
Zahvaljujemo se za vse novoletne čestitke, zlasti naših lamov v JLA. Obenem sporočamo, da bomo vse sprejete dopise in članke v raznih rubrikah objavili v prihodnji številki lista. Vabimo vse, da nam pošiljajo dopise in vprašanja, ki jih zanimajo.	UREDNIŠTVO
KAKŠEN BO LETNI DOHODEK OBC. SKUPŠČINE
(Nadaljevanje z 11. strani)
Predvideni letošnji dohodki občinske skupščine bi torej v smislu navedenih predlogov znašali (v tisočih):
I.	Dohodki	občinskega	proračuna	3,276.728
II.	Dohodki	cestnega	sklada	78.086
Skupaj	3,354.814
III. Dohodki sklada za komunalno urejanje
mestnih	zemljišč	700.000
Za izvedbo vseh predlaganih del po navedenih predlogih bi potrebovali:
I.	Izdatki, ki	bremenijo proračun	in cestni sklad 5,071.725
II.	izdatki, ki bremenijo komunalni sklad, že
znižani	1,621.000
(po programu sklada znašajo vsa dela, ki
naj bi jih izvajali, 2 milijardi 937 milijonov 650 tisoč dinarjev)
Razlike so torej naslednje:
I.	Višek izdatkov nad dohodki, ki bremeni občinski proračun	in	cestni	sklad	1,716.911
II.	Višek izdatkov nad dohodki, ki bremenijo
sklad za komunalno urejanje mestnih zemljišč	921.000